IZDAJA
POGODBENA
SKUPNOST
ČASOPISA
»DOMAČE
NOVICE«
LENART
ztuomace_|
novici
LETO V.
Številka 19
Lenart, 14. oktobra 1965
Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda štu-hec, Jože Šuman, Franc Šuman m Franček Štefanec — Odgovorni urednik: FRANČEK ŠTEFANEC — Uredništvo in uprava: Lenart v Slov. goricah Ptujska cesta 5 — Izhaja stalno na osmih straneh drugi in četrti četrtek v mesecu — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 517-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA Obč. odb. SZDL LENART
V krajevnih središčih sestanki članov SZDL
OBČINSKA KONFERENCA SZDL BO 11. DECEMBRA
RAZDELILI SO DEL POMOČI
Na nedavni seji Izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL Lenart so razpravljali o pripravah na sestanke članov SZDL po krajevnih središčih. Sklenili so, da bodo ti sestanki od 15. oktobra do 15. novembra. Na omenjenih sestankih, ki bodo imeli delovni značaj, bodo izvolili na 60 članov SZDL po enega delegata za občinsko konferenco socialistične zveze. ki bo po sklepu izvršnega odbora 11. decembra v Lenartu.
Na delovnih sestankih socialistične zveze se bo razpravljalo o problematiki posameznih krajev občine in kako se je Socialistična zveza, kot subjektivna sila z
ostalimi krajevnimi faktorji vključevala v izvajanje nal-og in reševanje problematike posameznih krajev in širše družbene skupnosti. Na omenjenih sestankih pa bo dan poseben poudarek tudi razširitvi članstva SZDL in pobiranju članarine.
V zvezi z bodočim kadrovskim sestavom občinskega odbora SZDL bo občinski odbor omenjene organizacije poslal okrožnico krajevnim organizacijam, da bodo one predlagale kandidate za novi plenum občinskega odbora SZDL. V okrožnici pa bodo navedeni tudi kriteriji za omenjene kandidate.	F. š.
Štiriindvajsetega septembra je veliko Lenarčanov in oko-čanov spremljalo na zadnjo pot 80 letno Pirherjevo mamo.
IVANA P1RHER je s 56. leti ostala sama s sedmimi otroki na manjšem posestvu. Imela je sicer osem otrok, vendar je eden nekaj mesecev po rojstvu umrl. Ob smrti moža je bil najmlajši otrok star tri leta. Ivana ni obupala in je s trdno voljo in težkim delom spravila do kruha vse otroke. Eden od sinov, ki jc hodil na učiteljišče, je z 18. leti umrl. Že pred drugo svetovno vojno je bila Pirherjeva mama napredno usmerjena.
Pirherjevi mami v slovo
Sin Aleksander, ki je umrl 1960. leta je pred drugo svetovno vojno končal učiteljišče in je bil potem tri leta brez zaposlitve zaradi svoje napredne usmerjenosti. Čim pa se je začelo v Slovenskih goricah narodno osvobodilno gibanje, so se Pirherjevi sinovi in hčerke vključili v borbo proti sovražniku. Tako so štirje otroci dobili odlikovanja za sodelovanje v NOB.
Pri Pirherjevi mami je bila partizanska postojanka, skozi katero je šlo med NOB več sto partizanov. Kljub temu, da je bila Pirherjeva domačija tik ob glavni cesti, v neposredni bližini telovadnega doma in osnovne šole, v kateri je takrat stanoval nemški župan v Lenartu, Nemci za partizansko postojanko niso vedeli. Dobra mamica je imela za partizane vedno kos kruha in lepo besedo. Po osvoboditvi je med prvimi dobila medaljo zasluge za narod III. stopnje.
Pirherjeva mama bo ostala v srcih vseh, ki so jo poznali in katerim je v življenju pomagala, kot svetel lik dobre slovenske matere.
ZA POPLAVLJENGE. — Nedavno so v naši občini organizacije Rdečega križa razdelile del pomoči za poplavijence. Kot smo že poročali, je zbiranje pomoči organiziral Glavni odbor RK Slovenije. Od skupno zbrane pomoči dobi naša občina pet odstotkov. Nedavno je bilo razdeljeno med ogrožene od poplav v naši občini preko tisoč kg moke, okoli 500 kg oblačil, olje, konzerve in drugo. Na fotografiji vidite predstavnice Občinskega odbora RK Lenart pri sortiranju moke in druge pomoči.
Foto: M. Brumen
ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE
POTRDILI REBALANS OBČ. PRORAČUNA
Vajenci ne bodo deležni voznih proračuna bodo zmanjšani za 43
Nedavno je bila v Lenartu osma skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Kot najvažnejša točka dnevnega reda je bila sprememba proračuna občine za letošnje leto. Tako bodo letos zmanjšani dohodki občinskega proračuna, iz že znanih vzrokov, za preko 45 milijonov dinarjev. S prvotnim občinskim proračunom je bilo predvideno preko 549 milijonov dinarjev dohodka, po rebalansu pa bo dohodek^ proračuna lenarške občine znašal 506 milijonov dinarjev.
Zaradi zmanjšanja proračunskih dohodkov je bilo potrebno zmanjšati proračunsko potrošnjo. Tako so zmanjšali sredstva za potrebe občinske uprave za 6 odstotkov. Skupne izdatke za posebni del proračuna pa so zmanjšali za 19 odstotkov. Proračunska sredstva, ki so namenjena za znanstveno in prosvetno kulturno dejavnost so zvišali za preko 7 odstotkov, izdatke za socialno skrbstvo pa so za iste odstotke zmanjšali. Proračunska sredstva, ki so bila namenjena za vzdrževanje cest III. in IV. reda so zmanjšali za preko 60 odstotkov ali za 50 milijonov dinarjev s tem, da bodo v te namene koristili proračunsko rezervo, ker
olajšav — Dohodki občinskega milijonov dinarjev.
je bilo v preteklem obdobju v lenarški občini poplavljenih veliko cest in je možno to rezervo v te namene uporabiti. O tem so na občinski skupščini sprejeli tudi poseben sklep.
O spremembi dohodkov in izdatkov občinskega proračuna so govorili tudi na nedavnih zborih volivcev in na skupnem sestanka svetov občinske skupščine. Zanimivo pa je. da na zasedanju občinske skupščine, pred sprejetjem rebalansa proračuna, ni bilo nobene razprave.
Nadalje so na nedavnem zasedanju naše občinske skupščine sprejeli odlok o voznih olajšavah za prevoze v šolo. Po sprejetem odloku vajenci ne dobijo voznih olajšav. To so na občinski skupščini tolmačili s tem, da imajo vajenci danes višje mesečne nagrade. Šestdeset odstotkov vozne olajšave bodo po novem odloku dobili v naši občini tisti učenci, kjer dohodek na posameznega člana družinske skupnosti znaša 12 tisoč din mesečno itd. Omenjeni odlok, kakor tudi druge, ki so jih sprejeli na omenjenem zasedanju, bomo objavili v Domačih novicah. (Nadaljevanje na 6. strani)
DONA
1 in fiv svetu
Letos se o Indoneziji precej sliši in bere. Mnogo se sliši o njenih čudnih stališčih v zunanji politiki. Taka zunanje politična dejavnost vsekakor skriva za seboj ne premočno prizadevnost na notranjem gospodarskem področju. Indonezija ima sto milijonov prebivalcev. Za rešitev gospodarstva v Indoneziji potrebujejo več let sistematskega dela. Pred nedavnim pa je v Indoneziji pričel poizkus državnega udara poveljnik predsednikove osebne garde podpolkovnik Untung. Najprej se mu je posrečilo zavzeti radijsko postajo v Džakarti in nekatere druge ustanove. Kmalu je sporočil, da je z državnim udarom preprečil udar generalskega sveta, ki je bil v dogovoru z ameriško obveščevalno službo CIA. Omenjeni poizkus državnega udara je Untung imenoval -»gibanje 30. september«. Imenoval je tudi 45-članski revolucionarni svet in razpustil vlado predsednika Su-karna. Ubiti je dal šest generalov itd.
Večina armade je ostala zvesta Sukarnu in je glavno mesto Indonezije že osvobojeno uporniških si!. Položaj v drugih krajih dežele še ni popolnoma znan.
Pred dnevi je bil na uradnem obisku v naši državi poglavar druge največje države na svetu, indijski predsednik dr. Sarvapal Radakrišnan. Med bivanjem v Jugoslaviji je veliki državnik in filozof večkrat poudaril pomen tesnega sodelovanja in prijateljstva med obema državama, ki ju združujejo skupni interesi in prizadevanja, da ustvarita socializem. V Zagrebu so dr. Radakriš-nana slovesno promovirali za častnega doktorja filozofskih ved.
Pred nedavnim je prvič v zgodovini obiskal Ameriko poglavar rimsko katoliške cerkve papež Pavel VI. Ob tej priložnosti je govoril na sedežu organizacije Združenih narodov, kjer se je zavzel za mir na svetu in za pomoč revnim. Potrdil je koeksi-stenco kot edino pravo kot za mednarodno zbližanje.
V Sarajevu je bil nedavno V. kongres Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, na katerem so predvsem razpravljali o problemih nekdanjih borcev. Sprejeli so poziv k sodelovanju nekdanjih borcev v boju za mir na svetu in zahtevo, da je treba žrtvam nacističnega nasilja takoj izplačati odškodnino. Za predsednika zveznega odbora omenjenega združenja so ponovno izvolili Aleksandra Rankoviča.
Nedavno je Filipine zadela velika nesreča. Ognjenik Taal, ki je že petdeset let miroval, je nenadoma začel bruhati in lava je zalila vasi ob njegovem vznožju.
POTREBNE SO PRAVOČASNE PRIPRAVE
Komunalno podjetje Lenart sprejme:
2 vajenca za vodovodno-inštalaterstvo in vajenca za dimnikarsko stroko.
Interesenti naj vložijo prošnje za sprejem najpozneje do 31. oktobra 1965 na upravo Komunalnega podjetja Lenart.
Letošnja turistična sezona se približuje koncu. Zaenkrat še ni konkretnejših podatkov o njeni uspešnosti, zato je tudi nemogoče delati kakršnekoli konkretnejše zaključke. Na splošno pa je mogoče reči. da so bila prizadevanja turističnih in gostinskih delavcev dobra, čeprav je bilo nekaj primerov navijanja cen. o čemer pa smo že pisali. Sedaj, ko nekako ocenjujemo letošnjo turistično sezono je prav, da izluščimo njene pozitivne in negativne stvari. Med pozitivne velja prišteti, da smo letos znali z večjo prizadevnostjo, zlasti pa z boljšim obveščanjem javnosti pritegniti v naše turistične in gostinske objekte znatno več obiskovalcev, kakor je to bilo prejšnja leta. Zlasti to velja za Črni les. ki je predvsem v drugi polovici leta organiziral nekaj uspelih prireditev, ki so se kot kaže tudi finančno obnesle. Nasploh
smo lahko zadovoljni tudi z postrežbo v naših postojankah. predvsem s tem. kar imajo na jedilniku, ki se je gotovo precej izboljšal, saj je mnogo večja izbira jedil, domače specialitete pa so tako-rekoč stalno pri roki v skoraj sleherni gostilni. Seveda pa je še sorti men t domačih jedi dokaj boren. V prihodnje bi kazalo izbiro domačih jedi vsekakor izboljšati in jo po-popestriti z nekaterimi jedrni, ki gredo skoraj v pozabo. Na drugi strani pa bo bolj potrebno skrbeti tudi za ožjo specializacijo. mišljeno vsako postojanko posebej. Tako naj bi recimo Črni les slovel predvsem po gibanicah. Zavrli recimo po mesu iz tunjke itd. Seveda ni važno, po čem naj bi slovel, važno je predvsem, da po nečem, seveda prijetnem, zaslovi. Mnogo več bo v prihodnje potrebno storiti tudi za izboljšanje kvalitete gostinskih in drugih uslug. V
tej zvezi pa gotovo ne bo odveč ponekod razmisliti o kadrovskih menjavah s tem, da dobimo bolj kvalificirane ljudi. Svoje mesto v naših turističnih prizadevanjih mora dobiti bolj kot doslej red in čistoča, ki sta bila recimo zlasti za Črni les v tej sezoni stalen kamen spotike. Veliko več bo treba dati tudi za reklamo in za večjo medsebojno sodelovanje gostišč in turističnih postojank. Vsekakor bo veljalo temeljito proučiti predlog občinske skupščine in občinskega komiteja ZK o smotrnejši organizaciji socialističnega gostinstva. K obstoječim objektom pa bo kazalo zgraditi vsaj tisto, kar nujno sodi tja. to so kopališče itd. Slednje velja seveda predvsem za Črni les. Najvažnejše pa je, da k pripravam za prihodnjo sezono pristopimo takoj in ne šele spomladi.
T. Štefanec
PREVISOK KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK
Na nedavnih zborih volivcev so v naši občini razpravljali o rebalansu občinskega proračuna, o osnutku odloka o voznih olajšavah za dijake in o osnutku odloka o dimnikarskih storitvah.
Odborniki in predstavniki občinske skupščine so volivcem dali pojasnila, zakaj je prišlo do zmanjšanja dotoka sredstev v občinski proračun. Predlog rebalansa proračuna in predloga odlokov so odborniki sprejeli z razumevanjem.
-Na zboru volivcev v Zg. Ščavnici so razpravljali tudi o krajevnem samoprispevku in so ga delno zmanjšali. Letos se namreč v tem kraju ne bo gradilo učiteljskih stanovanj, za kar so mislili dati znaten del omenjenega prispevka.
O vprašanju krajevnega samoprispevka so velik-o razpravljali tudi v Lenartu, kjer so sklenili.
da mora svet krajevne skupnosti ponovno sklicati zbor volivcev in na njem razpravljati o krajev-nem samoprispevku. Letos bi morale nekatere družine v Lenartu plačati po deset tisoč, sedem tisoč in manj krajevnega samoprispevka. Upokojenka, ki ima 25 tisoč din mesečne pokojnine bi morala plačati štiri tisoč dinarjev itd. Prav tako pa so bile pomanjkljivosti pri določanju krajevnega samoprispevka po izobrazbi. Navzoči na zboru volivcev v Lenartu so tudi poudarili, da bi morala krajevna skupnost najprej -organizirati delo. nato pa bi od tistih, ki niso prišli delat, izterjala določeni znesek. Prav tako so poudarili, da mora krajevna skupnost predložiti konkreten program dela zboru volivcev, ki
nu j bi bil sklican v teh dneh.
;Navzoči so izrazili tudi kritiko nad popravilom vodovoda. Bili so mnenja, da bi se naj vodovod popravljalo tudi ponoči. V Lenartu so težave z vodo, ko je vodovod pokvarjen, ker tu ni na razpolago dovolj vodnjakov. Eni so predlagali, da bi morali v Lenartil za take slučaje imeti primerne vodnjake. Poudarili pa so tudi. da mora krajevna skupnost obvestiti občane, kdaj bo popravljala vodovod, da se lahko ti pravočasno oskrbi jo z vodo.
Volivec Štefan Fras iz Lenarta je izrazil na zboru volivcev zaskrbljenost, ker škorci vedno bolj uničujejo grozdje. Poudaril je. da so škorci koristne ptice, vendar so se zelo razmnožili in povzročajo precejšnjo škodo. F. Š.
Predavanja naj bi bila tudi v manjših naseljih
PREDLOG PROGRAMA DELA DELAVSKE UNIVERZE LENART
Vinko: To odpuščanje je neznosno!
Pepek: Nedavno pa si sani dejal, da je potrebno nesposobne delavce odpustiti.
Vinko: Že, že, toda sedaj so odpustili mene.
Svet delavske univerze Lenart je nedavno sprejel predlog programa dela za prihodnjo izobraževalno sezono. Predlog bo dan v razpravo delovnim in družbenopolitičnim organizacijam, ki bodo dale svoje pripombe.
Predvidoma bo delavska univerza v novi sezoni organizirala večerno'politično šolo in seminar zu vodstva sindikalnih podružnic ter socialistične zveze. Imela bo ciklus predavanj za delovne organizacije, poseben seminar pa bi organizirali za trgovsko podjetje Potrošnik-Izbira Lenart. Šole za starše in šole za življenje letos predvidoma ne bo, ker sta
bili prejšnja leta. Posebna skrb bo letos ponovno posvečena splošnemu in poljudno znanstvenemu izobraževanju. Tako bodo organizirana predavanja s področja kmetijstva, zdravstva, gospodinjstva itd. Posebno skrb nameravajo letos posvetiti predavanjem o kmeti jstvu. Tako bo organizirano predavanje o pomenu regulacije Pesnice in o odnosih med zadrugami in kooperanti.
Svet lenarške delavske univerze je mnenja, da bo letos potrebno organizirati predavanja tudi po manjših naseljih v občini.
prosvetna dejavnost
Razgibana kulturno
V pretekli sezoni se je kulturnih prireditev udeležilo v naši občini več tisoč ljudi — V bodoče moramo posvetiti več skrbi izbiri dramskih del in njihovi kvaliltetni izvedbi — V prihodnje naj bi zaživeli vsi pionirski in pevski zbori odraslih.
V letih po osvoboditvi se je struktura našega prebivalstva bistveno spremenila. Mnogi so odšli v mesto za zaslužkom in so se tam stalno naselili. Precej je tudi takih, ki se na delo vsakodnevno vozijo. Poleg tega pa so se odprla mnoga delovna mesta tudi na območju same občine. Vedno večja zaposlenost ljudi je omogočila modernizacijo stanovanj. Radio je zaigral skoraj v vsaki hiši, v zadnjem času je tudi vedno več televizorjev in avtomobilov.
Tisti prebivalci, ki so zaposleni v kmetijski ali drugi delovni organizaciji na našem območju, še poleg redne zaposlitve obdelujejo domačo zemljo. Tako so ljudje vedno napreženi v trdo delo in jim ostane manj časa za kulturno izživljanje. Veliko kulturnih dobrin prinaša danes prebivalstvu radio in televizija ter časopisje. Kljub zaposlenosti pa naši prebivalci še vedno niso pozabili na kulturno življenje na vasi. Pri nas je ostala najbolj živa predvsem dramatika. Ljudje radi prihajajo skupaj in se dolge večere učijo težke igre, da bi razvedrili svoje sovaščane.
Za nami je lanskoletna kulturna sezona in stojimo pred novo. Kulturno življenje se je v preteklem obdobju razvijalo v dokaj različnih pogojih. V Gradišču ie pogorel kulturni dom. Zgorela je dragocena oprema odra in drugo. Večmilijonska škoda je močilo prizadela Gradiščane. S požrtvovalnim delom pa jim je kmalu uspelo dom spraviti pod streho. Ponovno so pričeli s kinopredsta-vami. Ostalo kulturno življenje pa je bilo v pretekli kulturni sezoni, zaradi razumljivih vzrokov tu. minimalno.
Vaščani v Zg. Ščavnici so lansko leto pričeli z obnovo njihovega kulturnega doma, ker je zmanjkalo denarja, z deli niso mogli končati. Ta kulturni dom še niti v novi kulturni sezoni ne bo končan. Z deli pa se bo verjetno spet nadaljevalo, ko ho zbran tamkajšnji krajevni samoprispevek. S prostovoljnim delom namreč ni mogoče vsega napraviti. Še težje pa je v sedanjem obdobju, ko se je gradbeni material podražil.
V Jurovskem dolu je bil kulturni dom vse do letošnjega novega leta v zelo slabem stanju. s požrtvovalnim delom članov društva so dom v notranjosti skoraj v celoti obnovili. Potrebno je še popraviti oder. garderobo in nekatere rlruge stvari. V jurovskem dolu bodo obnovili tudi te prostore.
Domovi ostalih petih kulturno umetniških društev so bolje urejeni. Povsod pa so potrebna večja ali manjša popravila. Tako je v pretekli sezoni teh pet društev odigralo dve drami, tri komedije ali kratke veseloigre, dve mladinski igri. ljudsko igro in lutkovno predstavo. Skupno je bilo tako na repertoarju društev' devet različnih del. ki so bila uprizorjena okoli 38 krat, ogledalo pa si jih je okoli 12 tisoč ljudi. Pripomniti je potrebno, da je bila skoraj polpvica omenjenih predstav po okoliških krajih občine.
Ko govorimo o dramskih prireditvah. ne moremo mimo dejstva, da so bila letos na repertoarju tudi precej zastarela dela. zaradi katerih je bilo na terenu več kritike. V pretekli sezoni so društva prejela repertoarni svetovalec dramskih del. vendar so se ga
mnogi premalo posluževali. Mnogi zatrjujejo, da naši prebivalci najraje gledajo »ljudske igre« in da je takrat največji obisk. Za preteklo obdobje moramo poudariti, da so društva, v povezavi z drugimi činitelji na vasi. storila mnogo. ,Ne smemo pa tudi mimo dejstva, da so ponekod igrali predvsem za to, da bi ,si prislužili dovolj denarja za popravilo dvorane ali drugo. Vsem nam mo-
ra biti razumljivo, da to nikakor ne more biti glavni cilj kulturno prosvetne dejavnosti na vasi. Društva pa so tako delala zato. ker jim skupnost drugače sredstev ni mogla zagotoviti.
Glasbena dejavnost na vasi vidno izumira, lega ne smemo dopustiti. V pretekli sezoni je deloval na območju občine samo en pevski zbor odraslih v Cer-kvenjaku. Drugje je bilo nekaj priložnostnih, ali pa jih sploh ni bilo. Glasbeni dejavnosti na šolah se ni posvečalo dovolj skrbi. Tako je na reviji pionirskih pevskih zborov sodelovalo letos v Lenartu pet osnovnih šol s sedmimi zbori in z okoli 500 pevci. Na reviji niso sodelovali pevski zbori osnovne šole Jurovski dol. Loka-vec in Zg. Ščavnica. Ponekod ni
primernega kadra, drugje pa so poudarjali, da na šolah za to delo niso plačani.
Poleg zgornjih prireditev je bilo v minuli sezoni več pomembnih proslav, posvetovanj o kulturni politiki in drugo.
Na razgovorih je bilo v pretekli sezoni velikokrat poudarjeno, da kulturno umetniška društva premalo pazijo na inventar. Temu vprašanju pa bo v bodoče po-
trebno posvetiti vso skrb. Gospodarji društev bodo morali z vso odgovornostjo skrbeti za družbeno imovino, ki jim je zaupana v čuvanje.
Tri kultu rno-prosvetna društva v naši občini, imajo tudi svoje kinoprojektorje. V pretekli sezoni so bile redne kinopredstave. Izbira filmov pa vedno ni bila najboljša. Mnogo se je že razpravljalo o tem, da bi v občini ustanovili enotno kinopodjetje. O vprašanju je potrebno razmišljati in ga po možnosti realizirati.
Mnogo je še vprašanj, o katerih bi morali pisati. Pričakovati pa je, da se bomo o uspehih in problemih kulturne dejavnosti v oTicini. kaj več pogovorili na občnih zborih, ki so pred nami.
F. Š.
PRED NAŠIMI KULTURNO-PROSVETNIMI DRUŠTVI JE NOVA SEZONA. POSKRBIMO, DA BOMO V PRIHODNJEM OBDOBJU ŠE BOLJ POŽIVELT NAŠE DELO. IZBI-RAJMO KVALITETNE DRAMSKE PRIREDITVE IN PONOVNO FORMIRAIMO PEVSKE ZBORE ODRASLIH IN DRUGE DEJAVNOSTI.
Kulturnih prireditev se je v minulem obdobju udeležilo veliko občanov. 26. aprila letos je Miklovo Zalo gledalo v Benediktu mnogo ljudi od blizu in daleč. Foto: Brumen.
ZASEDANJE ZADRUŽNEGA SVETA AGROKOMBINATA KZ LENART
Uvedli so novo notranjo organizacijo
Na zadnji seji Zadružnega sveta Agrokombinata KZ Lenart so razpravljali o nadaljnjem razvoju kmetijske proizvodnje in so sprejeli predlog o novi notranji organizaciji zadruge. Sklenili so, da bodo dosedanje tri kmetijske delovne enote in kooperacijo združili v novi kmetijski obrat. Od tega pričakujejo predvsem boljše izkoriščanje vseh kapacitet, posebno v živinoreji, kmetijska proizvodnja bo bolje usklajena, dana bo večja možnost razvoju kooperacijske proizvodnje, posebno pitanega goveda, zaradi nemotene oskrbe z reprodukcijskim materialom. Poleg omenje-
nega bo dana možnost boljšega strokovnega sodelovanja po vseh vprašanjih kmetijske proizvodnje, racionalnejše pa bodo lahko izkoristili tudi strojni park. Z novo notranjo organizacijo bo dana tudi boljša osnova za oblikovanje skladov v obratu, nastali bodo boljši pogoji za delitev osebnega dohodka za delavce v različnih panogah znotraj obrata. Zmanjšali bodo tudi veje število delovnih mest v administraciji, pričakujejo pa tudi boljše delo organov samoupravljanja.
Za prehod na novo notranjo organizacijo lenarškega agrokombinata je bil vzrok v nesporazu-
mih v interni realizaciji, pri setvenem načrtu je bila neusklajenost, pri uporabi strojnega parka pa je bila pomanjkljiva koordinacija, prav tako pa so bile pomanjkljive strokovne službe in drugo.
Na seji zadružnega sveta so poudarili, da so omenjeni ukrep storili zato, ker je z novo gospodarsko reformo potrebno analizirati možnosti, da bi se odkrilo še dodatne notranje rezerve. Delovna organizacija bo morala skrbeti za vedno večjo proizvodnjo in vedno višji dohodek zaposlenih. Ugotovljeno je n. pr., da je sedanja proizvodnja sadja iz
leta v leto manjša in bo tudi tukaj potrebno najti oblike za izboljšanje pridelka.
Agrokombinat je imel v zvezi z novo notranjo organizacijo po vseh delovnih enotah sindikalne in druge sestanke, kjer so podprli predlog organizacijskih sprememb zadruge.
Spremembe v notranji organizaciji omenjene zadruge so pričeli pripravljati že pred meseci. Pri sestavi predloga za novo notranjo organizacijo niso vzeli vzorca pri sosednjih zadrugah, sprejeli pa so jo zato, ker je prejšnja zastarela.
Z operacijami so družbi prihranili enajst milijonov
V VETERINARSKI POSTAJI LENART OD 1963. LETA NISO POVEČALI OSEBNIH DOHODKOV — PO PODRAŽITVI MLEKA JE PADLA TEŽA TELET NA DOGONIH — LETOS MANJ METI-LJAVOSTI — PRI SVINJAH IN GOVEDU SE VSE POGOSTEJE POJAVLJA KOSTOLOMNICA.
Na fotografiji: Veterinarja Slavko Krainberger in Zlatko Kumer pri operaciji goveda na »tujek«.	Foto: Brurnen
Nedavno smo se mudili v Veterinarski postaji Lenart in se pogovarjali s tamkajšnjim direktorjem tov. veterinarjem SLAVKOM KRAMBERGERJEM o uspehih in težavah veterinarske službe v občini.
Izvedeli smo, da so imeli v lenarški veterinarski postaji letos v prvem polletju okoli šest milijonov dinarjev prometa. Glavni dohodek imajo od masovnih preventivnih akcij, kot so zaščitno cepljenje svinj in goved, tuber-kulinizacija in drugo. Promet se
V	teh dneli družbena kmetijska posestva in zasebniki intenzivno pripravljajo zemljišča za jesensko setev, ki bo končana v roku, če bo.to dopuščalo ugodno vreme.
Agrokombinat KZ Lenart je imel za jesensko setev pripravljena zemljišča v prvih dneh oktobra. Letos bodo tu posejali 72 ha visoko kvalitetne pšenice in 6 ha oljne repice. Da bi zadruga omogočila zasebnim kmetovalcem kvalitetno in pravočasno oranje, so začeli zgodaj z lastno pripravo zemlje in sedaj želijo, da zasebniki sklenej-o čimveč ko-operacijskih pogodb, ker ima zadruga letos na razpolago več mehanizacije, kot prejšnja leta.
V	lenarškem agrokombinatu poudarjajo, da se pojavljajo pomanjkljivosti, ker kooperanti ne prijavljajo pravočasno potreb po uslugah in si tako delovna organizacija ne more izdelati programa za izvedbo tega dela in zaradi tega prihaja tudi do podražitve uslug, ker imajo posamezni trak-
je v primerjavi v istim obdobjem lani povečal le minimalno. Pričakujejo, da bodo planiranih 13,427.800 dinarjev letnega prometa delno presegli.
V lenarški veterinarski postaji je zaposlenih 6 oseb, od tega sta dva veterinarja, računovodkinja, dva veterinarska higienika in čistilka.
Cene uslug imajo še vedno iz leta 1963, od tega časa dalje pa tudi osebnih dohodkov niso poviševali. Tako imajo sedaj tukaj najvišje osebne dohodke
torji po več ur premikov, namesto, da bi imeli efektivne ure v enem območju.
Zaradi omenjenega zadruge prosijo zasebne proizvajalce, da
Povečali bodo
V	zdravstvenem domu Lenart so v letošnjem prvem polletju napravili skupaj po pavšalu 41.020 pregledov. Za drugo polletje letošnjega leta pa predvidevajo 43.100 pregledov, kar predstavlja napram prvemu polletju 4 odstotno povečanje. Po obračunu pa so v prvem polletju napravili 62 tisoč 784 storitev in pregledov, za drugo polletje pa so predvideli 68.800 storitev, kar predstavlja povečanje za 10 odstotkov.
V	lenarškem zdravstvenem domu so ugotovili, da so pri njih nekatere zdravstvene usluge cenejše v primerjavi s cenami v
okoli 74 tisoč dinarjev (tu pa je potrebno prišteti še položaju i dodatek in dodatek na stalnost v ustanovi). Najnižji osebni dohodek pa je tu preko 30 tisoč dinarjev.
80 ODSTOTKOV GOVEDA ZAVAROVANEGA
Na območju naše občine je okoli 80 odstotkov goveda zavarovanega. Lenarška veterinarska postaja ima sklenjeno z Zavarovalnico Maribor pogodbo o višini plačila storitev. Stara pogodba bo pretekla koncem letošnjega oktobra. Nato bodo napravili novo pogodbo, s tem pa se bo menjala cena storitev. Tako bodo nekatere usluge po omenjenem datumu dražje za sto odstotkov, nekatere pa nič in bo tako povprečna podražitev uslug za 30 odstotkov. Na podlagi tega bodo lahko osebne dohodke zvišali z novim letom.
USPEŠNE OPERACIJE GOVEDA
Od zdravljenja živine ima veterinarska postaja mali zaslužek. Iz ekonomskih vzrokov pa Veterinarska postaja Lenart vrši operacije goveda, če se nahaja tuji predmet (železo) v predželodcu (ta operacija se imenuje operacija na tujek). Če je npr. vrednost krave 300 tisoč, operacija z zdravili pa stane od 15 do 20 tisoč dinarjev, potem ima lastnik živali dokaj mali izdatek. Če pa žival ni operirana, potem mora iti v zasilni zakol. Tako govedo se na odkupu plača cenejše in bi za kravo, ki je bila prej vredna 300 tisoč din. dobil sedaj lastnik le okoli 120 tisoč. Letos so v lenarški veterinarski postaji napravili okoli 72 podobnih operacij, s teln pa so družbi prište-dili okoli 11 milijonov dinarjev.
Večkrat se dogaja, da kmetje pripeljejo živino prepozno na pregled in potem operacija ni uspešna, tega pa so potem lastniki goveda sami krivi. Pri tem je potrebno vedeti, da vsak znak neprežvekovanja. lahke napetosti in hitrega padca mleka je že znak za »tujek«. Visokobreja ži-
takoj prijavijo vse potrebe po traktorskih uslugah, da bi bila jesenska setev tudi v zasebnem sektorju čimprej in čim kvalitet-neje končana.	F. Š.
obseg storitev
sorodnih zavodih v drugih krajih Slovenije. Sklenili so. da bodo nekatere usluge podražili, da ne bo prihajalo do izgub v posameznih enotah. Tako pa bodo njihove cene slične cenam v sorodnih delovnih organizacijah drugje.
Zaradi zvišanja življenjskih stroškov so v Zdravstvenem domu Lenart sklenili, da bodo zvišali osebne dohodke vsem zaposlenim povprečno za pet tisoč dinarjev. Sredstva za to bodo dobili z varčevanjem, znižali pa bodo tudi sredstva za dodelitev kreditov za gradnje stanovanj.
val, ki ima v sebi tujek, bi morala zaradi hitrega hiranja v zakol in bi tako kmet izgubil dvoje življenj, kravo in tele.
VSE POGOSTEJE SE POJAVLJA KOSTOLOMNICA
V	Slovenskih goricah je problem s prehrano živine zaradi pomanjkanja apna in fosforja v hrani. To se posebno opaža v zimskih mesecih in v zgodnji pomladi. ko se pojavlja pri svinjah in govedu kostolomnica, ki se je vsak napreden živinorejec boji. Omenjeno bolezen se da preprečiti s primerno prehrano. Zanimivo je, da je zaradi letošnjega stalnega deževja seno in otava preprana in se bo to moralo nadoknaditi s primernimi zdravili, kot so vitamini in rudninske dodatne snovi. Omenjena zdravila pa je mogoče kupiti v zadružnih trgovinah in v lekarni. Verjetno pa bo tudi Zavarovalnica iz Maribora dala na razpolago nekaj mineralnih krmil, ker je pred kostolomnico v zadnjem času večja bojazen, kot pa pred mc-tiljavostjo, ki zajema v glavnem samo mokra območja, kostolomnica pa tudi hribovita.
LETOS JE BILO MANJ METILJAVOSTI
Letos je manj metiljavosti pri goveji živini, kot prejšnja leta. Stalne poplave so z deročo vodo odnašale polžka mlakarja, ki je posrednik metiljavosti. Za znižanje primerov metiljavosti pa je mnogo pripomogla tudi prosvet-ljenost živinorejcev, ki redno zdravijo živino in tako zatirajo to zelo razširjeno bolezen.
HLEVE BI MORALI OBNAVLJATI POD
STROKOVNIM VODSTVOM
V	zadnjem času je na območju naše občine opaziti več adaptacij hlevov in novogradenj. Pri tem bi bilo priporočljivo, da se kmetje posvetujejo tudi z veterinarjem. ker velikokrat pozabljajo na pravilno notranjo ureditev hlevov. Pri tem je važna svetloba, ventilacija, kanalizacija, jasli, napajališče in drugo.
čistoča v hlevih se bistveno izboljšuje. K temu pa so v veliki meri pripomogle adaptacije in novogradnje. Posebno pri mlajših kmetih je pohvalen pojav, tla ti med seboj tekmujejo, kateri bo imel lepšo živino.
SLABA TELETA NA DOGONIH
Negativen pojav v zadnjih dveh mesecih so slaba teleta na dogonih in v hlevih, kar je posledica višji ceni mleka. Kmetje namreč mleko raje prodajo in so s tem teleta prikrajšana. V Veterinarski postaji v Lenartu svetujejo kmetovalcem, da vsaj teletom, ki jih nameravajo plemeniti, dajejo dovolj mleka, saj vsi vemo, da je krepko in zdravo tele pravilna osnova za bodočo govejo čredo. Ugotovljeno je, da se je pred podražitvijo mleka prodajalo teleta s povprečno težo ocl 90 do 100 kg. Sedaj pa živinorejci gonijo na dogon teleta težka od 70 do 80 kg ali tudi manj. Zaradi tega je potrebno teleta, ki gredo v pitališče, krmiti mesec dlje.
Jesenska setev predvidoma končana v roku
strogo
zaupno
Vnovič:
Direktorja ni bi
Odvetnik Borut Irgolič v Mariboru sem pooblaščen v imenu tov. Ludvika Cinča, direktorja osnovne šole v Zg. Ščavnici na sestavek »Direktorja ni bilo«, objavljen v »Domačih novicah« štev. 18 dne 23. septembra 1965 v rubriki »Strogo zaupno« odgovoriti naslednje:
Tovariš Ludvik čenč se je dne 5. septembra 1965 v Ljubljani tako poškodoval, da po
naročilu zdravnika ni smel nikamor in je moral naslednjih deset dni ležati. Zaradi te poškodbe je od ponedeljka, dne 6. septembra v bolniškem staležu. Osnovna šola, katere direktor je tovariš Ludvik Čine, je bila nemudoma obveščena o njegovem zadržku v Ljubljani. Med njegovo od-sotuostjo je njegove posle opravljala namestnica direktorja. Odsotnost tovariša Ludvika Cinča, ki je tudi pomožni nadzorni organ investitorja pri adaptaciji šolskih objektov v Lokavcu ni mogla vplivati na njihovo hitrejšo ureditev. Tovariš Ludvik činč ne vodi gradbena dela na teh objek-
tih, torej gradbeni in drugi delavci niso bili zaradi njegove odsotnosti prepuščeni sami sebi. Izostali podpisi na računih (situacijah) izvajalca pa nimajo vpliva na tempo gradnje, ki bi morala biti končana že 15. julija letos, kakor je dogovorjeno z izvajalcem, gradbenim podjetjem v Lenartu.
Tovariš Ludvik činč obžaluje dejstvo, da se je poškodoval in zaradi tega deset dni ležal v Ljubljani in da ni mogel storiti kaj več, kot poslati na šolo sporočilo o tem. Zlasti, ko je iz »Domačih novic« izvedel, s kakšno pozornostjo je bila spremljana nje-
gova odsotnost, kako hudo so ga izvajalci gradbenih del, pogrešali, prav tako pa tudi njegovi stanovski tovariši in tovari.šiee na šoli. Toda kljub pisanju »Domačih novic« meni, da ima tudi on, čeprav je direktor, pravico biti zaradi hude poškodbe v času okrevanja odsoten, zlasti če mu je bila vrnitev iz zdravstvenih razlogov prepovedana. Kar pa se tiče očitka, da na osnovni šoli Zg. Ščavnica mi urejen pouk, pa tovariš Ludvik činč prepušča odgovornost kolektivu osnovne šole. ustreznim strokovnim in upravnim nadzornim službam in ne nazadnje prizadetim staršem.
ŠPORT
Uspešno rokoborsko srečanje
V nedeljo, 3. oktobra je bilo v Lenartu rokoborsko srečanje med rokoborsko reprezentanco Istrskega Borca iz Pule in TAK iz Lenarta. Omenjeno srečanje je bilo v okviru slovensko-lirvaške lige. ki je bila ustanovljena 6.
junija letos v Ljubljani. Na srečanju v Lenartu so zmagali domači rokoborci z rezultatom 16,5 proti 3.
Ljubitelji rokoborbe so na omenjenem srečanju v Lenartu z velikim navdušenjem spremljali
borbo svojih ljubljencev. Razen enega, so vsi lenarški rokoborci zmagali. Posebno pa so se izkazali mladi črnčič, Zemljič in G randovšek.
Vsem lenarškim rokoborcem je potrebno čestitati z željo, da še naprej pridno trenirajo in zmagujejo. Pri tem pa jim moramo vsi priskočiti na pomoč, saj tekmujejo za naš ugled na področju športa.
Nogometašem ne gre najbolje Poročili so se:
Nogometni enajstoriei iz Per-jiice in Lenarta sta se srečali v nedeljo 3. oktobra na nogometnem igrišču v Lenartu. Lenareani so zgubili z rezultatom 2 : 3.
Nogometaši zadnje čase ne kažejo svoje nekdanje aktivnosti. Pričakovati pa je, da bodo prihodnjo nogometno sezono zaigrali bolje.	F. Š.
Kozerija
ZGODILO SE JE NEKJE V LENARTU
Da. Zgodilo se je nekje v Lenartu, morebiti še kje drugje. vendar nisem uspel dobiti točnejših informacij.
Potuje član delovne organ i-nizacije po naši lepi deželi z družbenim upravljanjem s potnim nalogom v žepu za nujni poslovni opravek. Ustavi se tu in tam. Popije malo tu, malo tam in kdo bi mu zameril. pozabi na poslovni opravek. Vrne se med sodelavce, izpolni potni nalog vestno in natančno, do ure natančno in dobi lepe dnevnice ter seveda potne stroške. Vse mu pripada po zakonu. Še zlasti zato, ker nihče od njegovih nadrejenih nii vedel, ali je poslovni opravek opravil ali ne. O tem se sedaj nekaj šušlja, vendar mu nihče nič ne more, saj je potni nalog do potankosti točno izpolnil in niti kilometra ni več napisal, kot jih je v resnici prevozil.
Neki delavski svet je sklenil. da se direktorju dovoli prevoz na seje in sestanke s svojim osebnim avtomobilom, se razume, na stroške zavoda. Tiste, ki so godrnjali nad tem ukrepom, so opozorili, naj nehajo. ker je enostavno nemogoče, da hi se direktor vozil recimo z avtobusom, vlakom ali avionom. Zaradi tega hi
lahko propadlo podjetje, pravzaprav ugled podjetja, ki je v nemajhni meri odvisen od ugleda direktorja. Ugled direktorja pa je nedvomno v celoti odvisen od tega, ali ima svoj osebiui avtomobil najnovejše znamke in, če ga uporablja v službene namene.
Zopet se je zgodilo v Lenartu. V nekem podjetju so rekli: »Fantje, s plačami je treba gor!« Tako kot so rekli, so tudi storili. Da pa bi ostali zvesti postavljenim načelom na političnih organizacijah o nelinearnem povečanju plač, so plače na račun višjih življenjskih stroškov tako povečali. da so bolj zaslužnim dali 36 dinarjev več, manj zaslužnim pa 21 dinarjev manj od povprečne vsote povečanja. Ker ob tem nihče ne more trditi, da so plače linearno povečali, lahko ugotovimo, da so se postavljenega načela dosledno držali.
V nekem drugem podjetju imajo zelo dobrega računar-ja, pravzaprav iznajditelja v matematiki. Ko je delal obračun potnih stroškov, je ugotovil in znanstveno utemeljil, da ima leto preveč mesecev, kot jih je na naših koledarjih. Kot kaže bo to dognanje kmalu objavil v posebni doktorski disertaciji.	Anzek
Cenjenim bralcem rubrike »Po-Točili so se« sporočamo, da jo bomo na željo nekaterih bralcev ukinili.
Uredništvo
OGLASI
Prodam hišo z gospodarskim poslopjem in okoli 30 arov zemlje. Oglasite se v Šetarovi št. 16, pošta Lenart v Slovenskih goricah.
Ugodno prodam: svetlo spalnico. dva kavča in jedilnico sesto-ječo iz velike raztegljive mize, male mizice, 8 tapeciranih stolov, velike in manjše omare in knjižne police. Vse je obrtniška izdelava.
Scrgo C. Maribor, Tomšičeva 22.
PREKLICI
Terezija KOCBEK, preklicu-jem kot neresničen očitek, katerega sem izrekla na škodo Terezije SODEČ, poljedelke iz Coge-tincev št. 37.
Alojzija P1HLER. preklicujem kot neresničen očitek, katerega sem izrekla na škodo Lotrič Terezije, posestnice iz Gradenšaka št. 6.
NASVETI
Ne odlagajte nepokritih posod z vrelo tekočino tja, kamor lahko pridejo zraven otroci. Ce so posode brez pokrovov, dajte napraviti lesene, ki se bodo tesno prilegali.
Makovo seme postane rado žarko. Nasujmo ga v posodo z vrelo vodo, potem pa pustimo, da se popolnoma ohladi. Mak potem posušimo na soncu.
FILMSKI SPORED
LENART
Dne 17. oktobra, ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU, jug. barvni CS film.
Dne 24. oktobra, BASTER KI-TON GENERAL, ameriški film.
Dne 31. oktobra, PRf ČRNEM KONJIČKjU, nemški barvni film.
GRADIŠČE
Dne 17. oktobra, SEVER SEVEROZAHOD, ameriški barvni film.
Dne 24 oktobra, TOPOVA Z NAVARONE. ameriški CS film.
Dne 31. oktobra. POGLED Z MOSTU, francoski film.
Upravo kina Voličina prosimo, da nam pošlje nadaljnji spored.
Uredništvo K VOJAKOM SO ODŠLI
V drugi polovici septembra je odšlo precej naših fantov na odslužitev kadrovskega roka v JLA. OI> tej priložnosti so se nekateri pripeljali v Lenart na okrašenih kočijah. Na fotografiji vidite prihod regruta Janeza Purgaja iz Cogetinc (v sredini). Foto: M. Brumen.
Posvetimo pridelovanju pšenice večjo pozornost!
Proizvodnji pšenice se že vrsto let posveča sorazmerno velika briga, vendar še vedno ne moremo biti zadovoljni z doseženimi uspehi, saj še vedno ne pridelamo toliko pšenice, da bi pokrili domače potrebe. Vzroke za tako nezadovoljivo stanje je iskati predvsem v tem, da se vse premalo uporabljajo semena visoko-rodnih sort pšenice, predvsem italijanskih, v zadnjih letili pa tudi ruskih in francoskih sort, drugi vzrok pa leži, v prenizki uporabi količin umetnih gnojil.
Gotovo je, da področje Slovenskih goric ne moremo šteti v ži-torodno področje, vendar pa nam dejstvo, da se poseje na tem področju letno okrog 900 do 1000 ha pšenice nalaga dolžnost, da skušamo doseči na teh površinah kar največje hektarske donose. Za dosego visokih hektarskih donosov so podani vsi pogoji, potrebno je le dosledno uveljaviti vse ukrepe, določene z agrotehniko.
S tem sestavkom želimo podati nekaj osnovnih navodil o izvajanju sodobne agrotehnike, s katerimi je možno zagotoviti dosego visokih hektarskih donosov:
1) Priprava zemlje:
Z dobro in pravočasno pripravo zemlje, že pred setvijo, se lahko odlično vpliva na višino pridelka. Dejstvo je, da ho letos nekaj težje pravočasno pripraviti zemljo zaradi sorazmerne zakasnitve v zrelosti koruze, vendar je potrebno vsaj na ostalih zemljiščih izvršiti oranje 10 do 14 dni pred setvijo, da se zemlja zadosti uleže. V neiiležani zemlji se pozimi mnogo rastlin izgubi. Pšenica se bolje razvija v globoki ornici ter se zaradi tega priporoča oranje na globino 25—28 —30 cm. Po oranju se njiva pobrana s klinasto ali krožno brano. s čimer se doseže grudičasta struktura zemlje.
2)	Gnojenje:
Gnojenje je poleg semena najvažnejši činitelj za dosego visokih pridelkov. Razlikujemo glavno gnojenje in dognojevanja v času rasti. Dognojujemo takrat, ko je to z ozirom na razvoj rastline in zaloge dušika najbolj potrebno.
Z ozirom na letošnji izbor umetnih gnojil se priporoča za glavno predsetveno gnojenje uporaba PK 8 : 32 630 kg in su-perfosfata 330 kg na I ha. Priporoča se, da se del teh gnojil za-orje, drugi del pa zabrana.
Posebno premišljeno je potrebno uporabljati dušična gnojila, ki pridelek močno povečajo, imajo pa to lastnost, da se zelo lritro izperejo iz zemlje, pšenica pa potrebuje dušik vse od izkalitve pa do mlečne zrelosti. Zaradi tega je potrebno večkrat dognojevati. Priporoča se dognojevanje v drugi polovici novembra ali prvi polovici decembra, nadalje prve dni marca in ob kolenčenju. Z dognojevanjem v pozni jeseni predvsem povečamo odpornost proti pozebi.
Kot dušičnato gnojilo je najbolje uporabljati nitromonkal, v posameznih terminih pa uporabimo sledeče količine:
decembra 75 kg nitromonkala, v marcu okrog 100 kg in aprila okrog 100 kg nitromonkala na ha.
3)	Sortni izbor in setev:
Po dosedanjih dosežkih odgovarjajo za naše področje najbolj sorte Leona rilo, San Pastore in Bezostaja.
Cas setve: sejeino med 5. in 20. oktobrom, ob lepem vremenu v poznejšem času. pa se lahko ta termin pomakne tudi nekoliko nazaj.
Način setve: Kjer je le mogoče se priporoča strojna setev, globina setve pa naj bi bila 3-5 cm.
SPOROČAMO CENJENIM STRANKAM. DA ZARAČUNAVAMO FRIZERSKE USLUGE PO STARIH CENAH.
TUDI V BODOČE ZAGOTAVLJAMO SVOJIM S TRANKAM NAJNIŽJE MOŽNE CENE IN SE PRIPOROČAMO S PRVOVRSTNIMI PREPARATI. BARVAMI IN SAMPONf.
FRIZERSKI SALON
MILENKA IVNIK, LENART
Seme in količina: za setev uporabljamo potrjeno in razkuženo seme. Uporabo lastnega, kmečkega semena z nekontrolirano uporabno vrednostjo bi bilo potrebno zmanjšati na minimum. Na t ha je podtrebno posejati okrog 240 kg semena, pri čemer sc lahko pričakuje, da bo zrastlo na 1 m2 okrog 600 klasov, kar da odogovarjajoči sklop in vsaj 40-50 mtc zrnja.
Za dosego visokega pridelka je setev najbolj odločilen činitelj. Prav zaradi tega je potrebno zagotoviti zadostno gostoto vseh posevkov kot je zgoraj navedeno. V krajih, kjer so hujše zime in na njivah, ki so neugodne za pre-zimitev. je potrebno povečati setvene količine semena za 10-15%;
čenja, ko je plevel najbolj občutljiv in še ni šel v cvet.
Kmetijske delovne organizacije našega področja so pravočasno zagotovile količine kvalitetnega semena, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Morebitna dopolnilna strokovna tolmačenja vršijo kmetijski strokovnjaki, bilo tisti, ki delajo v kooperaeijski proizvodnji, ali oni, ki delajo v lastili proizvodnji ter so si pridobili bogate izkušnje, katere bodo radi posredovali vsakemu kmetovalcu. Prav tako je letos zagotovljeno zadostno število traktorjev za izvršitev jesenskega oranja. Potrebno je le pravočasno izvršiti prijavo na sedežih obratov, ali pri kmetijskih tehnikih, ki odgovarjajo za kooperacijo, tako da
Po 181. členu statuta občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 21-287/64, 35-479/64 in Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 15-240/65) .je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. septembra 1965 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o delovnem času in uradnih dneh za stranke pri upravnih organih občinskega ljudskega odbora Lenart.
Sklep o delovnem času in delovnih dneh za stranke pri upravnih organih ob-
činskega ljudskega odbora Lenart št. 01,1-03-9/3 se v 1. točki spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
»Delovni čas za upravne skupščine občine Lenart (tudi krajevne urade) je v poletnem času, to je od 15. apriila do 14. septembra od 6. do 13. ure, v zimskem času, to je od 15. septembra do 14. marca, od 7. do 14. ure.
II.
Ta sklep velja od dneva, ko ga je sprejela skupščina občine Lenart.
Sklep se objavi v »Domačih novicah«. Številka: 14-5/65-4 Lenart, dne 27/9-1965
Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko
prav tako je potrebno povečati setveni normativ pri pozni setvi.
Nega posevka: posevek je potrebno skrbno negovati: predvsem je potrebno valjanje od mraza dvignjenega posevka in brananje posevka na težji zemlji s površinsko skorjo. Brana sc tedaj. ko prične rast in ko se je zemlja dovolj osušila in to z lahko brano. Tam kjer se zadržuje voda. jc potrebno poskrbeti za odvod vode.
Nadalje je potrebno škropljenje zapleveljcnih posevkov s hormonskimi herbicidi, pri čemer se je potrebno ravnati po ustreznih navodilih. Škropljenje se vrši v toplem, suhem vremenu v fazi razraščanja ali v začetku kolen-
je mogoče na osnovi teh prijav sestaviti razporede za najbolj smotrno izrabo strojnega parka na posameznih proizvodnih področjih. Samo s tako organizacijo se je mogoče izogniti nepotrebnim premikom in s tem večjim stroškom. Kmeti 'ske organizacije so se na ta način dejansko resno pripravile na jesensko setev: na kmetovalcih leži sedaj naloga, da pametno izkoristijo pomoč, katero jim nudijo kmetijske delovne organizacije in zagotavljajo na ta način pravočasno in kakovostno jesensko setev.
Strokovne službe Agrokombinata« KZ Lenart in KZ Zg. Ščavnica — Velika
POTRDILI REBALANS OBČINSKEGA PRORAČUNA
(Nadaljevanje s 1. strani) Na omenjenem zasedanju občinske skupščine so nadalje sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah iarife občinskega prometnega davka v občini Lenart, odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic, razne sklepe ter odlok o dimnikarski službi v naši občini. Pred sprejetjem omenjenega odloka je di-
I rektor Komunalnega podjetja Lenart tov. Ludvik Štelcer izne-sel pred občinsko skupščino nekaj pripomb, ki jih je na osnutek omenjenega odloka dal kolektiv lenarških dimnikarjev. Pripomb navzoči niso upoštevali, ker ne bi spremenile bistva odloka.
Odborniki so tudi sprejeli sklep o najetju kredita za 10-odstotni garancijski polog za izgradnjo
stanovanjskega bloka za učitelje v Jurovskem dolu. Za te namene je potrebnih preko sedem milijonov dinarjev.
Zaradi splošne štednje se v upravi občinske skupščine spremeni delovni čas tako. da se poletni čas določi od 15. aprila do
14.	septembra, zimski čas pa od
15.	septembra do 14. aprila. Tako bodo po omenjenem sklepu, ki so ga sprejeli na zadnjem zasedanju občinske skupščine, delali v upravi v sedanjem obdobju od 7. do 14. ure.
Ker je dosedanja predsednica sveta za šolstvo Marta Koblar odšla na novo delovno mesto, so na skupščini izvolili za novega predsednika sveta tovariša Branka Baloha, učitelja iz Voličine.
F. S.
t\Ta podlagi 181. čiena statuta občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 21-287/64 , 35-479 64 in Medobčinski uradni vestnik, št. 15-240/65) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 27/9-1965 sprejela
ODLOK o prevoznih olajšavah za prevoz v šolo
POŽAR V
V soboto. 2. oktobra okoli 9 ure zjutraj je v bližini hlevov Agrokombinata KZ Lenart v Porčiču pričela goreti kopica slame. Požar se je hitro širil in uničil okoli 50 tisoč kg stelje. Škode je za preko 500 tisoč dinarjev. Slučajno ta dan vreme ni bilo vetrovno, ker bi sicer nastala več sto milijonska škoda. V bližini požarišča je namreč več sto tisoč kg krme in hlevi s 400 glavami telet. Vzrok požara nam še ni znan.
Lenarški gasilci so prišli na po-žarišče dokaj hitro, voda pa jc po gasilskih ceveh pritekla šele čez dobro uro po začetku požara. Lenarško gasilsko društvo je
PORČICU
imelo pokvarjen gasilski avtomobil. na katerem je montirana večja črpalka, manjša prenosna črpalka pa ni mogla takoj stopiti v akcijo. S pomočjo gasilcev iz Gradišča. Maribora in drugih okoliških krajev so začeli vodo črpati iz precej oddaljenega potoka Velke.
Omenjeni dogodek narekuje konkretne ukrepe v zvezi z izboljšanjem opremljenosti gasilskih vrst v naši občini.
Posebno zahvalo zaslužijo delavci Agrokombinata, ki so takoj prihiteli na kraj požara in so požar omejevali z vodo, ki so jo tja prinašali v vedrih.
Foto: Brumen
1.	člen
Do voznih olajšav za prevoz v šolo v času rednega šolanja so upravičeni učenci, dijaki in študenti (v nadaljnjem besedilu upravičenci), ki imajo stalno prebivališče na območju občine enart.
Učenci osnovnih šol so upravičeni do voznih olajšav samo, če imajo težje telesne okvare in je njihovo prebivališče oddaljeno od šole najmanj 4 km.
2.	člen
Upravičencem se prizna olajšava za toliko dvosmernih voženj, kolikor dni so vožnje koriščene za izpolnitev šolske obveznosti v posameznem mesecu.
3.	člen
Vozne olajšave se priznavajo upravičencem v naslednji višini na ceno vozovnice:
—	60 °ic, če dohodek na posameznega člana družinske skupnosti znaša od 12.0U1 din mesečno;
—	40 %, če dohodek posameznega člana družinske skupnosti znaša od 12.001 do 15.000 din mesečno;
—	25%, če dohodek posameznega člana družinske skupnosti znaša od 15.001 do 20.000 din mesečno.
4.	člen
Ce obiskuje šolo več otrok iz družine, ki niso upravičeni do voznih olajšav po 3. členu in dohodek na posameznega družinskega člana ne presega 25.000 din mesečno, se prizna za drugega otroka 25 za vsakega nadaljnjega pa 50 % olajšave na ceno vozovnice.
5.	člen
Pri ugotavljanju pravice do vozne olajšave se kot dohodek družinske skupnosti upošteva:
—	osebni dohodek iz rednega in dopolnilnega delovnega razmerja;
—	pokojnine in invalidnine;
—	katastrski dohodek;
.— dohodek od obrti, samostojnih poklicev, premoženja in stavb.
6.	člen
Višina dohodka od kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev, premoženja in stavb se ugotovi tako, da se osnova za izračun obveznosti prispevkov iz osebnega dohodka teh dejavnosti za leto 1965 pomnoži s faktorjem 2.
7.	člen
Za izračun dohodka posamezne družinske skupnosti se upošteva le dohodek ožjih družinskih članov.
Kot ožji družinski člani so mišljeni: starši, stari starši, bratje in sestre, ki živijo v družinski skupnosti.
Ce živijo v družinski skupnosti bratje in sestre upravičenca, ki se ne preživljajo izključno iz kmetijstva in so v rednem delovnem razmerju, se njihov osebni dohodek ne računa kot dohodek družinske skupnosti, niti se jih ne upošteva kot člane te skupnosti.
8.	člen
Ce člani družinske skupnosti podarijo nepremično premoženje družbeni lastnini, pripada upravičencem vozna olajšava od 1. dne naslednjega meseca po popisu pogodbe ali darilne listine.
V primeru odtujitve nepremičnin je u-pravičenec upravičen do vozne olajšave po šestih mesecih od dneva, ko so nastale spremembe vpisane v zemljiški knjigi-
Ce člani družinske skupnosti pridobijo premoženje, preneha pravica do vozne
Piše: Franc šuman (51)
Drugi glavni dohodek je prinašala rečna plovba na Dravi. V Mariboru so se morale ustaviti vse rečne ladje, ki so morale plačati mitnino, ki je takrat znašala
2 goldinarja. Te ladje, s povpreč no obtežitvijo 320 centov in 56 kilogramov so prevažale kolonialno blago, pa tudi sol, železo in rude. Na ladjah je bilo po šest spremljevalcev posadke.
olajšave 1. dne naslednjega meseca po pridobitvi.
9. člen
V kolikor je upravičenec pridobil pravico do vozne olajšave na podlagi netočnih ali neresničnih podatkov, izgubi to pravico, družinska skupnost ali upravičenec pa mora vrniti na ta način sprejeta sredstva za vozno olajšavo skupščini občine Lenart.
10. člen
Upravičenci po tem odloku niso štipendisti delovnih organizacij, zavodov, društev in drugih družbeno političnih skupnosti.
Upravičenec, ki v šolskem letu ni u-spešno dovršil razreda oziroma izpolnil pogojev za vpis v naslednji letnik (semester), izgubi pravico do vozne olajšave tako dolgo, dokler ne izpolni pogojev za nadaljevanje šolanja.
11.	člen
Pravico do vozne olajšave prizna upravičencu upravni organ pristojen za občo upravo in družbene službe.
Upravičenec mora za priznanje vozne olajšave predložiti potrdilo o šolanju, skupnem gospodinjstvu, premoženjskem stanju in osebnih dohodkih zaposlenih članov družinske skupnosti.
Zoper odločitev pristojnega organa za občo upravo in družbene službe ima u-pravičenec pravico pritožbe v 15. dneh na svet za šolstvo skupščine občine Lenart.
12.	člen
Upravičenec mora takoj javiti vse spremembe, ki bi vplivale na pravico vozne olajšave po tem odloku.
13.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o voznih olajšavah na avtobusih za študente, dijake, učence gospodarskih šol in vajence za katere se daje regres iz občinskega proračuna (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 1-11/63) in vse vozne olajšave, priznane po določilih navedenega odloka.
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po ob javi v Medobčinskem uradnem vest-niku Maribor, uporablja pa se od 1. novembra 1965 dalje.
številka: 010-15/62-11 Lenart, dne 27/9-1965
Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko
Osnovna šola Lenart v Slov. goricah ponovno
razpisuje
delovno mesto liišnika-snažil-ca.
Pogoji: polkvalificiran mizar ali nekvalificirani delavec, ki je sposoben opravljati manjša popravila na stavbah iii inventarju.
Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Flosarji s posadko 4 do 6 flo-sarjev, so prevažali stavbeni in drugi les, med tem deske, late, kolje, drva. skodle (šinile) in smrekovo lubje (skorjo). Vsi f losi so se morali v Mariboru ustaviti in plačati mitnino 36 krajcarjev in so potem morali ponuditi celi tovor v nakup Mariborčanom, samo ostanke so lahko odpeljali dalje navzdol proti Ze-rnunu, Pančevu ali Novem Sadu. V Mariboru so po navadi prodali veliko desk, kolja, skodelj in
Po 181. členu statuta občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 21-287/64 in 35-479/64 ter Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 15-240/65) in 2. ter 7. členu zakona o dimnikarski službi
1.	člen
Dimnikarsko službo na območju občine Lenart opravlja Komunalno podjetje Lenart (v nadaljnjem besedilu: dimnikarska organizacija).
2.	člen
Kurilne naprave in dimni vodi se morajo čistiti in pregledovati po določilih tega odloka.
čiščenje in pregledovanje kurilnih naprav in dimnih vodov sme opravljati le usposobljeni dimnikar. K čiščenju ne spada odstranjevanje pepela iz kurišč, vodnega kamna pri parnih kotlih, kakor tudi ne čiščenje plinskih štedilnikov in peči na gorilni plin.
3.	člen
Kurilne naprave na trda in tekoča goriva in njh dimni vodi, ki se stalno uporabljajo, se čistijo mesečno; tiste, ki se stalno ne uporabljajo, pa dvomesečno v času uporabe.
Kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v večini uporablja elektrika ali plin, pa se čistijo po potrebi.
4.	člen
Kurilne naprave in dimni vodi v gostinskih obratih, menzah, pekarnah, slaščičarnah, podjetjih in zavodih, kjer se kurilne naprave stalno uporabljajo, se čistijo mesečno, po potrebi pa tudi na štirinajst dni.
Centralne kurilne naprave in njih dimni vodi se čistijo v času uporabe na vsakih štirinajst dni.
5.	člen
Plinski vodi kurilnih naprav na zemeljski plin se čistijo mesečno. Zidani dim-
1000-
smrekovega lubja, saj je bilo takrat tu več usnjarn z 20 pomočniki. Ko so flosarji svoje blago prodali in se vračali domov na Pohorje, so si nakupili vse, kar so potrebovali, včasih so kupovali tudi tisto, česar niso nikoli uporabljali. Trgovci so bili z njimi vedno zelo zadovoljni.
V tem obdobju so Mariborčani navezali tesne stike s takrat do-gatimi Slovenskimi goricami, kot so sami pravili.
(Uradni list SRS, št. 11-108/65) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 27/9-1965 sprejela
niki za odvajanje izgorelih plinov plinskih kurilnih naprav se čistijo štirikrat letno.
6.	člen
Industrijski parni kotli in njihovi dimni vodi ter tovarniški dimniki se čistijo v dogovorjenh rokih.
Kurilne naprave in dimni vodi v obratih lesne industrije se čistijo najmanj na dva meseca.
7.	člen
Na zahtevo stranke mora dimnikar čistiti tudi v krajših rokih, kot je to določeno s tem odlokom.
8.	člen
Izžiganje dimnikov se opravlja po potrebi .
9.	člen
Dimnikarska organizacija ni upravičena zaračunati odškodnino za delo, ki ni bilo opravljeno po krivdi dimnikarja.
Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati 50 % določene cene za čiišče-nje kurilnih naprav in dimnih vodov, če uporabnik teh, ali koristnik zgradbe ni dopustil čiščenja v določenem roku, bil pa je o času čiščenja pravočasno obveščen.
10.	člen
Dimnikar je opravičen vršiti kontrole kurilnih naprav in dimnih vodov v času, ko se po določilih tega odloka redno ne čistijo. Ce pri kontrolnem pregleelu ugotovi, da se kurilne naprave rabijo, ima pravico za pregled zaračunati 75 % določene cene.
Dimnikarska organizacija je dolžna pred nastopom zimske dobe pregledati kurilne naprave in dimne vode, ki niso bili redno čščeni, ali so v uporabnem stanju.
Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati za kontrolne preglede po 2. odst. tega člena 75 % določene cene.
11.	člen
Svet za občo upravo in notranje zadeve je pooblaščen po potrebi dajati tolmačenja tega odloka in določiti dimnikarsko organizacijo, ki bo opravljala dimnikarsko službo na območju občine.
12.	člen
Z dnem, ko .prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve v občini Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 32-523/63).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem vestniku Maribor.
Številka: 7/1 22-29/64-5 Lenart, dne 27/9-1965
Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko
— Umi ktajI tetu
ODLOK o dimnikarski službi v občini Lenart
ODGOVORI OBČANOM Vzroki za zmanjšanje izvoza goveje živine
V zadnji številki Domačih novic smo objavili sestavek podpredsednika — Skupščine občine Lenart Ivana Verbotena pod naslovom: »Po reformi je kmetij-
V naše uredništvo je nedavno prišlo več kmetov, ki so zadrugi prodali živino in po nekajkratni intervenciji niso dobili za to plačila. Po denar pa so morali kmetje prihajati iz območja celotne občine (razen območja KZ Zg. Ščavnica—Velka) na sedež lenar-škega Agrokornbinata v Lenart. V zadrugi smo dobili v zvezi z omenjenim vprašanjem nasledn ji odgovor:
»Agrokombinat KZ Lenart je skupno s svojimi kooperanti letos povečal pitanje živine skoraj za sto odstotkov, zato pa je potrebno ustvariti stalna obratna sredstva v višini sto milijonov dinarjev. Za del teli sredstev je
stvo na boljšem«. V omenjenem sestavku tov. Verboten govori med drugim tudi to, da je Agrokombinat KZ Lenart močno povečal izvoz govejega mesa, ki ga
zadruga zaprosila Jugoslovansko kmetijsko banko, katera je pred tremi meseci odobrila 45 milijonov dinarjev. Z izplačilom tega denarja pa se je tako zavleklo, da je bil ta denar nakazan šele septembra.
Omenjeni problem je nastal tudi zaradi restrikc-ij pri obratnih finančnih sredstvih, saj je Agrokombinat imel pri povečani proizvodnji, za 20 odstotkov manj kreditov za obratna sredstva.
Podjetja, ki jim zadruga izdo-bavlja govejo živino in ostalo blago, niso redno plačevala in se je največkrat s težavo prišlo do srestev. Preden je prišlo do iz-
izvaža predvsem v Italijo. V zadnjem času pa se je izvoz mesa nekoliko zaustavil in je prišlo do sprememb pri odkupu mesa od zasebnih proizvajalcev.
Z željo, da bi dali občanom pojasnilo v zvezi z omenjenim vprašanjem, smo za odgovor zaprosili predstavnike lenarškega Agrokornbinata, ki so povedali:
V zadnjem času je prišlo do padca cene mesu na zunanjem trgu. Lenarški Agrokombinat je največ goveje živine izvažal v
plačila so včasih minili trije meseci.
V septembru je agrokombinatu uspelo izterjati precej sredstev in so z 29. septembrom bili izplačani v glavnem vsi upniki in je sedaj ta problem docela rešen«.
Ko bo zadruga imela na razpolago dovolj obratnih sredstev, bodo upnikom ponovno pričeli denar nakazovati preko pošte, kot so to že delali. Gospodarska reforma zahteva namreč čimbolj racionalno poslovanje in zaposlitev delovnih ljudi. Zasebniki pa so v preteklem obdobju celo izrazili. da bodo prišli po denar v zadrugo sami.
Italijo, tja pa so z nižjo ceno mesu prišli Madžari in Argentinci. Do tega pojava pa je prišlo na koncu letne turistične sezone, ko Italija potrebuje manj mesa in je to negativno vplivalo na izvoz našega mesa.
Kljub ugodni ceni z ozirom na revalorizacijo dinarja je zaenkrat izvoz otežkočen. Kljub temu pa je možno še vedno izvažati v Italijo visoko kvalitetno blago, prvega A razreda.
Po novi gospodarski reformi je prišlo tudi do manjše potrošnje mesa na domačem trgu, zato tudi cena, predvsem nekvalitetnemu mesu, nenehno pada. Zato se zasebnim proizvajalcem priporoča. da več skrbi posvetijo kvaliteti goveje živine in da v tem obdobju pitajo na večjo težo.
Omenjeni pojav ima kratkotrajni značaj in zaradi njega ne hi smeli zmanjševati fond goveje živine. S pitanjem živine je potrebno iti smelo naprej, ker je v svetovnem merilu še vedno povpraševanje po govejem mesu. Ni bojazni, da spomladi ne hi-mogli odkupiti vse spitane živine iz našega območja. Kljub sedanjim težavam Agrokombinat izvaja redni odkup goveje živine, po cenah, ki so danes na slovenskem tržišču .	F. š.
Ne bo več zamude pri plačilu odkupljene živine
Na fotografiji: Jožef Rotar iz Sp.
Gasteraja
Hodili smo po poteh med njivami, travniki, sadovnjaki in vinogradi. Povsod je bilo mirno, le jate škorcev so bučno obletavale vinograde, ki so žalostno zrli v tihi jesenski dan. Tu in tam je bilo videti kakšen plod. Narava
TIHA JESEN V SPODNJEM GASTERAJU
je bila letos skopa s svojim jesenskim darom. Trgači bodo imeli malo dela. Redko se bo slišalo petje in vriskanje ob letošnjih jesenskih večerih ...
Hodili smo po Spodnjem Gasteraja po blatnem kolovozu. Tu in tam je cesta popravljena s pomočjo prostovoljnega dela vaš-čanov. Tam nekje je zadruga dala za cesto nekaj kamenja. Položili so ga na cestišče, nanj pa niso posuli gramoza. Tako je sedaj cesta še slabša kot je bila prej. ker so traktorji razmetali kamenje. Hiše mimo katerih hodimo. se med seboj zelo razlikujejo. Tu vidiš lepo hišo in okoli nje lepo obdelano zemljo, tam je borna bajta z nizko koruzo na njivah. Tu in tam je hiša v kateri nihče ne stanuje in iz dneva v dan propada...
Ustavili smo se pred lopo v kateri je bila velika mlatilnica. Njen lastnik je 29-letni JOŽEF ROTAR iz Spodnjega Gasteraja št. 26. Poiskali smo ga v hiši in ga povprašali, kako kaj gospodari. Predno nam je kaj povedal, smo morali popiti kozarec jabolčnika,
nato pa smo izvedeli, da bo letos te pijače zel« malo. Jožef je do nedavnega glavno skrb posvečal sadjarstvu, v zadnjem času pa se je preusmeril v živinorejo. Letos je vzel od zadruge v dopitanje i glav telet, ki jih želi čimbolje zrediti in si tak-o ustvariti čim-večji dohodek.
Rotar ima okoli 7 ha obdelovalnih površin, na katerih pridela krmo za 10 glav živine. Letos je -od zadruge vzel v najem še preko dva ha travnikov, da bo imel tako dovolj krme še za pitance. Jožef pravi, da lahko dobijo travniške površine v najem predvsem kooperanti.
Da hi bil večji pridelek, je Rotar lani pri zadrugi nabavil tri tisoč kg tomaževe žlindre in 500 kg kalijeve soli. Dolg za omenjena gnojila ho povrnil ob prodaji pitancev.
Kmetom tod okoli primanjkuje škropilnic in ročnih kosilnic. Če bi imeli te pripomočke, bi jim delo šlo hitreje od rok. Jožef sicer že ima mlatilnico, elektro motor in drugo, vendar mu še mnogo stvari manjka. Precej de-
narja pa bo potreboval še za popravilo hleva in hiše.
Pri Rotarju nimajo radia, od časopisov pa imajo samo Domače novice. Kadar jim dopušča čas, se zberejo tamošnji vašeani pri Razborškovih, kjer imajo televizor.
V teh krajih je doma malo mladih ljudi. Šli so v bližnja mesta ali na delo v sosednjo Avstrijo. Zakaj odhajajo? Zato. ker vidijo v mestu lepše življenje! Prebivalce Spodnjega Gasteraja in nas vse čaka odgovorna naloga, čimprej doseči enakost med mestom in podeželjem. Te enakosti pa ni mogoče dati nekje iz vrha. sleherni se ho moral potruditi, da bo tudi v kmetijstvu poiskal skrite rezerve, da mu bo zemlja dala čimveč. Potem bo možno kupiti stroje, televizor in imeti lep dom, enakovreden tistemu v mestu.
Odmaknjeni od prometnega vrveža in nezdravih prenaseljenih mest. smo se vračali v prijazno dolino. V mislih nam je bila bodočnost. ki mora prinesti lepše življenje tudi kmečkemu človeku.	F. Š.
STRELI NA MEJI
Janez švajncer:
(7)	Roman
Prvi otrok je mesec dni po rojstvu umrl, drugi — Tine je začel sedeti, lezti po vseh štirih in nekega dne je shodil. Jemala ga je v roke, ga potežkavala, ujčkala in ga kazala možu. Zdelo se ji je, da ni bil več tako brezbrižen do otroka. Posadil si ga je na kolena in mu požvižgaval. (Nekateri
moški se začno zavedati očetovstva šele takrat, ko otrok shodi in jame klicati: a-ta, ma-ma. Med temi je bil tudi Julin mož.)
Mislila je na Tineta, ko je ozmerjala Anzo. Kakšen neki bo njen sin? Morda visok in jezikav kot Anza.'ali molčeč in zamišljen kot Pepe? Vseeno ga ho imela rada.
Cmagar je mimogrede primer-
jal Julo s svojo mirno ženo Lizo in trdo postavil trebušasto bučo na zemljo. »Zejalo me je kot samega vraga. Toda te pijače ne morem piti. Po kisu diši!«
»A res?« se je čudil Miha in iztegnil z rjavimi dlakami poraslo roko, »daj sem, da poskusim. Danes škropimo in za tako delo je Rojs gotovo potegnil iz boljšega soda«. Povohal je in se
nakremžil in izpljunil požirek. »Nak, tudi moj želodec ne prenese tega. Smrdi ko po gnilih jajcih«.
»Anza. kako si mogel spiti toliko te brozge, ki niti ne diši po pijači?«
»Zdaj vsaj veste, kaj pijemo pri Rojsu« je vzkliknil Anza in začel mahati v obema rokama. Vsi so ga gledali, nato pa se zdrznili. ko je zavrešalo skozi zrak:
»Ali mislite danes samo sedeti v vinogradu! Bom jaz škropil namesto vas?«