BOŽO RACIC: Razstava otroških ročnih del. V Zagirebu priredijo od 10. marca do 10. aprila 1922. pod pokuroviteljstvom prosvetnega ministm g. Svetozara Pribičevica razstavo otroških ročnih del. To vest prinašajo listi. Potrebno se nam zdi opozoi iti že zdaj vse tovariše in tovarišice na važnost te razstave in važnost udeložbe od strani naše dece s svo.imi ročnimi izdelki. Zaotroške ročne izdelke se zanimajo n. i>r. v Angliji najvišji znanstveni krogi. l.a.ii so priredili v Londonu razstavo ročiuh lzdelkov, za katcro sera namcnil 109 predmetov. Na otroške izdelke polagajo vso važnost in skuša.io zainteresovati za nje v t.rvi vrsti starše in vzgojitelie. Na videz poipolnorna preprosti izdelki imajo svoi daleknsežni pomen. V njih se skriva veškirar samonikel umetniski talent. ki pa ne dobi vsled nezadostne izobrazbe in vsled spon tesnega vaškega ol%zoria notrebnesa razmaha. Navadno kažeio potem taki ljndje prece.išnjo ročn<-St v izdelovanju in popravljaniu ra,zneea domačega orodja ali pa se povzpnejo kveč.iemu do primitivnega diletanta. Na deželi imaino večkrat priliko opazovati take samonikle talente. ki prekašajo s svojimi risbami in drueimi izdei.ki svoje součence. Le škoda, da nimajo tiavadno ti reveži sredstev, da bi se izohrazili in tako potonejo v vsakdan.josti. Avstrijska vlada ni imela smisla. da bi bila podpiraia talce liudi. Danes i>a nam iamči že sama oseba prosvetnes.a ministra. da sc bodo dobila sredstva za nadaljno izobrazbo lunetnikov-samonkov. Prepričani smo. da se bode na ta način razvil marsikak na.ven pastirček-rezbar v resnega umetnika. Iz otroških izdelkov gleda individualnost učenčeva in obenem narodni karakter. Zato ie treba skrbn.o paziti, da ne vplivamo na delavca. kaiti sicer preti ne varnost. da se pokvari bistvo. Strokovn.iaško oko pa tjidi takoi opazi tuio po- iuoč in s ~e.!i oade vrednost nredineta ra-_štavlja!ca. Ijčitelj na.j daje kvcčjcnm ut;budo za ustvarjanje in oskrbi uiogoce materiial. ki ga r.a. naj da učencu na iz_ b'."o. Marsikdo bo v zudiregi zaradi izdelkcv. ker ne ve kai naj bi nabiral. p(). znate li kaka otroška dela. ki ste jili videli že dostikrat. pa §te šli popolnoina ravnodušni mimo njih. Mala Micika j. vzela doma ob materini nenavzočnosti iglo s konceni. nekai krp in velike škarje. S teni »alatom« sede n_a hišni i>rac:. ali pa se stisne v kotiček pri vrtni ograji ter zaone <voi oosel. Sosedova Katica i-i ci-azi in že ie ori njej. Začne se razgovor. začne krojiti in šivati. Kmalu ie nareien oredpasnik. kmaln so eotovi rokavci. Sedai ie treba še punčke ali lutke. Tudi t.i .!c v kratkem času iz^ojovljena in nos;;o io na krst. pestuieio. miluiejo in rai.MO ž njo .. Konec vsemu naredi materin klic. Drugič na.idemo no dežju na cesti ce! kui. kuharic. Ena mcsi »testo«. druga ie že gotova s kolačem. tretia pa jemlie ravno iz peči. Za Božič je mnoa:o posla okoli hišnega kr>ta. kjer se postavljajo j:.s!ice. Iz raznih pestrih odrezkov izdeluie.io naše male bi.ino cvetie in hite por.tavljati v kotn i>ri neči svoi Bcžič. Nelhiren otroški duh ie noiln .ijmetniške sile — ustvaria kar naprei dan za dnem. Dečkom ie na rdcči pipec vea-ni tovariš na p:iši. kier ma krati čas in ea včasih tako zamoti. da gre živinče v škodo. P_vo, za kar rabi pastir.in pipec ie za rezanje šijo in palic, s kojirni naganjaio živino. SpoinlaM. ko ie šib.ie mo-/evno. je doba za pisar.ie palic. Takrat najdeš pri vsakem a:rmu odrezke in obrezke ter razpokane ce^ke — neusp.he piščalke. Po gozdiu _a vidfino obeljene mlade kostanje. h iubja so si naredili na.stir.ii ko<zole. kaipnso nabrali rdečili iaeod Polet.ie zvabi deco k \:A\. Celc .. lavnice nastajaio ob studencih in pou,-ki!i. Mlini se vrste z različnimi kolesi in »kovači« nabi.ia.io po starih kosah ali steklovini. Gradiio se splavi in ladje. ki odnašaio razne tovore v obljubljeno Ameriko. Na lapornatih in glinastili bregovin nastaiaio ateljeii. kjer se neumcnio dela. Lonci. kozice in druga poscda se suši na :/Ł0čem solncn. Delaio se razne človeske in živajske figure ter srradijo hiše. cerkvc in ^radovi. Ob času treratve poskušajo delati stiskalnice in tolkače. Pirideliki se spravlicjo. kleti in shrambe se polnijo. Iz koreiiia in nese delaio živino, ki io zapirajo v nleve. Kako? Debeli konec korenja aa:?rei objnien in podprt z dvema klinčkoma da— pitano prase. ki ne more zaradi debelosti več hoditi. Le še sedi. oprto na prednii nosri. Na enak način delajo tudi cstalo domačo živino. Zimski čas prinese v hišo domačo obrt. Stari popravH. ruzno orodje in delaio novc stvari: I\^^elo koše. košare. sejače. tobolce (oslovnike). kosišča itd. .Mali posnemajo ali pa liiii buina fantazi'a pomoire do novih del. Miili umetniki skrivaio ood zapečkom iarme. dele vozov ..reslice. vretena. *kolovrate. uačke itd. Vse to se dela kradcuia. ker iih vednn pregania — metla. Navadtio se znajdejo vsi taki »umotvori« na smetišču. ali pa nostaneio žrtev vse uničuiočega nlamen-n. Škod_a! Vendar na so tuui pod.jetni -možje« vmes. ki skrbe tucH za vnovčenje svoiih izdelkov. Za koniad kruha ali nest orehov dobi odiemale: niarsikai Posebno vredne stvari p.a srredo celo ra denar. "Sedanu akadcmični slikar Klemenčic m. srotovo na zameri. če novem tu nekai iz nie?ovih mladih dni. Liudsko šolo je obiskoval v Boštanju ob Savi in ie kazal vclik talent v risaniu — oosebno soreten na ie bil v rezbairstvu. Narisal nam ie nebr^i svetnikov. angelov in Kristov. Delal ie lične tabemakl.e in monštrance. Še danes lahko najdcmo v nekaterih hišah <raznefa. ki iih ie napravil Grofov FranceU kot učenec ponaviialne šole. Vsi smo Łj} (;bčudovali — oboževali. Imel je k sreci nriliko. da _e ie izobrazil in nostal naš slikar. Enako je bilo s pokojriini Šteticeniki ie na izrezlial čuda Mariiinih sohic. S^ enoea smo imeli tam doli. ki ie stal P^o ^reficevim vnlivom: Toniažinov 5°%c Po$tal ie skromen nodobar in se presel'' že i>red več leti v Ameriko. Tovariš Jtir' ko na Razboru nam ie nekoč kazal IePe stvarice pastiria-samouka. Preskrbel wv le moistra in čez nekai let miii ie ipo&'al kot hvaležen sponiin več lepih del. Vidimo torei. da nam nudi že šolsl« deca marsikai zanimivega in da sc nok^" žeio že v liudski §oli ne redko lepi talefl^ Ze iz teea__ stališča je treba vse pozorn0^ sti risarskemu pouku. kamor uveden1' (udi modeliranie. Opazo vanje otroških izdelkov nain ,)Clkrue iiuirsikaj. Prvo je otroški nagon |lSlv'ananja, drueo pa individualnost učen- •eva. ki (e včasih. različna od njegove ^,u,nii'Sti ali obnašanja. včasih pa se krije [i;:.uinoma s terniperamentom otroka. Navadno so bili na šolah, kjer sein sli./boval. dcčki boljši risar.ii od deklic. fu v Adlešičih je pa narobe. Dečki sc nerodni in neotesani kot stari Graničarji, j/jciiii ie .>ri deklicah zelo razvit čut za lfipoto. Tu sc že začne vsa noezija jugoslfvenske mehke ženske duse Pri nekaurili deklicah 'e razvit čut za simetrijo, jiarinonijo burv. druge zoipet krasno razjcio in izpolniio postor, zopet nekatere [iniijo izbcren talent za konvponiranje ornaiiientov. Vsaka risba pa ima nekaj svo¦c-a —¦ koipiranh ne poznaio. To ie znak Di-cccišnje r.iroiUiktivne umetniške sile. lz vst-h risb pa dilia individualnost otr.okova. Zadnjič je ojdedoval te risbe profesor Jariko Lav/rin. naš roiak. ki .ie nastavljen Kaf redni nrofesor na vseučilišču v Notini_aniu na Angleškem. Ta gosppd ie naravnost frapantno pogodil z.načaj risariev. Takole no šolskih predalih, po učiteljskili niiznicali. naidemo vedno razna konfisc-irana »Corpora delicti«. Poglcjte jih in videli bodete, da so to raziii otroški izdelki! Terri bo treba dodati še nekaj novih in 'nokoraižvfi deco, da bodo še kaj naredila. Pot^jni bodemo lahko razpola2;i'i s tiscči na.irazličiieiših del za slovenski del naše domovine. Prej ali slei pa mislimo tudi na šolske imuzeie. kier bodemo hranili taka dela. Prenričan ?cm, Ja bode to zanimalo starše. še boli na otroke ko bodo odirasli in -O-do kazali svoja dela svoji deci: _G/eite. taiko smo delali mi. ko smo hotli!> v solo.« Vedno večje ie naše delo in io v šoli. naši dobri priiatelii nas oa pitaio z lenuhi! Pokažimo tudi na razstavi v Zagrebu -da 'e to srda obdolžitev! Iz naše organizacije. Skupne zadeve. I. Skupščina UJU poverjeništvo Ljubiiana dne 3. in 4. septembra t. L v Rogaškl Slatini. D e 1 e g a t i. XVIII. CERKNIŠKO - LOŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO: 55. Punčuh Leopold — Gor. Lagafec. 56. i.emržgar Ir,ma — Cerknica. — Namestnika.: 47. Stravs Karol ¦— Dol. Logatec. 48. Modic Marica — Cerkndca. XIX. UCIT. DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO: 57. Doberšek Drago — Prevalje. — Namestntk: 49. Feinig Ivo — Mežica. XX. NOVOMEŠKO UČIT. DRUŠTVO: 58. Matko Davorin — Novo imes.o. 59. Ekel Oizela — Novo mesto. 60. Jeraj Valonja — 2užeiiiberk. — Namestniki: 50. Clašici Marija — \ovo mesto. 51. Franke Marija — Dobnič. 52. Rjpas Ervina — Žužemberk. XXI. UČIT. DRUŠTVO ZA PREKMURJE: 61. Požegar Avg. — Gederovci. 62. Sadar Mirko — Sp. Lendova. 63. Franjek Mariia — D. Bistrica. — Namesitniki: 53. Cepuder Leo — Mi- lttici. 54. Klaus Marija — Turinišče. XXII. RADOVLJIŠKO UČIT. DRUŠTVO: 64. Baebler Leopold — Bled. 65. Schiffrer Egtdij — Jesenice. — Namestn. 55. Drol Katarina — Zasip. — 56. Korošec Milica — N. XXIII. SLOVENJORAŠKO UClT. DRUŠTVO: 66. Purkhart Josip — Št. IIj pri Mislinji. — Namest.: 57. Grum - Stanonik Frančiška — Sv. Florijan v Doliču. XXIV. MARENBERŠKO UČIT. DRUŠTVO: 67. Womier Ivan — Muta. 68. Golob Josip — Vuzenica. — Namest.: 58. Robič Ivati — Vuhred. 59. pjrc Maks — Marenberg. XXV. UČIT. DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BIIŽNJO OKOLICO: 69. Hren Anton — Studenci. 70. Kožuh Lojzka — Maribor. 71. Tamažič Janko — Mard- bor. Namest.: 60. Tušak Rado — Krčevina. 61. Tamažič Marija — Maribor. Vsa ona društva, ki še niso prljavila dele- Ratov, nujno prosimo, da store to čimiprej! Sa- 'r'Ostoine predloge in nasvete ie treba prislasi.i ;ni Poverjeništvu vsaij tri dni pred skupščino, Slcer ne pridejo v razpravo. Poverieništvo Ljubljana. l)f'l!ŠU V-' + Slcvenigraško učiteljsko društvo bo zbn- rovalo dne 18. avgusta 1921 ob 9. uri dopoldan v ¦^lovenigradcu s siedečim dnevnim redom: 1. Zapdsnik zadnjcga zborovanja. 2. Ev. dopisi. 3. Risajnje v ljudski šoli. — Predava gospoj l!'ofesor Gvajc iz Maribora. 4. Shičajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. + Učiteljsko društvo za mariborski šolskl oltra5 ie zborovalo dne 4. avgusta t. 1. v Mariboru ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma pri D°voljmi udeležbi. Pocastil je naše zborovanje g. Vseučiliški profesor dr. Karel Ozvald, ki je na pozdrav tov. predsednika Albiiia Spreitza oJzdravil z uvaževalnimi bcsedami o tesni združitvi vseh vzgojnih faktorjev od ljudskošolskega učitelja do vseučiliškega profesorja. Nato časitita tov. predsednik v imenu društva jia poroki tov. blagaj-iučarke Minke Punčuh z g. u.ediiikom Reh.arjem, želeč no\iaporo_ene<mu paru nebroj let neskaljene sreče. Tov. Knaflič stavj pred prehodoin na dnevni red mijni predlog, da se takoj izvoli deputaeija za sprejem g. kraljevega namestnika Iv. Hribarja, ki počasti dne 5. avgusta Maribor. V deputacijo učiteljsitva za mariborski šolski okraj ao enoighisno izv-oljeni tovariša KnaflK Radoslav, Pučelik Friderik in tov. Marija Godec. NadaJje graja predsednik z ostrimi besedami tistega »poaniLoivanja vrednega« tovariša ali tovarišico, ki prcdaia izvajanja društvenikov k razmim vprašainjem v neoku&ni obliki takoj izvestnim čačiukojii. — 1. točko dnevnega reda tvorija &tanovske zadeve. Sp'oroča se .odgovor prcdsedniki nakup.ovalne zadruge državnih na.nešče.ncfv glede modalitet pristopa-naših članov k tej zadrugi. K drugi točki dnevnega reda govori tov. Iv. Robnik 0 r.okotvoniem pouku. Predavanije ie tov. Robnik mojstrsko zasnoval. Dckazoval ie upravičenost rokotvornega pouka v ljudskf šoli, prikaz,2il v^ajemno delavanje duše s telesam, onsai smoter rokotvorncga pouka in pcdal je tudi delovne stopnje za ta pouk. Razkazoval je tudi nekaj krasnih izdelkov nčenccv. Predsednik se predavatelju iskreno zahvali, želcč, da isti obiavi krasni referat v »Popotniku«. — Z odobravaniein spreieto. -- Preide se k predlogom. Predsednik prosi zborovalce, da precizirajo stališče, ki naj ga zavzema naša delegacija pri pokrajinsid sfeupščini v Rogaški Slatini glede sprejema društva mešianskošoiskega učiteljsfcva v UJU. Debata o fem ie bila obšinna. V njo so posegli tov Knaflič, Mar. Godec in Lasbacher. Sklepčno se sklene, da se puste delegaciji prnste roke.. Nadalje se ostro graja huijskanje lzvestnih listav prcti naišemiu stanu. K tei zadevi so govorili tov. Škerjanc, Knafli^, Zemljič in Robnik. Končno se naroča predsedniku, da tozadevno pntrebno ukrene. Tav. Šiianec stavi «ek_] umestnlh predlogov, ki se po sprejetju odpoSliejo poverjen. UJU. — Tov. Zemljič. srovori še o vročinskih počitnicah. Sklepčno želi predsednik vsem tovarišem !n tovarišicam vesel oddih v počitnicah in zaiključi lepn uspelo zbcTGvanje. J. R., tajiiik. + Diuštvo upckojenega uč.teljstva v Slovenifi vabi m;ve čl:.ne — bodisi podponnc a'.i prave — pcd" svoje okrilie. Društvo ima nad 130 članov, šteje pa med člani zelo malo podpornih in ravno teh nujno potrebuje za svoj. obstoj. Hvalevredno je, da se spomlnjaio naišega društva celo nekatcri učitelji iz Prekmuria. Tov. A. Pavčič nam j(^._ti. poslal 52 K p-dpore, drugi tovarišd po 20 K. Med svojimi dobrotniki nahaiamo tudi neko hranilnico, ki se našega društva sponmi ivečkrat z zneski po 20 iK. Tovariši in tovarišice, pristopajte k društvu! Pomislite vendar, da izplača društvo za vsaik smrtni slučaj preostalim podporo >v znesku od 400 do 500 K! Društvom pošljemo pravila in položnice — ravnotako posameznikam, da vplač.ajo svoje zineske pri bližnji pošti. Vse pošiljatve ¦je nasloviti na naslov: Društvo upok. učkeljstva v Ljubljani, kongresni trg 15. — M. B. tz Jugosiavne. Iz XVIII. se.e višjega šolskega sveta. V četrtek in oetek dne 11. in 12. avgusta t. _ se je vršila seja višjega šolskcza sveta. Predsednik gosp. dr. Stan. Beuk ie otvoril sejo ob 8. uri ter ugotovil sklepčnost. Za ovgrovatdia zapisnika ^e imen jval no_.'predsednika višiega šolskega svei.-.i gosp. ravnatelia' Jakoba Dimnika 111 sanitetnega referenta gosip. dr. Maier.ia. Zapisjiik zadnje seje se je -idobril. Nato ie predstavil goso. predsednik novega višjega šolskega nadzornika za srednje šole eosp. Jos. Westra in gos;p. prof Miravliaka. ki ie kot najiicsUiik- zastopnika srednješolskega učitclistva prisostvoval seji. Došel ie samostojen predlog gosp. Plavšaka. ki predl.igii. da se reasumira skleio višjega šols:vekra sveta ijlede učne obvezuosti šols! ih voditeliev/. Gosp. predsednik ie priponinil. da bo o teni predlogu rporočal višji šolski nadzornik goso. Gangl. Pired i;rciiodom na dnevni red je poročal višji šolski nadzornik trosp. dr. Polianec 0 tekočih zadevah in uredbah. ki so se izvršile predsedstvenim potorn od zadnje seje. Glede učnega jezika pri telovadbi na nemških solah se ie ijkrenilo. da ostane pri telovadbi tuui odslej nemški učni je;-ik. a povelia nai bodo slovenska. Dalje le poročal, da se vršita sedai 2 telovaaska tečaia v I jubl .ani za učitelje. v Maribom za učiteliice. Dalje je pripomnil, da se vrše no raznih večjih. oosebno ind.istri.ialnih krajih priprave za snovanje rtieščanskih šol. Nato ie Drešel na dnevni iei. Na srednjih šolah ie v veliavi naredba. da dobiva.io stairši naloge. ki jih nišeio njih otroci za slab red. v pogled in nodpis. Poročevalec ie nredlagnl. da sp ukine ta naredba. ker daie u^enccmivriliko. da uonarejaio podn.ise. Po daijši debati ie večina odklnnila ta predlog. Pc> • tern so se izvršila imenovania strokovnega učiteljstva na meščanskih šolah: za -talnega stirokovnega učitelja za I. skunino na I. deški meščanski soli v Ljubliani ie bil imenovan Albin Zavrl, za II. skupino na II. meščanski šoji v Ljubljam ivan Kuac, za III. skupino na isti šoli Pavel Medič, na I. dekliški meščanski šoli v 1 jiibljani za I. skupino Ivanka Kalinova, za II. skuiDino Mariia Miklavec-Janša. na il. dekl. mešč. šoli v Ljiibijani za II. skur,:no Angela Krakarjeva. za III. skupino Mairija Novakpva, 3 službe na meščanski šoli v Ljutomeru. za katere ni bilo noOenex.a orosilca. se vnovič razpišeio. Dalje se je sklenilo, da se otvori s prihodnjim šplskim letom 19?!.'1922. na II. dekliški meščanski šoli v Ljubliani IV. nastavni razred. Na podlaci poročila istejra poročevalca so se sestavila sledeča tropredloga: za rcivnateljsko mesto na državneni ženskem nčiteljišču v Mariboru in za oddajo stalne službe za z^odovlno na dr/avni realni gimnaziii v Ptuiu. Poročila višjcga šolskega nadzornika gosp. Jos. Westra. Najprre.i .ie poiročal 0 uspehu letošnjih zrelostnih lzpitov na .uibli&nskem državnem moškem in ženskcm učiteljišču. 1'spehi so ngodni na ženskem, mani ugodni na moškem oddelkn. Potem so se scstavili sledeči tro.»redlogi. za oddajo ravnateliskih mest na državni realni trimnaziji v Ljubljani, državni realti. -.rimnaziii v Novem mestu in državnem ženskem nčiteljišču v Ljubliani. za oddaio stalnej..a nčnega mesta za slovenščino in nemščino na državnem /enskem učiteliisču v Ljubljani in za zgodovino in zemliepis na istem zavodti. Mesto stalnecra učiteSia za klasično filologijo kod glavni in ..lovenščino kot stranski oredmet na državni gimnaziii v Kranju se vnc-vič razpiše. Dva učenca in ena učenKa na državni realni -rimnaziii v L.jubljani in en učenec na državni gininazi.ii v Kraniii se kraiovno izkliučiio. Paročilii višjega šolskega nadzornika gusu. Fr. ¦Gabrščka. Najpr^i ie poročal o tekočih zadevah. Gosp. poročevalec je rožil, da se i>rošnje za bolezenske dopu_?:e. posebno prosnje učiteljic. še vedno ninože. Po.tern je poročal 0 Jiadzorstvu uekatorib šol. O nadzorstvenem poročilu osnovne šoie na Bregu pri Ptuju se je vnela daiiša debata. Ob koncu razprave ie izšel iz pleniuiia predlog. da se Albin '»Vankmulier. nadučitelj na Bregu. pri Ptuju upokoji. Dokler miijistrstvo prosvete ne odobri tega sklepa. se podeli \Vankiniillerju dopust. Dalje je sledilo i.oročilo 0 nadzorovanju osnovne šole pri S.v. Miklavžu pri Ormožu, kjer učiteljstvo izvrstno deljuie. Gosa nadzornik je nasvetoval. da se izreče učitel.istvu priznanje. F.nako ugodno se glasi poročilo 0 nadzorovanju osnovne šol.e pri Sv. Mar.cti ori Rimskih toplicah — učiteljstvu se lzreče priznanje. Nadzoroval ie tudi deško in dekliško osnovno šolo v Ptuju; voditelju in voditel.iici se izreče oriznanic. Tudi v Gotovljah in Laškem so dobri učni usmehi. Nato so se sestavili tro/predloci o imenovanju okrajnih šolskih nadzc-rnikov na bivšenr Štajerskem za vse šolske okraje in za mcščanske šole v Sloveniji, in sicer za šolske okra.ic: Birežice-Kozje-Sevnica, Celje-Vransko, La^ko-Goirniijrrad s sedežem v Celju. Konjice-Šmarje-Rogatec, Ljutomer - Gornja Radgona. Maribor mesto-Slov. BistricaS\-. Lenart, M-iribor okolica. Ptuj-O.r!ti!)ž. Slov. Oradec-Šoštanj-Marnberg. Prevalje. Prekmurje za šolski okrai Murska Sobota in za šolski okrai Dol. Lendava. Za vse meščanske šole v Sloveniji se imenuie en sam nadzornik; tudi za tr> mcsto se ie sestavil tropredloe.. Stalna oddaia nčiteljskih mest na bivšem Štalerskem se ie postavila z dnevneg-a reda. ;Prošnii kraineea šolskega sveta in nekaierih pirebivalcev v Ločah ori Poljča-. nah. da bi se razveljavilo imenovanje L-J.varda Praprotnika za nadučitelja. sta se zavrnili; nadučiteli Ferdo Bobič in niep.ova soproga se ob oddaii učiteljskih rnest premestiia v. Maribor. Učitcljica Fma Kotnik-Dhn v Remšniku se je premestila v Št. Andraž nad Polzelo. Dovolila se ie začasna namestitev učiteljicam /orki Trstcniakovi, Mariji Čutkovi in Mariii Kvačevi na isti šoli z očetom ozir. inaterio Ivani Glinškovi, učiteljici ori Sv. Križu pri Rogatcu se ie dovolila uremesiitev v Rogasko Slatino. ako prosi zan.io. Polletne oprostitve šolskega obiska se nkin.rio. Izvolil se ie odsek štirih članov. ki nai nroučuje vnrašanje 0 preskrbi šoi s ccneišimi učili in samouč.ili in na nrihodn.ii seii o tem pntroča in stavi piritncrne 'orodloge. O točki »možitev učite- ,- liit« se je vnela živahna debata. Čule so se hmde pritožbe in ostre obsodbe. da nekatere učiteljice s svojimi možitvami ne dclaio časti učiteljskemu stanu in spodkcpuieio 11.je.rov utrled. Višji šolski svet •icer ne more in ne sme zabran.ievati mozitve učiteliic. sklenil pa ie. da se odsie.i Df i oddaii služb ne bo .oziral na omožene iičiteljice. da bi dobile slnžbo v kraju, kier službu.ie njen mož. Učiteliskim organ.zacijam sc priporoča, nai dela.io na to, d;i ne bodo nosamezne učiteliice z lahkomiselnimi možitvaini šikodovale ugledu učiteliskega stanu. Poročila višjega šolskega nadzamika k-osp. F.ngi. Oangla. Najprej je poročal o tekočih zadevah. Pridelitev nekaterih učnili oseb na druge šole se je odobrila. Učitclia Ivan Stal/er in Ivan Podubskv sta se iz službenih ozirov premestila iz Kooo\'.ia Prvi v I oški potok, dlruRi v Sodražico. Zato sta bili dve učiteljski mesti v Kočevju prazni. kjer ostaneta v šolskeni Ieiu 1921'22 Alojzij Peterlin in An2ela Peteriin. Pozneje si morata preSkroeli učni mesti drugod. Učitelj Rajko Mežan se je iz službenih ozirov premestil v Verdreng. Te premestitve so se odobrile. Nato je obširno in jako zanimivo :K)r(,čal o ^olskih razmerah v Prckmurju. ' -b ko-nai temeljitega svojega poročila je di iporočal v .sprejem te-le predloge: 1. učiteljstvu v Prekmurju nai se izposlujeio draginjske doklade. kakor so 11 h že imeli: 2. predsedstvo višjega šolskega sveta rai se pooblasti. da izvede potrebne osebne piremembe in premestitve! 3. razširijo nai se nekatere šole v večrazrednice: 4 sistemiziro naj sc mesto učiteljice za ženska ročna dela v Dol. Lendavi. Vsi nredlosji so bili soglasno sprejeti z dodatnitr. predlogom. da nai se porcčilo lzroči pristoini oblasti v podkrepitev in 'zvršitev orvcsra predloga. V nadaljnjem svo.iem noročilu ie nasvetoval gosp. paročevaj.ec. da nai se za ciganski rod v Černelovcih ki ima tani stalno naselbino. za Ł3 cigančkov, ki so za šolo godni. ustanovi enoirazrednica. V to svrho nai se kupi ma.o posestvo. ki je tam v bližini naproda:: šola na.i se ustanovi s prihodnjim ;'o.skim ietom. Tudi učitelia za to šolo je uoap. nadzornik že pddobil. Predloe je bil soghisno sprcjet. Prošnji nekaterih staršev srbske narodnosti. da bi se za njih otroke ustanovili z novim šolskim leromi oaralelni razredi na eni l.itiblianskih soi. se ne ugodi. sklene pa se. da otroikom srbske narodnosti neznanje slovensčine rii ovira za prestop v viš.ii razred. Nato ie sledilo noročilo 0 Plavšakovem samostojnem uredlogu. Višji šolski svet je bil na eni svoiih sei sklenil. da se oni šolski voditelii. ki imaio na soli osem razredov, oproste poučevanja. Gosp. ¦poiročevalec nredlaea. da se ta sklep SDiremeni v toliko. da borio v bodoče oproščeni pouka le tistj voditelji. ki iih nasvetuie okrajni šolski svet: vnoštevati ie pri tem tudl obrtne in trtrovske nadaljevalne šole. ki so pod vodstvom iste<ra šolsketra voditel.ia. Potem pride na vrsto oddaia stalnili _!Čn;h mest v Ljubljani. Imenuie.io s^. na 1. mestno deško osnovno šolo. Ferdo Juvanec. Fran Grum. Pavel Plesničar. Ivan Malnarič Ivan Kociiančič in Aloizii Marck. Mesto stalnesra sunlenta. ki ga je iiiiol Kociiančič, se takoi raznjše; na II. mestno deško osnovno šolo: Andrej Skuli," Mirko Fegic. Rudolf Horvat. Edvard Vohinc. Miroslav Pretnar. Fran Jordan. Milan Vovk .in Janko Čepon; na III. mestno deško osnovno šolo: Vinko Grepforič. Anton Šeme in Albin Sniole: na IV. me^tno deško osnovno šolo: Fran ¦Miakar. Fran Pavlica; na šišensko deško i'5-novno solo- Valentin Mikuž. Ciril Peirovec. Stanko Letrat. Ivan Tavčar in 'c:s;r> .lekel. Za nadučiteljico na I. mestni dokliški osnovni šoli pri Sv. Jakobu v Ljuibljani je bila imenovana Hermina Me-.lSarieva: učitel,ske službe na so dobile: 'vana Pille/r;eva. Mntilda Blacranje-Gori¦ikova. Erna Pečetova. Mira Puceva; na i'I. mgsrni dekliški osnovni šolr Lindmila Erjavčevar Olsra Mazijeva in Marija Mnrokova: na šisenski dekliSki osnovni so!i: Mairiia Pezdirjeva, Helena Franketova. Marfia Železnik-Jeranova. Amalija Kcclieva Avsrasta Dostal-Lundrova. UčiteMske službe so dalie dobili: .Tosipina Cigoi Sterlekarieva v Boirovnici. Zofija Plcsničar.ieva na Črnučah. Andrei Tomažič in Frania Mandelieva nri D. M. v Po]\v: — 2 službi za moške prosilce nai se tu vnovič razpišeta: — za Moste pri Mnbliani so imenovani: Josip Stojkovič, Rndolf Wagner — 5 služb za moške prosilce nai se vnovič razpiše — Darinka Fr?nketova. Antonija Randlova. Ema firovatinova, I ikar-Kunaszeva. Dragica Gamsova in Ana Tomšič - $iška- za uči fel..ico žcnskili ročnih del na te.i šoli je niienovana Karolina Zchrerjeva. Učiteliske -službe na Vrhniki so dobili: Fran Pavletič, Alojzii Vuk - 3 učiteljske službe za moške prosilce se vnovič razpišejo — Favla Buhova. .Jeli.a Vuk-Sadarjeva in Vh.iri.ja Plsškova. Oalje so dobili učiteljskc službe: Ernestina Schottova v Šmar,u j>od I jubljano, Stana Pirčeva v Šmartnem pod Šmarno go>ro. Angela S.ršakova na Ign. I.judtnila Bukovčeva. Gustav Poberai m Josip Gole v Št. Vidu nad ¦ jubljano — 2 službi za moške prosilce se y;\ rei šoli vnovič raznišeta — Fran .^rcbriiič. Riko Patcrnost. Ernest ^uštersič in ivana Premelčeva na Viču — 3 službe za mcške prosilce se na te.j šoli vnovič raz.i.išeio — Dra_o llude. dr. Rožič-Tekuvčičcvci in Ida Petričeva v Zgorn.i ^iški. Foročilo 'kraineaa glavar.ia dr. Kar- l:na. Disciplinarna prciskava proti Gvidon;i Srabotniku. nndueheliu pri Sv. Štetanu se ukine; nekemn učitel.iu se zuradi n.egovegn ravnanja z učenci izrečo posvarilo; učiteli Koioman Tatrai v Zamos.hi v Prekmurin se odpmsti iz službe, k».-r ni naš državljan. Poročilo vkd. tajnika dir. Majcna: Na lastno prošnjo se prcdlagajo v vpokojitev: Mariia Kmetova. strok. učiceliica v Tržiču: Marija Lenartova. učiteljica v Grešn>ovcti; Liza Založnik-Matkova. učiteljica v Zlbiki; Antoniia Rotova, nadučiteljica v Konjicah: Anton Farčnik. nadfiičiteli v Polzeli; Fran Kocbek, nadučiteli v Gornjem Gradu. Slednjič se e sklenilo. da se razšiiriio sledeče šore: osnovna šola na Dobrovi s oet v šestrazrednico v Preski z dvo v štirirazrednico. v Dobličah z ene v dvorazrednico. v Škociianu s tri v štirirazrednico. v Št. Viuu nr: Brdu z ene v dvorazrednico, v Si.lioriu s t-ri v štirirazrednico in v Litiji s štiri v petrazirednico. Osemrazredna :nešana osnovna šola v Brežicah se preastroii v pctrazrednico s šestim sklep_i_m razredom in v mešano meščansko solo: s orihodiijim šolskim letom se otvo:i I. razred. S tem ie bil dnevni red iz_rnan in jjosip. predsednik ie zaključil >eio. Ta dolgotrajna seia. trajala je 20]/2 nre. je bila zanimiva in poučna v marsičem. Ne s-puščamc se v podrobnosti razrrav. nočemo pisati kritike sklepov in ukrenov. ki so se storili na tei seji. ugotavliamo le. da ie gosp. kanonik Nadrah lahko zadovoljen z usnehom. četudi se nekdo v »Šlove.icu« bridko pritožujc. da so se prizadiale prosilcem-Sloinškariem vclike krivicc. T_rdimo. da to ni res. Razven treh so dobili vsi prosilci-Slomškarji službe. za katere so prosili. Število ie ve'iko rvreveliko in ne stoji v razmerju z niih članstvom. Večina višjetra šolskega sveta — če-ie \ečina — ni tako disciplinirana in enotna. kakor ie bila svoj čas Šnšteršič-Lampetova. Ako bo hotela večiriH uspešno delovati. se bo morala oreiinizirati in solidarno nastopati. V taki razdrapanosti ne sme nastopiti na pri;iodn.ii seji. — »Za edinstvo naše države.« — Pod tein njislovom ie g. Franc Silvester, nadučitcli v Bohinjski Bistrici. med druv_im tudi napisal v »Slovencn« št. 181: < ... .de.n. ki ie zavzemal silno važno za.ipniško irtesto v bivši avstriiski okui;.iciiski annadi v Srbiii. je zavpil: »Uči:el.i. ki ne piripozna »ustave. ne s-pada sem .. .<« Pozivamo Q. Šilvestra. da iavno ali pismeno snoroči polno ime tistega, ki 'e zavzemal to »silno važno z.aupiniško niesto,« obenem na tudi naziv in krai te shižbe. — Okraino učiteljsko društvo za ladovliiški okrai. — Iz konjiskeea okraia. Konji&ko noil. društvo je imelo 6. t m. orav burno zborovanjc v Zrečah. Tov. Kržič jc namreč ostro kritikoval nemškutarjenje med uC._lel.jstvoin samim in v javnosti. Ta po\'sem opravičena kritika ie izzvala ine^toma burne prizore in razdvojila navzoče v dva tabora: v one. ki so bili za brezobzirno pos.opanje napram nemškutarstvu in v one. ki so trdili. da bi se ta krilika vršila lahko vobče — ne ipa da so se navedli imenonia tovariši ozir. tovarišice. — Ako stopiš mDČki na rep. zacvili — o ist.nitosti tega nregovora smo se popolnoma prepiričali! 7,da\ va neka.i besed i.ovsem objektivno, Iz vsega. kar smo čnli. smo se prepričali. da imamo tov. v okraju. ki občuieio v nem. družinah, nemškrtarijo bodisi zasebno kakor v iavnih iokaliti — zahtevajo v trgovinah, gostilnah pri obrtnikih v nemščini. poslušajo mirno nemškutarienje obrok v šoli. hodijo na nemške -zabave in plese i. t. d. Pri icni se va ne zuvedaio. da delajo s tem sramoto nčit. staini, da dokazu.ie.io s teni. da omalovažuiejo slov. iezik in simpatizinijo — • kakor je poročcvalec poudarjal — s. protidržavnimi elementi. In zdaj vprašanr ali pri takih razmerah ni javna kriiika kakor !ud: osebna na mestu'-1 Javno ie kritiziral naš okraj že g. poverjenik sam in zakl.jučil z besedami: »nemškutarjenie. se mora nehati enkrat za vsele.i!« Ker so orizadeti ta iaven opomin najbrž nreslišali. ic bila nujna posledica, da se ie slo / imeni na dan in se na ta način prepreči še nadaljn.ie sramotenje ozir. c.uilova/evanje našega državnega iezika. - Da ie pa bila ta kritika nujno potrebna. da bi bila že j>reje na .Tiestu in da je edino pravilno da im.amo med seboj v evidenci vse osurnl.iene tovariše in tovarišice — to smo na priznali vsi enosdasno in s tem dokazalL da se zavedanio. da smo grešiii in da hočemo poprra\iti. Učiteljstvo v tako nemškutarskih (kraiilr kakor ie ravno koniiški ima mno-o težio nalogo in delo kakor n. pr. učitclisivo v popc>lnoma slov. okraiih — kakišni so !)a iijenda le na bivšem Kranjskom. Tum učiteljstvo lahko zida — a nri nas n>:/ra zrušiti najpre.i od nem. tov. zurajcno stjivbo. postaviti p.opolnoma nov tumeli in potem bo še le zidalo. Naši mlac!i lovariši nirnajo pojrna. kakšne boje je bojevaio starejše dčiteljstvo v narodnem oziru. kako mu ie bilo. i>ri srcu. ako je noshjšalo našo deco. ki ie po_>evala »die \Vacht am Rhein« in se dičija z nemškimi znaki; ti mladi tovariši ne vedo. da so ncrnški učitelii kaznovali naše otroke, alvo so govorili v šoli med seboi slovenski. da se ie nemški učiteli zadel surovo ni vsaketra. ki ^a ie slovenski ogovoril. da so to nočetje nemškcga učiteljstva Dodtpirala vsa delavstva. ._ za slov. učiteliem ie ctal orožnik... Ti mladi tovariši sc 1/MŠ'li v svobodno državo in niso vi.leli cne iskre osvete v očeli starejšega učitelistva. ki ie «iasnp govorila ob vzhaiajoči zar.ii svobode: zda.i boino delaii in vzjjaiaii ini tako kakor so dozdai nemški tovariši in še drugače!! In zato boli dandanes rana tembol.i. ako »leda to učiteljstvo na ono. katero je našlo tla takortkoč že ix)suta s cvetiera — a ne ve te?a ceniti in vpoštevati. Nočemo delati nikomur krivico in radi in z veseljem bil.iežimo. da so tudi med nami mladi tovariši. ki so se pridno oorijeli dela. ki množe dan na dan svoie sokolske vrste in or.iejo neustrašeno in marljivo ledino narodne probude Tem kličemo: vsa čast vain. le tako naprej! V naših rokati ie mkidina !n kakršna mladina. tak narod in taka država! Ne pozabimo nikdar. da i« dal Koroško Nem. Avstriii nemski učitelj!! Onim na. ki se čutijo prizadeti po teh vrsticah. r.čemo le eno: Po.idi in stori tuJi ti tako.' — Učiteli.kj fcrilalni tečai v Zagrebu. V Zagrebu se je v času od 3. —30. 7. t 1. vršil na višii pedagoški školi fcrijalni tečai za učiteljstvo nižjih pučkib šol in teCai _a učiteljstvo viš.iih pučkih šol. V prve.ni ie bilo (.'krotr 200 učit. oseb. a v slednjem iz vseh treh skupin pa 34. Vsi udeležniki iz lirvatske. Bosne. Hercegovine. Dalmacije in Srbije so bil.i popolnoma na držav-ng froške. Iz Sloveniie ni bilo v tečaiu za li. šole nobenega udeieženca. a v tečaiu za višje li. šole pa 4, ki so le dobili na državni železnici polovično vožnjo. V tečajih so bila j>redavanja iz vseh predmetov od .7. ure z.i. do 12. ure in včasih kaka ura še popoldne: sicer pa so bile popoldne ekskurziie po vsih zasrebških muzeiih in tovaraah ter po zatrebški okolici. — Učitel.stvo šole v Vučiavasi p. Križovci pri Ljutomerii ie sklenilo v domači konferenci oa predlov svojega voditelja. da plačuie počenši s 1. av.custom vsak dnijri mesec po 10 K (skupaj 30 K) prostovol.inega orefanizačnesra davka. Posneman ia vreden skleo. ki nai niu slede še drugc šole po Sloveniji okroir! — Šolarska prireditev v Petrovčah. Dne 24. m. m. ie tukajšn.ia šolska mladina pf/d vodstvoni svojeira učiteljstva priredila v »Društvenem domu« šolarsko predstavo z igrama »Lažniva Milena« in >Teta iz Amerike«. s pet.ieni in doklamacijanii. Pestra s-lika sporeda sigurni nasto-p oi. naimlajšega de.klamator.i.a »Jugroslovančka«. do prednašateljev »Slovenske zemlje«. »Godčeve balade« in Sitnon Greuorčičeve »Naš čolnič otmimo«. razni dvopfovori. lepo ubrano petje. dovršeno nodani isrri so navdnšili obilo navzoče občinstvo. kt s oohvalnimi živio-klici nikakor ni mo^lo štediti. Pohvalno ie omeniti domače tamburaše. ki so iz piri.iazno§li, podipirajoč dobri namen te prireditve. brezplačno ka.i pridno in dobro udariali na strune. — Ta dan ni bil samo posvečen Ncjclju, ampak tsidi — kakor je povdarila učenka \. razreda v svojeni zalivaliiem eovc.ru — skrbi za tiste. ki jih nebo ni cblagcdarilo z zemeljskjm bogastvom. Razven moralnega, smo doscsrli tudi lcp s^raoten uspeh z raznimi crcplačili vrlih uobrotnikov tako da ie šolsko vodstvo naložilo čistih 1375 K za nakup šolskih porrebščin ubogim šolarjcm v prihodnjem šolskem letn. Za prire>iitelie ie vrlo uspela prireditev najboeatejše plačilo. — Loka pri Zid. mcstu. Tudi loška mladina je preživela v prcteklem šolskem letu i>oleg šolskcga napora in truda ldpe, : rijetne urice Majniški izlet v Sevnico, kicr so si o«fledaii učenci višje stopnje tov.irno za kopita, valjčni mlin, parno ža.ijo. usniarno in znatnenitosti sevniškena gradu. ki se tako ponosno vzdigu.ie nad trkfom. iirr: gotovo ostane v suominu vse žive dnl. Sai ni tudi ni manjkalo petja in dri'ge zabavc in želodčaki so bili zelo zadovoljni. Izlet na Razbor ie nudil manišim učcncem nadvse prijeten daa na tem krasnem hri'b',1. Pa to še ni vse! Dne 24. pr. m. se ie vr.šila tti na krasnem Zupančičevem sadnem vrtu prav lepo uspela šolska veselica s sledečim vzporedoin: 1. Pohod nCcncev od šole na veselični prostor s pe',.iem koračnic ^Skoz vas« in »I epa naša domovina«. 2. Proste va.ie s petiem in žive slike. 3 Petje štiri- in trisrlasnih pesmi 4. »Zapffta laž« — burka v enem delanju. 5. Deklamacije s petiem. b. Prosta zarava in razne igre. Tu so. posrbno ugaialc raialne isrre deklic s petjem in tekma v ,'rečali. Vrjics so moraji zonet nastoplti uevci in dodati še par štiri- in triglasnih resmi. Otrok ni bilo spraviti z odra in poskišalcev ne od odra. Izmed pavUjonov. v katerih so tako dobro gospodarile vrie ioške srospice. je posebno ugaial »Šolski semeni«. kier so se pro«_lajali le lastni izdclki nčcnce\ (šopki. sporedj in risbenizglednice) in /jostilna /.a otroke«. Ki ie nutiila vcdno svežo starinco iz:pcd skale zastoni in pokalice po lastni ceni. Poseben siiai pa je vtisnila veselici radeškozidamnoška godba na lok. ki ie sodeloviila Dcd vodstvom žcl. uradnika stosp. Kruleia pooolnoma brezplačno in še lastne stroške nosila sama. Da ie polesr moral5čnega tudi srmotni us-peh zadovol.iiv, kaže čisti dobiček: 4530 K. od katerega p:i ie seveda že odšteta vsota za poeostitev učencev s hrenovkami. žemljami. trdo kuhanimi ia:ci in čaiem Na splošno željo je ie del ^poreda (iera. pet.ie. telovadba) mrral nonoviti 31. nr. m.. a čisti dobiček !ia<! 20Tt) K. se ie tokrat prepiistil po vecini 'ondu zn .?.srradbo jrasilnetra doir^a v — EdeninštJridesetletnica in štirideSftletnica. Abitiifijenti mariborskega učiteliišča iz leta 18S0 in 1881. Ciigmus Jcžef, Farkaš Ivan. Gajšek Franc. Gselman Anton, Kit Ivan. Lah Martin. Majeen Martin. Šalamun ^ima. ?mid Matija. Štibler 'van, Trobei Alojzi.i, Vabič Franc. \ ilier ?i:nen in Jng Vinko. Kavčič Mato. Levstik Milia. Megla Fran. Moric Einerik. Paulič .lernei. Porekar Anton. Smolnikar Ivan, Salaniun Martin. Zotter Ivan — praznujejo v soboto 10. in nedeljo 11. septembra ;f'_?l — 41- ozir. 40-letnico svojega službi.vania. Prvi sestanek je v soboto ob 19. ,7 *' uri v Narodnem domu. Prosta zabava. V ncdeli'- sr-oinin za unirle tovariše in učeihke. Slikan .e — obiiodi. Skucmi obed. Slučnini koncert. Poslovitev. Reditelja: ^mid in Prrckar. Marihor 1909. V srnislu dogovoira na desetletnici (1919) nozivam matvrante niariborske«a u.itcl.iišča. da sc snidemo v soboto. dne 3. 9. uri Sv. Bolfenku. Vož^ nia dc Središča. tov. Muzek počaka ob pol 12. uri z vozom. vožnja k Sv. Bclfen. ku. obed pri tov. Aluzek.t. zvečer odhod v '-.uitomea-. prenočevanjei dne 4. 9. razni Jzleti ali odhod v Ormož_, vsakemu p0 v(.i|.;i. NaviLusitve takoi tov. L. Muzeku. Sv. Bolfenk nr: Središču. J. Baukart! — Napad na iičitel.iico. V soboto 13' t. m. v tr_raku se je izvršil. na učiteljicovoditeljico edč. Fanči Novakovo napad in .Dobo.i s strani avstriiskih surovin. in sicer radi te^ra. ker ie vrla učiteljica obelodanila članek v »Taboru« z dne 6. t. m. te>r pokazala meino tcčko Sv. Duh v pravi luči. ¦ Gdč. Nov^k se naha.ja v slabem zdravs^venem stanju —• pljučno krvavenje. kar uloboko obžalujemo. — Slovenci - občinar.ji s Sv. Dutia. — Na šestrazrednici v Kostanjevici noirebu.ieino z novim šolskim letom začasno. pozifie.ie stalno 1 nioško moč. ki bi iinela noleir drugih predmetov več zmožnosti v petiu in telovadbi. lirana in stanov iinie zagotovlieno. Pri.iave ie poslati čimprei šol. vodstvu. ali se osebno preastaviti okrainemu šolskemii nadzorniku v KrJkern. —¦ I. cbrtna razstava v Mariboru. Ko so se vse stroke začele sribati in pripravliati. da svoio stroko privedejo do ugleda. da občinstAjs') sinozna niih zmožnosti prcizvaiania. se je tudi ob-rtništvo v Mariboru odločijo s\"oiemu stanu priboriti uglej v iavnosti in pdkazati svojo zmožnost dotom obrtne razs^ave. Za to razstavo se 1; nrijflasilo nad sto raznih obrtnikov in zat<; obeta ista obiskovalcem nuditi upogled na krasne obrtne izdelke. Zato že danes ctni. občinstvo na našo razstavo opozariamo in uraino na zelo številni obisk. — Oelecatcni in drueim udeležencem ookraiinske skupščine v Rogaškj Slatini. l.i se zamore zadeva rrenočišč dobro irrediti. ¦prosim nujno vse tovariše in to\ arišice. ki se nameravaio udeležiti pokraiinskc skupsčine v Rosraški Slatini in /cli'o. da se iim nreskrbi ":renočisče. naj si_nnrno do 31. avjrnsta iaviio šols.keniu \clstvu v Rogaški. Slatini. kateri dan r.tdejo. s katerim vlakom in kdikokraf i.ameravaio prenočiti na Slatini. No ivsrbnc ž-el.ie se bode no možnosti cziralo. Listnlea uredništva. Rokopise ie poSiljati urcd.iištvu in ne upra1. ništvu Tc zadnie sprejema sanio inserate in ra-. - pisc služb.  V zadniem času s.mo prejeli precej gradiv« ¦ objavo. Vse one, ki ;ie vidijo svoiih prispevkc v današnii števiiki. pn.-^.no, da nekoliko potrv_ Vse rabljivc pride čimpre.e na vrsto.