OBMURSKI TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE
IZHAJA VSAK PETEK
Štev. 45 — Leto IV.
Murska Sobota, 7. novembra 1952
Cena din 6.—
Dogodki zadnjih dni
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN — Četudi je korejsko vprašanje, ki ga te dni obravnava politični odbor Generalne skupščine, še vedno v ospredju, velja omeniti nov uspeh naše države. Pravni odbor je namreč sprejel jugoslovansko zahtevo, da naj v zvezi z vprašanji mednarodnega prava najprej obravnavajo pravila diplomatske službe. Vodja naše delegacije Veljko Vlahovič je v svojem govoru pred končnim sklepom odbora omenil vse češče kršitve mednarodnih običajev, ki jih zadnja leta posebno odkrito izvršujejo SZ in njeni sateliti. To velja predvsem za odnose z našo državo. Zato je nujno, da Generalna skupščina čim prej prerešeta in nato kodificira ta del mednarodnega prava.
Vkolikor bi namreč OZN že imela mednarodni zbornik pravil, kako naj se ponašajo oblasti države do tujega diplomatskega osebja, bi laže ocenila razne oblike kršitev teh običajev, prav tako pa bi tudi lahko učinkoviteje nastopila proti kršiteljem. 
Sovjetski predstavnik je pozneje sicer skušal z obrekovanjem zmanjšati vtis, ki ga je imel govor našega predstavnika na navzoče. Tako je n. pr imenoval našo državo »ameriški hlapec«. Na te izbruhe jeze je Veljko Vlahovič med drugim izjavil: »Žalitev sovjetskega predstavnika... ni vredna odgovora. Če bi Jugoslavija hotela biti komu hlapec, se ne bi prepirala z ZSSR, temveč bi ji služila. Jugoslovanski narodi pa se v zadnji vojni niso borili in niso izgubili 1,700.000 ljudi zato, da bi bili kogar koli hlapec, pač pa zato, da bi sami vodili svojo državo in svojo usodo «
NOVI MANEVRI IREDENTISTOV — Jz Trsta poročajo, da so iredentisti vseh barv priredili ob obletnici prihoda italijanskih čet po prvi svetovni vojni v Trst več javnih zborovanj, pa tudi tajnih sej. Pri tem so znova prišla do izraza protijugoslovanska gesla in stare zahteve po Istri, Reki in Dalmaciji. »Najvnetejši« pa so ta dan kronali s posebnim dogodkom: zanetili so požar na stadionu »Prvi maj«, kjer imajo navadno  slovenska telovadna in kulturna društva svoje javne nastope.
Kakor kaže, je to samo uvod v novi protijugoslovanski val, ki ga te dni pripravljajo v Italiji in Trstu. V obmejnem mestecu Redipulje namreč napovedujejo veliko proslavo »zmage«, kamor bodo poslali kar se le da mnogo kričačev iz vse Italije. Tako pripravljajo posebne vlake iz osmih smeri.
Znane so tudi nekatere malenkosti o programu te »proslave«. Prišla bosta n. pr predsednik italijanske- vlade De Gasperi in predsednik republike Einaudi. Manjkalo ne bo velike vojaške parade. Zato ni čudo, če to prireditev štejemo med doslej največja protijugoslovanska izzivanja, ki imajo namen, še bolj zaostriti sedanje italijansko-jugoslovanske odnose V času, ko to poročamo, še niso znane podrobnosti.
AMERIŠKE VOLITVE — V zadnjem tednu se ni prav nič bistvenega izpremenilo. Omenili bi morda samo to, da so postali najrazličnejši »preroki« treznejši. Medtem ko je na pr. Gallupov institut skupno z večino ameriškega tiska še do nedavna izjavljal, da je Eisenhower že takorekoč izvoljen, pa so nekateri politični opazovalci drugačnega mnenja. Agencija »Reuter« je prišla po poročilih dopisnikov iz 32 ameriških držav, kjer je najmanj štiri četrtine ameriških volilnih okrožij, do zaključka, da bo v njih zmagal Stevenson, v ostalih voliščih pa vprašanje še ni »razčiščeno«.
Največ skrbi pa povzročajo »nevtralci«, ki jih je najmanj 15 odstotkov vseh volivcev Na te se je prve dni naslanjal general Eisenhower s svojo vojaško slavo. Toda ko je sklenil zvezo z reakcionarnim Taftom in pričel, v predvolilno borbo uvajati dokaj neprimerne prijeme, so ga pričeli zapuščati Značilno je, da so bila zadnja predvolilna zborovanja Stevensona močno obiskana, število Eisenhowerjevih poslušalcev pa se je zmanjšalo. In to je pojav, ki dokazuje, kam se je nagnila naklonjenost Američanov. Kaže, da je kljub pomoči Eisenhowerju naklonjenih finančnih mogotcev, tiska, radia itd. zmaga splavala po vodi.
EGIPTOVSKO-SUDANSKI SPORAZUM — Po daljših pogajanjih je general Nagib, predsednik egiptovske vlade, podpisal s predstavniki sudanske neodvisne fronte sporazum. Po sporazumu bodo splošne volitve v Sudanu premaknili na januar l. 1954, da bi jih lahko dodobra pripravili. Posebna komisija, sestavljena od 2 Sudancev, 1 Egipčana, 1 Angleža in britanskega guvernerja, bo v tem času nadzirala razvoj Sudana. Pozneje se bo Sudan odločil, ali se namerava priključiti Egiptu kot federalna enota, ali ne, ozir. ali želi postati samostojna država. Na ta način je egiptovski premier rešil vprašanje, ki je zastrupljalo medsebojne odnose s Sudanom, pa tudi britansko-egiptovske odnose.
Zbor volivcev v Radgoni
V	nedeljo, 26. oktobra, je bil v Radgoni zbor volivcev s področja občine. Čeprav so razglasili, da bo to veliko volilno zborovanje, je bilo navzočih le kakih 100 volivcev. Kdo je kriv, da je bil obisk tako pičel, saj je področje občine dokaj obsežno? Osvobodilna fronta bo morala v bodoče bolj agitirati za udeležbo, če bo hotela doseči, da bodo zborovanja taka, kot zahteva čas pred volitvami.
Zborovalce je obiskal ljudski poslanec Kovačič Efenko, ki je orisal položaj v svetu in doma ter govoril o pomenu volitev. Zborovalci so se zadovoljni razšli, čeprav brez razprave, ki naj bi sledila govoru njihovega poslanca.	-rko
V	Krncih so sestavili kandidatno listo
Majhna vasica Krnci, severno od Sebeborcev, je poznana malokomu Pa kljub temu vaščani ne spijo. Pred dnevi so imeli zbor volivcev, ki je sestavil in potrdil kandidatno listo za novi občinski ljudski odbor. Zbor je dobro uspel, ker so vsi vaščani strnjeni okrog OF. Za kandidate so predlagali najboljše člane OF, ker tem bolj zaupajo in so prepričani, da jih bodo ti lahko vodili po poti napredka. Od kandidacijske komisije predlagano kandidatno listo so enoglasno sprejeli.
Ob tej priložnosti so se pomenili tudi o šolstvu. Predlagali so, naj se v Andrejcih ustanovi popolna osnovna šola, ker bi v zimskem času bilo zelo neugodno pošiljati otroke v oddaljeno kančevsko šolo. Tovariš iz Okrajnega odbora za prosveto in kulturo jim je obljubil pomoč, da bi se zadeva čim prej uredila. Prebivalci Krncev so se zavzemali tudi za elektrifikacijo. Sklenili so, da bodo začeli pripravljati vse potrebno, da bi tudi v Krncih imeli čimprej elektriko. .
Glede volitev pa so se pomenili in obljubili, da jih bodo končali do 9. ure zjutraj. Gotovo bodo svojo  obljubo tudi izpolnili.	T.V.
STARE NAPAKE - DOBER POUK
Pretekli mesec so delavci, uslužbenci in upokojenci izvolili okrajno skupščino Zavoda za socialno zavarovanje. Ne bo napak, če se kritično osvrnemo na priprave in izvedbo teh volitev — ne zaradi kritike same, temveč, da bi v bodoče lahko pravočasno odpravili pomanjkljivosti.
Teden dni pred volitvami smo še ugotavljali, da v nekaterih podjetjih še niso imeli 'širšega sestanka z vsem članstvom, kjer bi se pogovorili o pomenu in značilnosti nove uredbe o socialnem zavarovanju Tak primer je bil pri gradbenem podjetju »Ograd« v Soboti, pa tudi drugod Sindikalni odborniki te podružnice so se zagovarjali, da svojih članov ne morejo sklicati kdaj koli, a poleg tega, da niso dobili nobene pomoči od okrajnega sindikalnega sveta niti od partijske organizacije.
Brez dvoma, da bi jim pomoč lahko mnogo koristila. Toda pri današnji decentralizaciji sindikalni odborniki ne morejo in ne smejo čakati le na »navodila« ali celo direktive od zgoraj. Največ je in bo odvisno od njih samih in vsega članstva njihove podružnice. Izgovor, da so obvestilo o volitvah dobili od okrajnega sindikalnega sveta šele pred kratkim, ni noben izgovor; že zato ne. ker so obvestila bila poslana mnogo prej, a še bolj zato. ker se je o novi Uredbi o ustanovitvi Zavoda za socialno zavarovanje mnogo pisalo v raznih časopisih, kar bi moral vedeti vsak
član, najmanj pa vsak odbornik.
Kakor se ugotavlja, tudi Okrajni sindikalni svet Sobota ni izpolnil svoje naloge zadovoljivo. Da je ni izpolnil, je odvisno od članov tega sindikalnega organa. Te člane pa so volile sindikalne podružnice, člani sindikata. Če bi pri zadnjih volitvah bolje izbirah, bi sedaj imeli boljše in sposobnejše ljudi, ki bi jim lahko pomagali in bi njihovo pričakovanje tudi uresničili.
To nam govori o velikem pomenu vsakih volitev. Te morajo biti dobro pripravljene ne le tehnično (okrašena dvorana, tehnični material, vabila z listki itd.), temveč mnogo bolj politično, da bo vsak član sindikata vedel, kaj voli in zakaj; da bo vedel, kaj vse bo odvisno od ljudi, ki jih bo izvolil v neki odbor ali okrajni organ; da bo vedel, kakšen pomen ima dotični organ za našo skupnost. Nekateri člani sindikata še ne poznajo dovolj svojih sindikalnih dolžnosti; kako naj potem vedo o Zavodu za socialno zavarovanje, o Svetu  proizvajalcev, ki sta bila uvedena šele letos, če jim tega ne bo nihče dovolj pojasnil.
O tem je treba premisliti predvsem sedaj, pred volitvami Sveta proizvajalcev. Ne sme se zgoditi, da bi spet klicali ljudi volit, ne da bi jim prej dovolj pojasnili, zakaj.
Sindikati imajo stalno vzgojno nalogo; to ni in ne sme biti kampanjska stvar. Toda ali ni čas pred takimi volitvami najprimernejši, da pospešijo in povečajo vzgojno delo. Brez dvoma je to lahko, če se bodo sindikalni odborniki za to zavzeli. Ljudje se zanimajo za vsako spremembo za vsako novo stvar, želijo jo poznati, zato jim jo je treba razlagati. Načini, kako to narediti, so lahko različni: na sestanku vseh članov, po skupinah, na diskusijskih večerih itd.
Če se sindikalni odborniki ne čutijo sposobne za predavatelje in pojasnjevalce naj zaprosijo pomoč. Oni pa morajo biti tisti, ki bodo to pognali v tek in nikakor ne smejo čakati, da bi
moral kdo drugi njih opozarjati na to dolžnost in jih celo siliti, naj skličejo članstvo. Zato je kritika čez odbornike in sindikalno podružnico upravičena in bo vse dotlej, dokler ne bodo sami prosili pomoči. Če pa je kljub vsem poizkusom in prošnjam ne bi dobili, bi njihov izgovor, da jim nihče ne pomaga, bil upravičen.
To pa ne zmanjša odgovornosti tistih, ki bi jim morali pomagati.
Ker je korist vsakega poedinca in skupnosti, da sindikati opravljajo svoje  naloge čim bolje, morajo poprijeti vsi, da se pomanjkljivosti iz preteklosti ne bi vlekle še naprej.
V Andrejcih na zboru volivcev več žensk kot moških
Pred kratkim so imeli živahen zbor volivcev, na katerem je bilo več žensk kot moških. Kje se lahko ženske postavijo, da so jim enake? Svoje zanimanje za zbor volivcev pa niso upravičile, ko je bilo treba predlagati kandidate. Zato je bilo čudno, ko so ženske predlagale, naj kandidirajo samo moški. Ali še vedno mislijo, da so moški pametnejši že zato, ker so moški? Kako bodo moški še gledali na njih, če se bodo same tako podcenjevale. Kljub takemu mnenju nekaterih žensk so na kandidatni listi tudi ženske. Niso se bale sprejeti tudi to odgovornost.
Za kandidate so izbrali ljudi, ki jih smatrajo za najboljše in najzaslužnejše. Gotovo bodo kot novi odborniki to zaupanje tudi upravičili. 
Na zboru volivcev so se pomenih tudi o čiščenju in škropljenju sadnega drevja. Prepričali so se, da jim bo drugače ameriški kapar uničil vse sadovnjake. Zato bodo zahtevah od slehernega vaščana, da bo temeljito opravil to delo. Pomenili so se tudi o graditvi gasilskega doma. Dvorana mora biti dograjena že v novembru, da bodo volili že v njej. Volitve bodo končali do 9. ure zjutraj.
Živel VI. kongres KPJ
V nedeljo, 2. novembra, je pričel v Zagrebu z delom zgodovinski VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Okrog dva tisoč delegatov, ki so jih izbrale partijske organizacije, se je zbralo na tem kongresu, z njimi pa so čutili in spremljali delo kongresa milijoni delovnih ljudi Jugoslavije. Čvrsto in nerazdružljivo vez našega delovnega ljudstva s herojsko Komunistično partijo Jugoslavije dokazujejo nešteti pozdravi kongresu, veličastna zborovanja v kongresnih dneh in mogočen val tekmovanja, ki je zajel delovne kolektive, tovarne, podjetja, zadružnike, žene, mladino, frontovce; skratka, vse delovne ljudi, naše domovine, v zadnjih mesecih pred kongresom. 
Ko je v nedeljo dopoldne otvoril kongres tovariš Tito, generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije, je zajelo prisotne delegate in goste ne-
popisno navdušenje in vzklikanje »Tito-Partija« se ni poleglo nekaj minut. Delegati so stoje zapeli »Internacionalo« in z enominutnim molkom počastili padle komuniste in člane CK. Po izvolitvi delovnega predsedstva so pozdravih kongres zastopniki Ljudske fronte, Jugoslovanske ljudske armade, Ljudske mladine Jugoslavije, Antifašistične fronte žena  Jugoslavije in predstavniki velikih delovnih kolektivov iz raznih krajev naše domovine. Po teh pozdravnih govorih je bil svečani del Kongresa zaključen. Drugega dne je podal tovariš Tito obširen referat o borbi komunistov Jugoslavije za socialistično demokracijo. Izvajanja tovariša Tita so navzoči večkrat prekinjali z navdušenimi aplavzi in odobravanjem.	 
Vse dni trajanja Kongresa so prihajala številna pisma, delegacije in pozdravi delegatom, Kongresu, Centralnemu komiteju in tovarišu Titu. Milijoni delovnih ljudi Jugoslavije so v teh pozdravih izražali svojo veliko ljubezen in predanost naši Partiji, povezano z veliko obljubo in voljo: tovarišu Titu, Partiji in domovini naša beseda — verno bomo izpolnjevali vse sklepe Kongresa za izgraditev naše lepše bodočnosti, za mir, za srečneje življenje delovnih Ijudi.
Veliko zborovanje v Soboti v počastitev VI. kongresa KPJ
V	ponedeljek zvečer so soboške ulice preplavile množice ljudi. Pred bivšo gimnazijo so se zbirali v veliko povorko, ki je bila dolga nad kilometer. Ko so godci, ki so bili na čelu povorke, prišli po Titovi ulici, okrog Trga zmage na avtobusno postajališče, je zadnji del povorke bil še vedno v Ivanocijevi ulici. Na avtobusnem postajališču se je zbralo okrog 4000 ljudi: šolske mladine, dijakov, mladincev, sindikatov, frontovcev, žena in vojske.
 Še vedno so gorele bakle, v zrak pa poletavale svetleče rakete, ko je pred pričetkom zborovanja zapel pevski zbor društva »Cvetko Kovač« Internacionalo. O velikem, zgodovinskem pomenu VI. kongresa KPJ sta govorila sekretar mestnega komiteja KPS Sobote tov. Roglj in predstavnik vojske major Bank.
V	resoluciji, ki so jo zbrani poslali VI. kongresu KPJ, so obljubili, da bodo spolnjevali vse sklepe, ki jih bo prinesel VI. kongres, in delali za nadaljnjo izgradnjo socializma in očuvanje naše samostojnosti. Člani sindikata na so v drugi resoluciji sporočili. da so spolnili svoje naloge v predkongresnem tekmovanju.
Zborovanje se je zaključilo s himno.
Cene masti, sladkorja in moke se ne bodo zvišale
Iz Beograda poročajo, da so se v zadnjem času v Beogradu in nekaterih drugih mestih razširile vesti, da se bodo zvišale cene masti, sladkorja in moke. Zato je nastalo ponekod preveliko povpraševanje po teh živilih, kar je povzročilo trenutno pomanjkanje blaga in motnje na tržišču.
Kakor se je zvedelo iz Gospodarskega sveta FLRJ, cene masti, sladkorja in moke ne bodo zvišane.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 6. do 13. novembra Nestalno s pogostimi padavinami, deloma v obliki snega. V nočnem času pogostokrat mraz.
Predvolilna aktivnost v Prekmurju:
Za tiste, ki nam hočejo slabo -pri nas ni demokracij
V minulem tednu se je predvolilno delo osredotočilo na zborih volivcev, na katerih so volilni upravičenci izbirah med seboj najboljše kandidate, katerim bodo zaupali vodstva svojih občinskih ljudskih odborov. Temeljite diskusije so bile zgovoren dokaz, da volivcem ni  vseeno, kdo bo predlagan in izvoljen, kdo bo zastopal njihove interese, zaradi česar so skušali tudi zbrati najboljše med najboljšimi.
Kateri pa so ti najboljši? Ah ne oni, ki so razumeli sedanjost, ki so se začeli boriti za izgradnjo socializma in ta socializem tudi poznali, ki so v redu izpolnjevali svoje obveznosti do države, ki niso manjkali pri nobeni delovni akciji za napredek svoje vasi in bivših KLO? Nepravilno je tedaj stališče tovarišev iz področja občine Cankova, kateri so doslej skupnosti dali vse svoje sile, a sedaj po prestanih težavah in ko teh težav ni več, hočejo vreči puško v koruzo. Res je, da so bili od sovražnikov socializma zmerjani z ravbarji in banditi, ko so izvrševali obvezne oddaje in odkupe, in da so ti sovražni elementi svoje sovraštvo prenesli tudi
na otroke naših poštenih ljudi. Vendar sedaj, ko vseh teh težav in zahtev ni, menda ne bodo kapitulirali, temveč vztrajali na poti, ki so si jo začrtali Naj se ne boje glasov, ki prihajajo od sovražnikov socializma, češ da je prišel čas, ko je prišla do izraza ljudska volja Ni volja ljudstva volja tistih nekaterih, kateri so bili vedno zadnji pri izvrševanju obveznosti do države, zadnji pri volitvah, a vselej prvi, ko je bilo treba kritizirati in ovirati izgradnjo socializma v naši socialistični Jugoslaviji.
Kdo si hoče danes tudi lastiti zasluge, da je pri nas tako široka ljudska demokracija, na podlagi katere bi hotel v kal nem ribariti — seveda po nek danji praksi? To so vsi tisti krivi preroki, ki so vse od leta 1945 naprej vsakodnevno določevali roke, kdaj bo konec socialistične Jugoslavije, pa oni ki niso s prstom mignili za dobrobit te nove Jugoslavije, pa oni, ki so na račun te nove Jugoslavije in na račun delovnega ljudstva kradli, poneverjali in goljufali. Smešno je, da taki in podobni tipi mislijo, da je naša široka ljudska demokracija le njihova in samo njihova zade-
va, ustvarjena le za njih, pa čeprav od vsega začetka obstoja socialistične Jugoslavije niti enkrat niso bili na volišču, niti enkrat niso izvršili svoje državljanske dolžnosti. Oglejmo si nekatere naše demokrate.
Vesela vdova in mlinarica Fartekova iz Kuzme si je pripravila svojo kandidatno listo Počakala je primernega trenutka, ko občinskih funkcionarjev hi bilo doma, obletala vse vogale hiš svojih somišljenikov adoptirala celotno Fronto v občini, Kuzma in pod okriljem te svoje pohčerjenke hotela ljudstvu pomagati s svojimi kandidati Ljudem pa se je čudno zdelo, da so med njenimi najboljšimi tudi taki, ki so bili že obsojeni zaradi klevetanja ljudske oblasti, pa tudi taki, ki še nikoli člani Fronte niso bili. Še bolj čudno pa se je ljudem zdelo to, zakaj ta državljanka s sedanjimi predstavniki ljudske oblasti ni zadovoljna. Ali zaradi tega. ker ji dopuščajo, da v mlinu, kjer je poslovodja, dela kar hoče da razpolaga z električno strujo tako kot ona hoče? Ali zato, ker so jo kljub temu. da je svojemu predhodniku — poslovodji stalno prišepetavala, naj ne daje državi moke, ker bo ta država propadla in bo moral zaradi tega odgovarjati Ali morebiti zato, ker ima v socialistični Jugoslaviji možnost, da hodi na dopustovanje v Opatijo in po našem Jadranu, česar ji njeni priljubljeni režimi v nekdanjih dobrih časih niso nikoli nudili? Pošteni ljudje menijo, da bo morala tudi vesela mlinarica enkrat priti pred ljudsko »sito«, da bo vedela, kaj se sme in kaj ne.
Že v prejšnji številki smo se dotaknili načina volilne agita-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2
»OBMURSKI TEDNIK«
M. Sobota, 7. novembra 1952
Obmurje pred volitvami
(Nadaljevanje s 1. strani)
cije Franca Horvata iz Filovec Ker se mož razburja, mu bomo tokrat prizanesli Dotaknili pa bi se njegovega pajdaša in vaščana Trajbariča in trdimo, da tak človek, ki je bil od osvoboditve pa do danes razširjevalec alarmantnih vesti, neutrudljivi napovedovalec preobrata v Jugoslaviji, saj je bila njegova priljubljena izjava, da
bo »vrag pometel s komunističnim režimom« in podobno, ne more biti najboljši občinski odbornik, še manj pa predsednik občine. Njegova povezava z Horvatom, raznimi Farkaši in Gutmani mu ne bo pomagala, kajti narod ni pozabil, da so se ti ljudje v težkih časih izmikali vsakršnemu delu, se bali kompromitirati — a takih narod tudi sedaj ne rabi.
Koltaj po starem - kako pa pošteni volivci?
Večina poštenih ljudi v občini Križevci govori, da je v vasi Lončarevci slabo politično delo, da so množični sestanki in zbori volivcev neobiskani, da je tudi volilna udeležba bila vselej slaba. Ljudje v tej vasi so neenotni, med njimi vlada neka mržnja, niso pa pripravljeni prihajati na sestanke, kjer bi iznesli svoje težave in probleme. V kolikor pa pridejo na sestanke, so pa večinoma taki, ki so povezani z reakcionarnimi krogi oziroma nasedajo tem krogom in trobijo v njihov rog. Da je temu tako, je tudi pokazal zbor volivcev, ki je bil sklican za 1. november. Ta zbor je bil sklican v pravilnem po zakonu določenem roku, volivci so bili pravočasno obveščeni, pa vendar se zbora razen nekaj izjem napredno misleči ljudje niso udeležili.
Ker se je na tem zboru šlo za to, kdo bo koga, je bil rezultat ta, da so nekateri nerazsodni elementi vrinili na kandidatno listo človeka, ki po presoji pametnih in napredno mislečih ljudi ne more priti v poštev za kandidata, ker tega ne zasluži in ga ne bodo poštenjaki volili.
Tega človeka smo že v prejšnji Številki »Obmurskega tednika« razkrinkali, vendar pa Emil Koltaj kljub vsemu s svojo agitacijo in smešnimi obljubami nadaljuje. Ob priliki zadnjega zasedanja OLO je bil Koltaj, kateri je na žalost odbornik OLO, razkrinkan zaradi svoje nedelavnosti, koristoljubja in drugih negativnih lastnosti. Vsi navzoči odborniki OLO so s ploskanjem odobravali mnenje, da Koltaj ne spada v vrsto odbornikov, ker se poslužuje nesramnih metod, grozi z nekimi zvezami z UDB in podobno.
Ob priliki razkrinkavanja Koltaj ni mogel priti do »sape«, akril se je v kot, da bi se izognil očitajočim pogledom vseh ostalih odbornikov OLO. Ko pa Je prišel domov, je grozil, kako bo »čondrašem« v OLO pokazal, kaj da je on in kakšne zaslombe ima.
Že 14 dni pred zborom volivcev je Koltaj letal od hiše do hiše in s svojimi pomočniki agitiral med ljudmi, češ kako dobro bo, če bodo njega izvolili za odbornika, da ima na najvišjih forumih velike zaslombe in da bo izposloval vaščanom Lončarevci, da v bodoče niti
davka ne bodo plačevali. Na sam dan zbora volivcev pa se je možakar domislil starih časov in pripravil svoj volilni golaž. Klical je mimoidoče volilne upravičence v svojo hišo, jih napajal z vinom ter obenem prosil, naj ga skušajo spraviti na kandidatno listo. Vino je svoj namen doseglo in Koltaj je zlezel v vrsto kandidatov.
Vprašanje je, kaj bo k temu rekla skupina poštenih in zrelih ljudi v tej vasi, ali bo dovolila, da bi bil Koltaj izvoljen za odbornika in ali res hoče imeti takega odbornika. Verjetno se še dobro spominja, kako je Koltaj nad poštenimi ljudmi izvajal teror, jim grozil, da jih bo dal odseliti v Kočevje in drugo. Res je, da je Koltaj te reči počenjal in se skrival za KP ter operiral z UDV. Partija je tega človeka pravočasno razkrinkala in po-
kazala vsem poštenim ljudem, da taki ljudje ne morejo biti člani Partije, niti v kakršnem koli oblastvenem aparatu.
Delovno ljudstvo ne bo dovolilo, da bi se vrinil na odborniška mesta človek, ki je doslej živel na račun vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Znano je, da je Koltaj še s tremi bivšimi člani KP ustanovil 1949. leta takozvano ekonomijo le zato, da jim ni bilo treba oddajati obveznih oddaj, ne plačevati davka, skratka, da so zaživeli svoje parazitsko življenje na račun delovnih ljudi. Nič se ne čudimo, če hočejo danes ostati še naprej na oblasti, ker jim pač tako prija in bodo lahko naprej vršili svoj zajedalski posel pod plaščem oblasti.
Upamo, da bo večina poštenih ljudi v Lončarovcih spregledala namene Koltaja in njegovih trabantov in preprečila, da bi Koltaj kot odbornik ščitil razne Harije in Kovače, kot jih je ščitil ob priliki obveznih oddaj na račun ostalih kmetov.
Mi pa še dodajemo to, da je Partija Koltaja izpljunila iz svoje sredine, ker takih oseb Partija noče imeti v svojih vrstah in naj ljudje ne nasedajo Koltaju, češ da je še vedno član KP.
V občinske ljudske odbore
bo treba izvoliti več žena
V predvolilni kampanji, ki je zajela domala vse kraje in naselja bo treba pogledati resnici v oči in temeljiteje reševati žensko vprašanje. Na področju ljutomerskega okraja so žene številčno zelo slabo zastopane v ljudskih odborih in drugih samoupravnih organih. Podcenjevanje ženske organizacije od strani krajevnih vodstev Fronte in množičinih organizacij je rodilo škodljive posledice; žene so začele zapuščati odbore političnih organizacij in ljudske oblasti kakor tudi gospodarske organe. Če v luči statističnih podatkov primerjamo udeležbo žena v javnem življenju iz leta 1949 z udeležbo v letošnjem letu, dobimo porazno sliko: letos imajo žene v občinskih ljudskih odborih 46 zastopnic ali 14 odstotkov od števila vseh odbornikov (v letu 1949 pa so imela v krajevnih ljudskih odborih 206 zastopnic ali 35 odstotkov od števila vseh odbornikov), v občinskih ljudskih odborih Osvobodilne Fronte 7 zastopnic ali 5 % (110 ali 19 °/o), v odborih sindikalnih podružnic 20°/o (40 %) itd. številčno manjša je udeležba žena v delavskih svetih in upravnih odborih podjetij, da ne omenimo okrajne vodstvene organe.
V	SEDANJEM OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU IMAJO
ŽENE LE 4 ZASTOPNIKE
V	okrajnem sindikalnem svetu in okrajni zadružni zvezi sploh niso zastopane, čeprav te organizacije obstoje že več let. Nad 60 žena, ki pridno delajo v kulturno-umetniških društvih, zastopa v društvenih odborih le ena žena, 87. požrtvovalnih gasilk 1 zastopnica, 586 članic kmečkih delovnih zadrug 21 zastopnic itd. Zelo slabo so žene zastopane tudi v vodstvih kmetijskih zadrug, kjer je med 130 odborniki le 10 žena. Prav tako so žene v manjšini pri udeležbi na roditeljskih sestankih, zborih volivcev, predavanjih in množičnih sestankih Fronte. Zaradi tega Je redkokdaj slišati njihov glas; zapadajo pod vpliv sovražnika in mu nasedajo. Posameznim ženam so napravili krivico tudi razni teoretiki, ki so takrat, ko se je začela bitka za rentabilnost podjetij, pod parolo »Žena v kuhinjo!« protizakonito odpustili Žensko delovno silo. V nekaterih zadrugah se je dogodilo, da so odpustili žene brezzemljašev, ki so bili drugod zaposleni ali pa so imeli več otrok. Tudi v ljutomerski opekami so na prvi mah odpustili vse Žene, ne da bi jim poprej preskrbeli drugo zaposlitev. Slične težnje so hoteli uveljaviti v trgovskih podjetjih.
ŽENSKA ORGANIZACIJA JE PREMALO VZGAJALA SVOJE
ČLANICE
Večkrat se je dogodilo, da žene niso hotele kandidirati v vodstvene organe zadrug ali oblasti; namesto da bi z glasovi podprle kandidaturo svojih zastopnic, so jih rajši Črtale iz kandidatnih list. Ta pojav dokazuje, da se žene ne zavedajo svoje številčne moči med volilnimi upravičenci in poslanstva, ki ga imajo v vodstvenih organih. Zategadelj jih bo treba pridobiti za to, da bodo same izbrale svoje kandidate, ki naj bi zastopali njihove interese v bodočih ljudskih odborih, in tudi zanje glasovale. Pomagati jim je treba, da bodo javno nastopile in za svoje kandidate pridobile tudi glasove moških volilcev. A kar je najvažnejše: Fronta naj bi jim vlila zaupanje v svoje moči, skratka naj bi jim pomagala do spoznanje, da so prav tako kot moški sposobne uresničevati važne družbene dolžnosti. Koliko bo to vzgojno poslanstvo uresničila, toliko bo spodrezala korenine škodljivim nakanam sovražnikov in posameznih protiljudskih duhovnikov, ki izkoriščajo zaostalost in versko prepričanje žene za uresničevanje svojih pustolovskih načrtov v boju proti pridobitvam naše ljudske revolucije.
Zato je vzgoja žena važna naloga frontnih organizacij, ki so prav zdaj v predvolilni kampanji poklicane, da pomagajo glasu naših žena do veljave v ljudskih odborih in drugih vodstvenih organih, kjer so še danes zastopane v malem številu. V množici volilcev naj zastavijo ves svoj vpliv, tako da bodo žene tudi v resnici izvoljene.
Takih odbornikov naši ljudje ne bedo volili
Občinski  ljudski odbor v Ivanjcih je dosedaj veljal za najslabšega v ljutomerskem okraju; zveza med njim in občani je bila dokaj rahla, saj je zelo neredno skliceval zbore volivcev, ki so se večkrat pritoževali zaradi nepravične razdelitve davčnih obveznosti na posameznike. Če je šlo za večje kmete, je ponavadi odločalo poznanstvo, botrstvo in osebne zveze s posameznimi odborniki začasnega ljudskega odbora. Tudi za občinske reveže ni znal najti sredstev za preživljanje Skratka: čakal je le na direktive od zgoraj, vse premalo pa se povezoval z volivci. Odtod tudi neporavnani davčni zaostanki in Še več drugih nalog, ki jih bo od dosedanjih odbornikov podedoval novi občinski ljudski odbor.
Med odbornike, ki so si z mlačnim in pristranskim delom napisali slabo karakteristiko, sodi tudi njihov predsednik Janez Mir, ki je ves čas poslovanja znal zagovarjati le večje kmete v občini. Da je temu res tako, dokazuje tudi njegov odnos do davčnih obveznosti. Ko jih je bilo treba pravično razdeliti na posameznike, se Mir ni potrudil, da bi to storil, temveč je rajši odšel na okraj in tam dokazoval, da so davki preveliki, da ima njegova občina neizvedljiv davčni predpis itd. Na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora je v razpravi hotel dokazati, da je vse ivanjske kmete suša enako prizadela in da zaradi tega ne bodo mogli poravnati povečanih davčnih obveznosti Niti besedice pa ni črhnil o tem, kako bi v Ivanj-
cih te obveznosti pravično razdelili, da ne bi bili oškodovani prizadeti kmetje. Kako je ta »borec« za delovne ljudi gledal na koristi naše družbene skupnosti, dokazuje tudi njegova izjava: »Davek je zato povečan, da bo država krila stroške, ki bodo nastali pri volitvah v ljudske odbore!« Menimo, da poseben komentar k tej izjavi ni potreben.
Pravi obraz tega zaščitnika večjih kmetov pa je pred kratkim razkrila finančna kontrola, in to prav v času, ko je gojil najlepše upe, da bo letos znova kandidiral za »Kralja na Betajnovi«. Zdaj je šele prišlo na dan, da ni zagovarjal zgolj večjih kmetov, temveč da je gledal tudi na osebne koristi, ki so ga zapeljale tako daleč, da je lani prijavil le 400 litrov vinskega pridelka Ko pa je prišel v zadrego zaradi svoje »pravičnosti«, je vneto trdil, da ni pridelal več vina. Priznal pa je, da je leta 1951 pridelal v istem vinogradu 1040 litrov, letos pa, ko je suša precej opustošila naše vinograde, 860 litrov vina Tako je sam zabredel v protislovje in naposled klonil pred ljudskim sodiščem. Zdaj bo lahko med rešetkami 3 mesece razmišljal o svoji kandidaturi.
Gornji primer pa 'opozarja vse volivce, ki bodo 6. decembra dali svojo sodbo o bodočih ljudskih odbornikih, da že pri izbiri kandidatov pazijo, komu bodo zaupali to mesto. Posebno pa še to velja za ivanjske volivce, ki so na svoji koži občutili Mirovo sebičnost samo voljo in pristranost, ko je šlo za skupne koristi.
Volilno zborovanje v Ljutomeru
Preteklo nedeljo je bilo v Ljutomeru volilno zborovanje, ki ga je priredil občinski odbor Fronte. Na zborovanju je govoril Član političnega biroja OK KPS tov. Aleksander Pirher, ki je med drugim orisal uspehe in težave na področju našega gospodarstva. Prisotne frontovce je opozoril tudi na delovanje klerikalne reakcije in na posledice suše, ki jo hočejo izkoristiti posamezni špekulanti in sebični kmetje v svojo korist.
Kljub temu, da je bilo zborovanje že drugič sklicano, ni bilo tokrat zadovoljive udeležbe. Med udeleženci je bilo največ članov sindikalnih podružnic, medtem ko je večina frontovcev, na svojo dolžnost pozabila. Kakor zadnjič, se je treba tudi tokrat vprašati: Ali so vodstva osnovnih organizacij Fronte storila vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi bila udeležba frontovcev na zborovanju bolj množična?
Za kandidate bodo predlagali najboljše ljudi
Zadnjo nedeljo v oktobru so se zbrali v Šalovcih odborniki množičnih organizacij iz vseh vasi te občine. Po oceni političnih dogodkov doma in v svetu ter o stanju Porabskih Slovencev na Madžarskem so sklenili, da bodo frontne in ostale množične organizacije storile vse, da bodo za kandidate za novi občinski ljudski odbor predlagani najboljši ljudje, ki bodo voljni delati. Pomenili so se tudi o volitvah zbora proizvajalcev, za katerega bodo volili delegate člani KZ. Zato bodo imeli izredni občni zbor KZ, na katerem bo treba oceniti tudi dosedanje. delo upravnega odbora. Zborovanja so se udeležili vsi učitelji tega kraja. Sklenili so, da bodo vzpostavili najtesnejše stike med množičnimi organizacijami in učiteljstvom, ki so vzgojitelji mladega naraščaja.
V Bučkovcih se je prebudila mladina
Na pobudo osnovne partijske organizacije v Bučkovcih se je v preteklem tednu sestalo nad 40 mladincev, ki so na svojem sestanku razpravljali o volitvah v ljudske odbore ter o gospodarskem in političnem položaju v svetu in doma. Napravili so tudi načrt za bodoče delo. Tako bodo ustanovili sekcijo »Partizana«, poslali dva zastopnika na fizkulturni tečaj v Mursko Soboto, v čim večjem Številu obiskovali pouk v kmečko-nadaljevalni šoli, v kateri bodo začeli poučevati že novembra, in organizirali šoferski tečaj. V ta tečaj se je priglasilo večje število mladincev. Precej zanimanja je tudi za plesne vaje.
Bučkovska mladina, ki je izvolila najbolj marljive mladince v novo vodstvo osnovne organizacije, je voljna pomagati pri delu za napredek v svojem kraju. Pozna pa tudi nekaj takih članov, ki na vsakem koraku rovarijo proti ljudski oblasti. Na zadnjem sestanku je javno obsodila početje znanega nasprotnika Cirila Magdiča, ki je v vinjenem stanju hotel preprečiti razgovor mladincev. Postavila ga je na sramotni oder in naročila ljudskim organom, da ga pokličejo na odgovornost.	Ks
Beseda naših bralcev Kako se Lendava razvija
Krivda za nedovoljno sodelovanje med »naftovci« in »Lendavčani« v kulturno-prosvetni dejavnosti je izhajala iz neke navidezne različnosti. Delavci in uslužbenci Proizvodnje nafte so smatrali, da so oni več kot navadni Lendavčani ker so zaposleni v zveznem podjetju. To je bilo pred leti. Sedaj so že ukinjene te pristojnosti in »naftovci« so ugotovili, da bi s sodelovanjem imeli večje uspehe. Pripravljeni so na sodelovanje, celo borijo se zanj. Želijo ustanoviti skupno godbo z Lendavčane Toda — kakor sem pred tedni omenil — težavt se je pojavila zaradi naziva godbe.
Zakaj se delovni kolektiv Proizvodnje nafte ne strinja, da bi še godba imenovala »lendavska« ali »mestna«?
Vzrok za to je v teritorialni razdeljenosti. Komaj so se rešili nesporazuma, ki je izhajal 
iz »lokalne« Lendave  in »zvezne« Proizvodnje nafte, jih je zadela teritorialna razcepljenost. V zadnjih letih so »pri« Lendavi zgradili veliko novih stanovanj za delavce in uslužbence Proizvodnje nafte. Tudi uprava se je preselila v nove prostore. Te hiše, stanovanjske bloke in prostore za upravo pa niso zgradili v sami Lendavi, temveč zraven mesta. Tam so postavili celo kino, ki pa ne pomeni mnogo — nasprotno, prej bi lahko rekel, da več škoduje ko koristi, ker poglablja teritorialno razcepljenost. To se vidi tudi iz obiskov filmskih predstav. Ne strinjam se s trditvijo, da je v Mesini kino predaleč. Kako daleč pa hodijo v kino prebivalci velikih mest; mnogo dalje, pa se jim ne zdi predaleč. Želeti bi pa bilo, da bi ob cesti iz naselja Proizvodnje nafte do mesta postavili električne luči in popravili cesto. Potem bi prebivalci naselja rajši zahajali v mesto.
Glavni vzrok za podeljenost med tem delavskim krajem in mestom pa ni kino, niti kaka velika naravna ovira, temveč je v nazivu kraja. Ali je naziv »naselje« ali, kakor ga nekateri še nazivajo, »kolonija« primeren? Tak naziv govori, da to ne spada k Lendavi. Zakaj pa je treba deliti kraj, kjer stanujejo delavci, od mesta? Ljudje, ki so tak naziv predlagali, gotovo niso dovoli premislil, kaj to pomeni. Zakaj prebivalci »naselja« ne bi mogli biti polnopravni Lendavčani?
Kdor premisli te stvari, mu je razumljivo, zakaj so »naftovci« bili proti temu, da bi se godba imenovala »lendavska« ali »mestna« ker se oni ne smatrajo za polnopravne Lendavčane niti jih Lendavčani ne smatrajo za take.
Gotovo bi tudi s stališča Lendave bilo bolje, če bi to novo naselje bilo del Lendave. Le poglejmo, kako se je po zadnji vojni razvila, kaj so v njej zgradili. Z eno besedo, če ne prištevamo novega naselja, nič. Vse, kar so zgradili, je bilo v primeri
z drugimi mesti tako malo, da ni vredno govoriti. in kam naj se Lendava razvija, če ne v to smer? Na enem koncu se drži Dolge vasi, pri kolodvoru sega skoraj do Lakoša, na eni strani jo oklepa strm hrib, na drugi pa pašnik, ki ga pogosto poplavlja voda iz potokov. Ali predel novega naselja ni najbolj primeren?
Zdi se mi, da je pri regulacijskem načrtu Lendave to bilo upoštevano in da je tako mišljeno. Če je to res, zakaj to naselje ne bi rajši imenovali »Nova Lendava«, če že mora imeti posebno ime? Zakaj ne bi imenovali ulice itd., kot je navada v mestih? Ne bi to lepše zvenelo in tudi prebivalci bi se drugače gledali kot sedaj? Mislim, da bi to mnogo prispevalo k zbližanju in sodelovanju »naftovcev« in »Lendavčanov«. Mesto pa bi lahko pokazalo velik razvoj v gradnji novih stanovanj. Gotovo tudi danes še ni prepozno to urediti ali popraviti Le premisliti je treba in nič odlašati. Čim prej, tem bolje.
Povedal sem svoje mnenje, o katerem bi bilo dobro se pomeniti z ljudmi, ko bomo imeli sestanke in zbore volivcev. Dodal bi še nekaj, kar pa ni tako nujno. Tudi teže bo urediti. 
Kljub temu pa menda ne bi bilo napačno na to misliti. Ko se mesta širijo, se priključujejo tudi sosednji kraji. Dolga vas se že dolgo drži Lendave. Tujec gotovo ne bi vedel, kako daleč sega Lendava, če ne bi bilo table z napisom. Druge razlike skoraj ni opaziti, le da v Dolgi vasi cesta ni tlakovana. Morda bo tudi ta vas še kdaj postala del Lendave, če se bo industrija še naprej razvijala in bo prebivalstvo naraščalo. Mislim, da bi Lendava s tem lahko le pridobila, pa tudi prebivalci te vasi. Zato ne bi bilo napačno o tem razmišljati, ko delamo načrte za nova kulturno-umetniško društva.
Jože K.
Opomba uredništva: Kakor smo zvedeli, se je zadnje dni že nekaj razpravljalo o preimenovanja naselja Proizvodnje nafte.
Pomota ali kaj?
Po dolgoletnem vestnem službovanju se je na državnem posestvu Črnci-Apače ponesrečil tov. Ivan Postružnik, star 48 let. Spodrsnilo mu je v hlevu, kjer je opravljal vsakdanje delo, in je padel tako nesrečno, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je po dvodnevnem trpljenju podlegel poškodbam. Bil je eden izmed najboljših delavcev, ki nam je kazal pot štednje, čistoče in tovariške zvestobe, ki se je vedno in povsod trudil za napredek gospodarstva.
Zato se nam zdi čudno, kako so mogli v njegov mrliški list napisati da se je ponesrečil po lastni krivdi. Morda so to naredili pomotoma. Med delavci in upravo podjetja se namreč nihče ne spominja, da bi Postružnik bil kdaj pijan. Bil pa je že več let kratkoviden. Stari pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva; zato se tudi najbolj pazljivemu človeku lahko pripeti kaj takega. Upamo, da bodo ljudje, ki so za to pristojni, popravili. Kajti vsi člani delovnega kolektiva lahko nastopijo kot priče, da Postružnik ni bil noben pijanec, temveč miren človek in poštenjak.
Sindikalna podružnica državne-
ga posestva Črnci-Apače
Mladinski sestanek v Soboti
Zadnji torek se je zbralo v Soboti v kinodvorani nad 200 mladincev-volivcev iz mesta, da se pomenijo, kako se bodo pripravili na volitve in kr ere mladince iz svoje srede bodo predlagali za kandidate. Zbrali so se mladinci iz gimnazije, vajenci, člani sindikatov in ostali. Zbranim je govoril sekretar mestnega komiteja KPS tov. Roglj.
Generalni sekretar CK KPJ tovariš Tito govori na VI. kongresu KPJ v Zagrebu
M. Sobota, 7. novembra 1952
»OBMURSKI TEDNIK«
Stran 3
PO PREKMURJU IN PRLEKIJI
Bralcem in dopisnikom
Zadnje dni smo prejeli več dopisov o pripravah na volitve, sestavljanju kandidatnih list in podobno. Nekaterih dopisov pa ne moremo objaviti, ker ne povedo nič posebnega. Zato prosimo vse naše bralce, ki bi nam hoteli kaj poslati iz svojega kraja, da ne poročajo le o tem, kdo je govoril na sestanku in kaj je povedal o zunanji in notranji politiki, temveč predvsem o tem, kakšno je bilo zanimanje za zbor volivcev, kakšne ljudi so predlagali za kandidate, ali so se poizkušali vriniti tudi nasprotniki naše družbene ureditve, kako so jih razkrinkali; prav tako, kako so obravnavali gospodarske stvari svojega kraja — ne tako na kratko, kakor nam je pisal neki dopisnik: »Tudi o gospodarstvu smo se pomenili mnogo koristnega« in nič več, — bralce zanima, kako so se pomenili, kako bodo naredili to in ono. Uredništvo
 LJUTOMERČANI SO OBISKALI GROBOVE PADLIH BORCEV
Preteklo nedeljo, ko so naSi delovni ljudje prižgali svečke na grobovih preminulih svojcev in znancev, je nad 400 Ljutomerčanov in okoličanov odšlo v povorki na pokopališče, kjer so pred grobovi padlih borcev in žrtev NOB obljubili, da bodo zvesto čuvali pridobitve narodno-osvobodilnega boja in dosledno uresničili oporoko padlih junakov. Zastopniki množičnih organizacij in ljudske oblasti so na grobove položili vence, vod Ljudske milice je izstrelil častno salvo, godba na pihala in pionirski pevski zbor pa sta se padlim borcem oddolžila z žalostinko in žalnimi koračnicami. Po enominutnem molku je množica v povorki odšla pred spomenik padlih borcev, kjer je ponovila žalno komemoracijo.
KMETIJSKA NADALJEVALNA ŠOLA V ČRNCIH V Črncih so zopet pričeli z rednim poukom sezonske kmetijske nadaljevalne šole na državnem posestvu. Pouk bo trajal vse zimske mesece. Letos je zanimanje za to šolo med mladino zelo veliko, zlasti še iz vrst zadružne in kmečke mladine se je prijavilo veliko število.
NAMIZNI TENIS V LJUTOMERU
Preteklo nedeljo so se v Ljutomeru prvič srečali člani pred kratkim ustanovljene namiznoteniške sekcije pri »Partizanu«. Tekmovali so v Titovem domu. Nastopilo je 12 igralcev. Med posamezniki so zasedli prva mesta Sandi Pevec, Vlado Cimerman in Stane Vizavišek, v tekmovanju parov pa Stane Vizavišek-Eman Štrakl in Sandi Novak-Vlasto Gačič.
Mladim teniškim igralcem želimo mnogo uspehov pri razvijanju tega lepega športa, in upamo, da bo njihova sekcija postala zbirališče mladih ljudi. Naši poznanci so že tokrat obljubili, da bodo v kratkem priredili več srečanj z gosti iz soseščine.
Gasilci so vedno pripravljeni
MOŠČANCI. — V oktobru je zgorelo gospodarsko poslopje Aleksandra Hašaja, štev. 11. Čeprav so domači gasilci kmalu prihiteli na mesto požara, so lahko rešili le nekaj gospodarskega orodja in dve kravi. Škodo cenijo na 42 tisoč dinarjev. Poslopje je bilo zavarovano, vendar za manjšo vsoto. Sumijo požig.
 NERADNOVCI. — Jožefu Kuronju, štev. 60, je zgorela slama, vredna 15 tisoč dinarjev. Gasilci so s pravilnim in hitrim nastopom rešili gospodarsko orodje, vredno 40 tisoč din, in obvarovali sosednje poslopje. Slama je bila zavarovana. Vzrok požara ni znan, sumijo pa požig.

ŽIŽKI. — Pretekli mesec se je užgalo gospodarsko poslopje v Žižkih štev. 71, ki je last Uprave doma onemoglih v Rakičanu. Požar je povzročil nepravilno zgrajen dimnik kotlovnice za žganjekuho. Dimnik je pred začetkom uporabe pregledala strokovna komisija, ki ga je odobrila. Kljub temu se je užgalo od dimnika in je začelo goreti gospodarsko poslopje. S hitrim nastopom gasilcev so obvarovali gospodarsko poslopje, vredno več sto tisoč dinarjev, pred upepelitvijo. Požar je povzročil 20.000 dinarjev  škode.
Vsem težavam navkljub
Danes ni več vasi v Prekmurju, kjer si ne bi želeli elektrike, če je še nimajo. Vendar je vsi ne morejo dobiti naenkrat, ker napeljava voda in omrežja ter instalacije zahtevajo mnogo dela. Med srečniki, ki jo bodo dobili v bližnji bodočnosti, je tudi Vaneča. Letos so že zgradili transformator, 3 km daljnovoda in 8 km omrežja. Potrebna jim je le še žica. Ker so v Vaneči hiše raztresene, bo napeljava elektrike stala mnogo več kot v ravninskih strnjenih vaseh — okrog 60.000 din na posameznega kmetovalca. Kljub temu hočejo imeti elektriko in že prispevajo v denarju. Najboljši predplačniki so: Banfi, Kolar, Kulič, Sečko, Obal, Veren Koren in še nekateri, ki so prispevali po 4000 pa do 10.000 din. So pa tudi taki, ki čakajo na pomoč od zgoraj in mislijo, da bodo dobili elektriko brezplačno in brez vsakega truda. Med temi je Ludvik Bedek. Beznec, tajnik bodonske občine pa se celo posmehuje: »Preden boste zasvetili z elektriko, vam bodo drogovi strohneli!« Pa se ljudje ne zmenijo niti za njega, čeprav je član občinskega ljudskega odbora.
Kronika prekupčevalcev
in nakupovalcev
Ne moremo jih imenovati drugače kakor prekupčevalce ali »črne nakupovalce«. Tako ime so si zaslužili s svojim delom, zato jim ga moramo priznati. Komu koristi njihovo delo, lahko presodijo ljudje sami. Čeprav stremijo za povišanjem cen in to tudi povzročajo, pa imajo od tega največ koristi sami, ker pri porastu cen vtaknejo velik del v lastni žep. Kajti oni v mnogo večji meri dvigajo svoje prodajne cene kot nakupne. Da bi preprečili špekulacijo in dviganje cen zaradi nevestnih in nezavednih nakupovalcev, so omejili Število teh na najnižje. Tako sme odkupovati v vsaki občini le po en pooblaščeni nakupovalec,  ki pa mora biti uslužbenec kmetijske zadruge. Kljub tej odločitvi pa se nekateri stari nakupovalci ne morejo odvaditi svojih navad. Poglejmo si nekaj takih cvetk.
Jožef Hari iz Kraščev je v enem dnevu nakupil sedem svinj in eno tele, ne da bi imel zato dovoljenje. Kdo naj ga kontrolira, koliko pri taki »trgovini« zasluži in če ne kupuje v Škodo kmetovalcev kakor tudi potrošnikov.
Franc Rauter iz Slatine Radenci je pooblaščen nakupovalec Kmetijske zadruge Slatina Radenci na njenem območju. To ga ni motilo, da ne bi prihajal čez Muro in navijal cen. S seboj je nosil tudi večje zneske v gotovini, s katerimi je plačeval nakupljeno blago. Tudi ta je škodoval skupnosti, kajti kmetijska zadruga je vsled tega morala dvigati cene svojim odjemalcem, kar so na koncu občutili potrošniki.
Štefan Tratnjek starejši iz 
Gornje Bistrice je bil kaznovan zaradi prekupčevanja s kmetijskimi pridelki s 30.000 din. Kljub temu — čeprav brez pooblastila — še vedno posreduje nakup kmetijskih pridelkov za razna podjetja, med njimi tudi za podjetje »Kmetica« Jesenice. Odkupuje predvsem proseno kašo.
Nekaj krivde je tudi pri podjetjih, zakaj ne stopijo v stik s kmetijskimi zadrugami, ki bi jim gotovo lahko nakupile zaželene kmetijske pridelke po enaki ceni, če ne ceneje, kot jim dobavljajo »črni nakupovalci«.
Anton Košar iz Beltinec 61 je enaka cvetka. Pred leti, ko je bil še obvezni odkup žita, je bil kaznovan z večletnim zaporom, ker Je skrival velike količine žita, poleg tega pa zatrjeval, da svoje obveznosti ne more izpolniti, ker ni pridelal žita. Tudi skrito žito je nakupil od drugih pridelovalcev — gotovo ne z dobrim namenom. Danes pa se predstavlja za nakupovalca vina za razna gostinska podjetja Vino ponudi z vzorcem, prejme denar in gre prevzet vino od pridelovalca. Naredi račun in celo podpisati ve za prodajalca in kupca. Na račun zapiše ceno vina in prevozne stroške skupaj, da ni mogoče ugotovivi, po koliko je vino. Jasno, da ga tako ni mogoče kontrolirati, koliko zasluži on. Vino je dobavljal tudi v Soboto.
Jožef Maisel, mlinar iz Beltinec je tudi nakupoval proso za Žitofond v Soboti, kar ne bi
smel. Od 10 kmetov Je odkupil 1666 kg prosa in ga plačeval po sumljivi ceni. Ali res naše trgovino ne zmorejo vseh svojih trgovskih poslov, da rabijo take ljudi?
Lebar iz Gaberja spada tudi med tako družbo. Neoziraje se na predpise, je kupoval sadje in krompir. Gotovo tega ni delal iz nekih dobrodelnih namenov do pridelovalcev, a še manj do potrošnikov, temveč je pri tem iskal lahek zaslužek.
Časar Ivan iz Bogojine 27 je gotovo računal, da se bo moka podražila, zato bi pri njej zlahka in dobro zaslužil. Čeprav je 
pripeljal moko iz mlina, ker je pred kratkim zmlel svoje žito, je šel v Tešanovce kupit še 300 kg moke. V tamkajšnji zadružni trgovini jo je tudi dobil. To mu še ni bilo dovolj. Tudi v domači zadružni trgovini je hotel kupiti večjo količino moke. Pa so se mu smejali vaščani, ki so bili pravkar v trgovini, češ kaj bo s toliko moke, ko pa je iz Tešanovec toliko pripeljal. Zato je tamkaj ni dobil. Kaj je nameraval s toliko moke početi, ni treba dolgo ugibati.
Kaj počno pionirji v Gornji Radgoni
Pionirska organizacija v Gornji Radgoni se je znašla v novem šolskem letu in se pridno lotila dela. V mestu delujeta dva pionirska odreda — na gimnaziji in osnovni šoli
S posebno ljubeznijo se je oprijel dela pionirski odred »Jožeta Kerenčiča« na nižji gimnaziji. V njem so včlanjeni prav vsi pionirji, ki delajo v dvanajstih interesnih krožkih Najbolj delaven je krožek za ročno delo, ki ga vodita tovarišici Golarjeva in Konečnikova. Starši so s tem krožkom zadovoljni, saj je zamašil vrzel v učnem načrtu, ki dosedaj ni določal obveznega ročnega dela. Pionirji se pridno pripravljajo na razstavo, ki bo ob zaključku šolskega leta.
Zelo pridni so tudi pevci in igralci, saj so že v tem šolskem letu priredili akademijo v čast Rdečega križa. Tako so se revanžirali za 3.000 din, ki so jih dobili od radgonskega Rdečega križa za revnega pionirja, ki brez te pomoči ne bi mogel v kolonijo.
Prav posebno pa so požrtvovalni pionirji-šahisti. Da so med njimi tudi mali šahovski mojstri, dokazuje pionir Maro-
ša, ki je dosegel prvo mesto med vsemi pionirji ljutomerskega okraja, šahovski krožek pionirskega odreda je imel tudi svoj brzoturnir, ki bo postal stalna oblika šahovskega dela na gimnaziji; pionirji se bodo vsak mesec poskušali v brzoturnirju. Še to: zadnjo nedeljo so imeli v gosteh tudi borce iz radgonske garnizije. Ko so se z njimi pomerili v Šahu, so morali priznati njihovo premoč v razmerju devet in pol proti osemnajst in  pol. Sedaj pa se pridno pripravljajo na povratno tekmovanje.
Pevski zbor pionirskega odreda na gimnaziji je prav tako pridno na delu. Že sedaj se pripravlja na proslavo Dneva republike. Zapel bo nekaj pesmic. Dramatski krožek namerava prikazati krajšo igrico, pridno pa vadi tudi folklorna skupina pod vodstvom tovarišice Simoničeve.	-rko
Gasilci v Noršincih so opravili izpite
Pretekli teden so imeli v Noršincih izpite za izprašane gasilce. Nad 40 kandidatov se je zbralo v majhnem gasilskem domu, da pokažejo pred komisijo svoje znanje, ki so si ga pridobili na 14-dnevnem tečaju. Med njimi je bilo precejšnje Število pionirjev in deklet, zastopani pa so bili tudi najstarejši gasilci. Izpitom je prisostvoval poveljnik Okrajne gasilske zveze tov. Flisar, ki je imel kratek govor.
Pričeli so se izpiti. Veselo je bilo poslušati kandidate, kako so razlagali svoje znanje. Nekateri so bili manj, nekateri bolj vznemirjeni. Odgovarjali so smelo in natančno. Eden izmed njih je na vprašanje: »Zakaj je stopil v vrste gasilcev?« odgovoril sledeče: »Zato, da pomagam svojemu bližnjemu in da čuvam ljudsko imovino.« Tudi dekleta so odgovarjala prav dobro. Za člane Je bila povprečna ocena tri. Najbolje pa so se odrezali pionirji s povprečno oceno štiri.
Ustanovitev „Svobode“ v Lendavi
Lendavski prosvetarji se pripravljajo na ustanovni občni zbor kulturno-umetniškega društva »Svobode« ki bo prvi četrtek v novembru. Ob tej priliki se bodo še bolj povezali v delu vsi Lendavčani, tudi oni od Proizvodnje nafte. Sicer so prvi koraki k tej povezavi že ustvarjeni z novo godbo, ki bo verjetno delala v okviru društva »Svoboda«.
Kaj se skriva za takimi govoricami
Zadnje tedne se po našem Prekmurju govori marsikaj: mast se bo podražila, sladkor se bo podražil in še kaj vse; moka pa bo celo racionirana na karte. Kakor kaže, so te govorice prišle prav iz vasi. Nihče jim ne bi pridajal velikega pomena, ker se je že marsikaj govorilo, pa se ni zgodilo, če ne bi vplivale na našo trgovino, na našo preskrbo z živili.
Čim so se pojavile govorice, so tisti, ki so imeli denar, navalili na trgovine. Kmetje so kupovali ne le sladkor, temveč tudi mast, in jo še vsak dan kupujejo, da je v trgovinah kar tesno. Kmet, ki je včasih prodajal prašiče in mast, jo sedaj kupuje in kopiči zaloge. Pri tem pa računa, da jo bo drugo leto drago prodal. Pridelovalci žita kupujejo moko in jo odvažajo z vozovi. Pa le do nedavnega, kajti trgovci so se pretekli teden zmenili in to preprečili — v kolikor se ne najdejo nepošteni poslovodje, ki se ne zmenijo za to, kakor v Lendavi. Kdo ne bi ustvarjal zalog, če le ima denar, ko pa bo drugo leto racionirana in bo na prosto spet draga, kot je bila včasih?!
Tako ugibajo kmetje, ki imajo v sebi še nekaj špekulantskih teženj, in pridno kupujejo. Odkod so prišle te govorice. pa se nobeden ne vpraša Ali se bodo uresničile, bo pa pokazala prihodnost. Pri tem ne pomislilo in ne upoštevajo, da naša država uvaža živila, ki nam jih vsled suše primanjkuje. Zato ne more priti do hujšega pomanjkanja živil, posebno če ne bo nihče kopičil prevelikih zalog. Da, prevelikih zalog! Prav nato računajo špekulanti.
To pa so hoteli izkoristiti tudi sovražniki naše socialistične domovine. Ce bi se našli ljudje, ki bi lahko pokupili razpoložljive zaloge, bi v trgovinah moralo zmanjkati živil. To se je trenutno zgodilo z moko v Soboti, pa le za kratek čas; po-
dobno pa je bilo že prej na vaseh. Naši sovražniki si to najbolj želijo, kajti to bi lahko vneslo med potrošnike zmedo, pa tudi nezadovoljstvo. Mar ne bi bil to za njih velik uspeh, ker kaj več ne morejo doseči? Toda tudi to jim ne bi nič koristilo niti omajalo naših borcev za izgradnjo socializma.
Odtod izvirajo te govorice. Čudno je le to, da se še vedno najdejo ljudje, ki jim nasedajo. Sicer pa jim pošteni ljudje ne nasedajo, temveč le tisti, ki bi iz težav drugih želeli kovati dobiček. Zato ni čudno, da nakupovanje moke povezujejo s ceno krompirja, češ če ne bo moke, bodo mestni prebivalci primorani kupovati krompir, pa naj bo še tako drag.
Toda, kakor vse kaže, so se taki špekulanti zmotili, kakor so se zmotili tudi tisti, ki stoje v ozadju in planirajo, kakšne parole bi naj vrgli med ljudi, da bi povzročile vsaj nekaj zmede.
»PARTIZAN« LJUTOMER — »RUDAR« VELENJE 3:4 (1:2)
Preteklo nedeljo so nogometaši ljutomerskega »Partizana« znova izgubili obe tekmovalni točki v srečanju z »Rudarjem« iz Velenja. Obe enajstorici sta se vztrajno bojevali za čim boljše mesto v mariborski podzvezni ligi. Mala razlika v golih pa nas prepriča, da so se domačini krepko upirali, nasprotniku, ki velja za favorita. V drugem polčasu so bili celo v premoči, vendar pa so zapravili nekaj ugodnih prilik pred vrati gostov, ki so dali dva gola po krivdi posameznikov iz domačega moštva. Domačini kakor gostje so bili zelo bojeviti, čeprav sta jih na igrišču precej ovirala blato in voda. Gledalci so celo izrazili mnenje, da je bila to ena izmed najbolj živahnih tekem, ki so jih videli letos na domačem igrišču.
Sodnik iz Murske Sobote je nepristransko vodil tekmo.
VSAK TEDEN ENA
PODJETNI GRADITELJI
A: »Nadaljujemo začeto delo pri zadružnem domu.«
B: »Mi tudi.«
A: »Res?! Po tolikih letih. Kaj pa delate?«
B: »V okna in vrata smo zložili opeko, da nam ga sever ne bo zametel s snegom.«
A: ???
Miši so napadle bankovce
Tovarišica J. T. iz Iljaševec je dolgo časa varčevala z denarjem in ga skrivala v predalih. S prihrankom je hotela kupiti opeko, s katero bi prekrila streho na svoji hišici. Da bi vedeli, kako je bila presenečena, ko je morala pred dnevi ugotoviti, da so miši temeljito obgriznile njene prihranjene tisočake.
Ubogala je sosedo, ki so ji svetovali, da naj obgrizene bankovce zamenja v Narodni banki. Zglasila se je v tej ustanovi in pred uslužbencem izjavila, da si bo vzela življenje, če ji denarja ne bodo zamenjali. Uspela je, čeprav je morala preboleti precejšnjo zgubo; na banki so ji sicer denar zamenjali, vendar pa so morali odračunati kar lep znesek, ki so ji ga doma požrle miši. Zdaj se ji ni bilo težko odločiti. Ko je pred uslužbencem izjavila, da se ji je to prvič in zadnjič zgodilo, je naložila denar na hranilno knjižico. Nikoli več ji ne bodo miši obžrle bankovcev! Če pa se bodo le kdaj lotile hranilne knjižice, jo bo lahko brez večje škode zamenjala v bančni ustanovi.
Prav bi bilo, če bi jo posnemali tisti ljudje, ki skrivajo denar v predalih in nogavicah. Koliko noči ne morejo mirno spati, ker se bojijo, da jim različni sovražniki strežejo po težko prihranjenih tisočakih. Ogenj, roparji, vlomilci — to so činitelji, ki prežijo po sadovih napornega dela. Zato odnesi prihranke v Narodno banko in jih tam shrani na varnem mestu. Tako se boš otresel nepotrebnih skrbi, lahko boš mimo spal, dobival boš obresti, a kar je najvažnejše:	koristil boš
skupnosti!	-ec-
Še: Mladinci se zbirajo
(V zadnji številki v članku »Mladinci se zbirajo« je nepredvidoma izostalo poročilo iz Velike Polane, oziroma je bil objavljen le en del in še ta tako, kakor da bi se zgodilo v Črensovcih.)
V Veliki Polani je bila dobra udeležba mladincev. Pravkar so se učili o ročnih bombah: en vod o metanju, dva pa o uporabi in sestavi. Čeprav poučujejo rezervni podoficirji, jim ne gre tako lahko ko takrat, ko so bili pri vojakih — teže se izražajo, ker srbohrvaščine ne uporabljajo vsak dan. Da pa bi se mladinci že sedaj navadili izrazov in nazivov, ki jih bodo rabili pri vojakih, je boljše, da se uporablja ta jezik. Mladinci to razumejo, zato nihče ne ugovarja.
Oficir z vojnega odseka je pomagal vaditelju. Pokazal mu je, kako je treba preprosto in razumljivo — čeprav v srbohrvaščini — razlagati. Najprej le osnovne stvari, da bodo mladinci dobili prve pojme. Potem bodo laže sledili predavatelju in si zapomnili.
Predstavnik občinskega ljudskega odbora nam je povedal, da so predvideli tudi politična predavanja, ki bodo popoldne. Prvo bo naslednji dan, sledilo jih bo pa še več. Torej niso pozabili na politično vzgojo; če bodo le dosledni pri svojem načrtu.	-Jože-
Vaški odbori OF, kaj ste storili za razširitev „Obmurskega tednika“ v vaši vasi?
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 7. novembra — Zdenka, Engelbert. Sobota, 8. novembra — Bogomir.
Nedelja, 9. novembra — Nevenka, Božidar.
Ponedeljek, 10. novembra — Andrej. Torek, 11. novembre — Martin.
Sreda, 12. novembra — Emil, Avrelij. Četrtek, 13. novembra — Stanislav. Petek, 14. novembra — Borislava, Nikolaj Sobota, 15. novembra — Polde Nedelja, 16. novembra — Jerica.
GIBANJE SONCA: v petek, dne 7. novembra vzide ob 6,51, zaide ob 16,40; dolžina dneva 9,49; v Četrtek, dne 13. novembra vzide ob 7,00, zaide ob 16,38; dolžina dneva 9,33.
GIBANJE LUNE: zadnji krajec dne 9. novembra ob 16,43.
SPOMINSKI DNEVI: 7. novembra 1942. leta je več tisoč Nemcev napadlo Savinjski bataljon pri Sv. Joštu nad Dobrovljami. Bataljon se je prebil skozi nemško obkolitev. — 7. novembra 1917. leta se je pričela v Rusiji velika Oktobrska socialistična revolucija.
MALI OGLASI
KLAVIR, izvrsten, zelo dobro ohranjen, znamke CzapkaStutzflügel, rjav, Harfenpedal, ugodno prodam. Informacije: Sobota, Gregorčičeva 9 (Cvetko). Ogleda se lahko v Mariboru, Trubarjeva 11.
PRLEŠKI VESELI TEATER priredi v nedeljo, 9. novembra, ob 15. uri v Ljutomeru v kino dvorani zaključno predstavo z dopolnjenim sporedom. Prijatelji smeha in razvedrila, stari in mladi, ne zamudite!
PRODAM pol orala zemlje, primerne za stavbišče. Poizvedbe na Lendavski cesti 11.
NJIVO, okrog 2 orala, v okolici Sobote prodam. Naslov y upravi lista.
RADIO znamke Sachsenwerk, 6-cevni, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO SOBO iščem ali grem tudi kot sostanovalec k mirnemu tovarišu. Ponudbe na upravo lista.
DELAVSKE ČEVLJE, dobro ohranjene, štev. 43, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista pod »Nizka cena« 
PISALNI STROJ (kovček), malo rabljen, kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Pisalni stroj«.
BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO, prvovrstni kamgarn, angleški — zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
PREKLIC!
Ludvik Kar, delavec, Sobota, Slomškova ulica, obžalujem in preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel 11. septembra t. l. o tovarišu Škrilec Janku, trgovskem pomočniku v Vidoncih, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
PREKLICUJEM VSE, kar sem izjavil v zvezi z Nado dr. Perkičevo dne 5. oktobra 1952 pri mizi dr. Starca v kavarni »Central« v Murski Soboti. — Ing. Zadravec Franc.
Zmagovalci brzoturnirja v šahu
Letošnjo jesen ob pričetku pouka na šolah so soboški šahisti ustanovili svojo sekcijo. Poleg dijakov se je včlanilo mnogo mladincev iz mesta. Dijaki so začeli takoj tekmovati za prvenstvo gimnazije. Sekcija je odigrala brzoturnir, da bi izbrali najboljše za tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Zmagovalci na brzoturnirju so bili: Bodrnjak, Kos, Režonja, Varga, Bakan in Tibaut. Finalni brzoturnir pa bo določil igralce za turnir v Ljubljani.
ZAHVALA.
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
J0ŠK0TA KLEPECA
bivšega trgovca v Belt ncih
se najlepše zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, cvetlic ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Beltinci, 31. oktobra 1952.
Žalujoča žena in otroci.
Stran 4
»OBMUKSKI TEDNIK«
M. Sobota. 7. novembra 1952
Janez Švajncer:
(6)
STRELI NA MEJI
Vinko je pozdravil prišleca: »No, Cmager, mislil sem že, da te ne bo. Samo tebe smo še čakali.«
Cmager je ožel kapo in si z notranjim delom predpasnika obrisal moker obraz. Vmes se je prestopal. Iz njegovih zakrpanih čevljev se je cedila voda. Z žico je bil pritrdil podplat k usnju, da bi obvaroval svoje čevlje pred skorajšnjim koncem. Med potjo mu je nekajkrat spodrsnilo, da se je komaj obdržal na nogah. Ko sta se z deklo spuščala po klancu k potoku, se je zapeljal po zadnji plati, da se Kata ni mogla vzdržati smeha. Od smeha so jo polivale solze, on pa je preklinjal za njo m se jezi na ves svet.	je srebal deževne kaplje,
ki so mu polzele po obrazu proti ustom.
»Prekleta steza, kako me je zdelala,« je vzdihnil. »Če bi dežja ne bilo, bi še kar šlo. In še ta vražja Kata je brila norca iz mene. Tule poglejte!« Previdno je dvignil krajnik dolge suknje, pod katero so bile hlače od vrha do pet kakor obmetane z blatom
»Lepo si se usedel,« ga je podražil Anza.
»Se bo že posušilo,« je dejal Pepe in ponudil Cmagerju čutaro. »Nagni,  le nagni, ne bo ti škodovalo,« je prigovarjal Vinko.
Cmager je vzel čutaro. Ko jo je odložil, si je globoko oddahnil.
Od Rojsa do meje je po bližnjici dobre četrt ure hoda. Pot je peljala po obronku hriba, tako da je graničar na meji podnevi že od daleč opazil človeka. Ponoči so se slišali koraki na ilovnati stezi. Kolovoz ni bil primeren za hojo. Vozovi so zarezali vanj globoke kolesnice. Tihotapci so se posluževali druge poti.
Vinka je prva gonja živine izmodrila. Gnala sta nekaj kravjih repov On je šel spredaj, Anza za njim. Tema je bila. Ko sta najmanj mislila na nevarnost, je v bližini zavpilo: »Stoj« Spustila sta živino in jo ucvrla vsak v svojo smer, kar so ju nesle noge. Srečno sta ušla, toda zaslužek je splaval po vodi. Nazadnje niti nista vedela, ali je bil graničar ali ju je nekdo ukanil.
Nocoj so spet zavili po skrivni poti ob gozdu po klancu. Šli so v gosjem redu. Tu so še lahko govorili in se klicali med seboj. Tudi najboljše graničarjevo uho jih ne bi slišalo. Zakrival jih je gozd, na drugi strani klanca se je hrib strmo vzpenjal proti meji.
Vinko je šel spredaj. Na vrvi je gnal telico. Čofotal je
 škornji po mokrih tleh, telica se je za njim udirala v blato. Kadar je preveč nategnila vrv in ni hotela dalje, jo je oplazil z bičem.
Anza je imel na vrvi privezane štiri krave. Znal je napraviti zanko. Zanke so tičale na rogovih in od ene do druge je bila vrv zrahljana v toliko, da krava ni preveč zadevala v sosedo. Tudi on se je jezil nad živino, kadar je postal. Naj bližjo kravo je tedaj dregnil z roko, da je potegnila ostale za seboj. Tesno za njim je stopal Pepe Njemu ta posel ni delal prevelikih težav. Dolga leta je prebil med živino, znal je z njo ravnati. Jezilo ga je le nocojšnje vreme. Včasih je pogledal kvišku, kakor da hoče z očmi prodreti skozi temo in ujeti nekaj svetlobe. Na dvignjeni obraz mu je pršil dež.
Miha je med potjo samo mislil, kako bi zaslužil čimveč denarja.
Cmager se je prvič udeležil nočnega pohoda. Dokler so sedeli v toplem hlevu, se kar ni mogel ogreti za to hojo po dežju. Že zaradi samo enega očesa se je bal, da to ne bo zanj. Kmalu se je tudi on privadil temu. Oko mu je nocoj nadomestil sluh. Zgodilo se je da so mu noge klecnile v kolenih in se je nalahno zazibal. Zaostal je malo za drugimi. Če ne bi tako razločno slišal njihovih korakov pred seboj, bi se mu slabo godilo. Že davno bi ostal sam nekje v gozdu. Previdno je stopal za njimi.
Pot se je vlekla. Cmagerju je upadal pogum. Noge so se mu pogrezale v blato in voda je uhajala skozi zakopane čevlje. Čutil je, kako so se mu lepili prsti na nogi. Ovojki — za nogavice ni bilo denarja — so mu mlahavo oklepali gležnje.
Toda šel je dalje. Pred seboj je videl lačno družino, ki nima denarja, da si kupi kruha. Hoče ji pomagati. Vinko mu je obljubil dobro plačilo. Zato mora vzdržati. Ne sme kloniti na pol poti.
»Ej!« je odmevalo nekje spredaj Vinko je klical.
Ustavili so se Cmager toliko, da ni zadel z glavo v kravo Pepetove skupine. »Prekleta krava,« mu je ušlo skozi zobe.
»Tiho bodi!« se je obregnil nanj Pepe, »ali sl pozabil, da nisi doma?«
Stali so na vznožju hriba. Krave so postajale nemirne. Vinko jih je znova poklical, naj pridejo za njim. Morda je
 trajalo minuto, dve, preden so se znašli. Cmager je bolj kot od mraza in  mokrote skrepetal z zobmi od strahu.
»Čujte me!« je polglasno poklical Vinko. Glas se mu je tresel. Govoril je hitro. »Zdaj se bomo razdelili. Jaz grem naprej. Tako daleč bom pred vami, da boste lahko takoj slišali, če bi se kaj pripetilo. Pojdite tiho in glejte na živino. Če bodo krave mukale, jih neusmiljeno tepite. Iti morate čimbolj previdno. Tiho, da ne bo slišati vaših stopinj. Anza, ti dobro poznaš to pot. Zato boš  šel naprej. Vsi ostali pojdite za njim. Ne pozabite svoje dolžnosti. Malo še počakajte, potem pa takoj za menoj!«
Njegove besede so se tipaje plazile v njihova ušesa. Tiho so stali in poslušali, ko se je oddaljeval.
»Zdaj pa z božjo voljo za menoj!« Jih je opogumil Anza in nategnil vrv s privezano živino.
Voda jih je poškropila. Čofotali so iz luže v lužo.
Cmager je začutil pljusk brozge na obrazu Krava ob njem je stopila v kotanjo, da je voda visoko brizgnila. Stresel se jo in preklel vse skupaj.
Anza je vlekel za vrv, da ga je bolela že vsa roka. Živina je bila muhasta. Pepe je brezizrazno strmel predse, Miha mu je vdano sledil.
Vedno bolj strmo se je vzpenjala pot po goličavi.
Kakor otroku so Cmagerju drhtele ustnice. Pregibal jih je neprestano in boječe pričakoval, kdaj mu bodo zmanjkala tla pod nogami. Silno je želel, da bi bilo že kmalu vsega tega konec. V glavi so mu vstajali dvomi pa se zopet razblinjali nekje v temi. Ko je zaprl oči, je kakor skozi meglo zagledal obrise s slamo krite bajte. Tam je njegov prostor, v katerega ga je milostno sprejel gospodar. Uborna oprema v tesni izbi, v njej žena in otroci. V shrambi vedno prazno. Veter sili skozi majhna okna in trga pajčevino. Črni leseni križi mečejo v mesečini svojo senco po hiši. Na ilovnatih tleh rišejo čudne podobe. Ni rož, ni petja, ne veselja, le žuljave roke se stiskajo v utrujeno pest. Jok otrok in pomanjkanje sta stalen gost v hiši. Krava ga je butnila v bok in mu pregnala temne misli.
(Nadaljevanje sledi)
Povej še ti, kaj misliš...
o medsebojnem zbliževanju naših ljudi. Vsakomur, ki dela v naših kulturno-umetniških društvih, je prav dobro znano, da so društvena gostovanja koristna in potrebna oblika medsebojnega sodelovanja in zbliževanja, ne le ljudi, ki nastopajo ha odru, marveč tudi ostalih prebivalcev, ki ob takih srečanjih nastopajo kot gledalci. Sodelovanje na kulturnem področju lahko rodi tudi politične uspehe; odstranjuje pregrade, ki so nekoč ločile ljudstva različnih pokrajin in zastarelo miselnost, ki so jo nekoč proglašali sovražniki ljudstva kot svojo doktrino, samo da so laže gospodovali nad ljudmi in si polnili svoje nenasitne žepe. Naši ljudje so tem sovražnikom že spodmaknili' stolčke, niso pa še docela obračunali z zastarelimi nazori, ki še danes več ali manj ovirajo medsebojno sporazumevanje in sožitje.
Da smo konkretni! Naša društva često podcenjujejo pomen gostovanj za medsebojno zbližanje delovnih ljudi. Naj navedem samo en primer. Ko je ljutomerska godba na pihala slavila svojo 30-letnico in se postavila pred ljutomersko publiko s kakovostnim programom, so me nekateri ljudje v Soboti spraševali, kdaj bo prišla k njim v goste. Želeli so jo slišati. Do gostovanja pa le ni prišlo. Tudi Ljutomerčani bi goste iz Sobote prav gotovo pozdravili, če bi se z dobrim kulturnim programom pojavili na domačem odru. Da je res tako, bi lahko potrdili tudi člani folklorne skupine Beltinčanov, ki so v času gospodarske razstave gostovali v Ljutomeru. Na žalost pa moramo ugotoviti, da v zadnjem času peša sodelovanje na kulturnem področju med Prekmurjem in Prlekijo, še bolj pa med Ljutomerom in Soboto kot okrajnima središčima. To zatišje, ki ga ni mogoče upravičiti s kakršnimkoli izgovorom o nezanimanju prebivalcev obeh mest za kulturno sodelovanje, ne dela časti odgovornim tovarišem, ki bi morali težnje svojih ljudi upoštevati in jih tudi v praksi uresničevati. Nesporazumevanje med posameznimi osebami ne bi smelo igrati odločilne vloge. Odločilna je le volja ljudi, ki so že nekajkrat izrazili željo, da bi čim prej prišlo do medsebojnega sodelovanja. Mura naj ne bi bila več pregrada, ki je nekoč ločila naše ljudi na Prekmurce in Štajerce, marveč naj bi postala most za zbližanje Slovencev, živečih v našem Obmurju, ki jim je skupen boj za napredek v naši deželi. Temu, velikemu hotenju pa se ni mogoče odreči!
Prav tako bo treba pomnožiti gostovanja vodečih kulturnih skupin v podeželskih krajih: Ljutomerčane še čaka hvaležno poslanstvo; kmečki ljudje
jih vabijo v svojo sredino. Zlasti sedaj pred volitvami v ljudske odbore naj bi podvojili gostovanja na podeželju. Tako jih bodo prav gotovo z veseljem sprejeli prebivalci Apaške kotline, ljudje, ki so v predkongresnem tekmovanju uredili več dvoran v zadružnih domovih. Pa tudi Ivanjkovčani jih bodo veseli, če se bodo pojavili v njihovi zadružni dvorani. Radgončani zelo radi obiskujejo dramatske predstave. Njihovo društvo jih je v zadnjem času precej razočaralo, zato bodo z veseljem pozdravili gostujoče kulturne skupine, ki naj bi vzpodbudile tudi domače kulturnike. Sicer pa, kdo bi naštel vse kraje, kamor bi bilo treba stopiti?
Rešiti pa bo treba tudi vprašanje najemnine za prostore, v katerih gostujejo kulturnoumetniško skupine. Nekatera društva, ki se morda boje konkurence, zahtevajo bajne vsote, ki jih gostujoči kulturniki ne morejo plačati. Tako je na primer radgonsko društvo dovolilo Ljutomerčanom, do gostujejo v njegovi dvorani, vendar le pod
nesprejemljivim pogojem, da morajo plačati za dvorano 4 tisočake. Ta zahteva je vendarle nekoliko prevelika, saj je pred prireditvijo težko ugotoviti, koliko dobička bodo prireditelju vrgle vstopnice. Zato bi bilo prav, če bi društva gostujočim skupinam postavljala realnejše najemninske pogoje, ki bodo sprejemljivi za eno in drugo stranko. Ponekod so celo toliko širokogrudni, da gostom zaračunajo samo režijske stroške, ki so nastali v zvezi s prireditvijo. Ni dvoma, da se bo treba o tem vprašanju temeljito pogovoriti in ga tudi sporazumno rešiti.
In naposled: prav bi bilo, če bi se v našem frontnem časopisu oglasili tudi tovariši, ki poznajo razmere v naših društvih in povedali svoje mnenje o tem, kako izboljšati sodelovanje med posameznimi kulturno-umetniškimi skupinami in društvi. V tem članku nanizane misli naj bi bile uvod v razpravi o tem vprašanju. Morda nam bo še kdo razodel svoje misli?
Kam privede površnost
Kam privede površnost kmetijske zadruge
Pred kratkim je v kmetijski zadrugi v Vidmu ob Ščavnici izvršil pregled poslovanja revizor OZZ iz Ljutomera. Ugotovil je, da zadruga izkazuje v poslovanju v letu 1951 in v preteklih mesecih leta 1952 večji primanjkljaj (ne izgubo!). Revizijsko poročilo našteva razne nerednosti in nepravilnosti. Inventure so bile v glavnem površne, včasih brez oznake datuma in brez podpisov vseh članov komisije; ob nekaterih inventurah niso primerjali vrednosti blaga s stanjem v knjigovodstvu. Nadzorni odbor ni kontroliral finančnega poslovanja. Ni bilo dnevne evidence o prometu z industrijskimi boni, zato ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja. Knjigovodstvo je bilo v zaostanku za več mesecev. Plače uslužbencev so bile previsoke, v nasprotju s predpisi uredbe. Službena potovanja so se opravljala brez potnega naloga in izplačila potnih stroškov brez obračuna. Poštno in delovno knjigo niso vodili, telefonskih razgovorov je bilo preveč. Temeljnice niso bile vedno v redu podpisane, razne priloge pa samo od knjigovodje. Pri izplačilih manjka podpis člana upravnega odbora. Zadruga ima več dolžnikov, za pravočasno izterjavo pa niso skrbeli.
Delala sta le trgovinski in lesni odsek. Dočim trgovina ne izkazuje dobička, je lesni odsek dobro gospodaril, zlasti
odkar je vodja odseka novi uslužbenec. Ugotovljeno je, da je knjigovodkinja prikrila primanjkljaj za leto 1951 tako, da ga je vknjižila na odsek za kože, računajoč, da bi ga krila z morebitnim viškom tega odseka. Čeprav je o tem obvestila takratnega tajnika zadruge, ta ni smatral za potrebno, da bi o tem obvestil občni zbor. Predsednik nadzornega odbora pa je dobil v zadrugi posojilo, čeprav ni vplačal zadružnega deleža. Ali bo v bodoče upravni odbor delal bolje?
Kdo je krivec za to? Glavna krivda bremeni zaenkrat poslovodjo — raziskava pa je še v teku. Ne glede na končne ugotovitve preiskave se  lahko že danes poudari, da je površnost  pri poslovanju nudila možnosti za poneverbe; upravni odbor pa je to površnost dopuščal, ker ni nadzoroval poslovanja — enako tudi nadzorni odbor. To bremeni tudi njih. Ti ne bi smeli dovolit da bi zadruga postala torišče nereda in nepravilnosti ter tako ugodna tarča nasprotnikom našega zadružništva.                    K.
DNEVNO ČEZ 400.000 POTNIKOV
V	vseh naših mestih se je promet po vojni zelo povečal. Povsod se pritožujejo, da ga z razpoložljivimi vozili  komaj še zmagujejo. Posebno živahen je promet v Beogradu, kar je razumlivo, saj se stektajo v njem glavne žile našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. V Beograd prihaja tudi največ tujcev. Zaradi hitro naraščajočega prometa dela pomanjkanje vozil mestnemu prometnemu podjetju čedalje večje preglavice.
V	Beogradu prevozijo vsa vozila na dan kakih 400.000 potnikov. Vozilo pa bi se jih najmanj še 30.000, če bi vozila zmogla tolikšen promet. Po Beogradu vozi 50 avtobusov in 33 trolejbusov.
Ali naši kmetje res nimajo denarja?
Letos se je že mnogo pisalo in govorilo o suši v raznih okrajih naše republike; sprva smo razpravljali le o njenih posledicah, slabih hektarskih pridelkih in težavah v zvezi s prehrano živine. Ljudska oblast pa je v zadnjem času uveljavila številne ukrepe za ublažitev škode po suši, bodisi da je dala potrebne kredite za nakup krme, ali pa dovolila izplačilo dolgoročnih investicijskih kreditov, ki so bili namenjeni našim zadrugam. Posamezni špekulantje in nazadnjaški kmetje pa so računali na znižanje davkov in se hkrati veselili, da bodo zaradi zmanjšanega fonda prehrambenih predmetov občutno poskočile cene kmetijskim pridelkom. Povedati je treba, da so na takih upih delali svoje račune tudi nekateri kmetje v ljutomerskem okraju.
Zato bo prav, če si od blizu ogledamo statistične podatke, ki nam odkrivajo finančni in gospodarski položaj kmečkega prebivalstva v našem okraju. Zadostuje le nekaj skromnih primerjav!
Po evidenčnih podatkih Narodne banke so kmetje dobili lani za prodane pridelke okrog 277 milijonov din. V ta znesek so vračunani samo prejemki, ki so jih kmetom izročila odkupna podjetja. Če pa upoštevamo, da je bil dotok gotovine v okraj za 140 milijonov din večji kot odtok, potem nam je lahko razumljivo, da so kmetom, ta denar prinesli razni prekupčevalci  iz drugih okrajev in republik. Ta znesek je bil koristnikom  izročen mimo bančne ustanove. Potemtakem so kmetje lani prejeli za svoje pridelke 417 milijonov din.
Na račun davkov pa so kmetje lani plačali 131 milijonov din ali 31 odstotkov od vseh dohodkov. Ostalo vsoto (286 milijonov din) in gotovino (najmanj 14 milijonov din), ki so jo dobili od delavcev in uslužbencev za prodane pridelke, so lahko porabili pri nakupu življenjskih potrebščin, zlasti industrijskega blaga.
Razmerje med kmečkimi dohodki in plačanimi davki se letos ni bistveno spremenilo. Kmetje so do 30. septembra t.l. dobili za svoje pridelke blizu 255 milijonov din, ki jih je izplačala Narodna banka, 64 milijonov din pa  neposredno od nakupovalcev. V skupno vsoto 319 milijonov din pa niso všteti dohodki, ki so jih kmetje dobili za svoje pridelke od delavcev in uslužbencev. V tem časovnem razdobju so plačali na račun davka 37. odstotkov od že ugotovljenih dohodkov.
Če upoštevamo, da so letos
začeli odkupovati večino pridelkov (krompir, jabolka, vino) šele v mesecu oktobru, povem lahko ugotavljamo, da se bo to razmerje bistveno spremenilo v zadnjih treh mesecih. Gospodarstveniki celo predvidevajo, da bodo kmetje ljutomerskega okraja prodali do konca t. l. še za 200 milijonov din svojih pridelkov.
Gornji podatki, ki temelje na evidenci okrajnega gotovinskega načrta, nas prepričajo, da je naš kmet v ugodnejšem položaju kot je bil lani, pa čeprav je občutil posledice letošnje suše, ki mu je požrla skoraj tretjino vseh pridelkov. Toda vsi kmetje niso bili enako prizadeti!
Ali imajo naši kmetje denar? Prav gotovo ga posamezniki imajo, še več pa je takih, ki ga nimajo. Kako si bomo to tolmačili?
Trgovska podjetja na področju okraja so lani iztržila za prodano blago nekaj nad 423 milijonov din gotovine, ne računajoč izkupiček v industrijskih bonih in virmanih. Delavcem in uslužbencem, ki so lani prejeli v obliki, plač in drugih prejemkov (doklade, hranarine, dnevnice) le 284 milijonov din in od te vsote potrošili okrog 40 odstotkov za neblagovne izdatke (stanovanje, promet, Članarina, izdatki za kulturne prireditve), je ostalo za kmetijske pridelke in industrijsko blago le 170 milijonov din. Večji del te vsote so porabili pri nakupu prehrambenih potrebščin, ki so jih dobili neposredno od kmeta. Zato lahko trdimo, da so prav kmetje pustili največ denarja v naših trgovinah (blizu 300 milijonov din), kjer so kupovali zlasti industrijsko blago, mnogo manj pa prehrambene potrebščine, ki jih večinoma sami pridelujejo. Potemtakem so se laže in bolje oskrbovali z industrijskim blagom kot pa naši delavci in uslužbenci.
Tudi letos, ko so naše trgovine do konca septembra iztržile za 382 milijonov din blaga, odpade na kmečko prebivalstvo 232 milijonov din ali 60 odstotkov od vsega izkupička.
Našli smo odgovor na gornje vprašanje: kmetje sproti trošijo denar pri nakupovanju blaga v trgovinah. Poznamo pa Še drugi pojav, ki je našemu gospodarstvu bolj nevaren kot prvi. Posamezni kmetje namreč prodajo le toliko svojih pridelkov, da se lahko dokopljejo do denarnih sredstev za najnujnejše življenjske potrebščine, ki jih sami ne morejo pridelati. Tako so naša podjetja lani odkupila na pod-
ročju okraja 270 vagonov žita, letos pa so kmetje prodali le 3 vagone žita. Če upoštevamo, da je bil letos pridelek žita pri nas za okrog 50 odstotkov manjši od lanskega, potem bi morali kmetje imeti v svojih kaščah še okrog 100 vagonov žita, ki ga ne bodo potrebovali za prehrano svojih družin. To žito so posamezni kmetje skrbno shranili in sedaj čakajo na boljše čase, ko bodo cene poskočile. Upajmo, da se njihove želje po mastnem dobičku ne bodo uresničile.
Kmetje, ki so si na račun naše suše izboljšali življenje ali pa so se oprijeli politike čakanja na boljše čase, lahko trdijo, da nimajo denarja. Vse prav in lepo! Toda zaradi njihovega početja ne sme biti oškodovana naša skupnost, ki bo le s težavo prebrodila posledice letošnje suše. Zato bodo morali finančni organi dosledno izterjati davke in od kmetov zahtevati, da odstopijo družbi vse tisto, kar ji pripada. Tudi gospodarski svet pri OLO je na zadnji seji sklenil, da je treba davčne obveznosti odmerjati individualno po kmečkih gospodarstvih,  ko da ne bo prizadet noben kmet, ki je občutil posledice suše. Pravilno in dosledno pa je treba obdavčiti vse one kmete, ki letos niso nič manj pridelali kot druga leta ali pa so se s špekulacijo dokopali do nenormalnih dohodkov. Hkrati so bili uveljavljeni tudi ukrepi proti tujim in domačim prekupčevalcem ki so v zadnjem času kar tekmovali pri navijanju cen kmetijskim pridelkom. Pri uresničevanju teh ukrepov pa so dolžni, pomagati vsi pošteni državljani, ki naj razgalijo pravi obraz prekupčevalcev in jih prijavijo oblastnim organom.
SMRTNE KAZNI Civilne oblasti v ZDA so lani izvršile 105 smrtnih kazni. Izvzemši predlansko leto, ko je bilo izvršenih 82 smrtnih kazni, je to najmanjše število v zadnjih 25 letih. Lani je bilo na smrt obsojenih 87 zločincev zaradi umora, 17 zaradi nasilja, eden zaradi roparskega umora.
NIZKE CENE!	KVALITETNO BLAGO!
Modno manufakturno blago, barhente, flanele, posteljna platna, inlete, oksforde, hlačevine, vseh vrst sukna za obleke in plašče, spodnjo in zgornjo konfekcijo, vseh vrst trikotaže in volno za pletenje v vseh barvah, domačo in uvoženo, vam nudi v veliki izbiri
Trg. podjetje »TEKSTIL" M. Sobota
s svojimi poslovalnicami:	
»TEKSTIL«, poslovalnica »IZBIRA«, Titova 13,
»TEKSTIL«, poslovalnica »MODA«, Titova 15,
»TEKSTIL«, poslovalnica »TKANINA«, Titova 25.
Neobvezno si oglejte naše velike zaloge in se prepričajte o solidni postrežbi in nizkih cenah,
SOLIDNA POSTREŽBA!	VELIKA IZBIRA!
,,OBMURSKI TEDNIK“ — tednik za gospodarska, politična in kulturna vprašanja. — Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OF Murska Sobota, predstavnik Jože Vild. — Ureja uredniki odbor. — Naslov uredništva in uprave:	Murska
Sobota, Trg zmage 5. — Postni predal 52. Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota St. 641-90332-2. — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Izhaja vsak petek — Tiska Mariborska tiskarna.