2, štev.
VKranju, dne 13. januarja 1906.
VII. leto.

Političen in gospodarsKi list.
IihaJH  vsako soboto zvei>r. — Stane ih relo leto 4 K, za pol leta 2 K, za fielrt
leta 1 K. Za druge države stane K 5'60,   Posamezne ^tevilke po 10 vin. — Na
narothe hrez istodobne vpošiljatve narot'airiH se ne oiira. — Za oznanila se
pladnje za petit-vrsto 10 vin., će se tiska enkrat, zn vefkrat primeren popust.
Uredništvo in upravništvo se nahnja v hifti St. 105 nasproli župne
ceritve.   -  Upmvnistvu naj ne l>l;ixovolijo pobijati narođnina,  reklamacije,
oznanila, sploh vse upravne zadeve, u.  IniStvu pa dopisi in novice, — Dopisi
naj se izvolijo frankirali.      Rokopisi se ne vra^ajo.
Nekoliko pripomenj k
shodu zaupnikov narodno-
napredne stranke.
ii.
Program narodno-nnpredne stranke mora biti tak, da je v stranki prostora za vsako svobodomiselno osebo. Naže prav zasebno muenje je sicer, da klerikalec ne more biti noben izobražen, količkaj nesebičen ter neodvisen človek, toda tega svojega mnenjn ne maramo vsiljevati nikomur, pri-pominjamo samo, da je marsikdo, ki je v svojem srcu vnet naprednjak, le radi taktike narodno-naprednih voditeljev zapusti! stranko in hodil svoja pota ali pa je ćelo delal usluge klerikalcem, čeprav včasih nehote. Vse do-bromisleče, za napredek in avobodo vnete Slovence mora zopet spojiti narodno-naprecfrna stranka. Tuđi se ne srne dogajati več, da vneti naprednjaki samo radi discipline volijo narodno-napredno, ali pa zato, ker smatrajo sedanjo narodno-napredno stranko še vedno za boljšo nt'go binavsko klerikalno stranko, doćim ne morejo soglašali več s postopanjem mož - voditeljev svoje stranke. Pri tem niti ne otnenjamo onih idealnih ali včasih malo prelahkovernih Slovencev, katerim  imponira vsak narodni
naatop klerikalcev, naj se tuđi večinoma za njim skriva osebna častiželjnost, osvet-Ijivost nasproti liberatcern in najvoč Se stra-stna gonja za popularnostjo.
Program strankin mora biti tak. da z veseljfm vsak svobodomislee, ki je Slove-nec, sodeluje za njega uretničenje. Zato se bodo pa tuđi pristaši ločili v marsičem, nastale bodo pač razne frakcije v stranki, od katerih bo ta silila bolj na desno, ona bolj na levo, da se slednja kolikor možno Že približe socijalističkim idejam, kolikor se strinjajo z narodnostno idejo.
Narodna ideja mora bili ena zvezda-voditeljica nai-ega programa. Ta narodna ideja mora biti tako moćna, da se v slučaju, ko bi bila v nevarnosti narodnost, mora ćelo napredna ideja pokoravali iz takttčnih ozirov tej ideji. V tem se ravno ločimo od klerikalcev, katerim je vedno in povsod zvezda-vodnica klerikalna ideja, doćim so jira vse druge ideje — narodnosti, soctjalnega gibanja i. t. d. — le sredstva, da se približajo svojemu idealu — nadvladi klerikalizma. V takih slučajih moramo podati roko ludi dru-gače mislecim Slovencem, če ni nobenega drugega izhoda, da bi narodu ne ško-dovali s svojim postopanjem. Zglede nam podado volitve v narodno - meSanih okrajih. Seveda bi vodstvo stranke v takih primerih ne smelo delati na svojo pest, tem več vedno
sporazumno z zaupukf* dotičnega volilnega okraja ali občine, kar se doBedaj ni vedno godilo. 0 tem sporazumnom de'.ovanju bo-demo govorili Še pozneje.
Druga zvezda-vodnica je ideja na-prcdka in svobodomiselnosti. Kdor je vkovan v verige, ne more napredovati, ćegar mišljenje vodijo predsodki, ne more gledati sveta z jasnimi očmi, ne more spo-znavati duha Časa, ki hiti brzih korakov na-prej, on ostane v ozadju, njega pomendra naprej se valeča množica. Saj nam je narod naš sam zato najlepši zgled. Pri naših sosedih se razvija industrija, zboljSuje vi-doma poljedelatvo, širi rapidno šolska omika kot izvor vsemu napredku, većina našega ljudstva pa tići v srednjeveskib predsodkib, oči obrnjene k svojemu duhovniku, od kogar pričakuje pomoći, ne znajoč, da ga uprav duhovnik veđno suje nazaj, ko hoće naprej. Ali ga naj mar klerikalni listi kakor <Bogo-ljub> in «Domoljub» usposobijo za napredek? Kot bi ne bili to stroj i ?.a poneumnjenje ljudi I
Kakor omenjeno, bodi širjenje šolske omike kot pogoj vsemu napredku posebna skrb narodno-napredne stranke! Zasnovanje novih ljudskih šol, zlasti pa še zu ustanav-Ijanje obrtnih, meSCanskih in drugih strokov* nih gol naj ne bo nobena žrtev prevelika. K temu seveda spada tuđi radikalno zboljšanje
PODLISTEK.
Sobotno pismo.
Dragi Drejče 1
Toliko prnznikov. kolikor jih je bilo zadnji čas, se pa res težko dobi v celem letu, Na-molil sem se in naležal, najede] potic ter svinjine, pa navelićal sem se brezdelnosti in postopanja tako, da mi je bilo že vse ne-znosno. Nasitil sem se že ćez grlo prazničnih dobrot. Za delavnega človeka pa to res ni, kajti mi moramo delati vsaki dan, ker jesti moramo tuđi vsaki dan.
Kakor že omenjtno, naveličal sem se U brezdelnosti. Vzel sem v roke potni les, svojo zakrivljeno leskovko in hajd pogledat posvetu. V en žpp klobase, v drugega maleo: en cei hleb, da mi je segal do pod pazduhe in zbogom, domaća vas!
V Ritmici sem naletel na shod ŠušterSič-Šukljejev, Oslal sem v ozadju, ker nisem vo-
lilec in ne spadam med šaljive RibniČane. ŠušterSič in Šuklje, ti dve pošteni dusi sta še našli. To je bil dirindaj, klofute in ži-vaiski priimki, te dobrote, katerih smo pri nas vajeni, so se vrstile redno kakor na komando.
Stopil sem v kot, kakor nekdanji Bren-cetj in motri) prizor, ki se je uiorda £e RJb-ničanom zdel malo prešaljiv.^ Kaj hoćemo? Pri nas je stara navada, da se hujska kmete zato, dn si sami med seboj populijo perje. Gospodje iz farovžev ga pa pnbero, spravlja v blazine in se lepo udobno vnljajo po njem.
— Živio, kmet! pravi trebušast gospod, ko odpre pipo pri sodu. Na tvoje zdravje, kmet, ga izlije v gladbo grlo! — Na tvoje zdravje, kmet, ker si tako dnbrosrfen, da si ga pripeljal meni, namesto da bi ga bil sam vlil v svoj želodec, ki ga je slokrat bolj po-trebrn kakor moj! — Lepa našu domovina!
Ne bom popisal, kako sem hodil s tega shoda. Ustavil sem se v Ljubljani. Samazmc-dnrija. Pri «Figovcu» sem ostal, hotel «Union>
je iame kmeta deveta nebesa, kajti ko sem prestel svojo gotovino, sem ćudeč se zapazil, da je sam nikel, sicer lepo bel, vendar v go-sltlnah, ki imajo na pročelju «Grand hotel*, malo upostevan. Na Usto <Slovenčevo> bratstvo, vsled katerega lahko kmet v hotelu «Union> sedi poleg gospoda, pa mnogo ne dam, kajti bodi še tak brat in upij «2ivio!> se tako na glas, če ne plučaš vstppnine, ne dmeš notri, če ne plaćaš <cehe», ne smeš ven. Ko bi pa hotel ravnati drugače, postat bi raeščev in mesec bi ga obsenčil in njegove vidne in nevidne moči bi ga gnale po naj-bližnji poti v varnost, iz katere ga ne vzame niti nebeski mesec. Da pa dnm duška svo" jemu prepričanju, skregal sem se z nekim Ko-čevarjetn in uspeh moje kmetske duhovitosti je bil, da so me navzoči, ki nišo imeli nobe-ntga smisla za ribniško politiko, postavili po uvaževanju mojega nikelnastpja drobiža precej nerahlo pred vrata.
OhJajen in lahkih nog odkuril sem jo na Gorenjsko.   Mojo maleo,  ki je bila do
učiteljskih plač. Kot vrhunec našega šolstva pa nam mora vedno pred ocrni le bdoti — slovensko vseučilišče.
Dobro organizirano časopise, okrajnc in občinske  knjižnice,  poljudna predavanja na deželi in razni učni kurzi v iflestih ter indn strijskih krajih naj izpopolnijo izobrazbo našega naroda.
Lukman ponuja kompromis.
Z Jesenic.
Zastopniki naše stranke so poslali g. Luk-manu sledeče pismo:
Preblagorodnl gospod Karei Lukman, generalni ravnatelj tovarne                  na Savi.
Ker se nas je od Vaše strani po gosp. žnpann Klinarju obvestilo, da bi bila tovarna In njeno vodstvo pripravljena pogajatt se z našo stranko glede postopanja pri pri-hodnjlh občinskih volitvah, odgo-varjamo Vam, naslanjajoč se na naš nstmen pogovor, sledeče pismeno.
Naša stranka zavzema glede na pritaodnji občinski odbor sledeče stallšče:
I.  Zahtevamo dve tretjini neodvisnih slovenskih odbor-nlkov, kl na| se porazdele na Je-senlce, Savo, Plavž, Hrnšico, Plavški rovt In Planino tako, da ima vsak imenovanih krajev primerno šte-vilo zastopnikov.
II.   Tretja tretjina pripade to-varni in delavstvu.
III.  PospeševaU hoćemo gospodarski razvo] tovarne, v kollkor
pod pazduho, mi je v ribniški gnječi nekdo seveda ne z namenom odlomil in tuđi klobase so izginile seveda najbrž v moj želodec, kar sem pa pri občni razburjonosti vP'bnici po-polnoma prezrl. —
Lačen in žejen ne morem leci — ko-rakal sem proti svoji skromni koči, kjer me je že čakala ribniški podobna afera. Ko sem se namreč hotel s svojo ljubo ženico, ki me pa ni nič kaj prijazno sprejela, nekoliko po-šaliti, pričela me je z vsemi Ijubeznivostmi in najizbranrjšimi imeni obkiadati in me su-miti, da sem kriv vsch nesreč. ki so se doma pripetile za času moje odsotnosti. Tele je ušlo in se preliladilo, komaj so ga vjeli; vol je pohodi! grahasto kuro; otrok. katerih ima menda uvoja ži-na devet, si jo izbil zob; sultan hi se bil kmalu zadavil in birič je liodil in nosil neko pismo.
—  Ubcsijo nat te, saj tako nisi za dru-zi'gu. bila je konečna sodba moje ženice.
Skornjžil smu se: Ce obosijo mene, naj ju *• tebe; vau naj pobesijo, lio vsnj mir, in kn Udo vsi obeseni, naj obosijo Se rublja!
—  Šema, šemasta, odvrne Mica. laz pa sem bil pnpiiCnn, da bom moral jenjati kot panielnejši.
Pozdravlja le                 kmet Jur.
bi ta ne bil na škodo občini in delavstvu.
Kl iskreno želimo, da se raz-burjeni duhovi v občini pomire, toda naše narodne in gospodarske interese smo pripravljeni braniti po svojih močeh.
Ako se Vi s temi zahtevaml ne strlnjate, Vas obveščamo, da se v daljna pogajanja spuščatl ne mo-remo.
Jeseniče, dne 2. januarja 190(). Slede podpiai.
V tem pismu je jasno izražen program naše stranke; neodvisna slovenska većina mora biti v novem odboru, kajti le na ta način oslanejo Jesenice slovenske in le pod tem pogojem je mogoče sporazumljenje s tovarno. Kaj takega pa seveda g. Lukman ne pripusti. Njegov narrt je, spraviti v odbor kolikoi mogoče veliko število od njega in od Zabukovca odvisnih Slovencev, ki bodo morali potem tako plesati kakor bodeta ona godla. Žalo za sedaj Lukman in Zabukovec še ne gresta z barvo na dan, . mpak slepita ljudi s tem, da postavljata kot kandidate može, ki so sicer domaćini in Slovenci, ki pa v odločilnem trenutku ne bodo mogli in smeli nastopili n pravice delavstva in slo-venskega naroda. Lukman in Zabukovec imata že kupčijo sklonjeno med seboj, župnik se je udal Lukmanu na milost in nemilost, samo da zadosti svoji maščovalnosti in ugo-nobi Jeseničane, ker se premaloštevilno ude-ležujpjo njegovih ofrov. On je zadovoljen, da spravi v odbor m.kaj svojih priataSev, ki gredo brez razsodnosti za njim čez dm in strn. V tretjem razredu mu bo šla na pouioč to vama, ki bo takih odbornikov jako vesela, ker ji ne bodo delali nobonih preglavic. V drugem razredu bodo k vučjemu štirje vo-lilci, kajti jasno je, da se bo v tein slučaju vlada nagnila na nemško stran, in med temi bodo tiije volili same nemške kandidate. 0 tem pa seveda Lukman in Zabukovec mol-Cita, kajti nazaduje bi delavci le uvideli, da silijo v neizogiben pogin. Ako se vlada postavi na tako krivično stališče, da srne odlo-čevali o naši bodoi-nosti par Nemcev, ki so samo od danes do jutri tukaj, potem moramo par- Slovenci uvideti, kam pes taco moli. Žalo pa, ako hoćemo resiti slovenske Josenice, moramo izvoliti
častne občanc
ki nam bodo stali oh sirani, da je Slovencem zagotovljon vsaj prvi razred. Toda tovarna in Zabukovec sla se zakida, da mora priti cola občina brezpogojno v njune roke, zato hujskata dulavce, da naj s silo preprečijo vsako volitev fcistnih ohčanov. Zaslepljenemu delavstvu ne moremo šteti v zlo, da se pusti zlorabiti v lake namenc, sebi v nnjvcčjo škodo. Ce bo sploh kdo mogel zašto pati delavske interesu, bo to edino neodvisno ob-činsko zastupstvo. Zato pa gorje vam, delavci, kadar vas bodeta imela Lukman in Zabukovec v svoji oblasti! Delula bodeta i vami ko svinja z nu'hom in kdor ne bo pariral, nm bodelu pokazala vrata. Danos vam obelula zlate gradove, navidezno pečata vani vodstvo in prosto voljo, toda ko priđe čas, vam pokažete bič, ki bo žvižgal
preko vaMh ramen. Vi ste postali dan^s žrlev hrezveslnih agilatorjev, ki gledajo le na svojo korist, vaše težnje pa so jim deveta briga. Kdor ima odprte oči in ušosa, ve, kje je res-nica in pripo^na nam, da se borimo za pravično stvar. Lukman in Zabukovec hočeta poseben šolski svet za Savo in s tem hočeta storiti prvi korak k ločitvi Save in Jesenic. Vrli odbor v Koroski Beli se je uprl tej nakani in jeseniški odbor se je odločno postavil na edino pravo stališčo, da tega ne dopusti in sploh k seji priti ni hotel. Delavstvo pa je prišlo delat štai'ažo Lukmanu in Zabukovcu ter demonstriralo proti laslnuii interesom. Delavci, še je Čas, premislite, za koga greste v boji Mi smo bili pripravljeni, pogoditi se mirnim potnm s tovarno, toda pod pogoji, katere so naši zastopniki navedii, s katerimi se pa seveda Lukman ne bo strinjal, kajti zanj je boljše, če gro s klcrikalci, kajti ti so mu obljubili ćelo občino. Nam pa nihče ne bo mogel očitati, da ravna mi na vsak način hoćemo boj v občini.
Pariz - Ljubljana - Carigrad!
Epohalnoga poinena na našo deželo pa ludi za' Avstrijo je misel, ki jo je sprožil franeoski publicist (!h. Loiseau, namreč naj bi se aktiviml modnarodni vlak iz Pariza v Belgrad. Ta vlak bi vozil iz Pariza preko Lijona, Lausasanul ob Zenovskem jezeru skozi Simplonski pr<:dor, ki se ima Sele otvorili, v Miliin. odtod skozi Mestre pri Benetkah, Cervinjan, Nabrežino — Ljubljano — Zidani most Zagreb, Sisek, Brod, Beligrad. Da bi se v kralkem podaljšala proga. oziroraa vožnja tuđi v (lartgrad, o tem ni dvomiti. Naša Ljubljana bi bila nekako sredi te proge.
Ako bode ta novi mednarodni vlak aktiviran, bode to za naše kraj* luko daleko-sežnega pomena, da danes tega niti pojmiti ne moremo. Ako se uresniči U projekt, se bode z ozirom na povzdigo tujskega prometa lahko toliko storilo, da bodemo v kratkem lahko dohiteli, kar smo vsled svoje brezbriž-nosli zamudili. Vus glavni tok lujcev bode šel potem skozi naše krnje, a ne samo Fran-cozi, ampak ludi Angleži in Amerikanci bodo potovali skozi naše prelepe pokrajine ter raz-našali slavo o njih krasotah po širnem svetu.
Ugovarjalo se nam bode morebiti, da bodo ti Ijudje le mimogrede potovali skozi naše kraje, da ne borno imeli no bene koristi od njih, ker ne bodo dlje časa ostali v naših krajih. In ravno to moramo s svojim delom doseči, da jih zadržimo v naših krajih dlje časa.
V prvi vrsti seveda je treba, da se de-luje z vsemi silami na to, da se uresniči ideja franeoskega publicista. Vsi merodajni faktorji, da ćelo vsak posameznik je dolžan delovati z vsemi silami na uresničenje te ideje, ki bode [trekoiistna ćeli naši državi, osobito pa rfvno^naši ožji domovini.
Čo pomislimo, da bodemo tujcem, ki jih pridržimo v naših krnjih, lahko nudili krasote, kakršnih ni najti na svolu, namreč naše pod-zcmeliske jame, je razvidno, da mora imeti ta akcija za povzdigo tujskega prometa tako vatikanski pomen, ria smemo pričakovnti ne-navadno velikih u-pehov, kakrsnih bi dru-gače dolgo vrsto let ne mogli doseči. In ravno ob priliki otvoritve Smiplouskega pre-lora bode dana prva prilika. V Milanu bode takral razstava, katero bode obiskalo tnjcev. I'o tiašiMTi mnenju bi bilo zelo umestno, du bi se 'Društvo za povzdigo tujskega pr»-nu:ta» udeležih te razslave, ker bi se s tem opozorilo najširšo kroge na krasote naše de-žele. Omenjeno društvo se pripravlja za raz-sUivo v Londonu. Ako bi se delo mulo bolj razšiiilo, bi z majhiiim trudom lahko priredilo tuđi raziUivo v Milanu. Škoda hi bilo zamuditi preugodno priliko.
Vedno in vedno slisimo jndiknvanje naša Ježela je rovna. Odločno ugovar-jamo Umu jadikovonju kajli ona ima zaklade, za katere nas pu piavici zavidajo bogati narodi. Ako se bode dobilo štiri milijone r/n osuSevEJije barja. zabj bi se ne moglo dobiti kak milijonček za povzdigo tojskega pio-meta. Vendar je pri barju vprašanje: kdo ga bode obdeloval, ko bode osušeno, snj so ćele lepe* pokrajine na Oolenjskem brez dolavcev. dasi so nad vse rodovilne. Ako pa svetu pokažemo krnsne zaklade, ki nam jih je naravn položila v naročje, katere pa smo sedaj tako-rekoč skrbno zsknpare čuvali, bodo invosti rani novci hitro amortizirani, bogat vir do-hodkov pa bode neusnhljiv. da ćelo vedno močnejši bode, kar vidimo v Švici. Znano je, da smo pri gradbi turske železnice marsikaj zamudili, ker so veliki dogodki nošli male ljudi. Zatoiej ne zamudimo prekrasne prilike, da nas ugodni trenolki no najdejo nepriprav Ijene. Potieba je, da se združimo vsi na skupno delovanje, ki bode prineslo zlalih sadov.
Res je sicer, da že vozi se;inj čez Du naj—Monakovo v Pariz orijentalni ekspresni vlak; ugovarjati bi se utegnilo, da prorne na novi progi ne bode tolik, ali pa. da bode delnl konkurenco sedanji zvezi. Tu pač ne smemo biti tako ozkosrčni. Snj, kdor bode hotel potovati skozi Nemčijo, bode to šc vedno lahko storil; a Francozi, ki itak največ plačfljo, bodo potovali po novi piogi.
Radovljiške novice.
—  Radov 1 jiška posojilnica ustanovi 1, ftbruarja t, 1. na Jesenicah podružnico.
J Ako upostevatno, da je imela posojilnica leta 1904 ć>z tii milijone denamt ga prometa, da je znašaio slanje njmih hranitnih vlog koncem 1.1904 čez poldrug milijon kron in njen rezervni fond čez 50 tisoč kron, da dalje posojilnica po svojih pravilih razteza lahko svoje delovanje tuđi na n< člane in ni ome-jena le na nekatere občine, kakor rajfajznovke, da dalje daje svoja posojila tuđi in sicer po navadi na menice, lahko izprcvidimo, da bo podružnica na Jesenicah ne le za občino je-seniško, temveč za vso zgornjo dolino in mo-goče po zgradbi železnice ludi ia sosednje ko-roške občine zeto velikega gospodarskoga po-mena.
—  Godbeno^društvo se je ustanovilo v Radovljici.  Na ustanovnem  obćnem zboiu je bil imenovan predsednikom g, Oton Homann, njegovim namestnikom ga g. Josip Hronek.
—  Premešćen je iz Radovljice v No-vomesto g. sodni adjunkt Gustav Galle.
—  V odbor za obrtno  nadalje-valno solo v Radovljici je bil pretekli po-nedeljek iz skupine  trgovcev in obrtnikov voljen za člana g. Oton Homnnn, za namest-nika pa (?. Josip PoRačnik.
—  Za nov   zvonik so začeli voziti kamenje.
Tržiške npvice.
— Domišljavost naših Nemcev. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je priMiiinol naš nadućitelj g. Josip Kragl. Njegovo smrt uporabljajo »Deulsche Stiiuen* od preteklega leđna, da dajejo vladi in deželnemu odboru nasvete glede imenovanja novega nadučitelju. V dotičnem članku pojejo slavo gospodu Kraglu in ga slikajo kot indiferentnega moža v narodnostnih stvareh, podtikajo  mu  dc-
janja, ki so za ranjkogn, katerega poznamo ludi mi, naravnost sramotilna, zavednega Slovenca nevmlna. Koliko je gospod Kragl koristil a!i skodoval eni ali drugi narodnosti v Trži ću, ne boino raziskovnli, da pa se fruktificiia njegova snut v ta namen, da'sc nasuje vladi peska v oči, da se dela za po-lit'ćno najbolj prononsirani ga učitelja na Kianjskem taka umazana reklama, prot lemu moramo kor najfdlofneje protestirati Mikličevo dtlovanje v soli in izven Sole smo }.p. tolikokiat omenjali v tem listu, da je splo^no znano in bi bila vsaka beseda odveć da pa javkajo «D. St.» po indiferentnem nad> učitelju, ko se za zakrilim zagrinjalom bliSč podoba Mikličova, je tako slab mnnever, da mu vlada in deželni Solski svet ne bosta podlegla. Miklič je ražen tega, dn ni eden izmed najboijših učiteljev v Tižiču, tuđi naj n e indiferentnejša oseba, ki kot taka za nad učiteljsko mesto v Tržiču ni. Će nnj že priđe na to mrsto učitelj, ki hi mogel biti indife renten, je nosa pravična zahteva, da je Slo-venec in sicer Slovenec, ki se svoje narodnosti ne sramnje. Tržič je po ogromni većini slovenski trg, ki vzlic prenesramnemu atentatu, ki so ga izvrgli .nemški in nemškutarski odbor-niki tržteki z imenovanjem častnih občanov, ostane slovenski trg, dokler je kaj Slovencev v Tržifiu in to naj deželni šolski svet pri imenovanju nadučitelja uvažuje.
—  Pred meseci smo vložili peticijo na slavno c. kr, poštno ravnateljstvo v Trstu radi dvojezičnih poštnih pečatov. Usojamo si Um jotom   vprafati   slavno  ravnateljstvo, kdaj bo prošnja rešena?
—  Presit  slovenskih   groSev  je mtnda nemškutarski «hote!ir* Lončar, ki se je proti nekemu gospodu pred pričami izjavi), da mu je tnajljubše*, če ni v njegovo gos-tilno nikdar vefi nobenega Slovenca. Vpra-šamo   Vas,  gospod  Lončar,  kdo Vam je znesel  Vaše premoženje, čo  ga sploh  kaj imate, na kupćek, če ne Slovenci. Dobro nam je namreč znano, da Vam pilsli vsak tovamUki pisarček, ki zapusti Tržič, precejšnjo svctiro nakredano. Da borno pa. Vaši želji ustregli, to Vas sagotovijno. Torej rodoljubi, pozor na «goštoljubno> Lončarjevo hifo!
—   Podraženje mleka.  Okoličanski knietje so sklenili zadnjo nedeljo, t. j. 7. t. m. da bodo s 15. t. m. podražili mleko liter po 4 vin. torej od 12 na 16. vin., mlekaric0 ga bodo potem po 20 v. vozile v Tržič. Priznati se mora, da kmeta sianejo vedno već njegovi pridelki, vsled draženja delavskih močij, povišanja davkov in občinskih doklad i. t. d. mleko pa je vendar Se tišti pridelek, kateri mu še največ dohodkoi donašn. Obžalovanja vredno je to. ker bo vsled podrnžimja mleka najbolj zadet že 'tako ubogi delavski  stnn. Zato bi pa bila poklicana tr/iška občina, dn bi po vzgledu Ijubljanskega magistrala  po-skrbi.'la vsaj v toliko, da bi se za to ceno vsaj dobivalo prav, dobro mleko, ne pa zme-Sano na polovico vodo. Gotovo bi ji bilo ob^ činstvo zato hvakžno.
Novice iz medvodske in sorške okolice.
— Konec tegu mesecn seimajo vi-šiti v mtdvodski občini volitve. Klerikalci so Se napeli vse strune, da bi jim bila gotova
zmaga. Brajer in Pomaratjčar lelala okrog, kakor dva slekliSa. Klerikalci imajo še namen delati za Smovra, da bi bil župan.
—  Većina ljudi  v občini je  zoper tega človeka. Klerikalni sleparji to vedo, zato pravijo takim volilcem, ki so zoper Smovca, da Smovc ne bode vrč župan.  Tolažijo jih s tem, da bode župan Tome. V resntci pa se Ir lažejo:  Klerikalci bndo ves čas lagali Ijudem, da Smovc ne bode, spravili ga bodo pa v odbor in potem je pa pribito, da bode ta krepostni mož še sedel na županskem stolu.
—  Splošno pravijo ljudje: »Smovca proč!« Potrebno je in zadnji Čas že, da bi se ga posadilo na tla. Zato pa, komur je do tega, da ne bi bil več Smovc,  naj ne voli tistih  odbornikov, ki  drže s Smovcem. Pomarančar,  Broje in Smovc so zato, da ostane vse pri starem.
—    In   zares   je   priporočljiv Smovc.  Kradd je smreke, ženskam dajal pehare krompirja za njih dobrote, hotel se je obesiti in skočiti v vodo, mejnike je pre-stavljal, lGkrat bil že kazno van denarno in % zaporem po već tednov.  Ali ni to zares lep župan? Brajec in Pomarančar imata lahko dopadajenje nad njim. Kmalu bode zrel za v litanije.
—  Ključarja Kožuha (Kopača) ne marajo za ctikvenega ključarja, ker se jim zdi pošten. Je pa ludi res, da je za ključarja boljši Smovc. On nese pozlatit križ cerkve-nega  bandera, potem pa prinese za nekaj goldinarjev večji račun, kakor pa je plačal Tak je, potem za ključarja, ki zna cerkveni denar devati v svoj'žep. Zato pa imata Brajc in Pomarančar tako rada Smovčevega voća. Gliha vkup štrihal Le Smovc je tič, drugi nobeden nić.
—  V Preski bodo priredili »Delavski dom». To bode davek za delavce. V tem domu bodo igrali gledališke igre, imeli bralno sobo in kdove kaj še vse. Sauno denarja ne bode kje dobiti za take «potrebne> reci. Ko bode dozidano, bodo igrali te-le igre: Naj-dene pomaranče, Pobasani cei beni denarjij Kako je keplana Brejca'eram. Večkrat bodo imeli tuđi poučne govore:  Kako se vinski sodi zabijajo v kiste, Kako dolg <žnabl> je naredil kanonik Sušnik, ko so ga v Sori s kočijo in par konji zapodili. Tuđi Smovčev voča bodo prišli govorit v Presko. Povedali bodo, kako se človek lahko s krompirjem od-kupi svojih grehov, kakšen okus ima <cuht-avzarski*  ričet. Krojač Žlobuđra bode pa deklamira! pesem: <O krvavi godlji*. Lepo bode v preškem  »Delavskem  domu», samo narejen še ni, Pomarančarju gre pa trda za denar.   ■
—  Pomarančar je včasih s povzdig-njeni mi rokami proail odpuščanja tište ljudi, katere danes tako Crni in obrekuje. Takrat je bilo drugače, sedaj je pa drugače. Ako bi bila   Franc Jarčeva rodbina  tuko hudobna, kakor sla Pomarančar in Smovc, bi oba ta klerikalna  poštenjaka sedela na mesece, Ali se še spominjata, v kolikem strahu sta živela in hodila prosit in pisarila pisma, naj ih  ne naznanijo.  Smovcu je gotovo še v glavi, kako je ponoći mogel voziti ukradene smreke. To so pošteni katoličani.   In vsa ta banda je škofu prirastla lako k srcu, da ji streže, kar more.
—   Po škofovih sinodalnih postav ah je prepovedano  duhovniku hoditi
po gostilnah. Za Brajca ne veljnjo te postave. On hodi zvečer po goslilnah, ker misli, da ga nobeden no vidi. Ćeprav v Sori hodi zve-čer v tišti «pajzel», ga Ijudje vseeno zapazijo. Klerikalci pravijo, da je Brajec vnet duhovnik. Gotovo je vnet, todfi le za kakšne zoprnosti delati. Kaj dobrega pa Se ves čas, kar je v Sori, ni storil. Ko bi imel ta Človek kaj sramote, bi jo že davno pobral iz Šore. Cer-kveni pevci tuđi ne pojo več od takrat, kar ne mašuje veš župnik Brce v Sori. Še ćelo ministranti se norčujejo iz Brajca in mu no-čejo več šireći pri maši. Ujel je sed.ij štiri druge teličke, da plusejo okoli njega.
—  Predpust je. Bližu se Čas, ko bode kaplnnica Pustotarjeva pobirala bero.   Več gospodarjov imajo pripravljene plevc in rese, da jih bode dobila ta kaplanova ljubljenka.
—  Golarjeva žaba prav glasno kvaka v kaki gostilni, če jo hoće kdo poslušati. Posebno zabavlja župniku Brcetu. Ako se bode ta sniška žaba preveč napenjalu, bode šc po-Ćila. Zato le poćasi!
—  Na dan sv. treh kraljevjo imela kmetijska podružnica občni zbor v Sori.  Iz-voljen je bil nov tajnik g. nadučitelj Germek. Sklenil je tuđi občni zbor, najeli njivo od Ivana Luštreka za 12 let. Njiva je med Soro in Drago ob ekrajni cesti.  Na tej njivi se sponi lađi začne dreveanica. Tuđi je ta dan pristopilo k podružnici nekaj novih članov.
—  Pravila  gasilnega društva v Sori so potrjena. Drugo nedeljo 21. t. m. se vrši vpisovanje novih članov in volitev od' bora.  Za to društvo je veliko' zan;manja in
Pre&rnovega spomenika v Ljubljani; tuđi telovadci so napravili već pešizletov. Nadalie se zahvali čila I niske mu pevskemu zboru, ki je radovoljno sodeloval pri vseh društvenih prireditvah. Koncem govora prosi brate, da naj pazno slede poročilu ter odda beaedo bratu tajniku .lanku Sajovicu.
Ta poroča, da je bil na občnem zboru katerega se je udeležilo 58 članov, izvoljen naslednji odbor: starosta brat Ciril Pire, podstarosta brat Vinko Majdič; v odbor pa na predlog vaditeljskega zbora načelnik brat Miroslav Ambrožič, tajnik brat Janko Sajovic, blagajnik brat Ivan Jagodic, ter bratje Fran Ažman, Rudolf Rooss, GaSper Eržen in Kon-rad Geiger. Izredni oočni zbor vršil s« je dne 23. sept. da voli odposlance na občni zbor »Zveze slovenskih sokobkih društev». Na izpraznjeno odborniško mesto se je volil tedaj brat dr. Josip Kušar. Odborovih sej je bilo v letu 15. Društvo Staje 3 castne, 119 rednih in 11 vnanjih članov ter 31 članic ženskega oddelka. Umrlo je med lotom troje že navedenih članov. Dne 4. marca se je vršila društvena maškarada pod naslovom «Martinov semenj*. Prošnja za dijaško telo-vadbo je bila dvakrat odbila. Korporativnih izlotov je bilo troje ter 5 pesizletov. Po deputaciji je bilo društvo zastopan« dvakrat, in si cer v Kamniku in v Zagrebu. Odbor je od-poslal v zvezin odbor brata Janka Sajovica. kot njegovoga namestnika pa brata Miroslava Ambrožiča.
Imenom knjižničarja poroča brat tajnik. Knjižnica šteje 608 knjig, izposodilo se jth je tekom leta 879, torej na mesec 72.
Blagajnik brat Ivan Jagodic poroča v po-drobnum računu, iz Katerega posnemamo, da je imelo društvo 1884*10 K dohodkov in 1829-45 stroškov, torej v gotovini 54*65 K.
Načelnik brat Miroslav Ambrožič poroča: 0 preteklem letu moramo reci približno isto,
moramo orožja: jekleno, neomagljivo energijo, discipliniran pogairr samozavest in silno voljo le v telovadnici.   Ce pogledamo danes v našo telovadnico, vidimo strne mlade obraze; sicer nas to ne prestraši preveč, da je ideja, v znamenju katere d-jlamo, pri nas tuđi mlada, ali želeli bi si in delati moram') na to,  da dobimo v svojo sredo ljudi starejše po letih, da se naše vrste vsestransko pomnože. Poleg tega pa naj bi žrtvovalo voč bratov nekoliko časa za vad. izobrazho, ker le ono društvo je gotovo ob^tanka, ki ima dosti dobrih »va-diteljev.   Uotako pri starojših bratih nismo zadovoljni s šlevilom.   Več in vseh stanov delavcev rabimo. — Ženska telovadba je kazala  začetkom leta bolj žalostno lice;  či3to drugo pa koncem leta. Meseca grudna se je število telovadk naenkrat pomnož lo — nekaj sester se je odglasilo k vad. tečaju, v kate-rem predava brat Evgen Sajovie. in upati je, da se razvije  do  popolnosli  telovadba žen takoj, kakor hitro  prevzamejo vodstvo pri telovadbi članice same. — Posebno važnost je tuđi letos polagal vad. zbor na naraščaj — obrtni in šolski.   Kor s-s od strani raoj-slrov ni dovolilo dečkom hoditi ob delavnikih zvečer telovaditi, odkazali smo jim telovadno uro v nedeljo popoldne. Telovadilo se je pri tej uri ćelo leto jako marljivo, konstatirati moramo z ozirom na lansko leto znaten na-predek. —   Šolski naraščaj istotako napreduje.   Posebno zadnja  dva  meseca je bilo pri tej telovadbi najživahnejše življenje.
Konec prih.
je bilo jako potrebno, da sit je ustanovilo, ker od Pirnić do Škofje Loke ni nikjer no« benega gasilnega društva.
—  Pevski zbor se tuđi snuje v Sori. Oglašenih je že precejšnje število pevcev in pevk. Gospodična Josipina Jamnik iz Medvod je v ta namen prepustila in podarila lep harmonij v uporabo. In v Sori bodemo peli, da bo kaj. Gospodični Jamnikovi bodi pa izrečena prav iskrena zahvala za ta dar.
—  Odkarje škofpustil pobezati Soro in vso soiško župnijo z bajoneti, začcli s,o se Ijudje vzbujati. Odpovedali so se 'Domoljubu* ali kakor mu hekateri pravijo «Smrdo-ljubu» in bero sedaj rajše napredne liste. Nu «Gorenjca» je naročenih okrog 30 naročnikov. Tako je prav!  Berimo in naročajmo le take liste, ki pišejo resnico, 7. «Smrdoljubom» in «Slovencem» pa proč.
XI. redni občni zbor Sokola v Kranju
dne 5. januarja 1906.
Brat starosta Ciril Pire otvori ob 9. uri XI. redni občni zbor, zahvali se članom za mnogobrojni ohisk, omenja, da konca društvo 8 3. majem t. 1. prvo desetletje in povdarja, da je društvo v teli lotih uiogočno napredo valo, dasi je bilo spočelka sibko ler mu je bila od ndcaternikov  prorokovana  zgodnja smrt. Prišle pa so v društvo krepke mlade moči, prijele za delo. in od  tedaj  društvo kaj vrlo napreduje. Ce bode koi-ubln tako djilju, približa se kmalu svojemu   visokomu snkoUkenui cilju. — Nulo se .«.|><>iiiiiija uniiiih hrnfnv: Adolfa A pola, Foiko'.i Sajov.cu in l'Vjiliiii'ii ta   Sajnvioa,   na  k;ir  .se  dviuuej iiiiuon v ziuik S"žalja raz se leže.  I'osobu st; spominju Kerkob Sajovica. kaliti ju bil pravi usliinovitelj društva tor njega prvi načelnik. OJ društvenih primliliv  omenja po sebno diiLštvni«1 iiiaškiirad■■, izlotov na Joso niče in Školjo Lokn tor u.IcKžbi' pri odkrilj
kakor smo rekli o lanskem. Nekaj se je napredovalo, napredovalo pa bi se lahko še več, kajti  došli  je še slabega,  kar bi se dalo zboljšati, pa se ni zboljšalo, šteti si moramo v zlo, ker vse, kar je mogoče, je treba sto-riti, to je naša dolžnost.   Najbolj moramo pač grajati svojo slabotno voljo, promnogo-krat ozkosrčnost,  ćelo  pr^mnogokrat brez-hrižnost,  kajti vsako leto stopamo v novo dobo z novimi sklopi, vsako leto si kažemo hibe in napake,  iste pomankljivosti in ena glavnih ju pomankanje ljudi, ki bi se hoteli resno v delu posvetiti Sokolstvu. — Vadi-tcljski zbor je štel začetkom leta 5 članov. sredi leta 4 in koncem letu 6 članov. Dancs so v vad. zboru poleg načelnika  vađitelji: Fran Ažman, Janko in Evgen Sajovie,  ter vad. pripravnik! Ivan Benedek in Valentin Wester.   Vad. zbor ukrepal je v 12. sejah. •- Telovadni obisk je bil letos sledeči: članov jo telovadilo 2519 v 136. urah, povprečno torej v uri 19.   Največji povprečni obisk je bil meseca grudna 24, najmanjši kitnovca 15, Menjalo se je v telovadnici 80 Članov. Telovadilo se je po 3 krat na teden in sicer v ponedeljek, sredo in petek, starejši bratje od 6.-7. ure, miajši pa od 9.—10. ure zvečer. Ženski oddelek telovadi v torek in četrtek od 5.-6. ure: telovadilo je 834 telovadk v 72 urah, povprečno 12 na uro.   Obrtni naraščaj telovadi v nedeljah od 3.-4. ure; te-
lovadilo je 492 vajencev v 35 urah, povprcčen obisk 14. Šolski naraščaj telovadi v pone-delj^k, sredo in petek od 5.—ti. ure; telovadilo je 930 v 1)0 urah, povprečni obisk 11. 0 mlajših bratili moramo reci: većina Ic-tošnjih telovadcev je bila jako rudna, računati im moramo na-to, da so se jako hitro ine-ujali, ki'r jih jo mnogo ostalo samo kralek cas v Kranju. Oimuiili pa moram šo liste bralo Uloviidc, ki jih je še toliko m bi lahko i do vadili i iruni. Ti so pozubdi, da mura hiti v>:ik pravi -okol ludi tulovadoc. Telo-vadnica je na?f prvo loii^čo, ker v nj*'j se učimo delati, luni kivpimo lolo in duha do listo mi'io, da pnstauomo uiiaki diugi-n, da lahko lokiiiiiji'ino /.družini. In aku hočomo ti upiti v svet k»)l naroilni vojaki, nabavili si
Tedenski politični pregled.
Državnozborski volilnl red bode — kakor poročajo «Lid. Nov.» obsezal naslednje doložbe: Privoli se direktno bivanje, kakor zahtevajo kršćanski soi'ialisti; Poljake se po-izkuša pridobiti s tem, da se odlože direktne volitve. Po vladini predlogi bode štel državni zbor 448 poslancev, ki se porazdeie na posamezne kronovine takole: Galicija 95, Češko 115 (od teh (ft Ćehov in 46 Nemcev), Nizjeavstrijsko 52, Moravcko 43 (od teh 2o Cehov in 17 Nemcev), Staji rska 28, Gornje-avstrijsko 20, Tirolsko 20, Šleziia 12 (2 Ceha, 2 Poljaka in 8 Nemcev), Kranjsko 11, Ko-roško 10, Dalmacija 10, Bukovina 9, Solno-grasko 6, Istra 5, Trst 4, Goriako 4 in Pred-arlsko 4,
Namestnikom t Dalmaciji je imenovan dvorni svetnik Nikolaj Nardelli, dosedanji voditelj dalmatinskega namestništva.,
Ruski dogodki. Mandžurska vojska — na polu v domovino. Ruske oblastnije od-pošiljajo baje v vsej naglici ruske čete v domovino. Polniki pripovodujejo, da so čete pripravljene na punt, da zažgo Vladivoslok, če se jih ne posije v domovino. — Med ze-lezniškimi uslužbenci na Ruskem je zopet silno razburjenje. 0 božičnih praznikih se ni izpolnila niti ena obljuba želuzniškega ministra.. Zato se je med železničarji zopet pričela agitacija za železniško stavko. Mod železničarji
se agitiia s tem, da vlada, ako bi tuđi že-lezničarjc odpuščala, ne doseže uspeha, ker nima zato drugih sposobnih moči. — Iz Rige je nemžki paiuik «Volga* odpeljal 1047 be-guncev, med njimi 38 Av^trijcuv. — Položaj na Ka\kiuu jo zolo' rosen. Kuske vlade prav-zaprav ni vuć; revolucijsku stranka je ne-oiuojciii gosjniiiar. Namestnik jo moral iz Tiflisu zbežati tt-r se dkril s svojo rodbino v neki utrjeni samostan, kjcr ga vslaši oble^ajo. Francoska zbornica je bila ulvorjena dnu W. 1. in. Slaroalni predsednik jo otvoiil sejo z nagovorom.  Nulo so je vršila volitev
prlloja „Gorenjcu" 3f. 2 I; 1.1906.
predsednika. V dvorani in na galeriji je bilo živahno gibanje. Vse je napeto pi ičakovalo izida volitev, ker je nastala močna stranka proti dosedanjemu predsedniku Doumerju in hotela voliti Sarriena. A kljub temu je prodrl Doumer z 287 glasovi proti 269 glasovom za Sarriena.
Moročanska konferenca. Dne 16. t. m. se snidc v Algesirasu na Španskem konferenca, kaleri je namen poravnati med Nem-čijo in Francijo sporna vprašanja glede Ma-roka. Nemčija se trudi pridobili si trgovski upliv v Maroku. Nemški c^sar je v tako svrho ćelo sam potoval v Maroko. Takrat se je bilo bnti ćelo vojne med Nemčijo in Francijo. Bcti se je sedaj, da pri konferenci ne priđe do sporazumljenja., Ameriška vlada stoji na strani Francije.
Ljudska knjižnica t Kumniku. V Kam-
Novičar.
Vabilo na naročbo. Cenjene nai očnike uljudno prosimo, naj nam ćiinpreje pošljejo naročnino.
Osobna TOSt. Davčnim kcnlrolorjem je imenovan g. Friderik Rauth v Kranjski gori. Ostane na dosedanjem mestu.
Ljudska prodavanja t Kranjn. Peto ljudsko predavvnje se vrši prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. ob pol 9. uri zv^čer v veliki dvorani Narodne čitulnice kranjske.
0 kemiji. Piezanimiva ali svoje tajnosti človeškemu razumu dolgo prikmajoča veda je gotovo kemija, kalere ime nam nićtsar druzega ne pove, kakor da je njen izvor v Egiptu, v crni deželi, od lugu čina veda, crna šola. Zagrinjalo, za katerim se skriva ta taj-nostna veda, nam je odgrnil, kolikor je bilu v kralkem ćasu mogoče, s svojini predavanjem g. prof. dr. Vladimir Herle. Ko je oznaćil predmet kemije, nam je podal pojem kemijskih prvin in spojin. Prvin so poznali v
niku se ustanovi s posredovanjem »Prosvete* v prihodnjih dneh ljudska javna knjižnica, 2e zadnjič, ko je priredila «Prosveta» v Kamniku predavanje o Prešernu, se je sprožila misel, da naj ondotna »Narodna čitalnica* izpre-meni svojo društveno knjižnico v javno. Sedaj se to zgodi. Knjižnica »Narodne čital-nice* se izpremeni v javno, izpopolni se z raznimi novimi (darovanimi in nakupljeni mi) knjigami ter odda proti mali odškod-nini vsem slojem v uporabo. Naj bi posne-male ta izgled tuđi druge naše Čitaluice!
Oratorijska koncerta „Glasbene Matice" V Ljubljani. V nedeljo, dne 14, jatiuarja in v sredo, dne 17, januarja proizvajala bo «Glasbena Matica« v Ljubljani Krasno, veliko, dovo delo «Kantikum kantikorum* ali«Visoka pesem kralja Salouiona* pod vodstvom konc. vodje gosp. M. Hubada. Velik komponist, (horda najbolji, kar jih sedanja laska glasba premore, je HenrikBossi. On velja za najboljšega klasika moderne laske resnejše godbe. »Visoka pesem» je že njegovo 120. delo. Od ćele svetovne oratorijske literature zadnjih let je pa nujlepše. Delo se v Avstiiji ražen v Pragi še ni nikjer izvajalo, krasno pa je tako, da se je na Nemškem, Angleškem, Holandskem in Francoskem tekom 4 do 5 let že tridesetkrat v velikih koncertih z naj-večjim U8pehom izvajalo. V delu »Kantikum kantikorum> sta dve veliki aolistovski partiji: sopranska partija izvaja besede »nevtste*, ki po tohnačenju predstavlja »Ceikev Kristusovo na zemlji*, baritonska partija pa uvaja besede »ženina*, »Kristusa*. Sopransko partijo «neveste» pela bo odlična koncertna pevka iz Dunaja, gospa Henrijeta Kury, natera je pri oratoriju sv. Franćiška v stolni cerkvi tuđi sepransko partijo pela. Veliko in hva-ležno baritonsko partijo »ženina* bo izvajal kot sodelujoč solist operni pevec slovenskega gledališta gospod Jari Ouiednik, ki je lju> Ijenec slovenskega gledališkega obćinslva in od kalerega je prićakovati, da bo s svojim visokim baritonskim glasom visoko partijo dela najkrasnejše in z najvećim učinkom i;> vedel. Mesani zbor »Glasbene Matice*, okoli 140 pevcev in pevk ima izvajati v oratoriju
članov pa zelo malo. Prisotnega smo videli častnaga člana, gospoda Trevna in gospoda Klinarja. Tačasni načelnik g. Fr. Krive je otvori! obćni zbor 9 pozdravom »Na pomoč!» Naglašal je, da se ima voliti ćeli odbor za dobo dveh let. Pri volitvi je bil izvoljen za načelnika g. Fr. Krive, za podnnćelnika Fr. Novak, za blagajnika Ignacij Morič, za tajnika Fr. Kerštein, za rednika Anton Krive, sa za-stavonošo Janez Pogačar; poverilni možje pa so: Janko PuselJ, Jakob Novak in Janez Pšenica; brizgalni vodja Kavol Najmanj in vodja plezalcev Šimen Krive. Na občnem zboru se je izrazila želja od strani izvrSujočih ćlanov, naj bi k gasilnemu društvu, ki je eno najpotrebnejših društev, pristopilo čimnajveč izvršujočih Članov.
Božid na Triglava. Štirje čhni slovenskega planinskega društva in sicer zasebni uradnik Ferlič, poslovodja Jesih, tijnik Rože in uradnik Skuseti so Sli na božičri večer na Triglav in so slavili božično noč v planinski koči na (Credarici (2515 m). Rabili so do koče 14 ur po planinski poti skozi Krmo. Ob pol 8. uli zvečer so prišli ha Kredarico. Planinska koča je bila zagrajena v sneg in pla-niuarji so mogli samo skozi okno v koćo. Znotraj so postavili božično drevesce, ki so ga prinesli s seboj, okrasili so je in zapalili na njem svečice. Tuđi spali so tam, na Božić pa so sli nazaj v Mojstrano, katnor so rabili 6 ur. Imeli so krasen razgled.
Tombolo priredi prostor, gasilno društvo na Bledu v nedeljo, 14. prosinca 1.1. v go-
stareni veku 4 — zemlja, voda, ziak in ogenj — sedaj jih imamo 78. Dolga je bila pač pot, katero je morala napraviti kemija od prvih zaćetkov do seuanje visine. Dolgo časa je bil kemiji edini smoter, dobiti način, kako bi se dalo narediti zlato. To biezuspeSno delo so gojili alkimisti. Sele koncem osem-nujslcga stoletja se je začela kemija razvijati na znanstveni podlagi, kakor nam povedo imena Gavendish, Volta, Lavoisitr, L)avy itd. Način kemičnega raziskovanja in doloćevanja lastnosti prvin nam je pokazal g. predavatelj na kisiku in vodiku, prvinah, ki so za življenje neobhodno potrebne, katere se pa ludi v največjih množinah nahajajo, saj so bist-veni ddi vode in zraku. Mnogobrojno ob-činstvo, ki je napolmlo do zadnjega kotička iizikalno dvorano, je pazuo sledilo zanimi-venm predavanju 111 je ob koncu izrazilo svojo zuhvalo g. predavalelju z burnim plo-skanjeui. Pri predavanju smo opazili tuđi goste iz Ljubljane, Podbrezja in Škoije Loke. Narodna čitalnica v Eranju vabi k ljudski piedstavi, katero priredi v nedeljo dne 14. januarja 1900, točno ob 4. uri popoldne v svojih prostorih. Vprizori se «Dobri sod-nik». Vstopnina 00 vinarjev za ost-bo. Ui-jaki 30 vinarjev.   K obilni udeležbi vabi
odbor.
V Cerkljah bode predavat v nedtljo 21. januaiju ob 3. uri popoluane mlekurski nadzornik g. J. Legvart v spodujih piostonh pri »Matevzu*. Ustanovi se ob tej pnliki mle-karska zadruga. K predavanju vabi se vsakdo.
krasne zbore, poleg uga nastopi veliki orke-sler godbe c, in kr. pešpolka st. 27. pomnožen z nekaterimi ćlani »Glasbene Matice*. Koncerta se priredita v veliki zgornji dvorani <Narodnega doma* in se pričneta obakrat točno od polosmih zvećer. Vstopnice se do-bivajo v predprodaji pri g. J. Lozarju na Mestnem trgu in sicer sedeži po 5, 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 60 v.
Telovadno društvo „Sokol" v Kamniku vabi k dramatični predstavi, katero priredi v nedeljo, dne 14. prosinca 1906 ob 7, uri zvecer v pro^torih »Narodne čitalnice». Predstavlja se prvikrat »Deseti brat*, izvirna narodna igra s petjem v petih dejanjih. Po Jur-čičevem rouianu dramatiziral F. Govekar. Po piedstavi prosta zabava in ples. Vstopnina: Sedeži 1. in 11. vrste po 1 K; 111, in IV. vrtite po 80 vin.: ostali sedeži po 60 vin,; stojišća 40 vin. za elane. Za nećlaue je na vseh prostorih po 20 vin. višja vstopnina.       Odbor.
Kranjski pomoĆnlki prirede v nedeljo, dne 21. t. m. v telovadnici »Gorenjskega Sokolu* plesni venćek. Cisti dohodek je name-njtn za dobrodelne nainene, zato se pričakuju obilne udeltžbe.            Pripravljalni odbor.
Plesno veselico, katero priredi prosto-voljno gasilno drušivo v Kadovljici na dan 14. januarja 1906 v prostorih gosp. Ivana KrisUna v Predtigu. Zaćetek od 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Cisti dobitek na-miiijen je za napravo gasilnega orodja. Za prijazen obisk vabi                          odbor.
Novo dvorazrednico zgrade v Žabnici. Zgradbu je proračunjena na 32.951 K 50 vin.
Občni zbor jeseniškega gasilnega društva,
se je visil 16, decembra 1. 1905 v prostorih
gostilne Jos. Klinarja. Navzoćih je bilo lepo
I število izvrsujočih članov okrog 40, podpornih
stilni »pri Lovcn* (I. Medja) na Bledu.  Zaćetek ob 7. uri zvečer.  Dobitke za tombolo sprejema hvaležno gostilnićar g. 1. Medja in načelnik g. Ivan Rus v Zelečah. Cisti dohodek je namenjen za napravo društvenega orodja. K obilni udeležbi vabi najuljudneje     odbor. Odsok za vseslovenski legitimacijski listek opozarja sedaj, ko so občni zbori na dnev-nem redu, vsa slavna društva, da uvedejo »društveno izkaznico», ki se prodaja v korist diužbe sv. Cmla in Metoda.    Vseslov. leg. list je rodila neobhodna potreba. Njega raz* širjenost in mnoga priznanja kažejo, kako je društvom vstreženo ž njim. Zanimanje zanj raste od dne do dne in to ne le pri nas, ampak tuđi pri bratskih nam Hrvatili,  En komad leg. lista kot društvene izkaznice velja 20 vin., kot vstopnice pri veselicah 10 vin. Na zahtevo razpošiljamo tuđi leg. list s plaći I no lestvico. — Naročila in informacije naj se pošiljajo na naslov: Odsek za vseslovenski leg. listek. Dunaj V1II./1. Elserstrasse 7, II. 17. Vseslovenski legitimaoijskl listek kot društveno izkaznico so ftvedla sledeča društva: si. akad. društvo »Zarja* v Gradcu — 20 K, si. izobraževalno podporno in zabavno društvo «Zvezda> na Dunaju — 50 K, si. akad. društvo »Danica* na Dunaju — 50 K, si. «slov, dela vsko podporno društvo* v Celju — 100 K; kot vstopnino k veselici pa je naroćilo si, »šmarško bralno društvo* — 60 K. — Ob enem se obračamo na vse tovariše akademike in dijake, da pridno agitirajo za družbo sv. Cirila in Metoda tako važni legitimacijski list. Od3ek za »vseslovenski legilimacijski listek*. Družbi sv. Cirila in Metoda je prirastla nova pokroviteljnina pod imenom »Smolni-kova rodbina pri sv. Križu nad Mariborom*. Vplačali so jo seduieri vrli sinovi v sponiin svojemu 26. oktobra 1.1, umrleum, nad vse dktbnemu, 88letnemu  očetu Matiju Haupt-uianu. Pokroviteljninske pravice bode izvrševal tiajstareji njih g. graškl profesor Fran Haupt-mann. Blaženo bodi ime umrlemu rnožu iz-tned naroda;  ninogokratna slava pa vsem tem sedmim slovenskim stebrom izkiesaniin pod paznim očetovskim očesom slarčeka-ra-larja. Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 15, decembra 1905. ♦   ♦   ♦
Važna ianajdba za naše štedljive qo-
apodiuje. Gospa M. Kavćičeva na Dunuju je iznašla za gospodinjstva in prodajalce jedilnih stvari nujno potrebni aparat «Hydros». Ta patentirani aparat povzroči, da ostanejo vsa-kovrstna živila kakor kruh, pecivo, sir, su*
rovo maslo, narezane gnjati, klobase ild. bre: upotrebe ledu mnogo dni popolnoma sveže Hydros izdeluje švedska akcijska družba Alt'; Separator, kntera ima tovarne in zastopstvf po vseh drJtavah Kvrope. (lena aparata j vsled ogromne fabrikacije tako nizka, da s ga lahko nabavi vsaka gospodinja. «Hydros» se dobiva pri vseh boljših trgovinah z želez nino in kuhinjskim orodjem Avstnje in Ogr ske_ _ «Hydros» je b'l na mednarodni kn hinjski raistavi odlikovan z zlato svetinjo.
Nova luč. Gez 400 nemških državnih kolodvorov, veliko število vaši in tovarn, je razsvetljenih s takozvano «Kerosovo» lucjo katere mi niti ne poznamo ne. Kerosova luč nastaja iz pelroleja, ki zgori v ualašč za to napravljenih svetilkah z volikansko svellobo in brez dima. Razsvetljava s Kerosovo lučjo je menda pol ali šestkrat cenejša kot jednako močna luč, ki nam jo dajcjo takozvane električne obločnice. Ako pomislimo, da ob-ločnice razsvetljujejo le primomo večje prostore boljse, kot navadne petrolejke, moramo biti pač veseli te nove iznajdbe, ki obsloja v tem, da se iz petroleja na poseben način dobiva še cenejšu in boljša luč.
Šest vlakov ga je povozilo. Njujorskegii elektrotehnika je dohitula strašna smrt. Delal je pri železnici in nukaj popravljal. 1'rilutel je vlak in povozil. Ni ga usmrtil in nesretnik je začet klicati na pomoć. Ali nihčc ga ni čul in prišel je drugi in tretji in še trije dragi vlaki, in vsi so šli preko njega. Vendar je Se živel, ko so ga našli, a bil je silno raz-mesarjen. Peljali so ga v bilnišnico, a med petom je izdahnil.
Smrt vsled korzeta. V Celju je umrla blagajničarka Amalila Smolnikar na zastrup-Ijenju krvi. Hanil jo je korzet v ledja. Torej proč z modeici!
Hrast star 2900 let. Pozornost prirodo-slovcev vzbuja neki hrast, kateri stoji na otoku Chiu v Mali Aziji. Njega mladost se sodi od časa Homeija, bil je močan že ob času Davida in je do danes silno razrastil na vejah in koreninah, V premorih je širok devet metrov. — Prirodoslovce Jaemaine Horticole trdi, da je to na najbrž najslarejše drevo na svetu.
Oči s 114 potomci. Na Francoskem živi 92 letni starec Henrik Guerry (Geri), ki je dal državi 114 potomcev, Imel je deset otrok, od katerih jih živi 7 še danes. Vnukov je imel 65, umrlo jih je samo 7. Pravnukov je imel 39, Živi iih 37. Starec je še sedaj duševno in telesno zdrav.
Književnost.
„Slovenski Obrtnik." lzSel je nov list •Slovenski Obrtnik*, ki je glasilo deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug.
Ročni kažipot po Goriskem in Gradiščanskom in koledar za navadno leto 1901). XII, letnik. Gena K 1*00; s pošto 5 vin. vcj. V Gorici. Tisk in zaloga »Goriške tiskaine», A. Gabršćek. — Kažipot priporoćamo vsem onim, ki potujejo po naši sosednji dtželi, kajti zanesljiv je v vseh podatkih in cena mu ni previsoka.
Iz naroda za narodi I. shod narodno-radikalnega dijaštva od 5. — 8. septembra 1905 v Trstu. V Ljubljani 190f>. Izdala «Pro-sveta». Založila »Omladina*.
Soseda Razumnika govedoreja je naslov VII. zvezku »Kmetijske knjižnice*, kijo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska. Dr. L. Steuert, živinozdravnik in profesor kr. bavarske kmetijske akademije v Weihenstephanu, je doalej spiaal f> v resnici poljudnih kmetij-skih knjig, in sicer v obliki pogovorov med vasčani in brez vseh za knnta nepotrebnih vednostnih pritiklm, zato so se pa Steuer-tove knjige med nemškimi kmeli tako hitro razorile, kakor nobene druge. Kmelijska družba je že lansko leto izdala Steuertovo «So-seda Razumnika prasičjo rejo», in kuko prav je to storila, je dokaz velika priljubfjenosl in hitra razprodaja knjige. To dejstvo je pa bilo ludi povod, da je kmetijska družba sklo-
nila izdati tega pisatelja «Govedorejo», ki se-daj dotiskana iu s liO podobami opremljena pnnl nami leži. Prevod te knjige, kakor lanske, je oskrhel družbeni ravnatelj g Gustav Pire, ki je, dobro poznajoč naše ra// mert1, knjigo prirndil primerno našim potre-bam. «Soseda Razumnika govedoreja» je lesnioi poljudno kmetijsko berilo in izvrslon prakti<Vn vodnik za vsakega živinorejca, bo-disi za kočarja, ki ima eno kravo v hlevu ali pa za graščaka, ki ima velik nlev poln goveđi. V knjigi je prav preprosto in poljudno poviidano, kako je umno ravnali s plemenskimi biki, kako postopati pri porodil krav in kuko ju pravilno vzivjati in krmit goved. Ugovore starokopitnih sosedov ve Itazumnik na razumljiv način spodbijati, in ravno v obliki pogovorov med naprednim Huzumnikom in starokopitnimi sosedi izvojevani prepiri dajo knjigi zanimivost, da jo vsnk preberc, kdor jo v roko vzame, in da se prnv gotovo najtrdovratnejši starokopitnik iz pn.'obrnc. Živinoreja je pri nas nnjimonit-nejsa panoga kmetijstva, zato naj vsak žiirf-norejec to novo knjigo pri kmelijski družbi v Ljubljani kupi za 1 K. Naročitom na knjigu je denar lakoj pridtjati.
•Poučno potovanje v Švico je naslov ravnokar izišli knjigi, ki jo je izdala c. kr. kmelijska družba kranjska kot VI. zvev.ek svoje «Kmetijske knjižnice* in ki jo je spisal Viljem Uohrman, pristav kranjske kmelijske sole na Grmu. Pisutelju ni bil namen, podati svojem spisu popis poućnega poticanja kranjskih kmelovalcev v Švico poleti 1904 na običajni način, temveč spisuti poučno knjigo v prid našim kmelovalcem, ki naj spoznajo, da je Švica postala prva vzgledna ži-vinort'jska dožela samo zato, ker so tamošnji živinori'jci pri svojem delu houili edino pravo pot do zaželjenega cilja, ki je zacrtan na ved-nostni podlagi, t. j. z obilnim gnojenjem pri-delovali veliko dobro kime, z '.adostnim po-kladanjem vzrejati govud, ki donaša največje dohodke in ki vsestransko iiidostuje. Pisatelj je popisal, kako je ravnali z gnojem in z gnojnico, kako se prideluje krmu, kako se oskrbujejo travtiiki, nadalje ju opisal planinarstvo, živinorejo, mlekarstvo in sirarstvo ter sploh vse, kar je v Švici v kmetijstvu dobrega in Itpega, lorej ludi za nas izpodbudnega. Ker je knjiga zunimiva ter živahno pisana, prepletena z dogodki naših potnikov-rojakov, zato je obenem mikavnu in nad vse poučna. Vsebina te knjige torej ni suhoparna kmelijska teorija, temveč iz življenja posnet popis irzglednega gospodarja šviških kmetov. Knjigi ,e pridejana krasno izdelana slika udtMencev :er 33 drugih slik, ki pojasnjujejo berilo, med njimi več velikih podob, ki fcažejo šviško plemsko goved v taki popolnosti, kakor jih doslej še ni imela nobena slovenska strokovna knjiga. Z izdajo te knjige je kranjska kme-:ijska družba podala Slovencem novo učilo, n vsak naš gospodar, ki se količkaj zanima ia kmotijski ruipredek, mora to knjigo kupiH. Knjiga se dobiva pri kmelijski družbi v Ljubljani po 1 K s poštnino vred. Denar je z aroćilom vred naprej poslati.
vlog 1,324.803 K 22 vin. Stanje hipotečnih posojil 995.909 K — vin. Denarni promet 219.530 K 97 vin.
Dobavni razpis. (!. kr. trgovsko mini-strstvo naznanja Irgovski in obrt niski zbornici v Ljubljani, da potrebuju ravnateljstvo državnih železnic v Bdgradu za leto 190l> večje množine hrastovih iramov in desk, jelovih in borovih dodk. Pismene ponudbe je vložiti najkaaneje do 22. januarja 1900 opolu-tlne pri gori imenovanem ravnateljstvu. Propis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranju so doMi od 30. sept. do 31. decembra 1905 sledeči darovi, ozir. prispevki: | Korjec, | Kaz. poravnava Pod-jed-debulj 5 K (po dr. Kušaiju), predsednik in priča 3 K, župnik G. Vilman v Ljubneni 1'8(>K kot prebituk lekarniškega računa; sodni odjunkt 0. Dev v Školji Loki 10 kron kot darilo vsled neke kazenske poravnave; mesto venca na grob umrlega g. F. Sajovica so darovali: po 3 K prof. Pettilin in Župan, po 2 K: kontrolor Hatagelj, dr. Kušar, nadmže-nir liloudok, I. Hakovc, ailj. Seliškar in dr. ŠLeinpihar; po 1 K: prof. Bučar, dr. llerle, 1. Jane, Ant. Jeršinović in F. Polak, skupnj 23 kron, tneščani za november 57 00 K, di-jaki za oktober 98*50 kron, prof. kolegij za november 11 kron, Ant. Treven na Jesenicah 10 kron, župan Fr. košmelj v Zeleznikih 4 krone, trgovec I. Honcelj ravnotam 5 K, župnik S. Zužek v Vodicah 10 kron, župni upravitelj I. Pfajl'ar v Javorjah 12 K, ljubljanski kvartopini v Franckovi kamnei 5*20 K,  A. Pavlin ca. c. kr. državno želuznico 20 K (ka-zenska poravnava radi motenja posesti), pi-janec 1 liro (1 K); Bolča 5 K, neimenovan 2 K, zavinjena 1 K, sodni adjunkl 1. Tojio-riš v Ribnici 10 K mesto  venca na grob svoje dobrotnice gospe K. Mutajc, Fr. Savnik ;a zdravi I a l'4O K, zasebnik Fr. Okornovec ' Dražgošah 4'15 K, M. lJoč v Komendi 2 kroni, G. Fuchs v Kokri 20 kron, prof. Peter-lin 1 krono (pozabljeni,  a vendar plačani dolg); kazenska poravnava Kuralt-Pintar 40 kron (po di.Kušarju), dr. Danilo Majaron iz Ljubljane 20 K (po posl. (!ir. Pireu), Fr. \k-uedbk na sv. Joštu 4 K, adj. 0. Dev iz Školje Loke 20 kron kot prostovoljno globo v neki kaz. Ztidevi, uradniki mestne hranilnice kranjske 10 kron mesto venca na krsto F. Sajovica, tovamar I. Kraus v Libercah 10 K in P. Majdič v Celju 15 K, občina Bled letni prispevek 20 K, meščani za december 23'(iO kron, prof. kolegij za december 14 K, župnik . Škrjanec v Vreinah 10 K, župnik Fr. Po-renta v Križah pri Tržiču 10 kron, od svote, zložene od gg. občinskih odbornikov za venec na krsto tovarišu F. Sajovicu ostalih 13 K, 30 kron kot čisti dobičuk igre «Mlinar iu njeguva hči» (pošilja bralno društvo), J. Ilaf-ner na Trati 5 K (po J. Majdiču), družba pri P. Mavrju 3 K v priznanje  gostoljubnosti, r>iipanstvo Stara Loka 20 K, Jos. Renodek na bi. Joštu 2 K, dijaki za november 100 K, kupčija med čebelarji l'2O K, ailjuukt A. Seliškar 24 K, zgubljena stava 2 80 K, preosta-nek jegulje in sira 1'95 K,   V. Recher pri Pustavniku 10 K, dvojni »SperrstchserU 2*30 K, triju dijaki za zgubljuue znumku 72 vin., kaz. zudeva M Stare 5 K (sodni adj. Antloga), dijaki za december 73 K, F. in M. na (jašleju 4 K, mesto novoletnih voščti Gorunjcem i. Topoiiš, adjunkt v Ribnici 10 kron m rodbina G raj zar iz Senčurja 20 K (slednje po upravu. «Gorenjca»), dr. Arko iz Skolje Loke letni prisjievek 10 K in lekarnar Krviji liur-dych 10 kron, kontrolor 1. Uulagelj 10 kron, L. KifMinur 2 K. župnik A. ijimenoc  v Rete-čah 4 K, župatbtvo Mošnje 20 kron, župnik T. lJoiočnik na Breznici 4 krone, F. Illebš iz Ivrunja 20 K,   čarodejna predstava Hotsu-Waru pri PuSčavmku 5100 K, durakisti HO vin., 0. 0. 4 vin,, ruvnatolj dr. J. Gnidovuc v SU Vidu 20 K,
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 8. t. m.
Prignalo se je 105 glav goveje živine, 3 te-leta, 23 prašičev, — koi, 1 o^co, — bus. 50 kg pšenice K 9-—, prosa K 8'25, rž, K 7-50, ovsa K 8*25, ajde K 7-50, tižol, rib-nićan K lii1-, koks K 141-.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu decembru 1905 je 4b'4 atrank vložilo 90.087 K Ili vin., 291 slrank dvignilo 70.(142 K 27 vin. 13 strankam se je izplaćalo posojil 99.750 K. — vin. Slanje hrauilnih vlog 3,837.933 K * 47 vin. Stanje posojil 2,280.995 K 94 vin. Denarni promet 421.998 K 39 vin.
Hestna hranilnica v Kamniku.  V me- ' secu decembru 1905 je 209 sliank vložilo 35.U28K 18 vin., 113 strank dvignilo 29.H38 K 29 vin., 5 atraukam izplačalo se je hipotečnih posojil 15.000  K - vin.  Slunjc liranilnih :
Lotarljska «rećk& dne 5. deoembra t. 1 Trst:     59      82      80      66      34
Kilnr ljubi kakao in čokolado, temu boUL pripor^ćin;
Ivana H°?fa

ki im,, iinjnuiij toN<"» v galii, j. ton-j n^laž« |>r"-
hav. u. u u iirrKiiruAn nkoli ss^i-rtoiti in jo «h nnjlmlj-
som okusu izrmlno poconi
Pii.su" inmo r. imniiom
Iv»n Boff in x levji Mtrritvi>n>i gurnuli.
5'$MJ ^avojipo'AkgOOvinurjtn
»'■/«    50 DnliivA *■ pi>va»(i,
Izjava.
Podpisana izjavljam tem potom, da so \se govorice, ki se širijo po mestu, da na-ineravam opustiti šivanje te/ da odpotujem,
P0*  nereinične.   *^H|
Kakor dosedaj, bom tuđi zanaprej iz-vrSevala obrt v izdelovanju oblek ter se slav. občinstvu priporočam še v nadaljno obilno naročitev.
Z velespoštovanjem
Marija Eržea
8                                šivilja v Kranju.
lij V liiia
/
(majerja)
katerega žena bi imela tuđi posel pri živini in poljskem delu, teče oskrbnJAtvo na Brdu pri Kranju. — Plaća po dogovoru. — Pred-4—1     nost imajo prosilci brez otrok.
gy^^ys<*y-y!j^<*w^v"S^^
Ker se mi pri odhodu iz Goričan ni bilo imogoče osebno poaloviti od vseh častitih go sto?, zvestih prijateljev in znancev, jim kliCem item potom gromoviti
„Na zdar!" in na veselo snidenje!
•■
Obonem pa naznanjam slav. občinstvu iz mesta in z dežele, da sem s 4. januar em 1906 prevzel predobro znano
r«5taVraaJo
na Sv. petra nasipu št. 36
li Ijttbljatll (prti rcstaVrada Rasbcrggr)
poleg nove ga jubilej nega mostu.
Toćil  bom samo   zajamčeno prirodna dolenjska in različna druga vina, vtdno sve?, I-Huitiganisko pivo v sodčkili in  slcklonical ler skrbel vsak Čas za izborno gorko in mrzi kuhinjo.
Se prijazno priporočatu za obilen obisk i velespoštovanjem
M. In J. Kolenc.
VV^»y*»*»^^¥^*V!*!«l£M**!**V
Zahvala.
Tukajšnji  gg. trgovci so po go-ipodu J. Sajovicu izročili dijaški kuhinji >00 K, ubožnemu zakladu pa 265 K, :atero svoto so darovali kot odkupntao od novoletnih daril.
Podpisano županstvo se za to ve-ikodušno darilo vsem p. n. gg. daroval-jera najtopleje zahvaljuje.
Županstvo v Kranju
dne 10. januarja 190G.
jhAon Ebner
brivec In lasnlčar v Kranja
priporoča si. občinstvu svoj
moderni zdravstveni brivski salon.
Izdeluje tuđi vsakovrstne izdelke iz las, kakor: kite, frisure i. t. d. Tuđi se pri po-oča za maskiranje pri gled;ili$kih igrah. — Kupuje lase na drobno in debelo.
Za mnogobrojni obisk in naroćila se prt-poroča z velespoštovanjem
222—2                     Anton Ebner
brivec in lasnifiar v Kranju.
TI *v'
obstoječa iz 4 sob in kuhinje se takoj 6-i    odda v najem.
Več se izve v hotelu «Nova poštn> v Kranju.
Tovarna čokoladnih in orientalskih slaščic
H Brit t Kraiili
priporoća Bvoje iaborao blago.
1 karton (140 kom.) rarJično  fino pecivo
a 2 vin., prekupovalci 2 kroni, zascbniki
K 2-50.
Razpošilja se z obratno poSto, 224—2
Na glavnem trgu v Kranju bum
fame cerkve, v I. nadstropju se takoj odda
B SlOTie
s tremi soba mi in vsemi pritiklinami.
VeC se izve pri Pavlu Biljaka At. 102 Y Kranju.                                            215-8
\P)wfr) gritisb ar>H rT)crfear)tilcrj
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znasa nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varsčina zavarovalnine proti ognju znasa 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna drutba proti ognju je najbogatejša in najitarnia v Avitriji. je najviše konjeei-jonirana, je odgovorna avatrijski sodnl oblasti in se kosa i vsako slično doroato zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod naju|odn«j$iou pokoji
ftkoda, poviroiena po ognja in itrell
I na poslopjIh, premakljivem blagu in viakofrstai taloži, zivarujejo se lahko travui-iški in poljski piidelki, dalje ćelo tivlna, ki je morda na pali od itrele zadeta. Zararo-1 ralA^.ina je luka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno it tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj isplata.
Razna pojasnila daj« in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakero v«Sjim okraju obstojeća agentura, i pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjova ulica St. 6.              218-i
JUlestna hanilnica v granju
obrestuje hrarJIne vloge
— po 4 odstotke ^^^^
»U?\    brez odbitka rentnega davka
kalerega plačuje hranilnca sama,                                   1—1
Stanje vlog K 3,837.93347.   Stanje hipotećnih poaojil E 2,280.995*94.
Nanulu pito
Podpisnni se usoja naznanjati slav-nemu p. n. občinstvu, da je
plil svoj eevljarski obrl
od dne 29. novembra 1905 v svojo hišo pred hotelom „Nova pošta" štev. 171 v Kranju.
V nadi, da mi slavno občinstvo ohrani tuđi še zanaprej stoje zaupanje, beležim                                            201-4
z odličnim spoštovanjem
Ivan Potočni*
Čevljarski mojster.
Kmetovalci! =

zn pravice, p' jske, krave, tekla, vole, ovco, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je po-sti.vno kot mani ka zavarovnna, se dobi ]iristni ih. |il. Trnk6czyje? kranjski redilni pmSek i* praAii^e. NntboljSS idravi dodalek h kmii, ki se nsj uporablja kot dieMićno reriilno sredstvo. Dobi] je na lisoi'e zahvalnih pišem o izbornih uspehih najviSje medalje na razstavuh vLondonu, Parizu, Rimu iti
na Dunaju.                  148-30
1 zavoj za 61 vin. pri vaakem trg ovcu« Po pošti 5 znvojev na nflalnv: Leknrna Trnk6czy, Ljubljana, RazpR'evalci dobe popust.
Najcenejša in najvećja domaća eksportni tvrdka.
Eaipošiljanje Švicarskih ur na vse kraje sveta!
Urar iu trgovec
H SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo najfi-nejših natančnih Švicarskih nr, ka kor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roekopf, Uiania i. t. d. Zlatnine in srebraine, kakor nakras-ki, verižlce, nhani, prstani, obeski i. t. d. najtinejšegaizdHkH po najnižjih cenah. — Dokaz, da fe moje blago zares fino ln ceno, je to, da ga raz-pošlljam po celem sveta in inam od-jemalce tudt urarje ln zlatarje glavnih mest. Ravno )e hšelnalnovejši veliki cenik, j^>^<>«<.. w™ \*
.   .    . *             xu             »ii        x*_-      ftsje in mofni pokron, Rld.
katerl se posije zaston) ln postnme 4-85, ista i dobrim aoker-
kolesjem gld, b'% in naprej.
Št, 602. Nikeloartla aiker-remontoar-Roskopf, trpelnn kolesj", gld. 246, enakn iz pravega srebra (tld. 8 96, ista z dvojnatim tiAini sre-briini niotaim pokrovom gi. 6'60 in naprtj.
St. fiOfi. Prava srebrna lilin-
prosto.
Moške ure. 2 Iretiini naravne velikosti.
.-.■■ ;•■•!!•(        . "I !■!■..>         > - ■*■■■ mi
114-27
kvrstnu prilika potovanja v ^lltlGrikO je danes ivi
JCamburg
z nnjnovejšima parobrodom a, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma picprečeno. Še vefi povedo šte^ilke ob-si'žnosli novih parnikov, kat era se ime-nujeta:
•   imOPih 690 čevIJev dolKi 74 širok, Prvi: AinU 53 glob., nosi 22.250 ton.
- -n.i Kaiserin iuuusla Sklona --
£ 25.000 ton, ter vsaki še enkrat vefiji
kakor danea vdilci parniki. ki obsegnjo samo po 8,—12.000 Ion. -- Voinja preko ooeana ,traja aamo 7 dni. I'otniki odhajajo v ponedeljek, torek in Ćetrtek vsakega tedna i/. Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplaćno zaslopnik Hamburg-Amerika Linie
Jr. Seunig, CJnbljana, StmaisHa <«sta 31.
posamezne Me .Sorenjca'
prodajn.jo po 10 vin. v
Školjl Loki g. M. Žigon, trafika,glavni
trg; RadOVljicf g. Oton Homann, glavna
trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilni-
čar in posestnik;
flrušlci g. Štefan Podptic, trgovec; Bohlnjski Bistrici g..M. Grobotek,
trgovec; Kannikn g. Mnri.ja Ažman, trafika.
•MtMl«O*JU»IV MO«» CONCOUM'
Zobo- tehnični stelji
Oton 5cydl
pri g1. dr. E.Globočniku v Kranju
Zobovja, tuđi ne kore-da bi se oeislrattile-nino, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka-kakor tuđi ilata, dalje vravnalnice in obtnratorji se izvršujejo po najnovejilb
metodah.
Plombe v alatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tuđi ne lobozdrav-oiik« operaoije izvrsuje tu ipeoljaliit.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Mi foitt
krojaški mojster
Radovljica žt. 41 Jesenioe št. 2a
priporoča cenjenemu občin-stvu svojo delavnico v iz-delovanje vrst oblek za gospode, uradniških uni-form, salonskih, turistov-* skih in kolesarskih oblek ln ogrlnjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškegu, franeoskega in' brnskega sukna. Natočila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poreni. Tuđi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno inero se jamči. Specijalist v izdelovanju fraknv in salonskih oblek. Istotam se dobe tuđi vsakovrslni đež-nikl in SOlnČniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo ludi popravila,, 80-80
Narodna društva, uvedite „Vseslovenski legitinacllski list", kl se prodala v korist dražbe sv. CirUa in Metoda! Naročlia iniuformacl-|e na] se pošiljajo na naslov: Odsek za vseslovenski legltlmacljskl list, Dunaj VIII./1. Alserstrasse 7. II. 17.
Naznauilo,
Slavncmu občinstvu v me3tu in na debeli uljudno naznnnjam, da bi bil primoran zaradi preveliko iiišne najemnine v sedanjih razmerali cene svojih izdelkov zdatno zvi-šati, s Cemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si mnpel edino le s tem, da sem se preselil v hišo nakdanjega iimetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane me-arije po dom. «KodelaČ» v Grabnu.
Nadejaj? se, da me bode si. občinstvo še nadalje z velecenjenimi naročili počastilo, posebno, ker bodem cene še znižal beležim i odličnim spo*tovanjem
Ivan Wohlgemnth
sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrško predmealje št. 7.            172-13
Prodaja vina.
Imam v kleti več sto hektolltrov liristnega belega in črnega vina, do-mače rakije, brlnovca in Ilnega ol|a jo prlmerno nizklh cenata.
IVAN PUJMAN      18912 vinogradnik in trgovec, Vodnjan-Dignano Istra (c. kr. državne žoleznice).
JOS. WEIBL
J. Sprcitzerjev nafliednik
LJUBLJANA,
^lomikove ulioe &t. 4.
Stivbeio - umetao li kmirokcljiko HlitafiHiinln).
Žično omreije na stroj, ograje na miro dvoru, obmejno omreije, veina vrata, bal konj, verande, stolpne krlte, fltedilnike itd.
Specijaliteta:                 108-80
valjični zastori (Rullbalken).
Iae&lei  je
„Dobra fotarica"
■pisala Minka Vasifeva
v založnlštvn Lavosl. Schwentner-|a v Ljabllanl.
Dobiva se samo veiana; oena 6 K, po poAti 6 K 65 h.
Obseza na 576 straneh već nego 1300 receptov ta janje najokupripravlsnejsih jedi domaće in tiije kuhe, ima 8 fino koloriranih label in je Irdno ic elegantno v platno vetana.
Hvali jo vie: kuharica 8 svojega slrokovnja^lcega ila-4UCa, literarna kritika zaradi lepega, lahku umevnega jezika, Una dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in koneino varfina gospodinja zaradi njene ceue, ker ni nić dra^ja, nego tnane neoiike kuharske knjige.                         10—0!
04-84
G. Tonnies
tovarna za kroje, želuzo in kovino-livarna v Izubijani priporoća kot   posebnost   Sage   In vt«
■troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito zn Vagine naprave zvežane neposredno z vratilom. Stsalno-geneia-torski plinski motori, naj-cenejsa gonilna sita 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stro|i ii. kol^sn
TovarniAka zidoga
121   M
Ivan Jax-a v Ljubljani
' Dunajska cesta 17
priporoća svoje najbolj primane
Ovalne stroje inkolesa
iflDiki se dopoiSljejo na zahtevanje zutonj.
tfegdluv
Naj bolje za zobe.
ĐoMti » t tekarnl g. K. Sivrika»krulo.
TapctttiK in preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tuđi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podyižnične za-loge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Izubijano. Odlikovan % zlato svetinjo in ćastnim križeem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-68
Večkrat premiranol
Glinaste peci
štedllnlke, ban|e za kopell, Ukor
tndl kipe, vaie in druge glinaste ls-
delke v vseh barvah, trpežne In cene
priporoča               93-23
Avgust Drelse
prva in na]več]a tovarna
pedi in glinattih izdelkov
---------- v Ljubljani. ----------
Na|ccnejša in najhltrejša vožnja V AflMfil(O Je s parnlkl ,Sev6rnonemškega Lloyda(
\x Bremena v ]fen«]fork
3 cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kifonprini-Vilhelu), Kaiier Wilh«lm der OroM8. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dnl
Natančen zanealjiv pouk in veljavne vozne listke za pa'ntke gori navedenoga parobrodnega društva kakor. tuđi listke za vse proge ameriških železnic dobite j                               v Ljubljani edino le pri
EMARD TAVCAR-ju t uuumtm aiio* u 35
nasproti občeznane gostilne »Pri itarem Tiilerju».
Odhod \i Ljubljane je x*ik torek, fietrtek in soboto. Vsa putovanja se tikajoia pojasnila toćno in brazpUčno. PoHretbi po^leaa, reelna io solidna.
Potnikom, natnenjenim v zapadne drtave kakor: Colorabo, Hexiko, Cilifornija, Ariiona, U tali, Wyoming, Navada, Oregon ia Wdshinglon nudi naJ« druJlvo posebno ugodno in izvanredno ceno će: Galdeitloa. OJhoi na taj progi iz Bremena enkmt mesećno.
Tu se dobivajo pa Ludi lutki preko Baltimore in na vse ostale Jele sveti, kakor Bn-zilija, Kubi, Kuenos Aires, Culombo, Singapore, v Avjtralijo itd. itd.                              186—U
Slnger
q  Shtgerjevi šivalni stroji.
Original Sillger Šivalni StrOJi so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer Šivalni StrOJi so neutrpljivi za obrt in domafio rabo. Original Singer Šivalni StrOJi so najboljrazširjeni v tovarniškiholiratoviščih.
Original Singer Šivalni StrOJi soneprekosljivigledotipežnostiinzmožnostu Original Singer Šivalni StrOJi so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domaće šivanje in za moderno umclno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi.   Elektromotori za
posamezne stroje za domačo porabo. Co. Šivalni Stroj I, deln. družba v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4.   ——
rjabljana (Kolizcj)
R. IMAJMO na Marije Tcrezlje cesti
Bogata lalofa po-hlltva YS&ke vrste r mh oenah. Ogle dala, tllke ¥ vseh vtlfkostlh.
Zalagatel) društva c. kr. avstrljsklh državnih nradnikev.
Popolna oprava za
vile. Specijaliteti:
Oostllnllki stoli,
184-80
Pohlštvo U leleia,
otroike posteljo In
mičkl   po   mkl
cenl.
Čudovito pooenl ta
hotele, vile In n
letovilča 52 &ld.
t/odrool U žl&nt-te&a omralja, afrl-trnke trave ali Ume, pm vrate vedno v ialo£l,
Oprave /a Jedllne sobe, salone, pred-tobe.ctletarnlture.
Za sobo; postelja, noina omarlca, o-mlvalna mlza, obe-ialnlk, mita, tttn-ako ogledalo.
Najboljša vseh znamk
i«
„CERES"-jedilna mast.
Na|bol|ša uporaba
pri peki, praženju in kuhi,
Odgovoru! urednik Andrej Sever.
Ufltuina in Uiek Iv. Pr. Lampret« v Kranju.
l"li|* koinnrrij «Uoreajc«».
Vizitnice in HnVertc po najni^ihcenab.
JV. Pr. larapret, tišmama V Kranin.
„Grand Pi»ix"
Najviše odlikovanje.
Pariz ISOO  :