Prirodopisno-natoroznansko polje
Morski som ali kit
V daljnem severnem morji živi prečudna žival. ki se morski som ali k i t imenuje. Kife je velik&n vseh velikanov , največji nied iivalmi, kar jth premore široka zemlja in globoko morje. Ako si to žival ogledate saoio po vnajnosti. mislili bodete na prvi mah, da jp to kakšna velikanska riba, k?r Bvi t Todi in je tndi res podobua ribi. A Tcndar nij temu tako. Le po-ahišajte. kakšna razlika je lned kitom in ril». Glavo ima tako strahovito, ila sc jej rsak duditi mora, ko to žival ugleda; glava sama iznosi tretjino telesa, ki meri t dolgosti po 18 do po 22 metrov.   Recimo, da j« kit  18 metrov
Kadai' živa! zine. odpr& se straSaaska globina.vka-terej bi vas khio -JO o-trok sedelo. 5a najrišji'm mestu glave ima zbnoek, na katiTrtn ste dvc luknji. Skozi ti lu-knji pluska Yodo s tako močjti, da se njenšumsko-raj po dn u-ri daleč sliSi.
Jozik je negibčen in toko mebak. kakor blazina. Dolg je po fi metrov in po 3 nietru širok, ter sain jnzik tehta448 kilogramcv (8 centov). Zoba kit nema uohenega, ali usta so poJna roženili plo6, ki je nribja kosf imemijemo. 'IV rožene pl86e rnn vise v gornjej fieljusti jedna tik druge. Sradnjc najdttljSe ^<» blizu do 5 naetrov dolge, sprednje in zadnje so nekoliko krajše. Tacih ro-wnih piae ima kit preko 300 v svojih ustih. Pod oJmi ima na vsakem kraji 'Ive po o iiifctrov dolgi in xo.jm toliko šivoki pla^uti. Te plavuti vabi najbolj lakrat, kadar se hoče obrniti, a ne tako kadai* vpsla. Najve<;ji pripomofek, ila more urno veslati. nm jc .skoraj po 2 mptra dolg iD fi metrov širok, ua Itonc^h k vfikn zavilian rep. Ž njim lehko najmocinejSi Coln razbije. Gobec jp podoben po strani leiečemu a>, 8 metrov je Sirok ter tako velik in pro-»loren, da se mornarji z majhemm ("olniCkoni prav lehko v njem sem ter tja vuzijo — to se zna, da samo takrat, kadar ga umorč. Najvetji kit je gotovo »išji in širji uego najvežjj ?oz senil. in daijši nego kakili pct toz sknpaj. Tfhta dostikrat preko 15 s(o iieuto? stare ut6žnc mere.   Kožo ima čvrsto in
dolg. to ima potem sama glava 6 mc-trov. Naghivi oij videti nh-ljev.tudiiiOH-nici nijsin gpredaj u<>. gobci kaki' pridrugib /,i-valih. nego na teinemi. Or-i so maj-lifiie, malo vi'f-ji od to-luvskih in -u>je ^koviij v kniu. kjer se iMaodpirajo.
«6
še dosti tenko, mehko in mastno, a ne Ijaskavo kaior ribe.   Pod koio ima tri pedi na debelo same masti, zarad katere kita tudi največ lovč.
Kit je sploh družna. miroljnbna in plaha žival. Navadno plava pri vrhn taio. da nosnice gledajo iz vode; pri dilaiiji brizga vodo jako visoko v znk s tako silo, da se cvrčeč in sikajoč v meglo razkadi. EaDJen kit Svigne kakot strela v globo&no, kjer lehko po četrt ure, nekateri trdijo cel6 po pol ure biei mka živi, kei ima nranansko velika pljuiSa.
Kita ne prištevamo k ribam, amp&k med eveteronoge žirali ali sesaTce, » to zategadelj, ker iina toplo radečo kri in pljnča za dihauje.
Kit tudi ae leže jajec kakor navadne ribe, ampak ima žive mlade. ki je ona z mlekom doji. Mladi kiti so nže kadar na svet pridejo tako ^eliki kakor največji vol.
Meso od mladih kitOT je rndeCe in nžitoo, ako se mastj očiSSeno dobro speče, od starih je pa Srno in nij za jed. Erropljaiii Iov6 kita samo zaradi masti in tako imenovane ribje kosti. Mast na kosce razsekajo in v sode na-loit, katerih po Telikosti ribe preko sto napolnijo. Iz nje potlej kuhajo tako imenovano ribjo mast. Som srednje velikosti rrie prodan okoli deset tisoč goldinarjev.
Morski somi ali kiti živ<5 dandanes samo v ledenih moijih posebno okoli Grenlauda v Hndsonovem in Baffinsovera zalivu. Tudi okoli južne Afrike ui Araerike se dobode nek maiijši kit, ki i5asih potuje v velikej družbi.
Vsacega kta gre sto in sto ladij evropejskili in amerikanskih lovit kitov po sevemih in južnih lnorjih. Na vsakej ladiji je do 50 mož, po jeden zdravnik ia nekoliko folniCkov. Kadar mornarji Tidijo kita, tak6j odvežejo čolničke od ladije, stopi kakih sedem ali osem mož t vsacega ter se m« kitro bližajo. Spredaj v Tsakem fiolnif/kn stoji iznijen ostTar v rokah drž66 težko ielezno ostvo, ki je privezana na zeld dolgej vrvi. a vrv je ovita okoli vrteSega se valjarja. Zdaj se prikaže kitova glava blizu čolaiča, ostvar zavihti ostyo in ostro železo ae kitu aadere skosi salo globoko v meso, iz rane se pa vlije krvav curek. Ranjeni kit udari z repom po vodi ter se zažene v morsko glo-bofino; vrv na valjarji se tako hitro odvija, da bi se užgala, ako je ne bi z vodo polivali. A ranjeni kit ne more dolgo ostati pod vodo, ker mu je sape potreba; zatorej kmalu zopet pokaže glavo iznad vode ter brizga krvaTO peno iz sebe, ali v tem trenotkn ga zadene druga, ako je treba tudi tretja ostva. Zopet plane pod vodo, a za četert ure se zopet prikaže in vnovič leti n»nj ostve. To se tako dolgo ponavlja, dokler se kit ne zvrne aa hrbet in inrte? plava na vodi. Vriskajoč ga zdaj lovci vlečejo do ladije, kjer ga na vrveh s6 škripei vzdiguejo iz vode ter mii najprej odsekajo glaro, potegnejo ua brod in iztrebijo rožeae pI66e alj use h nje. Med tem si dnigi privežejo ostre kramžaije na noge, gredd kitu Qa hrbet in obsekavajo z lopatastimi sekirami v velikih kosovih mast z njega, katero takfij v velikih kotlih izevr6. Ko se oevrta mast ooladi, polnijo ž njo velike sode, ki ae potlej po vsem svetu raz-prodaje pod iinenom rkitoviua". Prebivalci na daljuem severu jed6 tudi kitovo meso ter pij6 kitovo mast tako, kakor se pri nas vino pije.
V Evropi se pefajo s kitolovstvom uajveč Aagličiini, Holaadeži In Danei, ter lovi v severnili niorjih. A severni Amerikanci pošiljajo vsako leto po več sto ladij na lov v južna morja.