/S* 't/and NO. 166 pg°sW^ J ^ **Skl r . J/OO p^e s***« Qe^,£- j3 ^te ^ 'Zricl J^v'* nrr^ir^ea s JL - %/< IN. SPIRIT 4NQUAG€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, k i SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€B Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 13, 1978 LETO LXXX — Vol. LXXX VSEM NAROČNIKOM IN (ITATEUEM! Ker so pošla denarna sredstva, je American Home Publishing Co. prisiljena podvzeti trde ukrepe, da more nadaljevati z delom. Smatramo, da ne moremo naših naročnikov pozvati, naj plačajo dodatnih 10 dolarjev za svojo letno naročnino. Zato je edini izhod ukinitev ene izdaje v tednu in združitev te tako, da bo list izhajal trikrat na teden namesto štirikrat. Začenši s tem tednom bo Ameriška Domovina izhajala in bo dostavljana v ponedeljkih, sredah in petkih. Mi obžalujemo ta ukrep, toda naraščajoči stroški tiskanja in zlasti podvojitev poštnine v teku enega leta, so nas prisilili k tem spremembam. Prosimo naše čitatelje, da razumejo naš težek položaj in ohranijo zvestobo našemu listu. JAMES V. DEBEVEC, izdajatelj lista Proračun bo zmanjšan za 15 do 20 bilijonov Carter hoče Angola mobilizira BRUXELLES, Belg. — Angola je mobilizirala 200,000 mož milice in 31,000 mož 'stalne armade, da bi se zavarovala pred Južno Afriko, je izjavil tu angolski poslanik. iOVI PREDLOGI SADATA Vlada Južne Afrike je izja-jvila, da nima nobenih namenov Boj proti raku na splošno uspešen Ko se je število rakastih o-boljenj večinoma ustalilo in celo zmanjšalo, število rakastih oboljenj na pljučih še vedno raste. NEW YORK, N.Y. — Boj proti raku na pljučih je težaven, število njegovih žrtev je v zadnjih 25 letih porastlo za 200%, četudi je v teku kampanja proti kajenju cigaret, ki bi naj bilo e-den od glavnih vzrokov te bolezni. American Cancer Society je objavila pretekli teden, da je bilo lani vloženih v boj proti raku 125 milijonov dolarjev, 8% več kot v letu preje. Boj proti raku Novi grobovi Anton Tomšič Preteklo soboto zjutraj je bil po naglem prevozu v Euclid General bolnišnico mrtev 55 let stari 1 Anton Tomšič, rojen v Zverkah 'pri Hinjah na Dolenjskem, od|višane obresti in zaviranje rasti koder je prišel v ZDA pred 22 ’ denarnega obtoka zavrla narod-leti, zaposlen pri Sunset Indus- no gospodarsko rast od seda-tries, .mož Frances, roj. Kenk, nJih 4% na nekako 3%. prihod-oče Marka Resnika, Mrs. Ken nje leto. Trdil je, da trenutno ni (Helen) Gross, Mrs. James ’ nobenih znakov za kak gospo-(Ann) Costa, enkrat stari oče,ldarski zastoi. Pa tega vendar ni brat Vere, Anne in Fanny (v izključil za drugo polovico pri- Predsednik zvezni proračun za prihodnje leto zmanjšati za 15 do 20 bilijonov dolarjev. WASHINGTON, D.C. — Na-!nastopiti proti A u z orož.em rascanje zveznih izdatkov ob J ________ pomanjkanju njihovega kritja z dohodki je eden glavnih vzrokov inflacije. Predsednik Carter se je v okviru svojega boja proti inflaciji obvezal primanj-jkljaj v zveznem proračunu zmanjšati in ga postopno popolnoma odpraviti. Glavni gospodarski svetovalec Carterja Charles Schultze, načelnik predsednikovega gospodarskega sveta, je dejal novinarjem, da bo Carter zmanjšal primanjkljaj v zveznem proračunu za prihodnje poslovno leto, ki se začne 1. oktobra 1979, na manj kot 30 bilijonov dolarjev. Proračun bo za 15 do 20 bilijonov manjši, kot bi bil, če bi zvezni programi ostali v svojih sedanjih obsegih. Schultze ni dal nobenih podrobnosti, trdil je le, da bo vlada skušala omiliti posledice zmanjšanja izdatkov pri socialnih programih zvezne vlade. Napovedal je tudi, da bodo po- Iz Clevelanda in okolice Jug.) in Mary Kastelic (Kan.). Pokojnik je bil član ADZ št. 8. Pogreb je iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes zjutraj ob 8.30, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš. John Kadunc V Slovenskem domu na osta- le na splošno uspešen, izjema je rele je umrl 6. novembra 84 let rak na pljučih, kjer število smr- stari John Kadunc, zaposlen ti še vedno raste, med tem ko sc okoli 45 let pri Standard Oil Co., je pri drugih vrstah rakastih o- vdovec po leta 1971 umrli ženi boljenj ustalilo ali se delno celo Jennie, roj. Mivec, oče Johna, tanjšalo. Rak na debelem črevesu je Povzročil lani 5.6% manj smrti Pri moških in 22,5% manj pri ženskah kot pred 25 leti. Število smrti zaradi raka na želodcu se je v istem razdobju zmanjšalo za 60%, število smrti zaradi raka na maternici pa za 59.5%. Število smrti zaradi raka na Prsih, na koži in v ustih se ni bistevno spremenilo, pravi poročilo. Po računih American Cancer Society bo letos ugotovljenih o-koli 765,000 rakastih oboljenj v ZDA. Od tega števila jih bo čez Pet let po zdravljenju živih še hekako eno tretjino. Za letos računajo, da bo skupaj umrlo na raku v naši deželi 395,000 ljudi. Novo zdravilo proti arthritisu Washington, d.c. — Zvez- na uprava za hrano in droge je edobrila novo zdravilo proti ar-Ihritisu, bolezni, ki muči preko 30 milijonov ljudi v naši deželi. Novo sredstvo Clinoril je uspeš-nejše od aspirina in ima manj slabih stranskih učinkov. Na razpolago je samo na zdravniški recept. Vremenski prerok Pretežno oblačno s 30% verjetnosti dežja in ob najvišji temperaturi okoli 50 F (10 C) Podnevi in 38 F (3 C) ponoči. Edwarda, Josepha in pok. Sophie Bencin, 6-krat stari in prastari oče. Pogreb je bil pretekli četrtek, 9, novembra, s sv. mašo v cerkvi sv- Vida, nato na pokopališče Vernih duš. hodnjega leta. Ko je opozarjal na nevarnost inflacije ter poudarjal, da bi bila verjetnost gospodarskega zastoja večja, če ne bi bil Carter podvzel ukrepov za zaviranje inflacije, kot je sedaj. Napovedal je omejitev inflacije od “sedanjih 8%” na do 6% prihodnje leto, če bo prišlo do “dobrega sodelovanja” s Carterjevim programom boja proti inflaciji. -------------o—;-- Poraba kave padla WASHINGTON, D.C. — Povprečno je v ZDA na osebo letna poraba kave dosegla 1. 1950 Nasprotniki šaha v Iranu ne popuščajo Poskusi pomiritve med šahom in njegovimi nasprotniki v Iranu niso u-speli, Narodna fronta vztraja pri svojih zahtevah. TEHERAN, Iran. — Nasprotniki šaha Reze Pahlevija in njegove vlade odklanjajo pomiritev s šahom in vztrajajo pri svojih zahtevah. Izjavljajo, da se bodo za te borili s štrajki, da pa se bodo izogibali nasilju in spopadom z varnostnimi silami. Karim Sanjaby, načelnik Narodne fronte, zveze šahovih nasprotnikov od skrajne desne do skrajne leve, se je vrnil iz Pariza, kjer se je razgovarjal z vodnikom iranskih muslimanov Khomainijem, glavnim in najvplivnejšim nasprotnikom šaha in njegove vlade. Sanjaby je izključil vsak kompromis s šahom in njegovo vojaško vlado za končanje sedanje politične krize v Iranu. Narodna fronta zahteva ukinitev obsednega stanja, izpust vseh političnih jetnikov in splošno ljudsko glasovanje, ki naj odloči o tem, ali naj ostane na čelu države šah ali ne in če ostane, kolikšna in kakšna naj do njegova vloga. Štrajk pri črpanju in čiščenju olja, ki traja že drugi teden, je povzročil Iranu težko škodo, saj je omejil črpanje na nekako eno tretjino in zmanjšal v enaki meri dohodke Irana. Jedro nasprotnikov šaha tvorijo islamski gorečniki, ki so Predlog egiptskega predsednika, da Izrael pristane v naprej na čas, ko bo ukinil vojaško upravo zahodnega brega Jordana in Gaze ter to izročil svetu Palestincev, predstavlja hudo novo oviro k naglemu, uspešnemu zaključku pogajanj. 1 13.5 funtov, od tedaj pa je po-jproti reformam po vzoru Zaho-stopno padla do letos za 30% na da in zahtevajo vrnitev k stare-9.4 funtov letno. !mu islamskemu “izročilu”. WASHINGTON, D.C. — Pogajanja za mirovno pogodbo med Izraelom in Egiptom so se znašla v novi, težavni zagati, ko je egiptski predsednik Sadat predložil pod vplivom sklepov arabske vrhunske konference v Bagdadu pretekli teden, da naj bi Izrael sprejel točen časovni program za ukinitev svoje vojaške uprave na zahodnem bregu Jordana in v Gazi ter njeno predajo novemu Palestinskemu svetu. Takega sveta za enkrat še ni, niti ni ljudi, ki bi bili pripravljeni stopiti vanj. Izrael se je o tem pripravljen pogajati s predstavniki palestinskih Arabcev, z Jordanijo in Egiptom, toda ta pogajanja po njegovem ne morejo biti povezana tesnejše s pogajanji za mirovno pogodbo med Izraelom in Egiptom. Nove predloge Egipta je prinesel v Washington poslevodeči egiptski zunanji minister Boutros Ghali, ko se je v četrtek vrnil iz Kaira. Ghali in egiptski obrambni minister Kama! Has-san Ali sta imela v četrtek zvečer triurni razgovor z izrael- j skim zastopstvom v hotelskih j prostorih zunanjega ministra Moshe Dayana. Moshe Dayan in obrambni minister Ezer Weizman sta pretekli petek odletela v Toronto, kjer se je mudil na uradnem o-bisku v Kanadi predsednik izraelske vlade Begin, na razgovor v novem položaju. V Washingtonu je predsednik I Carter imel daljši pregled sta- ; nja pogajanj v razgovoru z dr-1 žavnim tajnikom C. R. Vance- ! skovni konferenci v Kansasu, ko je dejal, da je osebno za besedilo kompromisa, ki je bil že preje dosežen. Četudi je zastopnik vlade ZDA priznal, da je vlado začelo resno skrbeti zaradi usode pogajanj, je dodal, da “temeljni občutek optimizma in zaupanja še obstoji”. Zastopnik Državnega tajništva je kasneje dejal, da ni vzroka za črnoglednost, da pa bodo pogajanja trajala dalj, kot so predvidevali. Sadat je, kot poročajo egiptski viri, dejal: “Jaz sploh ne bom iznenaden, če bodo pogajanja v Washingtonu odložena zaradi vprašanja povezave.” Pri tem je mišljena povezava mirovnih pogajanj med Egiptom in Izraelom z bodočnostjo zahodnega brega reke Jordan in področja Gaze. Ko je neki poročevalec vpra- Seja— Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima prihodnji četrtek, 16. novembra, ob dveh popoldne svojo redno sejo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. Vabljeno vse članstvo, pa tudi tisti, ki bi radi na novo stopili v klub. Po seji bo zabava. Letna seja— Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob 11. dopoldne svojo letno sejo v SND na St. Clair Avenue. Po seji prigrizek in zabava. Vse članice vabljene! Vse najboljše, sen. F. J. Lausche!— Jutri, 14. novembra, obhaja sen. Frank J'. Lausche svoj 83. rojstni dan. Čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let ob strani žene ge. Jane! Hvala za darilo— Pevski zbor “Fantje na vasi” je poklonil v Tiskovni sklad AD $25, za kar mu najlepša hvala! Lep uspeh— Slomškovega kosila včeraj šal Dayana, če se strinja s Sa- j farni dvorani pri Sv. Vidu se je datovo oceno položaja, je ta od-j udeležilo skupno 805 ljudi, kar govoril: “Če se bo močno tru- je brez dvoma sijajen uspeh, dil, lahko to doseže.” iSlomškov krožek se zahvaljuje •vsem, ki so pripomogli k tako lepemu usoehu. Dar koroškim , študentom— G. France Šega je daroval $20 v pomoč revnim koroškim štu- jem in z drugimi svojimi sveto- j valci. Zastopnik Bele hiše je nato izjavil, da je vlada ZDA zaskrbljena zaradi zastajanja j pogajanj med Izraelom in Egip-j torn. Predsednik Carter je svojo nepotrpežljivost zaradi zavlačevanja pogajanj pokazal na ti- RAVNOTEŽJE SIL JE POTREBNO ZA OHRANITEV SVETOVNEGA MIRU Bivši ameriški državni tajnik Henry Kissinger je pri vodenju mednarodne politike ZDA stalno presojal odnos sil in. moči med Zahodom in Vzhodom. Svaril je pred možnostjo, da bi Zahod dopustil oslabitev svojih oboroženih sil do take mere, da bi bilo ravnotežje sil uničeno, da bi se prevagalo na komunistično, sovjetsko stran. Na tako možnost opozarja-; jo že nekaj časa tudi drugi presojevalci odnosa sil v svetu, ne na zadnjem mestu znana ustanova za strateške študije v Londonu na Angleškem. Ta je v zadnjih dveh letih ponovno opozorila, da v času, ko oborožene sile Zahoda slabe, oborožene sile Vzhoda nevarno in neprestano rastejo. Posebno je ugotovila -tak razvoj v odnosu bojnih brodovij. • V zadnji številki znanega tednika Newsweek razpravlja o tem vprašanju Joseph -Alsop, ki je dolga leta redno pisal v vrsto pomembnih listov in časopisov v naši deželi o političnih vprašanjih, zlasti tudi o vprašanjih mednarodne politike. V omenjenem sestavku o-pozarja Joseph Alsop na to, kako sta Francija in Velika Britanija v tridesetih letih v želji varčevanja dopustili, da je Nemčija pod vodtsvom A-' dolfa Hitlerja zgradila mogočen vojni stroj in uničila dotedanje ravnovesje oboroženih sil v svetu. Šele, ko je Hitler začel ta mogočni stroj uporabljati v mednarodni politiki, sta spoznali, da sta v smrtni nevarnosti, da gre dejansko za njun lastni obstoj. Ob tem bridkem spoznanju sta se odločili upreti se Hitlerjevi sili, četudi sta se zavedali, da ji verjetno nista kos. Francija je klecnila, Nemci so zasedli Pariz in pozneje še vso ostalo Francijo, Velika Britanija pa je kljub svoji šibkosti boj nadaljevala in tako .rešila Zahodu svobodo in demokracijo. Ko ji je prišla na pomoč Amerika, se je položaj začel počasi preobračati in končno je uspelo združenim silam zlomiti Hitlerjev vojni stroj, osvoboditi Evro- po in zasesti Nemčijo. Skušnja druge svetovne voj ne je vse preveč očitna, da b jo svet mogel pozabiti, p; vendar izgleda, da gremo zo pet na isto pot. Severno-atlantska obramb na zveza (NATO) je dopustila, da so Sovjetska zveza ir. njene zaveznice povečale ir modernizirale svoje oborožene sile v Evropi v taki meri, da so nekateri govorili kar javno, da te niso sposobne zadržati sovjetsko-varšavskega valjarja več kot nekaj dni. Evropo naj bi mogle rešiti pred osvojitvijo z Vzhoda sa-j mo z uporabo jedrskega orožja ZDA. Francozi so že pred leti izrazili resen dvom, da bi bile ZDA pripravljene tvegati u-uničenje lastnih mest s tem, da bi uporabile jedrsko orožje za obrambo zaveznikov v Evropi. To je eden od razlogov, da- se je Francija odločila graditi lastno jedrsko orožje. Z njegovo u p o r a b o upa prisiliti ZDA k uporabi njihovega jedrskega orožja, če bi prišlo tako daleč, da bi bi- la v tem edina možna rešitev svobodnega dela Evrope pred sovjetsko-satelitsko zasedbo. Ko se bližajo pogajanja za novo pogodbo o omejitvi strateškega orožja med ZDA in Sovjetsko zvezo kraju, v naši deželi in v zavezniških državah nekateri z resno skrbjo gledajo, ali ne bodo ZDA šle v popuščanju tako daleč, da bodo tvegale prevaganje tudi v strateškem jedrskem orožju na sovjetsko stran, kot se je dogodilo v Evropi v pogledu običajnih, nejedrskih oboroženih sil. Ohranitev ravnotežja v o-boroženih silah med svobodnim, demokratičnim in komunističnim svetom je bistvenega pomena za ohranitev svetovnega miru. Joseph Alsop opozarja Zahod, naj ne verjame v sovjetsko “opreznost” pri rabi vojaške moči. Dejstva govorijo, da v Kremlju niso nikar omahovali oborožene sile uporabiti, če so čutili, da je premoč na njihovi strani. Oprezni so bili le tedaj, kadar se niso čutili dovolj močne. Zadnje vesti NEW YORK, N.Y.— Predsednik izraelske vlade Menachem Begin je no daljšem razgovoru z državnim tajnikom Cvrusom , . _ ,r . j • j dentom namesto cvetja na 'grob K. Vancejem, predno ie danes - . r . ° j ■ pokornemu prof. Josipu C-vse- zgodaj žiutrai odletel domov, , ...... ,. . neku. Vodniki nabirke se mu v izjavi, da ,e prot. povezav, „ohorjevl! družbe v Ce. mirovnih pogaja ni med Izrae- , , * , , v .. lovcu nai lepše zahvali uiei o. lom Egiptom z bodočnostjo J 1 j j j zahodnega brega Jordana in Žalostno sporočilo— Gaze. Vance je v razgovoru C- Anton Oblak s 1197 E. 61 z novinarji po svojem sestan- St. in njegova sestra ga. Marija, ku z Beginom izjavil, da srna- pur. Žakalj s 1222 Norwood Road tra, da je še vedno možno skle- Y.a včeraj dobila telefonično sponki mirovno pogodbo med ročilo, da jima je v vasi Graben Egiptom in Izraelom. V Wash- v fari Sv. Gregorija v Sloveniji ingtonu se bodo danes ponov- včeraj umrl 89 let stari oče Anno sestali zastopniki Egipta in ton. V Clevelandu zapušča edi-Izraela k pogajanjem, nato pa nega še živega brata Alojzija, bosta vodnika izraelske dele- lastnika Oblak Furniture co. na gacije zunanji minister Moshe 6612 St. Clair Avenune, doma Dayan in obrambni minister Pa ženo Marijo, hčerko Kristino, Ezer Weizman odletela domov, por. Adamic, sinove Vinka, Aloj-kjer bo jutri vladna seja raz- zija, Franceta, Viktorja in Boža pravljala o novem, posredoval- 2 družinami. Sv. maša za pokoj nem predlogu, ki sta ga Dayan njegove duše bo v četrtek zve-in Weizman načelno sprejela, cer ob sedmih v cerkvi sv. Vida. -----o----- Predlog naj bi razrešil spor o “povezavi”, toda morata ga odobriti preje izraelska in e-giptska vlada. TEHERAN, Iran. — V Iranu je Prva letošnja snežna vihra končala 5 življenj SHERIDAN, Wyo. — V petek prišlo v nekaj krajih do novih je padlo v severnih Rockies \-eč izgredov, pri katerih je bilo 9 čevljev snega in pritisnil je oseb mrtvih, več pa ranjenih, mraz. Veter je nosil sneg in na-Vlada je pozvala delavce v stali so ponekod več čevljev vi-oljni industriji nazaj na delo, šoki zameti, zlasti v vzhodni pa odziv ni bil kaj prida. Na- Montani in v Wyomingu. povedujejo, da bo štrajka, ki Ceste so bile poledenele in so ga začeli zadnji dan okto- povzročile smrt vsaj treh oseb v bra, v par dneh kljub vsemu Montani. Ena se je dogodila, ko konec. je avto zdrvel v reko Missouri RABAT, Mar. — Maroški kralj pri Great Falls, druga, ko je Hasan II. je pred svojim odle- nekdo skušal z varilnim ognjem torn na -uradni obisk v ZDA odtajati zamrzli ventil in je pri včeraj izjavil, da mu je egipt- tem prišlo do vnetja olja in eks-ski predsednik Sadat dejal, da plozije. mu je predsednik ZDA Carter V Sheridanu je bila težko ra-zagotovil, da bo stari del Jeru- njena neka ženska, ko je njen zalema “vrnjen” Arabcem in avto zdrsel po ledeni cesti in da bo zahodni breg Jordan s treščil v neki tovornjak. V She-področjem Gaze postal lastna ridanu in okolici so snežni za-arabska država. meti povzročili zaprtje šol. Precej snega je padlo tudi v državah Nevada in Utah. Skupno je prva snežna vihra letos zahtevala vsaj pet človeških življenj. C'e vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naročnike! 6117 Si. CLAIR AYE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher iniblisiied daily except Wed, Sat, Sun, holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA; Združene države: ?28.G0 na leto; §1400 za pol leta; $8,00 za 8 Kanada in dežele izven Zdcuženih držav: $30.00 na leto; $15,00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States? $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15,00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Oblo No. 166 Monday, Nov. 13, 1978 Sovjetska strategija v naslednjem desetletju Londonski Mednarodni institut za strateška proučevanja (International Institute for Strategic Studies) velja že 20 let kot priznan in upoštevan seizmograf za splošni razvoj na vojaško-strateškem območju. Institut je s svojimi kongresi, seminarji, predavanji in objavami zbudil pozornost za strateške probleme daleč naokrog; 'sprožil je razpravljanja in nesoglasja ter dal ne parno zahodni politiki daljnovidne pobude. Letošnja ^jubilejna konferenca v Oxfordu, pripravljena hladno in trezno, je obravnavala temo “Izgledi sovjetskega potenciala v osemdesetih letih”, o čemer so članice iz Zahodne Evrope, A-merike, Afrike in Azije predložile široko razčlenjen spek-trum analiz in prognoz. Ni šlo za skladost vidikov ali za enotno stališče. A če je londonski Institut pa podlagi svojih presojanj strateškega' razvoja signaliziral v šestdesetih letih skorajšnje zboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, je pač morali na tej konferenci ugotoviti zastoj, celo motnje v procesu popuščanja napetosti. Odpovedi prejšnjim utvaram o odjugi so se križale z opozorili o precenjevanju “sovjetske nevarnosti”. Sovjetska zveza je brez dvoma postala pristna velesila, ki ji je “uspelo doseči strateško enakost z drugo velesilo — Ameriko — in razvija čedalje bolj sposobnost projeciranja svojih vojaških sil daleč v zemljepisni prostor, kar potrjuje izgradnja njenega ladjevja ali njena angažiranost v Afriki. Vendar osredotočenje na vojaško Lenega pevskega zbora Koro-....................... ■ ~ • ■ ’ tan, vaje igralske družine Slovenski oder, seje in sestanki društev, vse se je vršilo v Slovenski pisarni. Tu smo s prvimi prisluženimi dolarji naročali ži- kem tudi z večjo negotovostjo v svetovni politiki. Dom-^en — simbol slovenstva in sto-nevno bo Moskva v prvi polovici naslednjega desetletja letna priča njegove nekdanje sa-razpolagala s. svojimi dotlej pridobljenimi strateškimi mobitnosti. Za koroške Slovence prednostmi, ki pa bodo po letu 1985 spet pojemale, pred- dan neodvisnosti še ni napočil, vsem ko bo prišla na Zahodu do izraza učinkovitost nove oborožitve in po uspešnem usposobljenju Kitajske. Za Zahod bo to pomenilo prehod od vseobsegajoče odjuge na kombinacije sodelovanja in soočenja v odnosih med Zahodom in Vzhodom. Dvomljivo pa je, če bo mogoče od zunaj vplivati na odločitev Brežnjevih naslednikov bodisi za trši ali za zmernejši kurz. Vendar bo moralo sovjetsko vodstvo, kot je poudaril francoski referent, računati z vzajemnostjo Evrope in Amerike, z močjo Zahoda in z njegovo, sposobnostjo obvladovanja bodočih kriz, kakor tudi z jasno definiranimi dolgoročnimi zahodnimi političnimi cilji. Za novega predsednika Instituta je bil z velikim o-dobravanjem izvoljen Raymond Aron. Letna konferenca 1979 bo v Švici. 0 Slovenski pisarni CLEVELAND, O. — Od časa do časa prinaša Ameriška Domovina dopise in objave Slovenske pisarne, posebno kadar pride nova pošiljka knjig iz Celovca, Buenos Airesa, Trsta ali Gorice. Ob taki priliki je označen tudi naslov pisarne in čas, ko je odprta. Danes pa naj bo par stavkov o pisarni sami. Prva leta po množični naselitvi v Ameriki je poslovala Slovenska pisarna na 6116 Glass Ave. kot organ Lige slovenskih katoliških Amerikancev, katera je^ oskrbela sponzorje in preko N.C.W.C. tudi potovanje čez morje pretežni večini slovenskih beguncev. Tudi Slovenska šola je bila ustanovljena na pobudo Lige in je imela prostor v Slovenski pisarni do septembra L 1953. Pevske vaje novoustanov- moč ne more prikriti šibkost ustroja Sovjetske zveze, predvsem njene gospodarske in tehnične zaostalosti v primeri z visoko razvitimi industrijskimi državami. Po mnenju nekaterih določa prav ta šibkost Moskvi zunanjepolitično držo: po eni strani neupogljivo nezaupanje proti Zahodu, in po drugi stremljivo oklepanje vsakršnih možnosti za širjenje moči. O tem, če in v koliko sta vpli-vila zastavljeni cilj odjuge in stališče Sovjetije do Amerike na Evropo, Afriko, Bližnji vzhod in Azijo, so bila mnenja različna. Do ostrih razpravljanj o tem je prišlo predvsem med ameriškimi udeleženkami z z‘nanimi zavzemanji stališč in utemeljevanji, ki so bolj zadevale a~ meriško notranjo politiko kot splošno strategijo. Vsi pa so soglašali v tem, da je težko napovedovati razvoj v Sovjetski zvezi in njeni zunanji politiki v naslednjem desetletju. Kremelj se nahaja pred zamenjavo vodstva in nihče ne ve, kdo bo vladal po Brežnjevu. Kakih večjih sprememb na naslednjem partijskem shodu 1981 ne predvidevajo. Jedro današnjega politbiroja bo dotlej ostalo in jamčilo neko določeno kontinuiteto. A bodo tedaj mlajši ljudje po večih letih obstajanja vpeljali obnovitveni proces, ali bodo nemara zastavili vse sile za ohranjanje svoje oblasti? Brežnjevi nasledniki bodo vsekakor imeli več skrbi in občevanje z njimi bo verjetno težavnejše. Do neke mere je lahko predvideti nadaljnje u-padanje razvojnega razmaha sovjetskega gospodarstva v naslednjih dveh petletkah, nadalje nezadostno poljedelsko produkcijo in rastoči primanjkljaj v energetski preskrbi. Mogle bi nastati težkoče tudi zaradi demografskih sprememb v korist neruskih narodov, predvsem srednjeazijskih. Kako bodo na sovjetsko zunanjo politiko vplivale spremembe v vodstvu, gospodarske potrebe in. notranji problemi? Ni nujna domneva, da bi take notranje skrbi okrepile sovjetskim voditeljem zanimanje za gospodarsko izmenjavo in za skupne razorožitvene ukrepe z Zahodom. Ni pa izključena možnost, da bodo skušali nasledniki Brežnjeva obvladati svoje rastoče probleme z oživ-Ijenjem pravoverne ideologije (ki je že zaznavna), s totalitarnimi vladnimi metodami in z ostrejšo napadalnostjo navzven. Ob optimističnem pričakovanju bi to ne pomenilo nujne prekinitve v popuščanju napetosti, a mnogi, računajo s težavnejšimi odnosi med Vzhodom in Zahodom in z utesnitvijo na omejene dogovore npr. pri SALT. O detenti kot o velikopoteznem načrtu za nov svetavni red je bilo komajda še govora. Novi razvoji, npr. porast regionalizma v Tretjem svetu, ognjevitost islama in predvsem nastop Kitajske bodo prav sovjetski velesili dali opravka in zastavili meje njenim prodiranjem. Sijajne analize sovjetske politike v Afriki in na Bližnjem vzhodu so pokazale njene sedanje možnosti uspehov, a tudi njene dolgoročne težave. Brez dvoma bo Moskva tudi v bodoče imela prvenstveno v vidu odnose z Ameriko in Evropo, ne oziraje se'na to, kako se bodo razvijali. Odnosi s Kitajsko in Japonsko kakor tudi prodiranja v Perzijskem zalivu m v Indijskem oceanu bodo za sovjetsko strategijo vedno 'večjega pomena (o čemer pa so v okviru tega kongresa govorili le mimogrede). Če povzamemo in poenostavimo oxfordske napovedi odličnih poznalcev, moremo v osemdesetih letih računati gi in časopisju med naše ljudi Skromna je naša pisarna. Baragov dom ji brezplačno nudi spodnji prostor. Oprema: darovani kosi rabljenega pohištva, pa vendar vrši veliko delo. V letošnjem letu je imela prometa $5,619.45 in sicer: $1,414 je pobrala u d n i n e za Mohorjevo družbo v Celovcu za njen knjižni dar za 1. 1979,> $1,047.10 je prejela naročnin na zdomske časopise in revije, za $390 je raz-pečala slovenskih gramofonskih plošč, prejela je $440 darov razne namene in za $2,328.35 "je prodala slovenskih knjig. Iz skromne provizije, ki jo založbe dovolijo Slovenski pisarni, pa krije svojo naročnino na vse zdomsko časopisje, nabavlja pisarniške potrebščine in oglase. Odkar Slovenska pisarna posluje v Bargovem domu, je tam tudi knjižnica, ki so jo uredili tedanji slovenski visokošolci, člani SAVE, in je pastala največ iz knjig, ki so bile obsojene na smetišče, ko so njihovi last-vilske pakete svojcem v domo- niki umrli, dediči pa zanje niso vino, tu so se izpolnjevali fdr- imeli porabe. Če veste za koga, mularji za kasneje došle posameznike in družine, ki so prihajale za očeti. Kmalu smo v pisarni lahko kupili slovenske molitvenike — prve knjige, ki nam jih je posredovala, za temi pa knjige Mohorjeve založbe iz Celovca. Liga slov. katoliških Amerikancev, v katere finančno korist je igral Slovenski oder in so bile vodene letne podporne kampanje, je tedaj prispevala mesečno $50 za najemnino, razsvetljavo, kurjavo in telefon za Slovensko pisarno. Nagrada za delo v pisarni je bila le prijetna zavest, da je to delo v korist slovenski skupnosti in tako je še danes. Edini prostor, ki ga je imela za vse to Slovenska pisarna, je postal pretesen za številne organizacije, ki so nastajale, in ustanovila se je korporacija Baragov dom, ki je kupila hišo na 6304 St. Clair Ave., jo preuredila in imenovala Baragov dom, kamor se je preselilo ne le društveno življenje, ampak tudi Liga slov. katoliških Amerikancev s Slovensko pisarno. Ligino delo je pojemalo, ko ni bilo več beguncev, le še kak posameznik, tudi živilskih paketov zavoljo poostrenih c a r i n s k ih predpisov in nekoliko izboljšanega gospodarskega stanja doma ni bilo več kaj prida. Clevelandska podružnica Lige SKA, preje najživahnejša med vsemi podružnicami, je polagoma omejila svoje delo le na delo Slovenske pisarne kot posredni-slovenske knjige in časopisov, tiskanih izven domovine. Ligo slov. katoliških Amerikancev so v New Yorku preimenovali v Ligo slovenskih Amerikancev, tam je bila njena hiša in naložbe, clevelandska Liga pa je ostala Liga slov. katoliških Apierikancev, prijavljena v Co-lumbusu, njeno sedanje delo pa je: preko Slovenske pisarne uti- ki namerava zavreči slovenske knjige, spomnite ga, naj jih daruje knjižnici Slovenske pisarne. Ob času uradnih ur je tudi dobrodošel vsakdo, ki bi želel čita-ti slovenske časopise, na katere saln ni naročen. Če bi pisarna našla še kakega sodelavca, ki bi bil pripravljen žrtvovati vsaj en večer v tednu, bi z veseljem nudila to-priliko čitateljem tudi zvečer. Dokler pa tega ni, je čitalnica odprta le ob običajnem času med 10. dop. in 2. popoldne. V skoraj tridesetih letih svojega obstoja je Slovenska pisarna doprinesla prav gotovo velik delež k slovenskemu zdomskemu življenju in se zahvaljuje Baragovemu domu za gostoljubje, Ameriški domovini za pomoč z objavljanjem člankov, ljubiteljem slovenske besede pa za zaupanje, izkazano ji z naročili, kajti brez teh faktorjev ne bi mogla vršiti svojega poslanstva. V to trojno pomoč upa tudi v bodoče. Vodstvo Slov. pisarne Ponemčevanje še vedno duši narodno 'pravico,, prav kakor pred 1. 1918, dasi so jim bile zajamčene z mirovno pogodbo po drugi svetovni vojni. Ta mirovna pogodba je med drugimi obljubljenimi svoboščinami zagotovila dvojezično šolo. Nastala je po tej pogodbi slovenska gimnazija v Celovcu — močan jez raznarodovanja. Nastali so Mohorjevi dijaški domovi, ki nudijo podeželskim študentom med šolskim letom o-skrbo in stanovanje in krščansko vzgojo. Vzdrževanje v mnogih primerih presega denarno zmogljivost staršev, ki želijo poslati svoje nadarjene otroke v nadaljnje šolanje, zato se Mohorjeva obrača na slovenske ljudi preko morja za pomoč. Z veseljem bi nudila pomoč matična država,- a obenem s pomočjo, bi stavila pogoje, ki Mohorjevi niso sprejemljivi. Mohorjeva zavrača vsak vpliv komunizma, podprimo jo v tem stremljenju in s svojimi darovi omogočimo, da bo preko slovenske gimnazije vzgojila rod mladih narodno in versko zavednih izobražencev. Od zadnje objave darovalcev so prispevali naslednji: Rev. p. Tadej Trpin, Joliet, $100; Lojze Burjes, Wickliffe, $100; Rudolf Kolarič st., $50 N. N., Cleveland, $40; Stane Mrva ml., Cleveland, $30; Vale rij a Miklavčič, $25; N. N., Cleveland, $20; Ivanka Okorn, New York, $20; Henrik Kremžar, spomin M. Jakopiča in K. Mauser j a, $15; Rev. Ignac Beran, Wis., $10; M. Mauser v spomin Pavle Sever, $10; Ferdo Gospo-darič, $5 — v skupnem znesku $425. V imenu staršev, katerih otro ci so deležni podpore, in v imenu Mohorjeve vsem in vsakemu posebej prisrčni Bog plačaj! Ravnatelj Mohorjeve, msgr. dr.'Hornboeck se zahvaljuje za ček v znesku $1,017, ki ga je prejel ob začetku novega šolskega leta, in sporoča, da ima letos slovenska gimnazija 530; štu dentoy, 22 več kot lani, in v Mohorjevih domovih stanuje 148 fantov in 98 deklet. Priporoča se naši ' nadaljni naklonjenosti in vse dobrotnike naj lepše po zdravlja z zagotovilom, da se zanje vsak dan moli v dijaških domovih. Darove lahko naslovite Pomoč koroškim študentom 29424 Armadale Ave., Wickliffe, Ohio 44092, ali Jožica Jakopič, 29424 Armadale, Wickliffe, Janez Prosen, 16211 Trafalgar, Cleveland, Ohio 44110, Marija Mauser,- 1085 E. 72 St., Cleveland, O. 44103. Marija Mauser Pdinoš korsšlfm Slovencem LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV, INC. New York, N.Y. vljudno vabi na svoj ČETRTI ŠTUDIJSKI DAN ki bo v soboto, 18,. novemmbra 1978, ob tretji uri popoldne v THE PRINCETON CLUB OF NEW YORK, 15 West 43rd Street, New York, N.Y. SPORED 1V J 'L na lakaj zanliiivosii iz življenja našiga novega svetega ©leta S povečano negotovostjp v Sfivjeiski zvezi in potemta- rati pot zdomski slovenski knji- CLEVELAND, O. — Ko so se pred kratkim vršile po slovenskih zdomskih središčih v Argentini, Kanadi in Združenih državah slovesne proslave 60-letnice osvoboditve izpod avstrijske nadvlade, ki jo je v letu 1918 prinesel 29. oktober, je bil to res praznik samo zdomskih Slovencev. V domovini, kjer naj bi ta jubilej najslovesneje praznovali, danes pravo svobodo tepta komunizem, ki mu narodna pripadnost in človečanske pravice nič ne pomenijo.. . Prav tako, se proslavam slovenske neodvisnosti niso mogli priključiti koroški Slovenci, če- STOCKTON, Kalif. — Slovenci in Poljaki smo poznani širom evropskega sveta kot dva najbolj verna naroda. To je vez, katera povezuje že dolga stoletja ti dve deželi. Poglejmo za vatikanske zidove. Današnji kardinalski zbor sestavljajo v večini visoki cerkveni dostojanstveniki narodov vsega sveta, italijanski kardinali so ostali v manjšini. Slovenci smo z zadovoljstvom in veseljem sprejeli izvolitev krakovskega nadškofa kardina*-la Karla Wojtyle za Petrovega nafelednika. Ta katoliški vladika ima veliko prednosti pred svojimi predniki, in zato mu dodajamo številko ena ali prvi. Poglejmo sedaj v ta sestavek, zakaj. Po presledku dolgih 455 let je Uvodna misel, dr. Cyril Mejač, Washington, D.C. “Izseljenci v slovenskem pesništvu,” Vladimir Pregelj, Library of Congress Prevodi pesmi v angleščino: Vladimir Pregelj, Ivan Zorman in Janko Lavrin » “Slovenska dediščina včeraj, danes in jutri,” Mary Molek, pisateljica knjige Immigrant Woman, druga nagrada The Writing Division of the Pittsburg Bicentennial Centennial, 1976 Prevodi v slovenščino: Mirko Javornik, pisatelj RAZGOVOR ODMOR “Vloga ameriške žene slovanskega porekla pri ohranjanju etnične kulture,” Patricia Ann Krafcik, Columbia University Čitanje pesmi in odlomkov iz knjige Immigrant Woman: Marjana Burgar, dr. Domenika Lango, Marjanca Prelog. James Cesnik, Simon Kregar Simpozij vodi dr. J. Nielsen, New York Polytechnic Institut0 DRUŽABNI VEČER :. Vač er j a Registracija je $7.50 ža osebo LSA, Inc., P.O. Box 32, Brooklyn, N.Y. 11227 Ambridge, Pa. — Spoštovan0 uredništvo! Tukaj pošiljam ročnino za pol leta. Stara sen1 že 90 let in res ne vem, kak0 dolgo bom še na tem svetu. bom še živela, bom pa zopet ob' novila. Sem Vaša dolgoletna nar°c niča. Ameriško Domovino rada in bi mi bilo hudo br02 nje. Zato Vam želim mnogo d' speha in mnogo mlajših narof Ko je govoril zbranemu svetu v poljskem jeziku je bil tudi prvi, prav tako je bil prvi v načinu, kako je vodil konferenco s časnikarskimi poročevalci. Najbrže je prvi, kateri čita brez očal, prav gotovo je pa prvi, kateri je s svojim'’ toplim glasom pel gregorijanski napev po končanju sv. opravila “Ite, missa est...” Pojdite, maša je končana... brez kake greške. Ali ni tudi prvi, kateri je gorski plezalec in dober smučar? V 58. letu svoje starosti je naj mlajši Petrov naslednik od sv. očeta Pija IX., kateri je bil izvoljen leta 1846, star 54 let. Naš prevzv. stocktonski škof Guilfoyle je dejal v svojem govoru, predno je zvedel za novega naslednika sv. Petra: “Naj bo kdorkoli, katerekoli rase, “On bo moj Oče ...” Sedaj je tudi prvi, kateri je sprejel v svojo avdijenco ministra za zunanje zadeve Vzhodne hiti. Celo odpoklicne volitve Nemčije. Da poudarijo pomen ’ priznanja izvolitve novega sv. očeta, so italijanski lastniki “barov” napravili posebno pijačo “coc-tail” in jo krstili za Wojtyla Coc-tail”. Sestavljena je iz treh petin poljske vodke, ene petine suhega vermuta in ene petine sladkega vermuta. Dodati je treba zdrobljenega ledu in primerne dišave. Na koncu je tudi prvi na tem visokem mestu, kateri govori kar devet tujih jezikov. Naj mu On, katerega nadomešča na zemlji, da moč vladanja vsemu katoliškemu svetu tu in onkraj železne zavese v boljšo in mirnejšo dobo. Molimo zanj, molimo za njegove velike prednike, kateri so vodili 700 milijonov štečo katoliško versko družino. Maks Simončič znak, da imajo njegovi sprotniki samo manjšino. Iz ga naj bi delali primerne ključke. Lepo pozdravljeni in vse bro! I Rev. Jože PirC ZF d°' II NAŠIH VRST Evelethi, Minn. — Spoštov'^ Oprostite, ker sem malo pozeL, poravnavo naročnine. V hod0 bom poskusil biti bolj i-Prilaganj, ček za eno leto W v pomoč listu. Prav lep pozdrav vsem pF meriški 'Domovini! Matt Mena1 prav tam še stoji knežji ka- železno zaveso. Cleveland. O. — Spoštovani! Priloženo pošiljam naročnino za celo leto. Kar je več, je moj prispevek za tiskovni sklad. Ameriško Domovino rada pre-on prvi papež, ki ni'italijanske- Hiram in jo vedno težko priča-ga rodu. |kujem. Želim Vam vse najbolj- On je prvi poljski papež in še in Vas spoštljivo pozdrav-prvi, kateri prihaja iz dežele za Ijam! Vab1 let0’ Mary Cerkvenik New Smyrna Beach, Fin-Cenjeno uredništvo! Tu pošiljam naročnino za celo kar je več, je v pomoč listu. ^ Z Ameriško Domovino se.(, zadovoljen in tudi prejemau1,'^ redno. Upam, da bo še dolg0 ^ bajala, ker bi bilo bre? uje lo dolgočasno. _ ^ Lepo pozdravljam uredn1 ( ivse moje prijatelje in znauce Joe Cegl°r nikov. Hvala za vse in lep P° zdrav! Maryy Rosenberg01, # Underwood, N.D. — Spošt° vani! Pošiljam enoletno' nar°c nino za Ameriško Domovino. ^ stalo je za tiskovni sklad. V teku zadnjega leta smo v° liko brali in slišali o miadeI11 clevelandskem županu DeiiO1* Kucinichu in njegovih hud1 težavah. Politični nasprotniki s° se ga hoteli na vsak način z#0 tve sl mu napravili. Bili so prepriča11’ da bo pri teh volitvah ‘pego*6 _ Pa ni. Pogoreli so njegovi ^ sprotniki. Kaj, ko bi zdaj priredili odpoklicne volitve njegov011^ glavnemu političnemu naspr° ^ niku, načelniku mestnega odh0^ ra — Forbesu? Bi on tudi z1113 gal? Zek> verjetno ne. . Če ima župan na svoji večino mestnih volivcev, J ' « Karel Mauser: Zemlja sem in večnost Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires 1978. Pomemben naslov. Vreden, da se ustaviš ob njem. Pravzaprav pa že tudi pove, kaj vse vsebuje knjiga s tem naslovom, ki je pred nekaj meseci sicer že izšla v Argentini, pa smo jo šele v zadnjem času dobili k nam v Cleveland v prodajo v tolikšnem številu, da Slovenska pisarna v Clevelandu lahko postreže z njo vsem po Ameriki, ki se za poezijo rajnkega pisatelja zanimajo. "Prav pa je tudi, da naš list o njej nekaj pove. Karel Mauser je resnično pesnik. Stari Rimljani so rekli: Poeta nascitur, to se pravi, da je pesniški dar prinesel s seboj na ta tvet. Bog mu ga je bil dal, da ravna z njim po Njegovi volji. Pesnik Mauser tega daru ni zanemaril. Skrbno ga je obračal tako, da je imel ob svojem dokončnem srečanju z Bogom kaj pokazati. Da je bil Karel Mauser pesnik, smo vedeli vsi, ki smo ga poznali pobliže. S pesmijo je bil začel svoje življenjsko pisateljsko delo, s pesmijo ga je tudi sklenil. Leta 1937 je ‘Mentor’, znani slovenski srednješolski list, ki so ga začeli izdajati Škofovi zavodi v Št. Vidu nad Ljubljano, priobčil prvo njegovo pesem. Pozneje pa je pošiljal svoje pesmi v mladinski list ‘Vrtec’, hišni list ljubljanskih bogoslovcev, v ‘Rast’ in morda še kam drugam. V te zadnje liste pa je pisal že tudi svojo prvo prozo. Kasneje se je s pesmijo oglasil le še samo poredkoma. Zorel je. Šele v obdobju svojega izseljenstva v to deželo se je spet v večji meri posvetil pesmi. Nazadnje, kako leto in več pred smrtjo, pa je samo še pesnil. V tem času je priobčil največ svojih pesmi v lemontfckem verskem mesečniku ‘Ave Maria’, v argentinskem ‘Medobju’; veliko pa jih je prinesla, še več pa ponatisnila, celovška družinska revija ‘Družina in dom’. Nadaljevanje pisanja življenjepisnega romana škofa Friderika Baraga mu je bilo namreč v tem času postalo zaradi oslabelosti srca fizično prenaporno. Karel Mauser sam ni izdal nobene pesniške zbirke. V svojih bogoslovnih je sicer začel misliti slov naj Pa so se kor tudi nad vso movino takrat tako zmračili, ni bilo več moči misliti na kaj takega. Šele po njegovi smrti jo je pripravil njegov dobri in zvesti prijatelj, zlasti pa še najboljši poznavalec njegovega pisateljskega dela, dr. Tine Debeljak, ki( je nedavno tega praznoval 75-letnico življenja, sicer pa profesor za slovensko književnost, sporedno pa tudi za druge slovanske književnosti na ukrajinski zdomski univerzi v Buenos Airesu, v sklopu katere, je bil v glavnem po dr. Debeljakov! zaslugi ustanovljen tudi samostojen oddelek za slovensko književnost in delno tudi za druge slovenske humanistične vede. Mauser jeva pesniška zbirka 'Zemlja sem in večnost’, katero je pripravil dr. Tine Debeljak in ki jo je tudi vsebinsko uredil, vsebuje točno sto pesmi, izmed katerih jih .je'Urednik 98 razporedil v osem venčkov (ciklov), dve izmed njih pa odbral, da ju postavi na čelo zbirk;. Prva od teh dveh ima naslov ‘Večnost’ in je natisnjena v pi- Ismeni obliki, tj. tako, kakor jo je bil napisal avtor. Škoda, da je tu natisnjena v nekoliko zmanjšani 'obliki ter je zato težko' berljiva. Druga izmed teh dveh pa ima naslov ‘Zemlja sem’ in je tiskana. Da bi bralkam in bralcem ustregli, tj. da bi faksimilirano priobčeno pesem vsaj - delno z lahkoto brali, v naslednjem tu prinašamo njen drugi del: Sedim na obrežju in precejam mivko, moje roke, sklenjene v perišče, so peščena ura. Pod pesmijo je najprej Mau-serjev podpis; pod njim pa datum: CL, Avgust 29, 1967. Oboje ima svojo vrednost! Med bistvene sestavne dele Mauserjeve pesniške zbirke spada brezdomno tudi obširna (27 strani) “Beseda o pesniku”. Napisal je jo njen urednik. Natisnjena pa je takoj za pesmimi. Kdor hoče Mauserjeve pesmi prav razumeti in imeti od tega estetski užitek in korist, naj to dr. Debeljakovo “Besedo o pesniku” tudi skrbno prebere in premisli. V naslednjem iz nje na tem mestu samo tale drobec, ki nam pove, kaj Debeljak sam pravi o Mauserjevih pesmih: ...“Nepričakovano pa se je v zadnjih letih pred (Mauserjeve) smrtjo pokazalo — še bolj pa ob njej in to leto po njej —, da je prav njegova pesem pomembna vrednota v njegovem delu, ki je skorajda neopažena šla mimo nas, pa ni samo naj iskrenejši izraz njega samega kot človeka, temveč utegne biti tudi naj čistejši izraz njegove umetnosti ... Domisleki. Bežni zapisi trenutka. Pesniški dnevnik, kakor bi lahko poimenovali to u-stvarjanje. Pa so vendarle lirična stvaritev, biblijsko preprosta, pa silna v rahli čustvenosti srca, ki tudi bralcu najde v srce z estetskim ugodjem in človeško plemenitostjo.”... Mauser j evo pesniško- zbirko ‘Zemlja sem in večnost’ je izdala Slovenska kulturna akcija, danes slovenska vrhunska kulturna ustanova v izseljenstvu, ob prvi obletnici' pesnikove smrti kot svojo 102. publikacijo. — ‘Izdajo te knjige pa je omogočila gospa Mauserjeva z darovi prijateljev, ki so jih darovali ob pesnikovem pogrebu namesto venca na grob.” Okusno, res umetniško je zbirko opremila znana argentinska slovenska slikarica Bara Remec. Z njo je zbirka tudi s te strani dobila svojo posebno vrednost. In končno še to: Zbirka je izšla v dveh vezavah: v trdi, moč- letih in po njih na njo. Na-imela ‘Prva piščal’. )godki nad njim ka-slovensko doda no vseplatneni in v mehki. Tiskana je na finem umetniškem papirju tako, da so Barine ilustracije prišle do svoje polne veljave. Trdo vezana velja $8.50, broširana po $6.50. Kdor jo želi imeti, naj pride osebno ponjo v Slovensko pisarno v Baragovem domu. Kdor pa tega ne more storiti, naj piše ponjo na naslov: Slovenska pisarna — ' Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. Kdor jo bo naročil po pošti, naj za poštnino in odpravo prida 50 centov. Janez Sever O šahu Šahovska igra je izpit uma. Goethe * Ljudsko življenje je partija šaha. Cervantes v * Življenje je prekratko za šah. Byron ' l ■ * Šah in vino sta rojena brata. v, Ruški pregovor —-—o-------- Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je” 1 SPECIAL SEALY SALE NORWOOD FURNITURE* INC. 6202 ST CLAIR John susnik & sons 361-3634 > I . ILAIR pARK free in our lot V« '0A FIRM! SAVE $3995 This very special group of firm Sealy mattresses REDUCED below our regular prices! Our special group of firm Sealy mattresses ... now very specially priced! Values you can buy with confidence because they're made by the Posturepedic peoplel V ' V> . KOLEDAR društvenih prireditev NOVEMBER MAREC 17.-18.-19. Fara sv. Vida priredi 4. — Klub slovenskih upokojen- svojo vsakoletno jesensko za- cev na Holmes Avenue pri bavo z bazarjem v farni dvo- no prebira. Ko se je le-ta začu dil nad tem dejstvom, mu je J '"nadškof) razložil, da je študiral primerjalno slovansko jezikoslovje in mu tako tudi slovenščina ne dela težav.” (“Družina” cbenem s tem poročilom priobčuje tudi sliko kartotečnega na-ročilniškega lista, iz katerega je nadalje razvidno tudi to, da je uprava nadškofu pošiljala “Družino” brezplačno. L S. rani. redi vsakoletno večerjo in zabavo v Slovenskem, domu. 19. — Fara Marije Vnebovzete 10. — Glasbena matica priredi obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue. 26. — Pevski zbor Dawn SŽZ poda svoj letni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne. DECEMBER 3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE. 8. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. ■ Clair Avenue. * Prireditev se začne ob 6. uri, večerja ob 7.30. 11. —’ Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. APRIL 21. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj redni pomladan-. ski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 28. — Pevski, zbor Korotan pri- Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah! Prijatel’s Pharmacy AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. Hiša naprodaj Dobro ohranjena kolonialna hiša na 1024 E. 169 St. s 3 spalnicami, moderno kuhinjo, veliko jedilnico, zaprtim por čem in priključeno garažo za 2 avta je naprodaj za $33,900. Paul J. Everson 24100 Lake Shore Blvd. Euclid, Ohio 44123 tel. 731-6200 (166-169) redi svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. na Recher Avenue. 9. — Božičnica za mladinsko članstvo Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Začetek ob 2.30 popoldne. 10. — Božičnica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 2.30 popoldne. 10. — Glasbena Matica priredi hcpr , j božični Koncert v Slovenskem 1L ~ D*PB Cleveland MAJ 5. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu. JUNIJ narodnem domu na St. Clair Avenue. 31. — Pevski zbor Korotan priredi SILVESTROVANJE v veliki dvorani SND na St. Clair Avenue. Igra Alpski sekstet. FEBRUAR 1979 3.— Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v dvorani Delavskega doma na Waterloo. Igrali bodo Veseli Slovenci. pripravi proslavo spomina padlih slovenskih domobrancev, četnikov in legijonarjev pri Spominski kapelici na Slovenski pristavi. 30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont. JULIJ 1. — V Lemontu praznovanje spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 3. julija 1929. OKTOBER 18. — Slovenska šola pri Sv. 20. — Tabor, DSPB Cleveland, Vidu priredi svoje vsakoletno! priredi svoj jesenski družabni kosilo v farni dvorani pri Sv. j večer. Igrajo “Veseli Sloven-Vidu. I ci”. ^9' NOVI PAPEŽ JANEZ PAVEL II. NAROČNIK LJUBLJANSKE “DRUŽINE” Rojakinje in rojake tu v Ame-iki kakor tudi drugod po svetu 10 zanimalo v zvezi z novim pa-ežem gotovo tudi to: “Naš novi veti oče je med drugim naroč-iik slovenske (ljubljanske) Družine”, tj. verskega tednika, :i ga'izdajajo slovenske rimsko-5 Atoljškcf škofije. To-le beremo ;lede" tega v “Družini”, št. 42. 'd' 29. okt. 1978: “Ko se je ljubljanski nadškof Pogačnik vrnil š koncila, nam je povedal, da bi krakovski nadškof Wojtyla, s katerim sta skupaj sedela v koncilski dvorani, rad dobival “Družino”. Seveda smo mix ustregli in mu jo začeli takoj 'pošiljati. Mislili smo' si pač, da jo hoče imeti za škofijsko knjižnico. Maja letos pa je kardinal “Wojtyla povedal našemu uredniku, ki se je ihudil na Poljskem, da “Družino” red- This announcement is neither an offer to sell nor a solicitation of an offer to buy any of these Securities. The offer is made only by the Offering Circular (Prospectus). $2,660,000 INDEPENDENT SAVINGS ASSOCIATION —an Ohio Corporation— 200,000 Common Shares Original Issue Price $10.00 Per Share Plus 12.5f) Per Share to the Organizational Expense Fund Copies of the Offering Ch’cular may be obtained by writing Independent Savings Association, P.O. Box 17145, Euclid, Ohio 44117, or by calling Harold R. Swope, 289-5273 10:00 A,M.-~4:00 P,M The Incorporators, Harold R. Swope Frank Berzin Jeffrey A. Cole James J. Conway Louis.L. Drašler John F. Kovacic MALI OGLASI 2 Snowtires for Sale 78-14. 4-ply. WITH WHEELS. Used one season. Excellent condition. $40 each or both for $60. Call 361-4088, ask for Jim. (x) Euclid Brick Double. 3 bedrooms per suite. Recreation room, Central air-down. Great investment property. Low 70’s. Realty Concepts, Inc. 951-1844 (166-169) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje s kopalnico in “furnes” za gretje, čisto, oddajo v najem mirnim, odraslim ljudem zgoraj na 1095 E. 64 St. Nobenih živali! Kličite 431-9672 ali 432-1199. (165-168) Room for Rent Room for rent for ma; •, E. 41 and Superior. Kitchen, shower and garage. Call 391-4046. (165-169) For Rent 0 rooms upstaii's. Wall to wall carpeting, G. E. refrigeirator, garage with electric door. No pets or children. Call after 3 p.rn., 6818 Edna Ave. Phone 391-5341. (10,13,14 nov) Automobile Tires For Sale Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 each. Call 361-4088, ask for Jim. (x) E. 215 St. Bungalov s 3 spalnicami, opažen z aluminijem, ves podkleten, s priključeno garažo. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-107( ;x) BY OWNER Euclid brick single, rec. room, den, 4 bedrooms, new furnace, new roof. In excellent condition. 731.-0761 (166-170) HcIf Wanted BAR MANAGER Full time. Send resume to Box 345, c'o American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 4410a. (162-169) Factory Help Female Light Assembly and furnace brazing operators. Apply in person from 9 to 4 p.m. Technical Metal Processing 5476 Lake Ct. Cleveland, Ohio 44114 Off Shoreway at E. 55 St. (162-169) Službo dobi Slovensko šivalno podjetje Frangies Fashions, 567 E. 200 St. "v Euclidu išče šivilje za' polni čas. Oglasite se osebno ali pa pokličite od 8. ure do 4. ure tel. 692-2099. (164-167) CUSTODIANS Large hospital is seeking experienced custodians and individuals interested in our custodian training program. Seeking custodians experienced in operating automatic and manual equipment and familiar with housekeeping supplies and cleaning procedures or will 1 train. Excellent paid benefits ! program. Call Mr. Pesec: 795-6000, Ext. 3531. MT. SINAI HOSPITAL University Circle, Cleveland, O. 44106 (165- 166) HELP WANTED ~ j~ DRIVER-WAREHOUSED! AN Full or part time for East Side furniture store near Shaker Square. 795-5911. • (161-169) BREZ DOMA 1 Hektor Malot ' ‘Ah, pozabi sem,” je še dejal vez imenuje “cab”. gospod. “Vaše ime je Discoli. Ta-( Starec naju je spravil v voz, ko se namreč piše vaš oče.” |ki je bil spredaj odprt, in se Čeprav je bil videti vse prej skozi odprtino začel pogovarjati kakor ljubezniv, bi se mu bil s kočijažem. Večkrat je ponovil gotovo vrgel okoli vratu, če bi ime Bethnal-Green in zdelo se mi le pustil čas za to. A pokazal nama je Vrata in odšla sva. XIII. t'. Sluga, ki naju nkj bi odvedel k mojim staršem, je bil star, dobrohoten možiček, ves zguban, v ponošeni, a skrbno zlikani ob- ^po sjjno vge5 Za kraj zelo ver-leki, z belo samoveznico. Ko smO|je^no ^ tako žalosten kakor prišli na prosto, si je pomel roke;temne in urnazane ulice, skozi s tako silo, da so mu pokali člen-(j.a^ere sva ge. hodila. Kako ljubka mora biti hišica, sredi veli- mi je, da mora to biti kraj, kjer stanujejo moji starši. Vedel sem že, da v angleščini “green” pomeni zelen; zato sem si predstavljal, da je del mesta, kjer stanujejo moji starši, nasajen z le-ipim drevjem, kar mi je seveda ki na prstih, nato je stresel noge, kakor da bi hotel zagnati daleč od sebe pošvedrane čevlje, končno pa je dvignil glavo in potegnil vase meglo s takim zadovoljstvom, kakor da bi po dolgem času spet prišel na prosto. “Zdi se mu, da megla dobro diši,” mi je dejal Matija. Starček naju je pogledal in, ne da bi nama kaj rekel, pomignil, kakor da bi bila njegova psička. Ta kretnja je pomenila, kega mesta, obdana z drevjem. Najin vodnik in kočijaž sta se zelo dolgo razgovarjala. Najprej se je starec sklanjal k odprtini in še trudil, da bi pojasnil svoje želje, nato pa se je kočijaž sklonil s svojega sedeža do odprtine s tako silo, kakor da bi hotel skočiti skoznijo, da bi povedal, da popolnoma nič ne razume, kaj zahteva starec od nje.a Oba z Matijem sva se stiskala v kot voza, Kapi pa je čepel ob jetno, kajti, kolikor sva s tovari- znašli na odprtem, polju, šem mogla videti mesto, nisva opazila nobenega takega kraja. Peljali smo se po širokih cestah, nato po ozkih in zopet po Ker sva se z Matijem držala za roke, sem ob misli na starše stisnil njegovo roko. Zdelo se mi je potrebno, da ga v tem trenut- ;/■ " ^ 1 ,; -T" .. ' * - V , - ’. ¥ SPOMIN IN ZAHVALO \ širokih. Vendar pa nisva mogla ku zagotovim o svojem prijatelj videti skoraj ničesar okrog sebe, ker je megla bila tako zelo gosta. Začelo naju je mraziti, zrak pa je bil tako čudno težek, da sva le s težavo dihala. Zdelo pa se je, da imava te težave le Matija in jaz, kajti najin vodnik se je, kakor sva mogla soditi po videzu, počutil zelo dobro. Globoko je dihal in z nekakim užitkom vdihaval zrak z odprtimi usti, kakor da bi si ga hotel nasr-kati za več časa. Zdaj pa zdaj si je mel roke in stresal z nogami, ■rili je bil dolgo časa zaprt, ne da bi mogel dihati in se gibati? Kljub ginjenju, ki me je prevzemalo ob misli, da bom čez nekaj minut, morda že čez nekoliko trenutkov objel očeta, mater, brate in sestre, sem si vendar želel, da bi mogel videti mesto. Saj je bilo Lo moje rojstno mesto, moja domovina. A lahko sem odpiral oči, kolikor sem hotel, okrog sebe nisem videl v megli prav ničesar, razen rdečkastih plamenov plinskih svetilk, ki so se zdele zavite v dim. Bilo je že mnogo, če sem razločil svetilke kočij, ki smo ]ih srečavali. Kdaj pa kdaj je voz obstal, da se ni zaletel v drugega ali da ni podrl kakega pe- naj greva za njim in naj paziva, da se ne zgubiva. [najinih nogah. Ko sem poslušal,£ca! bi je šel čez cesto. Kmalu smo se znašli na široki razpravljanje obeh možakarjev,] Voz je drdral venomer naprej, cesti, ki je bila natrpana z vo- sem si dejal, da je zelo čudno,'Ker je bilo že zelo dolgo, odkar | stvu, ki je bilo zdaj še močnejše kakor kdaj koli. A namesto da bi dospeli na deželo, smo prišli v še ožje ulice in od nedaleč se je slišalo piskanje lokomotive. Tedaj sem prosil Matija, naj vpraša najinega vodnika, če še dolgo ne bomo dospeli do kraja, kjer stanujejo moji starši. Matijev odgovor me je presenetil. DejaTje, da je vodnik izjavil, da ni bil še nikdar v tem delu mesta, kjer stanujejo sami tatovi. Gotovo se je Matija zmotil in ni razumel tega, kar mu je starec dejal. On pa je vztrajal, da beseda “thieves”, ki jo je rabil starec, pomeni tatovi in da je tega popolnoma gotovo. Za trenutek sem se zmedel, nato pa sem si dejal, da se starec boji tatov, ker se bližamo podeželju. Da je torej moja domneva popolnoma pravilna. Povedal sem to Matiju in oba sva se smejala starčevemu strahu. Kako neumni so ljudje, ki niso nikdar zapustili mesta! A nič nam ni oznanjalo, da se bližamo mestni okolici. Ali vsa Anglija ni drugega kakor mesto iz kamna in blata, ki se imenuje London? To blato nas je pokrivalo celo v kočiji; vsa naša obleka je bila polna črnih madežev, ki so razširjali nepri iee Vi 1978 Po dolgem življenju, ki ga je Bog odločil naši preljubljeni mami, stari in mami, tašči, se je od zemskega življenja za nas vseeno prezgodaj poslovila v B5. letu prastari svojem AHA MEGLIČ rojena Č E G R A N zovi. Starček je pomignil enemu da kočijaž ne pozna tega ljub- smo sedli v kočijo, sem bil ved- jeten vonj, ki nam je jemal sa-izmed izvoščkov, ki je bil v vrsti kega kraja, ki se imenuje Beth- no bolj uverjen, da stanujejo po. Gotovo smo dospeli v enega in ki je sedel na čudnem vozu, nal-Green. Ali je torej v Lon- moji starši na deželi. Zdelo se najbednejših okrajev mesta in kakršnega še nisem videl prej. donu mnogo zelenih okrajev? mi je, da bomo zdaj pa zdaj za-Pozrteje sem izvedel, da se tak To se mi je zdelo skoraj never- pustili ozke mestne ulice in se ZAHVALA 1890 A .(*•0X0 iz leta iuuoj V zgodnjih jutranjih urah 13. oktobra 1978 je v visoki starosti 88 let dokončal svoje življenje naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric prof. JOŽE OVSENEK Pokojni je bil rojen 25. februarja 1890 na Brezjah na Gorenjskem, Slovenija. V Ameriko je prišel v letu 1950. Pokopali smo ga 16. oktobra 1978 na pokopališču All Souls. V pogrebnem sprevodu smo ranjkega spremili v cerkev sv. Vida, kjer je bila darovana zanj slovesna vstajenjska sv. maša. Somaševanje je vodil rev. Jožef Božnar, somaševala pa sta z njim g. župnik Edvard Pevec in rev. Jožef Simčič. Pogrebne molitve na pokopališču je opravil rev. Jožef Božnar. Ob grobu se je poslovil od njega z lepim govorom g. Janez Ovsenik. Poleg številnih posameznikov so opravili v Grdinovem pogrebnem zavodu skupno molitev v njegov dušni prid tudi duhovniki rev. Jožef Božnar in rev. Jožef Simčič. Pevski zbor pod vodstvom g. Košnika je zapel v pogrebnem zavodu in v cerkvi vrsto prelepih žalostink pokojnemu v slovo. Vsem naša iskrena zahvala! Žalujoči: žena: Josipina, roj. Žumer, hčerka: Draga Gostič, vnukinji: Dragi in Tanja in ostali sorodniki v Sloveniji. Cleveland, O., 13. novembra 1978. Bog povrni vsem, ki so prišli pokropit in pomolit za ranjkega v pogrebni zavod, ki so darovali za sv. maše ali v dobre namene in onim, ki so poklonili cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in za darovana sv. obhajila. Bog povrni prijateljem, ki so nosili pokojnikovo krsto in vsem, ki so ranjkega spremili na njegovi zadnji Poti. Globoko smo hvaležnin tistim, tihim prijateljem, ki so nam pomagali, kjer smo bili pomoči potrebni, prav posebno pa Bog plačaj g. Maksu Ovniču. Posebej še hvala dobrim sosedom, ki so zbrali za skupni šopek in za sv. maše. od tu do zelenega predela, ki se imenuje Bethnal-Green, ne more biti več daleč. Zazdelo se ml je, da se vrtimo v krogu in kočijaž je včasih zaustavil konje, kakor da bi prav ne vedel, kam nqj krene. Nenadoma pa je’ voz obstal in okence na sprednji strani se je odprlo. Tedaj se je začel znova živahen razgovor med najinim spremljevalcem in kočij ažem. Matija mi je pojasnil, da se mu j zdi, da kočijaž noče iti več na-iprej, ker ne pozna poti. Hoče imeti natančnejših navodil od najinega vodnika, a ta neprene-I homa ponavlja, da ni bil še nikdar v tem brlogu tatov. Slišal 1 sem, da je večkrat ponovil besedo “thieves”. I Tukaj prav gotovo ne more biti Bethnal-Green. Možakarja sta se dolgo časa prerekala in videti sta bila oba silno razburjena. Končno pa je najin vodnik dal kočijažu nekaj denarja in^stopil z voza. Zopet nama je pomignil, da naj izstopiva tudi midva. (Dalje prihodnjič) Beli dan je zagledala 18. julija 1883 v Biserjanih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v rojstnem kraju slovenskega narodnega voditelja dr. Antona Korošca. V Ameriko je prišla za svojimi doma-.&U čimi 19. maja 1858. Njeno življenje se je zaključilo 23. avgusta 1978. Njen pogreb je bil 26. avgusta 1978 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, in zadnji prostor na zemlji je dobila na pokopališču Vernih duš. Pogrebno mašo z obredi je opravil č. g. Jože Simčič, ki je imel zelo lepo, pomenljivo pridigo, somaševala sta župnika č. gg. Edward Pevec in Jože Varga ter duhovnika č. gg. Jože Božnar in Allen Pruning, katerim se prisrčno zahvaljujemo. Prav lepo se zahvaljujemo organistu g. Martinu Košniku za igranje na orgle in pevcem, ki so pogrebno mašo tako lepo spremljali. Zahvaljujemo se č. gg. Jožetu Božnar ju in Jožetu Simčiču, ki sta vodila glasno molitev rožnega venca s člani Društva Sv. Imena, č. gg. Edwardu Pevcu in Jožetu Vargi, ki sta se od umrle prišla poslovit v pogrebni zavod, za molitev članic Oltarnega društva in vsem drugim, ki so drago umrlo prišli kropit in njeno dušo v molitvi priporočali v sprejetje med zveličanje, še posebej šolskim sestram pri Sv. Vidu. Toplo sc zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev, še posebej pa naj Bog obilno povrne vsem za darove za maše in druge dobre namene. Žalujoči: nam naše ANTON, — sin z družino; TONIKA poročena ROŽMAN, in ROZIKA, poročena JAKLIČ, —- hčerki z družinama; JOŽE BALAŽIČ — vnuk z družino; JULKA FRKULJ s hčerko SILVO ter ostali sorodniki. Cleveland, O., 10. novembra 1978. t, gg'. ^ ■ ag.- Hvaležni smo za vsa izrečena sožalja in sočustvovanja v dnevih žalosti. Zelo lepo se zahvaljujemo tako številnim udeležencem pogrebne maše in pogrebnega sprevoda, še posebej nosilcem krste in g. Jožetu Melaherju za prisrčne poslovilne besede na pokopališču, prav tako vsem, ki so po pogrebu še nekaj časa ostali na popogrebni malici, ki so jo v cedkveni hiši pripravile naše prijateljice in prijateljice pokojne, kar nam je bilo v veliko tolažbo. Vsem, ki so se naše umrle mame še kako posebej spomnil, smo razposlali zahvalne kartice, če bi je kdo kakorkoli ne dobil, ga prosimo, da to našo javno zahvalo sprejme kot posebej njemu namenjeno. Vso oskrbo pogrebnega sprevoda je opravil Zakrajškov pogrebni zavod v naše veliko zadovoljstvo ter se mu za to prav lepo zahvaljujemo. Ljubljena mama, Bog te je obdaril z velikimi življenjskimi preizkušnjami, a ti nisi v zvestobi nikoli klonila, bila si močna žena! Enega sina si izgubila že v zgodnji mladosti, ena hčerka je umrla pred enim letom, mož in dva sinova pa so darovali svoja življenja za svobodo slovenskega naroda, ki se je branil sprejeti komunizem. Radi svoje ljubezni do naroda in vere si sama trpela v kbmunističnih ječah. Sedaj pa te je Bog poklical, da v Njegovi bližini-uživaš plačilo, ki je namenjen Njegovim- zvestim. Tvoj zgled nam bo ostal vedno v svetem spominu. Prisrčna hvala vodstvu Baragovega doma, gdč. Pavli Rihtar in ge. Ivanki Pretnar za postrežbo po pogrebu. Naj bo Bog vsem bogat plačnik! Prosimo vsemogočnega Boga, naj podeli pokojnikovi duši mir in srečo večnega življenja. "GOLDEN AGERS" POZOR! i&% popustite izkaznice na razpolago pri ANZLOVARJU! Upokojenci, sedaj lahko dobite vašo izkaznico, s katero boste dobili 10% popusta pri nakupih vsega v Anzlovar’s Dept. Store. maunmmtmnx:mmnmnm:mmmtmm2mmmmmTTiirmiTTrTrrT-rTTTnrrrrx.> LEI YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combine; your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, lov interest mortgage loans, scholarships, social activities, anč recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further informa tion, just complete and mail the below coupon. PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive To: American Mutual Life Assoc. 64C1 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth Is Name Street City... State.. "NOVEMBERFEST" PRI SV. VIDU 17., 18., IN 19. NOV. j Petek, 17. novembra | Ribja pečenka in sarma ob 5. pop. Začetek festivala ob 6.30 zvečer Sobota, 18. novembra Sveže ali prekajene slovenske klobase in kislo zelje, Kosilo od 5. ure naprej! Začetek festivala ob 6.45 zvečer Nedelja, 19. novembra Kosilo - kokoš in pečena govedina - od 11.30 dop. do 2. pop. Festival od 12. do 9.30 zvečer — Sendviči vsak dan! Prodaja krofov: Sobota zjutraj. PRIDITE !