V tem dvoletnem mandatnem obdobju smo izvedli akcije, ki so bile sprejete v programu na zadnjem obč- nem zboru v Moravskih Toplicah. Med njimi naj najprej omenim spre- membe in pripravo za objavo teksta novega Statuta društva in Pravilnika o podelitvi nagrade in priznanj Izi- dorja Cankarja. Oba dokumenta sta bila po vzoru prvega statuta društva iz leta 1921 z vnesenimi spremembami objavljena v Zborniku za umetnostno zgodovino št. 34, letnik 1998. Na občnem zboru v Moravskih Toplicah smo sprejeli apel o proble- matiki Federalnega zbirnega centra, ki smo ga pripravili skupaj s Sloven- skim muzejskim društvom, Sloven- skim konservatorskim društvom, Društvom slovenskih likovnih kriti- kov in Slovenskim odborom AICE in ga poslali Vladi republike Slovenije, Državnemu zboru, Ministrstvu za kul- turo R. Slovenije in slovenski javnosti; objavljen je bil v dnevnem časopisju: v Dnevniku 28. oktobra 1997 in v Veče- ru, v nekoliko spremenjeni obliki pa tudi v Delu. Naslednja realizirana naloga, pove- zana z občnim zborom v Moravskih Toplicah oziroma posvetovanjem z naslovom Arhitekt Jože Plečnik v Prekmurju, je bilo zbiranje in ureditev ter objava predavanj oz. gradiva tega posvetovanja v drugem zvezku Knjiž- nice Suzd v letu 1998. Poleg preda- vanj Janeza Balažica o kulturnozgodo- vinskem orisu časa, Friedricha Achleit- nerja o mestu bogojanske cerkve v cer- kvenem stavbarstvu med obema vojna- ma, dr. Damjana Prelovška o ikonograf- skem in oblikovnem pomenu bogojan- ske cerkve, dr.Petra Krečiča o arhitek- tu J. Plečniku v luči zbirk Arhitektur- nega muzeja, dr. Jožeta Smeja o Pleč- niku in prekmurski duhovščini in pri- spevka podpisane o arhitektu Plečniku konservatorju v Prekmurju je v tej pub- likaciji izšla tudi bibliografija o Jožetu Plečniku in njegovih delih v Prekmur- ju, ki jo je pripravil Franc Kuzmič (pre- davanje dr. Staneta Bernika o poziciji bogojanske cerkve v razvoju slovenske moderne arhitekture je izšlo v zborni- ku profesorja Šumija). V drugi polovici leta 1998 smo začeli priprave za prvo podelitev nagra- de in priznanj Izidorja Cankarja. Že v avgustu 1998 so stekli prvi pogovori s kiparjem Dragom Tršarjem o obliko- vanju plakete in z oblikovalko Nevo Štembergar za oblikovanje in tisk listi- ne o podelitvi, oblikovanju map in va- bil. Potem ko smo ob koncu leta 1998 386 KRONIKA Chronicle of Events Sonja Ana Hoyer, Piran PORO^ILO O DELU SLOVENSKEGA UMETNOSTNOZGODOVINSKEGA DRU[TVA od ob~nega zbora v Moravskih Toplicah 25. septembra 1997 do ob~nega zbora 14. oktobra 1999 v ^rni na Koro{kem KRONIKA-.386 23.11.2005 13:50 Page 386 imenovali strokovno komisijo (predse- dnik dr. Sergej Vrišer, člani Anka Aš- kerc, dr. Marjeta Ciglenečki, dr. Tomaž Brejc, dr. Ana Lavrič) za izbor nagra- jencev, smo v 21. 1. 1999 objavili raz- pis v časniku Delu in po Pravilniku podelili prvič to nagrado na rojstni dan Izidorja Cankarja 22. aprila 1999 na priložnostni slovesnosti v Moderni ga- leriji v Ljubljani. Z odlomki iz njego- vega romana S poti, ki sta jih brala igralca Jožef Ropoša in Igor Samobor, smo se spomnili utemeljitelja sloven- ske umetnostne zgodovine in po za- slugi podpredsednice društva Brede Ilich Klančnik v Moderni galeriji tu- di odkrili doprsni kip Izidorja Can- karja, avtorja Jakoba Savinška. Prvo nagrado Izidorja Cankarja je prejela prof. dr. Jelisava Špelca Čopič in prvi priznanji Izidorja Cankarja mag. And- reja Žigon in pa muzejska svetovalka Breda Ilich Klančnik. Ob koncu leta 1998 smo po naših pripombah 23. 7. 1997 in 30. 11. 1997 v fazi priprave spremenjene spome- niškovarstvene zakonodaje še enkrat reagirali na zadevne spremembe Za- kona o kulturni dediščini in pripravi- li Izjavo o spremembah Zakona o var- stvu kulturne dediščine, ki je izšla v prilogi Dela dne 24. 12. 1998. V fazi sprejemanja zakona smo sodelovali tudi v anketi časnika Delo, ki jo je pri- pravila novinarka Dela Jelka Šutej Adamič. Vprašanja te ankete so zade- vala reorganizacijo slovenske spome- niškovarstvene službe, ki pa se zdaj že izvaja in čakamo na prednosti njenih organizacijskih in strokovnih novosti. Ob koncu leta 1998 smo pripravili tiskovno konferenco, na kateri smo predstavili tri publikacije našega druš- tva, in sicer Zbornik za umetnostno zgodovino št. 33/1997 in Zbornik za umetnostno zgodovino št. 34/1998 ter zvezek Knjižnice Suzd o arhitektu Jožetu Plečniku v Prekmurju. O udeležbi na generalni skupšči- ni CIHE, Mednarodnem združenju umetnostnih zgodovinarjev v Napoli- ju, je poročal njen redni član prof. dr. Stane Bernik. Po priporočilih skupšči- ne v Napoliju smo na sestanku Izvrš- nega odbora Suzd 3. 3. 1998 sprejeli sklep, da bo IO še naprej nacionalni komite, za nadomestnega člana Cihe pa je bila imenovana dr. Sonja Ana Hoyer. Za udeležbo članov SUZD na 30. kongresu Mednarodnega združenja umetnostnih zgodovinarjev, ki bo od 3.–8. septembra leta 2000 v Londonu, smo zaprosili sredstva v programu dela v letu 2000 – glede na to, da je Izvršni odbor Suzda tudi nacionalni komite Cihe in bi se poleg prof. dr. Staneta Bernika morali vsaj trije člani našega društva udeležiti tega kongresa. V svet Moderne galerije je Suzd imenoval dr. Tomaža Brejca. Študent- ska sekcija je organizirala predavanje; predaval je Igor Zabel o vprašanju raz- merja med kustosom in umetnikom. 4. maja 1998 smo organizirali Pre- davanje arhitekta Borisa Podrecce v Informacijskem centru Moderne gale- rije, ki se ga je udeležilo okoli 100 čla- nov skupaj z arhitekti in študenti. Na koncu poročila o delu lahko omenimo tudi pripravo posvetovanja o kiparstvu na prostem v Črni na Koroš- kem (pri čemer so odboru Suzd učin- kovito pomagali Marko Košan in delav- 387 KRONIKA KRONIKA-.386 23.11.2005 13:50 Page 387 ci Koroškega muzeja) ter pripravo pro- grama dela za leto 2000, kjer izstopata dve nalogi, in sicer tisk in priprava tre- tjega zvezka Knjižnice Suzd z gradi- vom s posvetovanja v Črni in priprava večjega, mednarodno zastavljenega sim- pozija z delovnim naslovom »Kaj je pre- nova spomenika?«. V letu 2000 bi lah- ko ta simpozij pripravili in ga potem v naslednjem letu izvedli. Nanj bi povabi- li nekaj znanih mednarodno uveljavlje- nih teoretikov in praktikov spomeni- škega varstva. Ponovno, kot pred dvema letoma, pa moramo ugotoviti, da nam ni uspe- lo realizirati nobene ekskurzije. Tudi tokrat smo sicer pripravili in razpisali ekskurzijo, v New York – Washington, v maju 1999, ki pa je žal zaradi pre- majhnega števila prijav nismo mogli izvesti. Po statutu društva člani dose- danjega IO, skupaj s predsednico in podpredsednico, s tem poročilom zak- ljučujemo štiriletni mandat t. i. »žen- skega« vodenja društva (vodilne funk- cije v IO smo opravljale le ženske). V tem mandatu je bilo v delo društva uvedenih nekaj novosti organizacijske in vsebinske narave, pa tudi praktič- ne, saj imamo svoj računalnik in pro- stor v Jakopičevi galeriji (medtem ko sedež ostaja na oddelku), zlasti pa smo izdali dve številki ZUZ-a in Knjiž- nico Suzd (natisnjena dva njena zvez- ka), pripravili novi statut in končno tudi mi ustanovili in podelili svojo sta- novsko nagrado in priznanja Izidorja Cankarja. S tem so dani temelji za us- pešno delo naprej. To dosedanji IO želi novoustanovljenemu. Predsednica Suzd: dr. Sonja Ana Hoyer PRVA PODELITEV NAGRADE IN PRIZNANJ IZIDORJA CANKARJA 22. aprila 1999 v Moderni galeriji v Ljubljani Danes je za slovensko umetnostno zgodovinsko vedo pomemben praz- nik. Slovensko umetnostno zgodovin- sko društvo prvič podeljuje priznanja Izidorja Cankarja. Lahko se vpraša- mo, zakaj slavimo Izidorja Cankarja šele zdaj, medtem ko so prva taka pri- znanja namenili izbrancem umetnost- nim zgodovinarjem konservatorjem (Steletova priznanja) že pred leti. S tem pa sta pod streho že dve od treh priznanj, poimenovanih po pionirjih naše stroke v moderni dobi. 388 KRONIKA Jakob Savinšek: Portret Izidorja Cankarja (1958), patiniran mavec, odlit v bron, Moderna galerija Ljubljana KRONIKA-.386 23.11.2005 13:50 Page 388