8 K na loto. (Za Nemčijo i K, ca Ameriko in druge tuje drŽave d K). — Posamezno Številke se prodajajo ———— po !0 vinarjev.
S prilogami:
—1 Haš kmečki dom. DruStvenlk, Naša gospodinja
Spisi in dopisi se pošiljajo t UrednlStvti „Dt>moUuba", Ljub^una, Kopitaijera ulica. Naročnina, reklamacije ln in-seratl pa i UpravniStvn ^)omolJnba°, - Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
Stev. 24.
V Ljubljani, dne 15. jnnija 1911.
Leto XXIV.
Slovensko ljudstvo, državni poslanci so Tvoji!
Vseslovenska Ljudska Stranka je sijajno zmagala. Ob takem dogodka Čuti vsak njen somišljenik v živo, kako veselo je bivati v njenih vrstah. Vsak volivec, ki je oddal zanjo glas, vsak, ktlor je za njene kandidate kaj agitiral, vse vrle žene in mladenke in čvrsti fantje, ki so šli v boj za našo, za svojo stranko, vsi skupaj in vsak posebej se radujejo svoje zmage. Zmagalo je slovensko ljudstvol
»Domoljubov!« bravci vedo, kaj pomeni naš list za vzgojo in izobrazbo, in kako se pokaže njegovo delo ob vročem dnevu splošnih volitev. Kdor bere »Liomoljub«, se smeje vsaki liberalni zvijači in izlahka zavrne liberalne laži. To se je pokazalo tudi sedaj I Zato pa lahko rečemo, da je vrli »Domoljubovi« družini danes hvaležna vsa domovina. Prijatelji, ostanimo tako trdno zvezani tudi za naprej, pa ne bo nikoli prenehala vrsta naših zmag.
Nasprotniki so tepeni in javkajo po kotih. Liberalni neodvisniki preklinjajo tiste, kateri so jih zapeljali; šli so tisočaki za prazen nič. Pijača in poma-papir, laž in surovost, podkupovanje in sleparjenje je imelo en sam pi-škav sad: splošno zaničevanje ljudskih Udajavcev.
Govore naj številke I
V LJUBLJANI OŽJA VOLITEV!
Dr. Gregorič je dobil 1642 glasov, <lt. Ravnihar 2664, Etbin Kristan 730, dr. Eger 593, razcepljenih 22, neveljavnih in praznih 35, torej je prišel dr. Ravnihar v ožjo volitev. Vsa opozicija je leta 1907. imela 1 glas večine, danes Ravnihar v ožjo volitev. Vsa opozicija je leta 1907. imela 1 glas večine,
danes pa ima vsa opozicija 323 glasov večine. Dr. Ravniharju manjka do absolutne večine 162 glasov.
LJUBLJANSKA OKOLICA.
Vseh glasov Dr. Šusteršlč Tribuč Kristan Raze. 7688 4955 1317 1355 61 Izvoljen dr. Ivan šusteršič, ki ima 2222 glasov večine.
KAMNIK - BRDO.
Vseh glasov Dr. Krek Dr, Tavčar Sršen Raze, 6559 4832 374 1136 317 Izvoljen dr. Krek, ki ima 3005 glasov večine.
KRANJ — ŠKOFJA LOKA.
Vseh glasov Demšar Demšar Raze. 7364 5103 2184 177 Izvoljen Fr. Demšar s Češnjice, ki ima 2742 glasov večine.
RADOVLJICA — KRANJSKA GORA — TRŽIČ.
Vseh glasov Pogačnik Dr.Triller Dr. Dermota Raze, 6439 4323 795 1380 11 Izvoljen Jožef Pogačnik, ki ima 2137 glasov večine.
LITIJA — VIŠNJA GOBA — RADEČE.
Povše sijajno izvoljen! Vseh glasov Povše Reisner Bartl Raze.
7352 4895 1395 870 188 Izvoljen Franc Povše, ki ima 2442
glasov večine.
VEL. LAŠČE, RIBNICA, ŽUŽEMBERK.
Vseh glasov Jaklič Vlšnlkar Pucelj Soc, iem, 5577 4394 101 1063 19 Izvoljen Fran Jaklič, ki ima 3211
glasov večine.
METLIKA — NOVO MESTO — ČRNO« MELJ.
Vseh glasov J3rc Majerle Raze.
7997 6139 1561 297 Izvoljen Evgen Jarc, ki ima 4281
glasov večine nad vsemi nasprotnimi glasovi.
KRŠKO — KOSTANJEVICA — MOKRONOG — TREBNJE.
Vseh glasov Hladnlk Ribnlkar Razcep. 8659 5722 2779 228 Izvoljen Janez Hladnik, ki ima 271B
glasov večine.
POSTOJNA — SENOŽEČE — IL. BI-STRICA — VIPAVA — LOŽ.
Vseh glasov Dr. Žitnik Novak Kopač Razcep.
9013 6559 1383 737 334 Izvoljen dr. Ignacij Žitnik z 3909
glasovi večine.
Iz idrijskega okraja še nismo dobili končnih podatkov. Vendar je gotovo, da je izvoljen Jožef Gostinčar, ki ima približno 1500 glasov večine.
O izidu volitev na Štajerskem, Koroškem in Primorskem ob sklepu lista še nismo prejeli zadnjih poročil. Zelo verjetno pa je, da so na Stajer* s k e m zmagali vsi kandidatje V. L. S., tudi Korošec, Benkovič in Brenčič. — Na Koroškem je skorogotovo prodrl G r a f e n a u e r, v ostalih slovenskih okrajih so pa ožje volitve. — Na Primorskem sta zmagala Gregorčič in F o n, d r. Step a n č i č na Krasu pa je prišel v ožjo v o 1 i t ev z dr. Gre-gorinom; tudi v Gorici je prišel dr. F r a n k o v ožjo volitev z italijanskim liberalcem. V Trstu je zmagal d r. R y b a F v okolici, v mestu (II. okraj) pa je ožja volitev med Rvbafem in laškim liberalcem.
Pooioviioo določilo novega kazenskega reda.
Mod še mnogimi drugimi pogreški, ki jih ima no sebi sedanji in novi vojaški kazenski red, ki jiti tu ne mislimo naštevati, je gotovo ne med najmanjšimi tudi ta, da zlasti v oziru narodne enakopravnosti ne ustreza niti vsaj približno tako, kakor bi moral v naši tako mnogojezični državi.	-
Bistvena nova določila so naslednja. Preosnova obsega c. in kr. armado in c. kr. deželno brambo. Sodišča e. kr. deželne brambo sodijo tudi črnovojni-ke in orožnike.
Sodnijsko se bo postopalo samo v smislu kazenskega vojnega reda, zasledovalo se bo kazenskim potom le na temelju javno obtožbe, zasebne tožbe so izključeno.
Lažji prestopki, ki se čez gotovo mejo no smejo kaznovati in če v po-samnih slučajih no gre za izgubo šnržo, se kaznujejo lahko disciplinarnim potom.
Vojaška oblast se uredi po zgledu državnih pravdništev, ločsno in neodvisno od sodišč: pri najvišjem vojnem sodišču in pri najvišjih deželnih bram-bovskih sodiščih bo posloval generalni vojaški pravdnik, pri divizijskih sodiščih vojaški pravdnik, pri nižjih instancah, pri brigadnih sodiščih pa sodni častniki, ki pa niso juristi, (izučeni pravniki), marveč navadni častniki po zgledu državnopravdniških posloval-ccv pri okrajnih sodiščih. Generalni (najvišji) vojaški pravdnik je podrejen državnemu vojnemu (oziroma deželne hrambe) ministru, vojaški pravdniki in sodni častniki pa pristojnim svojim oblastem.
Razsojalo se bo v imenu deželnega kneza, ne več v imenu sodnega gospoda, ker se ti odpravijo.
Sodišča in vojaški sodni vršilci so neodvisni pri sodnih poizvedbah in glede razsodb, odgovorni samo postavi. Kazensko zasledovanje ukaže in določa ali brigadni, divizijski ali zborni (kor-ni) poveljnik.
Novo je to, da sme obtoženec imeli i zagovornika, ki je lahko civilni odvet- j nik ali aktiven vojaški častnik, ki je j zapisan v zapisnik vojaških zagovornikov.
Razpravo so vršijo vedno v službenem jeziku, tako tudi vsa zaslišanja in ustna naznanila razen glavne ali vz-klicne razprave, čo zaslišanec no ume službenega jezika, so zasliši po tolmaču, razprava pa se izvede v njegovem jeziku, če je ta v deželi navaden jezik. Razprava proti dvema ali več obtožen--cm obenem, ki govore različne jezike, «5 vrši zopet v službenem jeziku.
Zagovornik sme zastopati obtoženca vedno, razen Ce ni ukazano, da mora pnti pred sodbo obtoženec sam Pri ,'lavni razpravi mora biti navzoč z;-.eo-2'
vornik, če gre za kazen nad pet let in tudi v drugih slučajih se mora dopustiti obtožencu zagovornika, če smatra to kot potrebno poveljnik, voditelj razprave ali če prosi za to postavni zastopnik mladoletnega obtoženca. Zagovornik se mora določiti v vseh ostalih slučajih, če to želi obtoženec. Zagovornik se izvoli ali se določi uradno.
Obdolženec se lahko odvede v svarilni ali pa v preiskovalni zapor pod pogoji, podobnimi določilom civilnega kazenskega reda. Aretovani mora biti zaslišan v 24. urah in se mu mora naznaniti, da se lahko pritoži. Ta svarilni I in preiskovalni zapor se mora izvesti tako, da ne trpi pri tem obdolženčeva čast in se mora tudi takoj preklicati, če ni osnovan. Odpust iz zapora proti kavciji ni dopusten. Ko se dožene namen preiskave, se mora zaključiti in sicer se ali ustavi preiskava ali pa vzdigne obtožba s tem, da se izroči obto-i žba obdolžencu ali pa se ga obvesti o , tem.
Ko vojno sodišče zasliši tožitejja, | toženca in zastopnika njegovega ustno in po neposrednih dokazih, razsodi vojno sodišče. Glavna razprava mora biti javna sicor je nična, a vendar se sme omejiti javnost le z ozirom na nravnost, javen red, varnost državne in vojaške službene koristi; nadalje se sme izključiti javnost radi napadov na čast, radi izsiljevanja, v interesu časti in dobrega glasu razžaljenega ali zasebnega udeleženca, čo so s tem zadovoljno vse stranke in če v to pritrdi vojno sodišče. Obtoženec sme zahtevati, da so navzoči pri razpravi trije njegovi zaupniki, razen čo tega omejiti ne zahteva nujnost skrivati vojaške tajnosti. Ob tajnih razpravah lahko naloži sodišče navzočim dolžnost, da molče o tem, kar slišijo.
Opravila predsednika pri vojnem sodišču vrši predsednik in voditelj razprave. Predsedniku je skrbeli za red in disciplino, razpravo vodi voditelj razprave po načelih civilnega postopanja. Obtoženec lahko ne odgovori na kako vprašanje. Zadnjo besedo ima obtoženec ali njegov zagovornik.
Vojno sodišče ima pravico omiliti kazni. Pomiloščenje je razen sodb prvega sodišča in sodb v vojski, pridržano cesarju. Razsodba se mora naznaniti v javni sodni seji, obtoženec se pa mora poučiti o pravnih pomočkih, ki so: pritožba, priziv in ničnostna pritožba zoper razsodbo, nadalje izredna ničnostna pritožba, da se varuje postava; zahteva, da se obnovi kazensko postopanje, popravek.
Stroške sodnega postopanja nosi država. Izvzeti so stroški za izbranega zagovornika in zastopnikov prizadetih oseb. Aktivni vojaki kot zagovorniki ne prejmo nikake odškodnine, ker pač morajo zagovarjati na ukaz ali pa v službi kot tovariš.
/bC3C=3C3C3C3CaC=IDC3t=]CaC3I=3Cat=ia		
D □ Q □1	Političen pregled	(J □ n
	aaaaaaaannanaaan	
PORTUGALSKA VOLIVNA SVOBODA.
Pretekle dni so se vršile na Portugalskem volitve. Izpadle so mirno, a kako bi tudi ne! Saj so se morale izvršiti ne, kakor je hotelo ljudstvo, temveč kakor se je bolj prav in varno zdelo portugalskim — zatiralcem svobode, ki se sedaj seveda lepo široko bahajo, češ niti eden ni bil izvoljen izmed tistih, ki bi nasprotoval republiki. A to je le navadno slepilo! Če bi hoteli povedati svetu vso resnico o teh volitvah, bi morali poročati tudi, s kakšno silo so prepričevali in pritiskali, da ni mogel prodreti nikak pristaš monarhije, sploh nikdo, ki bi bil proti republikanski vladi, ker sicer bi ga bili ali prav »lepo« zaprli ali cclo — ubili. Po svetu so pa lagali in razširjali novice, seveda vse vkup zlagano, o raznih zarotah pristašev monarhije in anarhistov, da so imeli vsaj senco pretveze in vzroka vso deželo zastaviti in premrežiti z vojaštvom, policijo in drugimi varnostnimi organi. Ko so si portugalski svobodomi-selci, ki so si prilastili vlado lanske jeseni, tako popolnoma »podvrgli« in zasedli vso deželo, so pa, ko so tako postali bolj svesti si zmage, po hinavsko sporočali v svet, da portugalska vlada sicer ne veruje govoricam o vstaji, a da je pa vse storila, da lahko zaduši upor v kali. V nekem mostu so tik pred volitvami zaprli veliko takih »zarotnikov«, ljudi, ki nočejo priznati te svobodomiselne svoja t i za vlado, a ko so -o volitve izvršile, so jih pa zopet izpustili. Pa se naj potem še kdo čudi, če so portugalski republičanski svobodonti-selci dobili zase večino pri takih »svobodnih« volitvah, zlasti če še povemo, da je bila vlada dala aktivnim vojakom volivno pravico in sploh izvršila »volitve« v gosti senci vojaških bajonetov! Pač po portugalsko!
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Prekucija na južnem Kitajskem se širi z veliko hitrostjo. Saj jo pa tudi vodi stranka, ki si jo nadela značilno ime: »Drzna smrt«. Prekucnili napadajo čete in oddelke redne kitajsko vojske. Po kitajskih mestih je mnogo zborovanj in shodov, na katerih terjajo vstaši odstop vladarske hiše (dinastije , zahtevajo, da se Kitajska proglasi za republiko (ljudovlado) in napove vojska Rusiji.
Proti tujcem postaja na Kitajskem vedno huje in nevarnejše gibanje, ki so sedaj kaže še bolj le v gospodarskem bojkotu. Kitajci bojkotirajo (zavračajo! namreč rusko in japonsko blago, na kar najodločnejši način, zlasti v Mandžuriji. Radi tega sta ruski in japonski poslanik na dvoru v Pekingu protestirala najostreje.
Samo v mestu Ilonkongu deluje, kakor poročajo uradne vesli iz kitaj-
škili poročil, nad 500 tajnih prckucu-ških družb. Vsi kitajski nezadovoljneži vstaši imajo skupno geslo: Proglasitev republike s sedežem v K v a n t u n g u. Te kitajske vstaše zlasti podpirajo čete Tunguzov, ki v družbi s kitajskimi vojaškimi begunci ropajo po deželi in uganjajo različna grozodejstva.
V Sungariju so izvršili napad na ruski parnik ter hoteli v prvi vrsti vjeli ruskega konzula, a se jim ni posrečilo, ker niso vstaši pravočasno dobili pomoči od drugih vstaških čet.
liuski car je bil to spomlad poslal radi natančnejših poizvedeb o položaju iu stvarnih razmerah vojnega ministra Suhomlinova na Daljni Vzhod. Minister sedaj izjavlja, da je popolnoma zadovoljen z izkušnjami, ki jih je izkusil na tem svojem nadzorovalnem potovanju na Ruskem Vzhodu, kjer je imel več tajnih vojnih posvetovanj, o katerih jc obveščal rusko vlado, ne v brzoja-vili, temuč po posebnih slih (kurirjih).
Svetovne velevlasti zbirajo radi nevarnega širjenja kitajske vstaje vojne ladje ob južnem kitajskem obrežju. Revolucionarji zahtevajo poleg odstopa vladarske rodovine tudi, naj razne evropske države vrnejo Kitajcem zemljo iu ozemlja, ki jo jim je bila odstopila Kitajska. Mandarin (kitajski uradnik) Pun-llen v Mandžuriji se je po treznem preudarku izjavil proti vojski z Rusijo, češ, to bi uničilo Kitajsko; zato so ga i evolucijonarji usmrtili.
NEVARNOST VOJSKE MED TURČIJO IN ČRNOGORO.
Albanske vstaje ni še konec, dasi je turška vlada bobnala v pomirjenje svetu bahavo novico, da jc zadušila in pomirila vstaške Albance. Sedaj se je vzdignil rod Mirzitov v A 1 bali ij i in se proglasil neodvisnim ter samostojnim ter si postavil predsednika, ki je izdal proglas, v katerem pozivlje na vstajo ter obljublja mohamedanom in kristjanom iste pravice. Poživlja na pomoč tudi prostovoljce, da se prežene Turke iz Albanije.
Koncem preteklega meseca je poslala turška vlada dopis Črnigori, kjer pravi: Ker se niso vstaši Malisori vdali na poziv Torgut paše ter se umaknili proti črnogorski meji, jih bo Torgut paša najostrejše preganjal. Če bi se pri tem zasledovanju vstašev razširil bojni "Renj turških vojakov čez črnogorsko mejo, ne smejo imeti Črnogorci tega za sovražen čin in ne smejo streljati nazaj na turške vojake, kajti če bi to storili, bi turška vlada tudi proti črnogorskim Rojakom postopala brezobzirno, za kar vlada ne prevzame nikakoršne odgovornosti! Če je ta vest resnična, mora nastati črnogorsko-turška vojska, ker na tako predrzno izzivanje bi Črnogorci ne mogli ostati dolžni odgovora Turkom — z orožjem.
Začetkom preteklega tedna je streljala turška obmejna straža na črnogorskega obmejnega komisarja, na kar so začeli streljati na obeh straneh. Ob-
ležalo je mnogo mrtvih. Črnogorski kralj in prestolonaslednik sta odpotovala v Podgorico. Vstaja je izbruhnila tudi v Djakovaru v Albaniji in se, kakor se poroča, že bije hud boj med vstaši in turškim vojaštvom.
Pred nedavnim je Rusija, ki dobro pozna razmere in ve, kaj zna priti, odločno posredovala pri turški vladi, da se ohrani mir. V onih pokrajinah, kjer ima Avstrija še clanes svoje pokroviteljstvo na papirju, se gode kaj važne politične reči, za katere se je morala pokroviteljica krščanskega ljudstva teh pokrajin, naša država, dasi zelo nerada, vendar začeti zanimati.
Omenili smo zgoraj, da so se proglasili rodovi katoliških Mirzitov neodvisnim od Turčije. Črnogorski kralj izjavlja naravnost, da bo pričel s Turčijo vojsko in Bolgari tudi že komaj čakajo, da preženo Turka iz Evrope. Grki tudi ne mislijo biti pri tem brez posla. Črnogorski kralj je tudi rekel, da nosijo odgovornost velevlasti, če izbruhne vojska ter je še pristavil, da bi takoj udaril, če bi se mogel zanesti na Bolgare in Grke.
Mirziti, ki so se proglasili neodvisnim, so najmočnejši albanski rod s približno 30.000 dušami in prebivajo v severni Albaniji, ob južni črnogorski meji in Jadranskem morju. Ker so pogumni, so si vedno znali ohraniti neko neodvisnost. Z večine so katoliški. Vstaši Mirziti so dobro oboroženi ter imajo celo gorske topove.
Avstrija se je toplo zavzela za Albance kot pokroviteljica alb. katoličanov, ki ne pusti, da bi Turki zatrli albanske rodove, temuč hoče, da se jih gospodarsko dvigne, da sc Turki sprijaznijo z njimi in tako zavlada v Albaniji mir in red ter opusti sedanja ne-vzdržljiva politika. Turki radi tega zavzetja naše monarhije za Albance zelo zabavljajo Avstriji, a so s tem zadovoljni Rusi, Nemci in Francozi, ki v svojem časopisju poročajo, da morda celo ni izključen skupen nastop Avstrije in Rusije v obrambo albanskih rodov.
Črnagora je v stiski, ker mora ta revna dežela skrbeti za mnogoštevilne begune, albanske vstaše, ki jih ne more pognati čez mejo naravnost Turkom na muho. Turki hočejo zato kaznovati Čr-nogoro in so ji postavili ob meji že 60 tisoč mož, ki jih pomnožc še na 100.000. Vojska med Turki in Črnogoro torej šc ni izključena.
□acaEacaciaEiaacnEacrscaerjcag
□ □
LISTEK
o □
Krmar MilaiioviC.
Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsworth«.
(Dalje.)
Pozvonilo je h kosilu. Drugi poma-gač je prišel na krov, popotniki so šli v dvorano. Nebo je bilo zopet jasno, a
solnce jc dobilo nekak voden soj. Mila-novič je ogledoval in opazoval na vse strani; kapitan je bil židane volje in se jc šalil s tujo ladjo, ki jc ob jasnem nebu snela vsa jadra.
»Grem stavit, kolikor kdo hoče, da je kapitan novinec. Sicer ne trdim, da je boječ človek, a vsekakor je preveč previden. Moj prvi kapitan je bil tudi temu podoben; vsak večer ob solnčnem zahodu je prišlo povelje: Vsa jadra skupaj I«
»Brez vsakega vzroka hi tako gočna trijadrnica ne bila tako previdna,« je nekam opazno menil general.
»Po svojem lastnem prepričanju morajo seveda imeti kak vzrok,« je odvrnil kapitan. »Pa vendar mi morate priznati, da ta vzrok pač ne more biti to ugodno vreme, ki smo ga imeli celo dopoldne.«
»Veter je jel ponehavati,« je pripomnil Milanovič. Iz njegovih oči je sijal precejšen nemir; ozrl se je proti kapitanu, kakor bi ga hotel nekaj vprašati, toda navzočnost popotnikov ga je ovirala, da si ni upal pri mizi ugovarjati kapitanovemu naziranju; bal se je namreč, da se utegne vreme v kratkem izpremeniti.
»Ko solnce zaide, bo gotovo postal zopet močnejši,« jc odgovoril kapitan. »Gospod Novinšek, dajte kozarec, saj ste vendar popolnoma suhi.«
Polagoma so postali vsi živahni, zabava se je razvijala. Gospa Centič je pripovedovala o neki veselici na deželi, katere se je pred kratkim udeležila; pri tem je najbolj, slovesno opisovala svojo obleko, katero je imela takrat; zraven pa je pogosto prosila svojega moža, naj pomaga njenemu slabemu spominu. Najbolj hvaležno jo je kajpada poslušal igralec Albiii Višavski. General je pa pripovedoval o svojih resničnih in izmišljenih dogodljajih iz vojaškega življenja, o armadi in o vojskah. Gospa Završnikova je sedela na kapitanov i desnici, polog nje pa njen sinček; tiho je poslušala, a sama se ni vtikala v pogovor.
Milanovič je medtem opazoval neprestano nebo in jadra.
General je opisoval pokrajine, mesta in vasi in pri tem slučajno omenil tudi neko malo mestece blizu Pod-grada. To je nagnilo Milanoviča, da je pustil opazovanje in začel pazneje poslušati pogovore. V tem mestecu je preživel enega izmed najsrečnejših dni svojega trimesečnega bivanja na deželi. Z Vido se je pripeljal tjekaj in tam obedoval v nekem malem hotelu, od koder je bil krasen razgled po okolici.
Spustil sc je v pogovor z generalom; medtem sta se pa prepirala kapitan in Albin o neki čisto drugi stvari; Albin je trdil, da so Lahi zelo pohlepni po denarju, da so pa nasprotno zelo redko radodarni in 'še takrat, na nepravem mestu. Pač podpirajo vsakojake neumnosti in brezvsebinske veselice, za pravo umetnost sc jim pa zdi vsak vinar odveč. Kapitan je bil na nekoliko
3'
drugačnih misli. Slednjič sta se oba tako razburila, da je predlagal Novin-šek, naj začneta nov pogovor, ki bo lahko zanimal vse občinstvo.
Medtem je postalo v dvorani popolnoma temno in strežnik je že pričakoval povelja, naj prižge luči.
Tedaj pa, naenkrat kakor bi trenil, se je razleglo po krovu glasno kričanje; pomorščaki so letali semintja. Ladja se je nagnila na stran — nižje — nižje •— in vedno nižje.
Ženske so obupno kričale, tema je postajala vedno večja, krožniki, steklenice, kozarci, žlice, noži: vse je ropotajo popadalo po tleh. Po krovu se je razlegalo od enega konca do drugega vedno bolj divje vpitje. Ob oknih se je Culo, kako čudno je grgrala voda. Oster, modrikast soj jc zasvetil zdaj-pazdaj, toda čeprav mu je vselej sledil zamolkel grom, se slednji vendar ni slišal vsled silnega, ravnokar nastalega divjajočega viharja.
Kapitan in Milanovič sta tekla po stopnicah na krov. Takoj sla videla, kaj se je bilo Zgodilo. Nasproten veter jc prišel nenadoma in se z vso silo uprl v jadra, ki so bila vsa razpeta.
Tam zadaj i . odkoder je prišel vihar, ravno na nasprotni strani odkoder je dopoldne vlekel veter, je bilo nebo popolnoma črno in vse morje zavito v grozno senco. Ladja je bila nagnjena na stran kakih štirideset stopinj.
Vsi so bili zbegani. Zaman so poizkušali odvezali jadra, zakaj tako močno so se držala jambor, da ves trud ni nič pomagal. Vsako delo, ki so sc ga lotili pomorščaki, je bilo brezuspešno. Toda najhujše je imelo šele priti. Grozila je še ona grozna črna senca, katero jc v malih presledkih prekriževal blisk, in z njo vsa ona mogočna jeza, ki jo je izražala njena divja postava.
»»Moj Bog!>< je kričal kapitan nad drugim pomaga čem, ki je stal poleg njega smrtnobled, kakor okamenel in brez pomoči, »kaj ste naredili?«
Kolo se je pritisnilo trdo h krmilu, ladja pa je štrlela nemo kakor hlod proti viharju, jambori so se pripogibali globoko proti vodi.
»Vlecite! za vaše življenje gre, ljudje božji, vlecite!« je. kričal kapitan kakor blazen, zakaj mornarji so stali kakor okameneli pri jadrih, vsi prestrašeni vsled tako naglega in silnega viharja.
Milanovič, ki jc stal sredi zadnjih stopnic, jc videl prej kakor kapitan, kaj bo prišlo. »Vsi možje na vetrovno Btran!« je zakričal na vse grlo. Več ni mogel povedati, že ni bilo časa. Veliki črni oblak je bil že tu; vsem jo zastala eapa: fe se jambori ne zlomijo, je ladja izgubljena.
SvJ^fV,,1'"? 80 ie. razlomil in zdaj so tr™	° v,7.i Po zraku in raz-
trga na jadra so divje valovila po vetru. Dva največja jambora sta se pre-
lomila, kakor bi kdo na kolenu prelomil tresko, prvi nekako v sredi, drugi že skoro na krovu. Množica lesa, vrvi in jambor je visela deloma na krovu, večina v vodi in slednji so drgnili ob Iadjino steno, kakor bi bila ladja zadela ob skalo.
Ladja se je dvignila. Iznova je počilo. Križni jambor je odletel čez krov. Le nekaj manjših jader je bilo še na svojem mestu. Veter je pograbil ta jadra, zasukal ladjo ravno vetru nasproti in podil »Adrijo«, ki je vlekla s seboj polomljene jambore in raztrgana jadra, v temno negotovost.
Ni je večje nesreče, ki more zadeti ladjo na širokem morju, kakor je bila ta, v kateri se je tu nahajala »Adrija«. Morje je postajalo vedno bolj razburjeno, valovi so se dvigali visoko kakor gore, ladja sc pa ni mogla dvigati pred njimi. Voda je poplavila po ladji vse, kar ni viselo; nekaj oken sc je razbilo; vsa ladja je zadrhtela v groznem strahu in negotovem pričakovanju.
A najhujše je bilo še to, da so raz-loniljeni trami, ki jih je ladja vlekla za seboj, neprestano udarjali ob njene stene. Gromenje teh udarcev in divji vrišč viharjev je moralo tudi najmočnejše srce napolniti z grozo in trepetom.
Križni jambor je sicer še stal; a ker so bili vsi njegovi podporniki polomljeni, je nihal semintja kakor jeziček na tehtnici. Poleg tega je odela morje črna noč še z večjo grozo; le v presledkih so jo razsvetljevali bliski z grozno lučjo kakor v posmeh.
Mornarji in popotniki so strmeli in čakali, kaj bo. Le to jim je bilo jasno: če hočejo ladjo rešiti, je neizogibno potrebno, da jo osvobode, in sicer takoj osvobode težkega lesovja, jader in vrvi. ki so viseli ob njenih straneh in jo ta-korekoč šiloma vlekli v grob morskih valov. Kapitan je tako kričal, da je skoro onemogel; njegovega glasu niso mogli več razumeti. Kakor t rombe glas pa je zdaj zadonelo povelje Milano-vičevo po krovu:
»Vsi možje! Presekajmo vrvi! — Tesar!«
»Tukaj!« je prišel odgovor z nasprotne strani.
Milanovič je hitel proti glasu, poklical še enkrat in že je stal tesar ob njegovi strani.
»Hitro, hitro! Po sekire, pojdi za menoj!«
Le s težavo sta prebredla jezero, ki je stalo po vsem krovu in se prerila do shrambe orodja. V par trenotkih sta že prišla nazaj s sekirami. Vsak je dobil svojo, tudi tesar in Milanovič in zdaj so začeli tipati po vrveh, na katerih so viseli razlomljeni tramovi in z vso močjo udrihati s sekirami po njih.
To delo jim je dalo zopet moči; sekali so kakor za ste.vo. Pogumni vzkliki so jih osrčevali. Zdaj jim je še celo blisk koristil v toliko, da &o lahko vi-
deli, koliko je že napredovalo njihovo delo. Podporniki so ležali po krovu kakor brvi od eno strani do druge. Na to so se spravili najprej, zakaj ravno ti so bili največja opora grozečim razvalinam. Med delom sta svarila Milanovič in tesar nekatere pomorščake, ki so v svojem pogumu hiteli na nasprotno stran in tam sekali, naj se varujejo in naj rajši pridejo nazaj. Slutila sta namreč popolnoma prav, da, ko bo enkrat posekanih večina podpornikov, bodo ti potegnili za seboj tudi druge. In tako se je tudi zgodilo. Kar naenkrat po močnem udarcu so se odtrgale tudi ostale vrvi in vsa zmešnjava se je po-greznila čez krov. V istem hipu pa so je razlcgel tudi krik, ki je šel skozi mozeg in kosti in pretresel osrčje. Omrežje, ki je bliskovito hitro zdrsnilo čez krov, je potegnilo s seboj tudi nekega moža.
Neposredna nevarnost je bila s tem odstranjena, zakaj zdaj tramovi niso več udarjali ob ladjo; a vendar jih jo družila z njenim truplom še cela množica vrvi. Vsak blisk je pokazal še vedno obstoječo nevarnost in brez presledka so se menjavali udarci sekir in divjo tulenje viharjevo.
Naposled je sekira zadnjikrat zapela; zadnja vrv je bila presekana, zadnja vez odstranjena. Kakor v omotici, se je zganilo tramovje na morju in se nekam nevoljno poslovilo od ladje, ki se je tako osvobojena kmalu oddaljila od njega.
»Ilura!« je pozdravil Milanov ičev glas osvobojenje; moštvo pa je Lilo i!o smrti utrujeno vsled strašnega napora, v ušesih jim je še vedno odmeval smrtni krik ponesrečenega mornarja; zato so le mrzlo in malone malosrčno spremljali Milanovičev ohrabrujoči vzklik.
Voda je vdrla odspredaj v srednjo ladjine prostore. Zdaj jc bilo najnujnejše opravilo, da so sneli še jadra prav na zadnjem ladjinem pomolu. To je bilo sicer opasno opravilo, toda če se le da še izvršiti, so morali iti brez premisleka in brez obotavljanja na delo. Milanovič je splezal po drogu in klical mornarje, naj mu slede. Kakih šest mož ga je posnemalo, drugi so pa obstali v temi in pričakovali v strašni grozi, da vsak hip zaslišijo Smrtni krik svojih tovarišev, ki jih bo brezdvomno vihar pahnil v morje. Že so jim izginili izpred oči, nič več jih niso mogli videti, le v presledkih je bilo čuti medsebojno vzklike med zamolklim viharjevim bobnenjem; razločevati je bilo mogoče lo še divje razbijanje belega jadra. Jambor je nihal in pokal, kakor bi moral vsak čas strmoglaviti čez krov. Vsa ladja je stokala in na krovu je bilo vso v brezsmotrenem gibanju. Slednjič so plahte prenehale frfotati; posrečilo so jim je, da so jih pritrdili.
(Dalje prih.)
Socialnodemokraško in liberalno lolovajstvo v Šiški. V nedeljo je napovedal dr. šusteršič javen shod pod milim nebom v Šiški, tej socialnodemo-krotični trdnjavi. Ves rdeči tabor je bil pokonci. Dr. šusteršič v Šiški zborovati ne sme, to je bila parola. Če pride, ga bodo z vso silo kaznovali za nje-govo predrznost, tako so bahali. A dr. šusteršič je izjavil, da gre na vsak način na shod, naj bo kar hoče. Pristaši S. L. S. so se zbrali na zborovališču v velikem številu. Liberalci in socialni demokratje pa so prignali iz cele okolice ljubljanske, kakor tudi iz Ljubljane celo tolpo pijanih ljudi, ki so hoteli preprečiti, da bi pošteni krščanski volilci ne mogli slišati svojega v boju za ljudske pravice osivelega poslanca. Nastopali so res kakor divjaki in pravi tolovaji. Vrgli so se dejansko na na-še somišljenike, jih pretepavali, suvali, trgali obleko itd. Zgornješišenski župan je gledal vse to, a nič ni storil proti temu. Kot glavar občine je mirno dopustil, ko so se godile gorostasne ne-postavnosti in pretepi. Ob 4. uri pride dr. Šusteršič in gre naravnost skozi vežo, ki je bila natlačeno polna social-nodemokratičnih in liberalnih tolovajev. Tako so bili osupneni, da se nihče ni drznil dotakniti se načelnika S. L. S. Nato pa se je pravo divjanje šele pričelo. Ko opetovani poziv dr. Šuster-.šiča na župana in žandarmerijskega Mražmeštra, naj naredita red, ni nič pomagal, je dr. Šusteršič poslal dva HmiSljenika v Ljubljano, da izposluje-la nov orožniški oddelek. Sedaj se je župan Zakotnik ustrašil in razpustil nepostavni socialdcmokraški shod, ki so ga hoteli imeti na zborovališču S. L. »S. Toda tolovajska množica sc ni umaknila, dokler nc prikoraka 15 orožnikov iz Ljubljane. Sedaj je bil v petih Ji inulah narejen red in cela tolovajska tolpa razgnana na vse vetrove. Tri posebno divje razgrajače so aretirali in vklenjene odgnali v zapor. Nato pa sc je vršil nemoteno shod S. L. S. in dr. šusteršič jc krasno govoril. Tako je S. L. S. zborovala v Šiški, v osrčju liberalne in rdeče trdnjave. V Šiški se dani . . .
Liberalna »Glavna« posojilnica pred porotniki. Pretekli teden se jc pričela Pred ljubljanskimi porotniki obravnava o znanem strašnem polomu liberalne »Olavne« posojilnice. Iz vsega sc vidi, da so imeli trije člani upravnega sveta 80 odstotkov vloženega denarja izposojenega. Skoraj neverjetno je, kolika je bila nemarnost in brezbrižnost tudi ostalih udov načelstva in nadzornici va. Pustili so gospodariti dr. Ilud-"ika in Roglja, kakor se jima je ljubilo,
gospodarstvo se ni nadzorovalo, računi in bilance so se mehanično in tako-rekoč slepo odobravale in podpisavale, o istinitosti navedb dr. Hudnika in Roglja pri priliki sej se ni niliče prepričeval. Umevno je, da je razprava vzbujala velikansko zanimanje. Vsi ljubljanski dnevniki so imeli obširna poročila o razpravah. Zanimanje je bilo zlasti veliko pri malih vložnikih, katerim se je prikrivalo, da je bila posojilnica že več let pasivna in ki so se pri tem, da so plačali svoj dolg, pustili še vjeti, da so podpisali delež, meneč, da s tem podpirajo gospodarsko organizacijo. Na zatožni klopi so sedeli v prvi vrsti: Dr. Matija Iludnik, odvetnik; Leon Rogel, pos. uradnik; Franc Knific, knjigovodja in Fran Jošt; v drugi vrsti: Jožef Maček, posestnik in gostilničar; Josip Turk, posestnik in dež. poslanec; Josip Čad, posestnik v Sp. Rožniku in Anton Putrili, veleposestnik in lesni trgovec v Ljubljani. — V soboto zvečer jc bila obravnava končana in sta bila obsojena dr. Iludnik na tri leta, Jošt pa na dve leti težke in poostrene ječe. Vsi drugi so bili oproščeni.
Krivdo dr. Hudnikovo in Joštovo je državni pravdnik takole označil: Njegov namen je bil vzdi'žati svoj ugled na škodo majhnih ljudi. Trije ali štirje gospodje so pobrali denar Glavne posojilnice, tisti pa, za katere bi morala Glavna posojilnica delati, delavci in mali obrtniki, ga niso dobili. Jemal je denar delavccv, malih obrtnikov, uradnikov — ali ni to brezvestno, nečuveno? Kako pridejo reveži do tega, da trpe, in očetje, da niti kruha svojim otrokom ne bodo mogli dati; dr. Iludnik naj bi pa brez kazni hodil po zemlji! Njegovo dejanje je hudodelstvo goljufije, ki najde malokje podobno primero. - Zato se je tudi sodba glasila, da se dr. Iludnik Matija spozna krivim pregreška kride in hudodelstva goljufije in se obsodi na tri leta težke ječe, poostrene s postom, temnico in enodnevnim trdim ležiščem vsakega četrt leta. Franc Jošt se spozna krivim hudodelstva napeljevanja k goljufiji in sc obsodi na dve leti težke ječe, poostrene s postom, temnico in enodnevnim trdim ležiščem vsakega četrt leta. Dr. Iludnik in Franc Jošt nosila tudi vso pravdne stroške. Vsi drugi obtoženci se oproste.
O uspešnem delu S. L. S. piše v hrvatskem listu »Dom« hrvatski politik St. Radič ter opozarja hrvaško kmečko ljudstvo na velike pridobitve kranjskega kmeta, odkar sc je zedinil v taboru S. L. S. Priporoča svojim ljudem, naj številke o vsotah, ki jih ie zadnia leta izdala Kranjska v
kmečko korist, primerjajo z vsotami, ki so jih preje v ta namen izdali liberalci in naj s temi številkami tudi hrvaškemu ljudstvu odpirajo oči, da bo sprevidelo, kako se godi ljudstvu pod liberalno vlado in kako pti pod vlado poštene ljudske stranke.
Letošnja košnja. Ob najlepšem vremenu se je pričela letošnja košnja, ki jc obetala biti nenavadno bogata. Trava in detelja je povsodi prav lepo kazala, celo na slabih tleh. Žal pa so zadnje nevihte marsikakemu živinorejcu uničile nado na dobro košnjo. Bog daj saj v naprej lepo vreme.
Strela je ubila 29. maja 48 letnega posestnika Petriča v Gradiščah, ko je vedril pod nekim hrastom na poti iz Vipave v Gradišče.
Strela je v bližini postaje Podnart 5. junija popoldne udarila v neki hrast, ki ga je popolnoma razbila. Neka komaj 12 korakov oddaljena izletnica je ostala nepoškodovana, a trdi, da je močno smrdelo po žveplu.
Strela ubila žensko. Med nevihto 5. junija je v Ponikvah pri Dobrepoljah udarila strela v ženo Martina Žuka. Bila je takoj mrtva.
Strašna strela na šmarni gori. V ognju strele so bili božjepotniki, ki so okrog 6. ure zjutraj 9. junija imeli po-božnost na čast sv. Primožu. Med sveto mašo se stemni, da se je videlo le ob svitu oltarnih sveč. Med litanijami pa začne treskati, da se je vse treslo. Otroci postanejo nemirni, ihtijo, begajo po cerkvi, padajo na tla. Duhovnik brž podeli sv. blagoslov ter hiti v žagrad, da je pripravljen ljudem pomagati. V tem trenotku pa poči s tako silo, da je naenkrat vse po tleh. Omet leti po ljudeh, kakor bi se podirala cerkev. Strelni puh napolni žagrad in cerkev. Med vsemi najbolj kliče pomoči desetletni Anton Pogačar, ki je ves trd in vse kaže, da je dobil hud udarec. Možje bežijo v mežnarijo. Tu pa ni nič boljše Strela je hišo preluknjala v treh mestih. Užgalo se vendar ni in človek ni noben mrtev. Križ z jabolkom na kupoli cerkve je nagnilo in po strešni odtočni cevi pri velikih vratih je šla strela v zemljo. Treba na vsak način strelovode preiskati.
Nesreča na kolodvoru državne železnice v Trstu. — Župnika Berlic in Piber ter soproga župana Jana ranjeni. 7. junija zjutraj se berolinski vlak, ki prihaja v Trst ob 8. uri 50 minut, ni dal ustaviti, ko je pridrdral v kolodvorsko lopo državne železnice in je zadel ob železni steber, ki se nahaja ob koncu tira. Sunek je bil tako močan, da sta se zlomila odboj nika na lokomotivi in na stebru in je tudi lokomotiva s
51
prvimi dvemi kolesi skočila s tira. Prva predprežna in tudi druga lokomotiva sta bili precej poškodovani. Vsled silnega sunka je bilo ranjenih 10 do 12 potnikov, a nobeden težko. Najbolj ranjen je bil železniški kontrolor, ki ga je sunek butnil ob steno in se mu je radi tega strgala koža pod očesom. Nesreča je nastala, ker je bil stroj nekaj pokvarjen in zavora ni pravilno funkcionirala. Prvi vzrok nesreče je »špar-sistem«. Strojevodja predprežne lokomotive je bil prejšnji dan v službi od 5. zjutraj do 11. zvečer, torej celih 18 ur. In če človek gre ol) 11. uri zvečer iz kurilnice domov, pač ni mogoče, da bi morebiti kar na komando zaspal. Zjutraj ob 5. uri pa je dotični strojevodja zopet moral v službo. Torej po 18 urni službi 6 ur jako problematičnega počitka. — Tudi mnogi potniki so poškodovani. Od druge strani se nam poroča: Sunek je bil tako silovit,-da so nekateri potniki popadali po tleh, drugi pa odleteli v stene. Nekaj jih je tudi krvavelo. Med potniki sta bila tudi duhovna svetnika J. Berlic in poslanec J. Piber, prvi jc dobil poškodbo na glavi, drugi na obeh rokah. Žena gosp. župana Jana iz Gorij jo ranjena na le-.vem kolenu.
Velik primanjkljaj pri poletu zra-koplovca Lettisa. V Ljubljano je prišel skazovat se na binkoštne praznike neki zrakoplovec Lettis. Nekateri Ljubljančani so bili tako navdušeni zanj, da so sestavili za to priliko posebni priredi-teljski odbor, ki je imel za prireditev 4000 K stroškov. Prodalo se je pa v obeli dneh vstopnic za pičlih 700 kron. Lettis, ki .je dobil za oba dneva 500 K, je pravzaprav Ljubljančane le pošteno potegnil. Dvignil se je enkrat komaj za en meter visoko, le velika ljudska nevolja ga je spravila še nekoliko višje. Ljudstvo je vznevoljeno odhajalo.
Žvepljanje trt. Proti plesnobi ,ie treba trte vsako leto vsaj trikrat, po potrebi tudi večkrat poprašiti s prav fino zmletim žveplom. Žveplati se mora ob tihem, vročem in solnčnem vremenu in tako, da se žveplo prav na fino razpr-šuje. Za to je treba imeti dobre žvep-ljalnike, ki se lahko naročajo potom Gospodarske zveze v Ljubljani.
Birmanih je bilo Letos v ljubljanski stolnici o Binkoštih, v nedeljo dopoldne 1158, popoldne 988; v ponedeljek 394; skupaj 2450.
Mašniško posvečenjc je prejel v knezoškofijski kapeli Fr. Gerard Kor-par, o. Cist. iz Zatičine.
Razpust občinskega odbora. V Spodnji Šiški pri Ljubljani je deželna vlada vsled odstopa večine odbornikov in virilistov sporazumno z deželnim odborom razpustila občinski zastop in imenovala gerenta.
Občina Preserje ne pride pod vrhniško sodišče in se ne izloči iz sodnega okraja Ljubljana. Justično ministrstvo je obvestilo o tem deželni odbor in deželno vlado.
Občinski odbori po novem volilnem redu so izvoljeni v Dragi pri Višnji go-61
ri, Kranjski gori, Idriji, na Blokah in Ježici; razun Idrije jc povsod velika večina S. L. S. Na Blokah so liberalci delali na vse kriplje, a zaman je bil ves trud. Kakor na Ježici, je tudi tu S. L. S. zmagala z velikansko večino.
Ža most v Hnvptmancah je dovolil deželni odbor prispevek ene tretjine zgradbenih stroškov.
Potrjeni sklepi deželnega zbora vojvodine Kranjske. Cesar je potrdil sklep kranjskega deželnega zbora z dne 18. februarja 1911, ki dovoljuje občini Vrhniki pobirati leta 1911. 12% do-klado, občini Celje, okraj Postojna. 171% doklado.
Razstava živine živinorejskih zadrug. Pričetkom maja je bila v Škofji Loki razstava živine živinorejskih zadrug iz Stare Loke, Selc, Sore in Šmart-na. Živine se je prignalo 163 glav. Ljudstva je bilo več tisoč. Vse premije so znašale 1140 K. Deželna vlada je izpo-slovala pri državi podporo 1000 K.
Novačenje v škofji Loki. Pri novačenju v Škofji Loki za škofjeloški okraj so potrdili dne 1. junija med 112 mladeniči 25, dne 2. junija med 104 25 in dne 3. junija med 104 26 mladeničev.
Iz Žužemberka. Dne 30. maja jc bil za načelnika okrajnega cestnega odbora v Žužemberku voljen deželni poslanec in župan gosp. Ivan Veliovec, za namestnika pa g. Jakob Dereani.
Kolera v Trstu. Na ladji »Sakso-nia« se je pripeljalo 5. t. m. zvečer iz Ne\v Yorka 427 oseb nazaj iz Amerike. Med njimi se jc nahajal na znakih kolere oboleli Sandor Bernis, ki jc umrl. Bolan je bil 30 ur. Bakteriologična preiskava je dognala, da je umrl Bernis na azijski koleri. Parnik Saksonia je v kvaranteni. Tržaški mestni fizik javlja, da mu je iz privatnega vira znano, da je bilo v Benetkah 23 slučajev kolere. Pojavlja se pa v Trstu še neka druga bolezen akutna gastro-enteritis, ki se radi raznih podobnosti s pravo kolero (griže in bruhanja) imenuje tudi »cho-lera nostras« nasproti »cholera asia-tica«, pravi koleri. Ta je zelo običajna poleti in zlasti nevarna zato, ker strašljive! pri njej takoj mislijo na prvo kolero. Tak slučaj se je pripetil v ljudskem prenočišču v ulici Pondares. Zbolel je 22 letni prodajač Ivan Caffieri, ki je bil radi previdnosti prepeljan v bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu.
Poroka. Poročil sc je g. Josip Ma-carol, učitelj v Tomačevici na Krasu z gospodično Minko Hribarjevo. — Na Mirni pa se je poročil gospod nadučitelj Matej Jenko z gospodično učiteljico Ludmilo Mazgon.
Umrla je v Božjakovu pri Metliki učiteljica in ravnateljica Amalija Kon-cilija, roj. Bauer, stara 52 let.
Samoumor poslovodje. 6. junija je odšel iz trgovine tvrdke Souvan v Ljubljani poslovodja tvrdke Ferdinand Souvan gosp. Franc Urek, ne da bi se vedelo kam. Potem so pa poročali iz Kranja, da se je gosp. Urek v Kranju obesil. Denarja jc imel pri sebi le 16 vi-
narjev. Gosp. Urek je že dalje časa trpel na živčni bolezni.
Konkurz se je otvoril nad premoženjem trgovca Franc Demšarja v Idriji. Ta Demšar je, kakor se splošno govori, na maškeradni veselici v čitalnici predstavljal nedavno zasmehljivo kapuei-narja in razdeljeval pisane opomine: delajte pokoro! Sedaj je napovedal konkurz in bode moral še revnejše kot reven kapucin z malho po svetu.
Podkovska šola v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski šoli v Ljubljani že prične 1. julija 1911. Učenci s<>. ob enem uče tudi ogledovanja živine in mesa. Prošnje naj se pošljejo do 15. junija t. 1. ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani; priloži naj se prošnjam: 1. rojstni in krstni list; Z. domovinski list; 3. šolsko spričevalo; 4. učno spričevalo v dokaz, da se je izučil podkov-stva pri kakem kovaškem mojstru; 5. župnikovo ali županovo spričevalo o lepem vedenju. Ubožnim učencem je mogoče podeliti po 160 K podpore; ti morajo prošnjam priložiti šc U. ubožni list in 7. potrdilo, da je bil prosilec že dve leti za kovaškega pomočnika. Šola traja do konca decembra 1911. Pouk jo brezplačen, učenci pa morajo skrbeti za hrano in učne knjige. Stanovanje imajo v šolskem poslopju. Zglase naj se vsaj dva dni pred pričetkom tečaja v šoli, Poljanska cesta 57 v Ljubljani.
Poročilo Rafaelove družbe. — Ne v Ameriko! Vedni opomini raznih izse-ljeniških listov v Ameriki vendar lo vplivajo nekoliko na naše ljudstvo, da se ne seli tako trumoma v Ameriko, kakor bi se sicer. Tudi za ženske bi bilo bolje, da ostanejo doma in ne potujejo sedaj v tem času. Sorodniki pišejo in vabijo, bodisi svoje žene, sestre, brate ali tudi znance v času, ko je šc marsikje dober zaslužek, ko pa pridejo vabljenci v Ameriko, se večkrat pripeti, da najdejo sorodnike v Ameriki brez dela ter v velikem pomanjkanju. V Ameriki še ni končana gospodarska kriza. Mnoge tovarne in rudniki so zaprti, a delavci so brez dela in tudi brez zaslužka. Marsikje tudi že stavkajo dolge mesece. Pomisliti je treba, kakšna beda nastane lahko v takem slučaju, ko prejšnji izseljenci sami nimajo zaslužka in potem dobe še gosta v hišo. Tudi* če imajo kaj prihranjenega denarja, jim lahko hitro poide in tako pridejo v največjo stisko. Izseljencem toplo priporočamo, naj ne mislijo na potovanje v Ameriko, dokler se razmere popolnoma ne izboljšajo.
Novo železniško postajališče. Iz Sevnice se nam poroča: Te dni je bit na Blanci komisijski ogled zaradi ustanovitve postajališča na Blanci, na katerem se je enoglasno sklenilo, da so postajališče napravi v hiši g. H. Likarja na Blanci. Zastopane so bile kran jske občine Sv. Duh, Studenec, Raka in štajerski občini Blanca. in Brezje. Z delom se bode pričelo takoj, ko bodo načrt izdelan.
lj Blagoslovljenje zastave šentpe-terskena prosvetnega društva je bila
pretečeno nedeljo dostojna slavnost, ki je po svoji prisrčnosti in lepi udeležbi globoko uplivala. Nasprotniki so pisali, da bo to „demonstracija", pa smo jim zopet dokazali, da naše množice znajo mnogo dostojnejše nastopati, kot pa listi, ki so poizkušali hujskati po Narodu". Nastopilo je za domžalsko godbo, ki je pokazala znaten napredek, do lj00 Orlov, ljubljanska in okoličanska naša društva so prišla z zastavami, posebno so se odlikovale društvenice v pestrih narodnih nošah. V Ljubljani že dolgo ni bilo tako lepe in dobro uspele slavnosti.
— Novomašniki. Sledeči slovenski nogoslovci iz goriškega semenišča bodo letos posvečeni: Za goriško nadško-lijo četrtoletniki: Bele Vencel iz Oseka, Doktorič David iz Našice (Slavonija), K o dr i č Ivan z Brji (pri Rihen-bergu), Pahor France iz Novela, Pišot Ivan iz Sela, Rus tja Andrej iz Skrilj. Nadalje tretjeletnik g. Alojzij F11 i p i C iz Ravnice. — Za tržaško škofijo četrto-letnika gg. Andrej N ar t ni k iz Brezovice (Kranjsko) in Oskar Pahor Iz Kojskega.
□ □
D
3C3DCZ3C~H luaana
Gorenjske noufice
□aaacaant
g Na Limbarsko goro! V nedeljo po končanih državnozborskih volitvah, ti ne 18. junija, bo na Limbarski gori rerkveno opravilo. Po deseti maši pa sklicuje Kmečka zveza političen shod, ki bodo na njem govorili posestnik Poznič, načelnik Orlov Urbanija in poslancc dr. Krek. Možje in mladeniči iz celega kamniškega okraja se vabijo, naj se udeleže te znamenite in pomenljive manifestacije.
g Moravče. Liberalna agitacija za volitve. Vse Moravče so polne plakatov za Tavčarja, rdečih in belih, majhnih in velikih, ki oznanjajo, da je to edini, ki more rešiti naš okraj. Toda mi. Dan volitve bo pokazal, da ne maramo ne za Tavčarja, ne za Tomana.
T o ma nova posojilnica. Liberalci se bahajo, da so od nekod dobili M lisoč kron; zato hitite vsi, ki že mesece bodite po denar in ga še niste prejeli. Ne udajte se, ampak zahtevajte svoj denar. — Finančna straža se je v lekočem mesecu naselila v liberalnem Zadružnem domu. To je uspeh Toma-novih prošenj. Ljudje, vi pa sodite, če je to delo za ljudstvo, s katerim se Toman toliko ponaša.
g Iz Tržiča. Liberalna hranilnica v Tržiču (pri Slugi) je bila v zvezi s polomljeno »Glavno«. Kakor je razvidno iz obtožnice, ima tržiška hranilnica od »Glavne« še terjati 6217 K 79 vin. In to je načelnik Rihard Mally pri porotni obravnavi sam priznal. Tako je sedaj stvar prišla v javnost, dasi so pred kratkim naši liberalci tajili, da bi bila kaka žlahta med njimi in »Glavno«. Ko je namreč po zimi neki Tržičan to trdil, ga resnicoljubni liberalci takoj pri-
jeli za vrat in ga tirali pred sodišče, češ, da je lagal. Pri poravnavi so zahtevali od njega, naj plača neko gotovo vsoto v dobre namene; in sedaj? Resnica se je izkazala, liberalci pa pokazali, koliko jim je verjeti. — V Lomu je umrl v špitalu Marko Kocjančič, bivši vojak Radeckijev, ki je vedel marsikaj pripovedovati o vojskah, ki jih je bil s Plementezarji.
g Železniki. (Vabilo.) V nedeljo dne 18. junija priredi naša Marijina družba veselico s petjem in igro. Igra se vesela igra »Svojeglavna Minka«. Vsem prijateljem in znancem kličemo: Da se gotovo vidimo dne 18. t. m. ob pol 4. uri popoldne v Železnikih! Volilni boj je končan. Potrebni smo oddiha. Pridite se oddahnit k nam. Na zdar!
g Virmaše pri Stari Loki. Dne 7. t. m. popoldne je zakuril v domači šupi 51etni sin M. Triler. Ker je pa v šupi ste-lja, se je ista vnela in je prav pošteno začelo goi'eti proti strehi s slamo kriti. Zapazila je prva hči soseda, videč dim, ki se je valil iz šupe. Začela je klicati na pomoč, na kar so prihiteli ljudje in z naporom se jim je vseeno posrečilo vdušiti ogenj v zadnjem trenutku. Ravno isti dan je vlekel močan veter proti drugim hišam, in ako bi se ne bilo posrečilo vdušiti ognja, bi bilo danes lahko polovico vasi v pepelu. — Le še bolj je treba paziti na žveplenke, ki se zdijo otrokom tako lepe. Jako praktično bi tudi bilo, ako bi vodstvo šol posvetilo par minut časa za inšpekcijo žepov učencev v gotovih časih. Nekateri imajo posebno veselje požigati v gozdu steljo in zažigati vsak šop trave. Marsikateri si kupi, če ima krajcar, žveplenk, mesto peresa. Naj bi se kaznoval strogo, pri komur bi našli žveplenke. Skrivajte žveplenke, pazite na otroke! Ravno danes, ko pišem te vrste, je strela vdari-la v Pungrt v skedenj posestnika Jenka, ki je pogorel. Skozi okno pa mi do-naša veter glasove farnih zvonov, ki pojejo smrtno pesem umrlemu posestniku in vinskemu trgovcu, p. d. Gro-govcu iz papirnice, ki ga izročajo v naročje matere zemlje.
g Šmartno ob Savi. Majnika meseca pri križevi procesiji nismo več videli banderja iti procesiji naproti. Prav je to, ker je križeva procesija spokorna, bandera so pa primerna le pri poveli-čevalnih procesijah. Prav je pa tudi, ker ni bilo treba nekaterim nositi ban-derjevih »štang« po različnih travnikih kakor lansko lelo. — Tudi šmarni-ce smo imeli cel mesec. Včasih jih je bral kak fant, litanije pa je pel mežnar. Ampak nam to ni všeč, da bi tisti fant, ki v cerkvi bere šmarnice, zunaj cerkve na vasi pa pel kvante. Tudi to nam ni všeč, da bi mežnar pel v cerkvi litanije, ponoči pa po vasi s fanti prepeval kvante. — Izobraževalno društvo za šentpetersko Posavje je na varnem. Mislili so naši prijatelji, da se nam bodo smejali in nam razbili. Delali so pa res na vse pretege zoper društvo. Najprej so porezali Janezu Zupanu na vrtu vrhove mlademu drevju. Ko so pipce po-
skrili, so pa vpili: društveniki so to naredili. Potem so pa šli in pokazali, da ljubijo »malarije«. Dvakrat so namazali društvenikom hiše fe črnilom. Radovedni smo, ali je Kovačeva Urša znanega fantka samo nahujskala, ali mu je tudi »tinto« plačala. Potem so nekemu liberalcu hišo namazali. In nabil je na po-mazano hišo plakate, na katerih je zvračal to lumaprijo zopet na društve-nike. Pa vse ni nič pomagalo. Nazadnje so pa še poskrbeli, da je bilo društvu odpovedano stanovanje, češ, sedajle ste pa pri koncu. Pa smo dejali: Prmejšen Matiček, ne boš. In smo dobili stanovanje, kjer se bomo lepo razvijali naprej. Šmarčani! Če imate pamet, spremenite se! Tisti, ki je vas nahujskal in zanesel liberalno, sedaj pa socialno demokra-ško ljuliko, ne bo dolgo pri vas. On sam vidi, da je na napačni poti, in zato se trudi, kako bi prišel proč iz Šmart-na. — Šentpeterska hranilnica in posojilnica naznanja, da ima od nedelje sv. Trojice naprej, t. j. od 11. junija dalje, uradne ure vs&k dan od 8. zjutraj do 12. opoldne. Obrestuje po 4 in pol odstotka. Prostore ima pri Podboju nasproti cerkvi.
g Z Bleda. Nad vse sijajno se je izvršila na praznik Vnebohoda seja velikega odbora Zveze Orlov. Zastopanih je bilo 72 telovadnih društev po 150 telovadcih, izmed katerih jih je bilo 110 v uniformi. Splošno so hvalili ljudje njihovo lepo in mirno obnašanje; čutili smo vsi dobro, da slovenski fantje dobivajo ravno v svojih telovadnih društvih poleg telesne tudi veliko dušne izobrazbe, ki jim je za poznejše življenje kot gospodarjem nujno potrebna. — Blagoslovljenje gasilnega doma na Rečici se je vršilo na binkoštni ponedeljek. Obširneje še poročamo. — Grad z jezerom je kupil, kakor se govori, neki Prus z Nemškega. Menda dobičkov ne bo delal. — Rikli proda svoja kopališča akcijski družbi, v kateri se med drugimi nahajata tudi sedanji zdravnik v kopališčih dr. Eder in Rikli sam. — Letos se ceste malo pozno posipajo, kar pa se mora opravičiti, ker se je šele sedaj izvršila volitev načelnika cestnega odbora. — Kakor smo čuli, hoče okrajni glavar postaviti tarife za voznače na jezeru. Ne vemo, če ravno blejski, oziroma mlinski voznači tako potrebujejo tarife, gotovo jo pa potrebuje neki Jak. Kunčič, po domače Šuštarjev s Sela, ki zahteva naravnost neverjetno visoke cene za prevažanje. Tujci se kar zgražajo. Tako ni čuda, da se povsod govori o odiranju. Tak človek naredi sila škode tujskemu prometu, pa tudi dobremu imenu blejskih voznačev. — Sladki Davorin Vrinšek je oddal svoje prostore celo za socialdemokratičen shod. Da pa socialni demokrati zabavljajo samo proti veri in kmetu, to je splošno znano. Socialni demokratje so bili za to, da se je odprla meja živini iz južnih dežel, da naš kmet ne more živine spraviti v dobro kupčijo in da se je zanesla kuga med živino, kar je povzročilo v Avstriji 200 milijonov kron škode. In
shode teh kmetom skrajno sovražnih ljudi trpi Vrinšek v svoji gostilni in celo sam plakate nabija, na drugi strani pa ga je sama prijaznost do kmetov. Že ve, zakaj.
g V Logu pri Boh. Bistrici je dne 30. maja umrla zvesta Marijina hči Lucija Ž vab, kateri so njene tovarišice napravile prelep pogreb.
g Tržiški delavci in delavke napravijo in mesto v nedeljo pred praznikom sv. Petra in Pavla romanje k Sv. Valentinu v prijazno vas Ovsiše pri Podnartu letos nedeljo pozneje, to je dne 2. julija, in sicer zjutraj k šesti maši.
g Iz Stare Loke. V nedeljo, 2. t. m., Bmo imeli predavanje o zadružništvu. Predaval je gospod F. Finžgar, župnik iz Sore, o živinoreji, katere zadruga se je ustanovila pretečeno zimo. Njegove besede so bile resnične in poučne za vsakega živinorejca. Dal Bog, da bi tudi ostale vsem poslušalcem v spominu. G. načelniku živinorejske zadruge Matevžu Trilerju pa kličemo: naj večkrat priredi taka predavanja, mi jih bomo z veseljem hodili poslušat. Možem živinorejcem starološke okolice pa kličemo: naj prav v obilnem številu pristopajo k tako prepotrebni zadrugi; kdor se zapiše, se ne bo kesal, vstopnina je samo 1 K, delež je pa 10 K, katere zadružnik dobi nazaj, ako od zadruge odstopi. — Pretečeni teden so v farni cerkvi obrnili vse štiri zvonove; leta 1883 so bili novi, ki tehtajo 4852 kg. Delo sta izvršila povoljno dva domača delavca.
g Iz Loma nad Tržičem. V nedeljo dne 18. t. m. bode imel c. kr. okrajni višji živinozdravnik iz Kranja živino-zdravniško predavanje v hiši Janeza Megliča, po domače Končarja. — Dne 9. t. m. je umrl v tukajšnji sirotišnici Ra-deckijev veteran Marko Kocijančič v starosti 88 let. — Dne 24. maja t. 1. smo imeli volitev občinskega odbora po novem občinskem volilnem redu; ker ni vsem vse prav, je zoper to volitev, oziroma volilno komisijo vložen priziv.
g Predoslje pri Kranju. Binkoštno nedeljo smo imeli pri nas shod. Obiskal nas je deželni poslanec Demšar. Njegova kandidatura je bila soglasno sprejeta, — Prihodnji mesec imamo občinske volitve. Imenik volilcev je na razpolago pri županu. Pravijo, da jc v njem precej ncdostatkov. Naj se popravi. Mi pa še pripomnimo, da bomo kot en mož stopili na volišče za moža naše stranke. Radovedni smo, kako bodo stopili na dan tisti, ki so celo leto bobnali in z »Jutrom« v roki dokazovali, da je edina rešitev pri liberalcih. — »Jutro«, ta najpodlejši slovenski list, je zelo priljubljen Pavovčemu očetu. Ali so Pavovčev oče še cerkveni ključar?
Primskovo. Dobro bi bilo, da se za" prihodnje občinske volitve pripravimo,
v, ta važni gospodarski za-stop irože, o katerih vemo prvič, da so
™ lP£i8,taSi liudske stranke, drugič pa, da bodo za naše vasi, ki leže na me Ji občine, tudi nekaj storili. Om-eTni ^
moramo biti pred tisto kliko, ki je vedno pri vsakih volitvah delala zgago s širokimi ustmi, polnimi laži in zabavljanja. Več o tem prihodnjič.
g Z Bleda. Gasilska slavnost na Rečici se je izvršila binkoštni ponedeljek zelo sijajno. Prihitela so na Rečico bratska društva z Bleda, Gorjan, Zasipa, Boh. Bele, Ribnega, Jesenic, Begunj in Blejske Dobrave. Blagoslovljenje novega gasilnega doma je izvršil ob navzočnosti velikega števila gasilcev in druge množice g. svetnik Oblak ob asistenci g. kaplana. Kratek, a zelo primeren nagovor g. svetnika je povzdignil slovesnost. Po blagoslovi jen ju se je vršila tombola v prid gasilnega društva. Obžalujemo, da se je ista vršila v gostilni Vrinškovi, ki je imel ravno teden preje socialne demokrate v svoji zaščiti. Ni se čuditi, da se značajni gor-janski gasilci ravno zato niso hoteli udeležiti tombole in da tudi marsikak domačin ni šel blizu — radi Vrinška. Upamo, da bo gasilni odbor, v katerem so sicer sami značajni rečiški možje, prihodnjič drugače ukrenil.
g Iz Gorij. Volilni shod se je vršil v nedeljo ob 3. uri v dvorani ob obilni udeležbi. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna; žal, da je premajhna za take shode. Mnogi niso mogli vanjo. — Shod je sklical domači župnik — poslanec gospod Piber. Na njegov predlog je bil izvoljen soglasno predsednikom župan Jak. Jan in zapisnikarjem Jak. Pol-da. Prvi je govoril gospod kandidat Josip Pogačnik. V jedrnatih besedah je izborno naslikal lažiliberalno in so-cialdemokratično stranko. Par domačih, po socialnodemokratični surovosti znanih petelinčkov je skušalo ugovarjati. Seveda so jih ti preslepljenci morali precej preslišati. — Za njim je govoril poslanec Piber. Opisal je delovanje socialne demokracije, njih nauke, zlasti je ožigosal slepo drvenje socijev za kapitalisti, kojim robotuje z delom in omamljenim razumom. Pojasnil jim jc tudi vzrok draginje in militarizma. Prepričati ali poučiti socialnega demokrata in pa zamorca umivati je pač vseeno. Prav pa je, da so prišli na shod ti ljudje, jih vsaj poznamo. Pošteni Gorjanci, od teh zaslepljenih in zagrizenih ljudi proč! — Izleta v Ljubljano pod vodstvom učiteljskega osobja in č. g. kaplana se bode naša šolska mladina še dolgo spominjala. Ogledali so si muzej, grad, sploh vse zanimivosti ljubljanske. Najbolj so šolarjem ugajali črnormeni Sudanci, ki so se takrat v Ljubljani kazali. — Hranilnica in posojilnica v Gorjah izkazuje računski zaključek za 16. upravno leto. Napreduje izborno. Denarni promet znaša v minolem letu 455.945 K 30 h. Deležev ima 1384. Hranilne vloge znašajo 417.950 K 38 h, posojila 370.849 K 43 h. Rezervni zaklad 24.253 K 19 h. Na občnem zboru je bil namestu zaslužnega umrlega Jak. Zu-mre izvoljen predsednikom marljivi sedanji odbornik g. Jan. Poklukar; v odbor pa sedanii župnik J. Piber ki je
obljubil, da bo drage volje sodeloval in vodil posojilnico. — Nova cerkev. Prostovoljni darovi za popravo, oziroma prenovljenje župne cerkve kaj pridno naraščajo. Plačali smo že načrt v znesku 920 K, pa imamo še nad 3000 K naloženega denarja. Načrt je izvršil znan arhitekt Jakosch v Ljubljani. Cerkev bo krasna. Čim preje bomo mogli, bomo začeli s popravo. Potreba je nujna. Žup-ljani, držite besedo in prispevajte po svojih močeh.
g S šentpeterskega Posavja. Zavoljo Orlov se je nekdo v »Jutru« repen, čil nad našim č. g. župnikom. Orli so namreč naredili veliko soboto častno stražo pri božjem grobu in šli poleni tudi za procesijo, kar je popolnoma lepo in prav. Veliki teden se pa pobira v cerkvah za varuhe ali stražnike božjega groba. In prišel jc nekdo in pisal v »Jutro«, da je g. župnik Pavlič oznanil pobiranje teh doneskov za Orle in je potem med Orle razdelil nabrano vsoto. Prave tepce mora imeti »Jutro« za svoje dopisnike, ker mislijo, da so varuhi božjega groba Orli. Ti neved-neži niti ne sanjajo o tem, da so varuhi božjega groba frančiškani v Jeruzalemu, ki imajo ta častni naslov že od nekdaj. Za te varuhe očete frančiškane v Jeruzalemu se nabirajo doneski veliki teden, in siccr v vseh cerkvah, no samo pri sv. Petru. Orli so pa častno stražo prevzeli, ker hočejo Bogu izkazati dolžno čast. Tudi Sokolom bomo prepustili to lepo službo, če pridejo stražit pred sv. Rešuje Telo. No, pa menda ne bo treba. Take odlične službe jim smrde. — V šentpeterski cerkvi opazujemo že dolgo časa, da so se izvršile različne olepšave in poprave. V zadnjem času so posebno pozornost vzbudile spovednice in klopi. Za spo-vednice smo pred par leti prispevali tudi mi farani zunaj mesta. Spovednice morajo vsakemu dopasti in lahko rečemo, da nikjer na Kranjskem niso tako lepe. Najnovejše so pa klopi. Všeč so nam. Ustregel nam je gospod župnik, ker jih je več kakor preje (na vsaki strani sta dve dolgi več) in pa ker so zanaprej na moški strani klopi le za moške. Prav posebno je pa gospod ustregel, ker ni prodal nobene klopi, ampak je pustil vse proste. Prav tako. Sedeli bomo lahko tudi revni, ne pa samo bogati Gospod župnik je pokazal pravega demokratičnega duha.
g Koprivnik v Bohinju. Predavanje. Pred kratkim, dne 21. maja je v našem izobraževalnem društvu predaval č. g. Kogovšek, srenjski kaplan o Sveti deželi. Zanimivo predavanje je trpelo skoro dve uri. Udeležba jo bila zelo obilna. Nazadnje je gospod razdelil vsem poslušalcem lepe spominke iz Svete dežele. Bodi mu tu izrečena prisrčna zahvala. — C e s t a. Že leta in leta se trudimo, da bi dobili pošteno cesto, prošnja gre za prošnjo, pa povsod naletimo na zamašena ušesa. Vedno so nam obeta, da se bo v doglednem času pričelo z delom, a naš kolovoz je od 3c-reke do Gorjuš še vedno enako razdra-
pan in razkopan, ne tako kakor je bil, ampak stokrat slabši. Nimamo prodajalne, zvoziti je treba ves živež, razun krompirja, ovsa, rži in ječmena z Boh. Bistrice ali pa iz Srednje vasi, pa daj — pripelji kaj, ker čez 150 kg po tej strmini ne moreš pripeljati. Občina Srednja vas je že 5000 K nabrala za cesto, ravno toliko je pripravljen dati cestni odbor, nekaj pa mora tudi dežela in država, saj gradi tudi drugje, kjer je manj ljudi — nas je 700 — in manj potrebe, ceste. — Čarovnija. Silno Imeniten obisk smo imeli tu gori, pravo, pristno čarovnico iz Koroškega, ki je tu in na Gorjušah pretečeni teden zdravila ljudi, še bolj gotovo pa tudi — žepe. Smejati bi se morali tej neumnosti, pa se ni mogoče, ker je baje jeseni en tak čarovnik zdravil in zagovarjal, oblečen v mašno obleko, s prižganima svečama pred razpelom. Ali bi ne bilo dobro, da bi orožništvo tem sleparskim »coprnikom« stopilo na prste? Prosimo!
g Iz tihega Loma. V sredo pred Vnebohodom smo imeli občinske volitve. Vršile so se po novem volivnem redu, zato ni čuda, da so se glasovi za posamne može silno cepili. Udeležba je bila zelo obilna. Iz prvega razreda jih je prišlo volit od 28 volivcev 25. Izvoljeni so bili: dr. baron Karol Born, ki se je z Dunaja pripeljal volit, Anton Godnov, Valentin Markun in Andrej Primožič. V drugem razredu jih je prišlo izmed 60 volivcev 48 na volišče. Izvoljeni so bili: Ignacij Meglič (dosedanji župan), Franc Godnov, Janez Meglič in Jožef Meglič. V tretjem razredu je bilo 182 volivcev, volilo jih je 119 te-le može: Sonbichler Franc, Jernej Meglič, Andrej Meglič in Jožef Perne. Razun dveh zastopnikov graščine Bornove, barona samega in njegovega oskrbnika, ki sta Nemca, so vsi drugi zanesljivi pristaši S. L. S. — Na nedeljo, 21. m. m. se nas je več Lomlja-hov udeležilo volivnega shoda, ki ga je priredil v Tržiču dosedanji naš poslance g. Pogačnik s IPodnarta. Njegovo poročilo smo sprejeli z odobravanjem na znanje in sklenili ga 13. junija zopet voliti.
g Ponesrečil se je dne 23. t. m. Ig. Kcrt, posestnik na Gor. Savi pri Kranju, odbornik za kranjski cestni okraj. Peljal je voz desk iz Kranja, na savskem mostu sc mu je konj splašil, ker je pridirjal za njim tovorni avtomobil. Padel je pod voz tako nesrečno, da ste šli obe kolesi voza čezenj. Sreča je, da ni dobil notranjih poškodb. Upati je, da bo kmalu ozdravel. Splošno se toži, da je novi most čez Savo preozek. Težko se ogneta dva voza in bati se je, da se bodo nesreče ponavljale.
g Hraše pri Lescah. Po kratki dobi svojega obstoja je priredila knjižnica S- D. Z. v Hrašah že drugo prireditev. Dekleta so igrale svojo igro in fantje svojo. Obema gre čast. Priredili so vse sami brez tujega režiserja. Na roko jim je šel zlasti g. Kunstelj (Jernec). On si je pridobil toliko zaslug: za knjižnico in
za našo stvar, da ga pisarjenje nasprotnih listov niti oddaleč nc more očrniti. On se kaj malo briga za nasprotnike in gre svojo pot. Tudi odbor knjižnice izpolnjuje vestno svojo nalogo in se ne briga za govorjenje in pisarjenje majhnih, preziranja vrednih ljudi. Moško nastopanje, samozavest, da se gre za dobro stvar, to je, kar mu daje ugled. Le še se postavite. Le ven na delo, za ljudsko izobrazbo. Ljudstvo vam bo hvaležno! Vsem, ki podpirajo dobro stvar pa: Bog Vas živi!
g Ribno pri Bledu. V okrajni cestni odbor na Bledu so izvoljeni sledeči gg.: dr. Janko Benedik, kot načelnik; J. Markeš, kot podnačelnik, Jan. Burja, Gabrijel Ferjan, Jakob Jan, Franc Rus, Franc Arli, Franc Korošec in I. Peternel kot odborniki. Razen enega liberalca so vsi drugi pristaši S. L. S. Od novega odbora pričakujemo vestnega in pravičnega delovanja, česar smo pri starem liberalnem močno pogrešali. Za Ribno, ki je samostojna župnija ter ima lepo lego in še lepšo okolico, je imel stari odbor zavezane oči. Domače in tuje občinstvo se zgraža, ker mora po kozjih stezah hoditi v Ribno.
oaaaanpanannaaaaa
Dolenjske nouice
D
□
□I
□aeaannnnaar-^' 'uaana
d Osilnica. Od nas se malo novic pošilja v širni svet. Vseknko pa moramo poročati par novosti zadnjih čini. Volilni čas nas je nekoliko zganil k par sestankom, ki bi naj zanesli k nam malo več živahnosti. Pretekli teden smo v fari imeli kar štiri shode. Naša župnija je namreč zelo obširna, zato je bilo treba na več krajih, da se je več mož pritegnilo. V imenu zadržanega g. Jakliča je poročal kaplan g. K. Škulj na vseh štirih shodih. Prvi je bil 7. t. m. dopoldne v Bosljivi Loki, kjer nam je gosp. govornik v poljudnem govoru orisal delo naših poslancev v državnem in deželnem zboru. Kljub delavniku je bilo navzočih mnogo mož-volilcev. Po govoru smo se pogovorili nekaj več za Bo-slivčane važnih in potrebnih stvari. — Isti dan na večer je bil pa sestanek vo-lilcev v Osilnici sami pri g. županu. V tri ure trajajočem govoru je g. Škulj pobil tista večna predbacivanja naših nasprotnikov, — brez katerih tudi naša fara ni — no, pa je le par malo-pomembnih »premodrili« političnih učenjakov, ki hočejo omajati zaupanje do S. L. S. — češ, kaj so storili poslanci. Par ugovorov je govornik kaj spretno porabil, da je pokazal nasprotnike S. L. S. kot nasprotne tudi ljudskim koristim. Navzoči somišljeniki so soglasno in z navdušenjem pritrjevali izvajanjem g. govornika. Nasprotniki so se po par odgovorih strnili z našimi in odobravali veliko delo S. L. S. Na željo navzočih posestnikov je g. Škulj še poročal o živinorejski zadrugi, katero se 1
je takoj po govoru poročevalca sklenilo za našo občino ustanoviti. Udeležba je bila najboljša. Shod je napravil najlepši vtis. — Dne 8. t. m. dopoldne je bil shod v čačiču pred cerkvijo. Po požrtvovalnosti vrlega g. Petra Poja se je zbralo kaj lepo število mož. Popoldne pa je bil shod v Papežih za gornji del fare. Na obeh se je izrazila zaupnica poslancem Slov. Lj. Str. in na vseh štirih so se volilci izjavili za kandidata Jakliča. Govori g. Škulja niso imeli agi-tacijske vsebine, marveč le jasen račun o delu S. L. S., obenem pa tudi pouk in spodbudo, da skušajmo se i pri nas dvigniti zlasti na gospodarskem polju. Pri nas je res tako, da tarnamo, češ, nič se nam ne pomore, a glavna krivda je v nas samih, ker sami se v marsičem nočemo zdramiti. Upajmo, da vtis govorov ostane trajen, potem bo gotovo tudi v naši dolini se začelo veselo gibanje samopomoči, zlasti na gospodarskem polju kot tudi v izobrazbi; no in potem je nada, da prineseš pogostneje in kaj veselih novic tudi iz Osilnice, dragi »Domoljub«.
d Ustanovitev k. s. izobraževalnega društva na Lokvici pri Metliki je bila minolo nedeljo ob veliki udeležbi in živahnem zanimanju zbranega občinstva. Po otvoritvenem govoru župana Mihelčiča, ki je oče novega društva, je stolni vikar iz Ljubljane Luka Smolnikar razložil pozornim poslušalcem in poslušalkam pomen in korist izobraževalnih društev in izrazil svoje veselje, da hoče tudi Belokrajina slediti drugim pokrajinam slovenske domovine na polju ljudske izobrazbe. Nato je imel shod profesor E. Jarc, ki je ljudem pokazal delo S. L. S. in vso škodljivost liberalcev. Videlo se je, kako je kandidat ljudem govoril iz srca, kar se bo na dan volitve najbolj jasno pokazalo. Končno sta deželni poslanec Ma-tjašič in vrli posestnik iz Radovice Cesar v lepih besedah navduševala zbrano občinstvo, prvi za živahno udeležbo pri volitvi, drugi za izobraževalno delo v naših društvih. Ta shod, na katerem je poleg domačinov bilo navzočih tudi veliko ljudi iz Suhorja in drugih krajev ter poleg mil. metliškega pro-šta tudi več drugih odličnih gospodov, bo ostal vsem udeležencem v najboljšem spominu. Sedaj pa, Belokrajina, gani se! Za Lokvico naj se uvrste vse druge belokrajin-ske občine in ustanove izobraževalna društva v prospeh in povzdigo lepe Belo-krajine!
d V Mačkovcu pri Žužemberku je
smrtna kosa pobrala vneto družabnico Marijine družbe Marijo Mirtič po dolgi in mučni bolezni. — žužemberško izobraževalno društvo vrlo deluje. Zadnjič prirejeni dve igri sta prav dobro izpadli in v občo zadovoljnost. Le čvrsto naprej!
d Sava. »Slovenski Dom« priobčil je dopis s Save pri Litiji, v katerem lažnjivi dopisnik pravi, da je »kleri-kalnemu kandidatu lahko žal, da ni imel preteklo nedeljo pri nas napovedanega volilnega shoda. Naš fajmošter si je dal prejšnjo nedeljo na prižnici več opraviti z agitacijo za prav obilno udeležbo na tem shodu (»vsi pridite,
82
katerim vam je za Boga, za Marijo, za nebesa!«), kakor največji praznik za besedo božjo.« Toda tisto nedeljo gosp. župnik sploh ni pridigoval, ampak g. Kalan. Kdor dokaže zvorodostojninii pričami, da je savski župnik sploli že kedaj v šestih letih agitiral za kak volilni shod ali volitev s prej navedenimi besedami: »vsi pridite, katerim vam ,\e za Boga, za Marijo, za nebesa!«, dobi za svojo trditev 200 K, katere lahko plača potem za most čez Savo, ki se po njegovem mnenju ne bo gradil po prizadevanju vrlega našega deželnega in državnega poslanca.
d Iz vaških Kanderš. Umrl je nagle smrti tukajšnji posestnik, zelo priljubljen in izvrsten gospodar v stari kandr-£ki graščini, Valentin Vidrgar, dne 3. maja. Bil je v resnici dober mož, poznan daleč naokrog, zelo usmiljenega srca do bližnjega, zlasti do revežev. Zato ga bodo ti težko pogrešali. Dosegel je starost 63 let in zapušča žalujočo vdovo Karolino, ono hčerko in pet odraslih sinov, štirje so v Ameriki. Slovesen pogreb z ninogobrojnim spremstvom je pričal, kako zelo težka nam je bila ločitev od ljubljenega našega očeta za vselej. Počivaj, zlata duša, v miru tam gori na Vaškem pokopališču, dokler se zopet ne združimo v večnem raju, kjer ne bo več ne ločitve, ne solz, ne bolečin.
d Iz Prežganja pri Litiji. Dne 28.
maja po popoldanski službi božji, se je tukaj ustanovil samostojni telovadni odsek Orlov, pristopilo je takoj lepo .število, 37 članov. K ustanovitvi je prišlo iz bližnjega Šmartna deset Orlov v uniformah pod vodstvom Franceta Krische, kaplana v Šmartnem. Ustanovni shod je bil v šoli, kjer je gospod kaplan označil namen in pomen orlovske organizacije, namreč duševna in telesna izobrazba s posebnim oziram za Prežganje. To je najvišji Orel na Dolenjskem; nadalje prebere in razloži poslovnik. Domači župnik pozdravi shod, priporoča vztrajnost in pogum, daje nasvete, kako bi si Orel duševno fn telesno opomogel. Sedaj nima še drugega kakor dobro voljo in navdušenost, sčasoma se bo vse preskrbelo. Ljudi je vse polno gledalo in z zanimanjem opazovalo Orle, ki so" telovadili m trobentah. Največ zasluge ima, da se je Orel tukaj ustanovil, županov sin Josip Gale, ki je nagovarjal in bodril svoje tovariše. Davno tako veliko zaslugo ima tudi domači organist Vinko Jovan, ki je zbiral krog sebe fante, jih uril v petju, da ima sedaj močan pevski zbor in tudi drugače navdušenje. Hvala obema za trud, posebno pa šmar-tinskim Orlom, ki so prihiteli na ustanovni shod. 12 se jih je oglasilo, da si
vztrn inrJof	klx>Je- Dobl'a volja,
in fantovska
Prireditev je počastilo petero sosedn»h
gg. duhovnikov in mnogo gostov iz Lašč, Ribnice, Sodražice in Vel. Poljan, za kar sc jim prisrčno zahvaljujemo. — Ker kroži po naši okolici, zlasti od naših nasprotnikov grda laž, da so nekateri naši Orli v neki bližnji vasi ponoči razgrajali, šipe pobijali in drugo škodo napravljali, poživlja podpisani vse tiste, kateri o tem govore, naj stvar dokažejo, ako ne — jih imenujem podle lažnike in obrckovalce. Ako bi sc o tej reči še nadalje govorilo, se bode proti vsaki osebi sodnijsko postopalo. — A n t o n Oblak.
□□□DanLJLjaaaacicrmna
notranjske nouice
naaau"nacaannaanc
n Bloke. Občinske volitve smo imeli pretekli teden. Štiri dni se je volilo. Zanimanje je bilo splošno, udeležba velika, kakor še nikdar. Zmagala je z velikansko večino S. L. S. Izmed 24 odbornikov so trije liberalci. Mogoče, da se še kje kakšen skriva, pa posebne nesreče ne bo, če se tudi pokaže. Prišli so v odbor možje, ki imajo res srce za splošen blagor, ne pa samo za svoj žep ali pa k večjem za korist svojega prijatelja.
n Iz idrijske okolice. Socialni demokrati nimajo sreče izven Idrije. To se je pokazalo pri državnozborskih volitvah. Nikoli sc niso še tako trudili, kakor letos. Ne samo vsako vas, celo po hišah raztresenih po naših hribih so lazili, da bi kaj volilcev na svojo stran dobili. Shode so imeli na večjih krajih, in ravno na teh se je pokazalo, kako malo mara ljudstvo za te stranke. Na Vojskem so iskali hiše, kjer bi imeli javni shod. A nobena gostilna, nobena liiša jih ne sprejme in tako shoda ni bilo. V Črnem vrhu ga skličejo, celo dvorano gasilnega doma pridobe, a glej, pridejo le štirje. Čakajo in čakajo, a so le štirje navzoči. »Ljudstvo nas ne mara,« je zgovoril socialnodcmokraški govornik in mahnili so jo proti Idriji. V Doleh so čakali v gostilni, da se ljudstvo zbere. Bes sede pri mizi trije možje, a vsi naše stranke. Dva demokrata iz Idrije sedita in čakata, kdo Še dojde. A nobenega ni več. Sodrug dregne pod rebra tovariša, češ, začni no govorit. A govornik reče na kratko, komu naj govorim, teh ne bom pregovoril, drugih pa ni. Ubrala sta jo v gostilno na Kovačev Rovt, tam je res začel govoriti, a slišal jih je nazaj take, da je kmalu umolknil in poirta sla se vračala so-druga v dolino. Na Kljuki pri Ledinah so tudi poskusili, a so spoznali, da bi bilo bolje za nje, ko bi slioda ne bilo. Še jim je ostala Spodnja Idrija, tam je več pristašev rudarjev. A prišli so tudi nekateri kmetje na shod in pravijo, da se noben shod ni še tako klaverno končal v Spodnji Idriji. Odkod to? Kmetje spoznal tudi v naših hribih, da trpinu jemlje socialna demokracija edino tolažbo na zemlji, to je vero in plačilo v
večnosti, to je nebesa. Pamet mu pravi, če tu tako garam in trpim, potem pa poginem kakor brezpametna Živina, sem jaz na slabšem, kakor moja goved. Ta siccr tudi trpi, a se ne zaveda in nima nobenega poželjenja po večnosti in boljšem življenju. — Tudi bero v »Domoljubu«, kako se godi nižjemu ljudstvu tam, kjer vladajo svobodomi-selci in demokrati. Na Francoskem že več kot deset let vladajo neomejeno ti ljudje, a kaj so storili za ljudstvo? Cerkveno premoženje so pograbili in razdelili med se, država ima celo škodo od tega, ker je morala komisarje sama plačati, cerkve so spremenili v magacine, a zbornica se le posvetuje, kako bi cerkev zasužnjila, ne pa kako bi kaj pametnega v ljudsko korist sklenila. Zato pa so polnijo ječe z mladimi hudodelniki in ljudstvo vzdihuje pod bremeni in se punta. Tam vidimo sad socialnodemo-kratične vlade.
n Hrenovice. V nedeljo dne 18. t. m, priredi naše izobraževalno društvo predstavo s petjem in tamburanjem. Igrala se bo dr. Krekova igra »Tri se-sire«. Vstopnina znaša: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 v, stojišče 40 v. — K obilni udeležbi vabi odbor.
n Iz Borovnice. Pri občinskih volitvah v Borovnici je zmagala S. L. S. v vseh treh razredih. Za župana je iz. voljen gosp. Anton Cerk, po domače go. renji Cerk, za podžupana pa gosp. Ivan Turšič, Draški Smola, oba izvrstna moža.
n Studeno pri Postojni. V zadnjem času smo obhajali sveti misijon. Vodili so ga čč. gg. misijonarji iz družbe sv. Vincencija, in sicer gg. V. Eržen, Klanč-nik in Plantarič. S svojimi krasnimi govori so kar vlekli v cerkev. Vdeležba je bila ogromna. Obhajanih je bilo ilo 2400, kar jo za našo župnijo zelo veliko. Dolg čas nam je bilo po tako lepi misijonski pobožnosti. Upati jo obilnega sadu. Naj izginejo iz naše župnije proti-verski časniki in naj se poživi versko življenje kot pomladansko cvetje! Bog povrni vsem p. n. misijonarjem njih obilen trud. Ohranimo vas vedno v dobrem spominu. — V Strmci zidamo novo kapelo na čast sv. Antonu Padovain skemu. Kdaj bo končana, že naznanimo tudi daljnim dobrotnikom, da se lahko udeležijo blagoslova.
n Iz Spodnje Idrije. V Gorenji K a n o m 1 j i in po Krnicah pobirajo za spomenik na grob njih učitelja Jožefa Molioriča. Več družin je dalo že lepo darove, posebno družina Jurija Gnje-zda se je odlikovala, ki je dala 10 kron. Poleg te so se tudi druge družine oglasile z lepimi darovi kakor Močnikova, Likerjeva, Vinčeševa, Košenirjeva, Smo-dinova in še druge z manjšimi darovi. Upamo, da se 1)0 že kaj nabralo za spo-menik prvega kauomeljskega učitelja tudi po Krnicah! — Marijina dr u-ž b a je imela na Vnebohod svojo veselico. Dve igri ste se igrali; »Julka gr0 na tuje« in »Marijin otrok«. Lepo se jo igralo in pelo. Marijina družba vedno
bolj napreduje in si pridobiva zaupanja. To se je videlo na obilni udeležbi domačega in idrijskega ljudstva. Pohvale predvsem zasluži marljiva in yncta prednica družbe, Tončka.
n Izpod Nanosa. Na Vel. Ubeljskem jc dovoljeno, da se poviša enorazredni-ca v dvorazrednico. Vrše se razprave o novi stavbi šole. — Na Razdrtem se imajo prav prijetno, zlasti v hiši kjer je pošta. Tu se kaj rado pleše. Ne vemo, če je oblasti kaj znano o tem. — Še hujše je pa na Malem Ubeljskem, kjer B;. jo menda ples in godbo vzelo kar v zakup. Pa ne bo šlo več dolgo tako naprej. Če se ne zmenijo za red poklicani, sc bo ubrala druga pot. — Po Brdih in SI ranah sc govori o raznih vražah in »šlogaricah«. Žalostno za dvajseto stoletje, upamo pa, da se temu kmalu pride do živega. — V Podhruševju pa jo doma mož —• ne, fantič mlad, ki si zadnji čas teden za tednom pridobiva novih zmag. Po zaslugi ljudskih poslancev je prišel do volivne pravice. In ta dični fantič je bil edini, kojemu imenik ni bil všeč. Ker mu prav posebno gori srce za duhovščino, si je zopet enkrat privoščil kaplanov. Da je treba ta junaški čin ovekovečiti, priča zmagoslavje, ki sc mu poje v »Slovenskem Domu«, kot volilnemu upravičencu, četudi še ni dolgo, kar je še imel domovinsko pravico tam v neodrešeni po-lenlarski Italiji. Torej še pred kratkim tujec v državi. Bo pač treba opozoriti ljudstvo na to hišo, v kateri so na razpolago kar vsi mogoči protiverski časopisi. Drugo zmago pa si je priboril ta nadebudni fant s tem, ko se je pomeril z znanim »Kvasom«, ki je moral naslednji dan po dogodku hoditi z obvezano glavo. Tudi junaški čin. — Pred volitvami smo. Naš kandidat in bodoči državni poslanec je znani, čislani in mnogozaslužni dr. Ignacij Žitnik. Mnogo jc že dosegel v državnem zboru, zato mu pa tudi zaupamo in ga bomo z veseljem volili dne 13. junija. — Naši liberalci ga tudi navadno hvalijo in pravijo, da bodo njega vedno volili. To pa govore le takrat, kadar ni volitev, da bi od njega kaj sfchtarili. No, sedaj se pa že čuje, da bodo oddali prazne glasovnice. Mi pa pravimo, da bodo vsi volili svojega kandidata, ki pa niti kraja ne pozna prav. Naj le ostanejo pri njem. Zato pa, kar pravi liberalec je lurifari, verjeti mu nikari. Po zadnjem dogovoru S. L. S. pa nihče od nje ničesar ne dobi, kdor drži z gnilim liberalizmom. Kdor je pošlcn bo volil gospoda dr. Žitnika.
S^arancanDaoanoaaa
Oobre knjige
D
□
D-_____
"gaancinbanaanDPP"
KATOLIŠKA BUKVARNA v Ljubljani
Priporoča za sv. birme in kanonične vizitacije našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: Foerster Anton: Ecce sacerdos mag-nus za štiriglasni mešani zbor in or-
gle. Op. 33. Part. in štiri glasovi 1 K 60 h, posamezni glasovi po 18 h.
Mihelčič Alojzij: Ecce sacerdos mag-
nus za štiriglasni moški zbor. Op. 3. Part. 80 h.
Hladnik Ignacij: Ecce sacerdos mag-
nus za mešan zbor, orgle in orkester. Op. 37. Part. 1 K.
Foerster Anton: Ecce sacerdos magnus
za štiriglasni mešani zbor in orgle. Op. 69. Part. 40 h.
Kimovec Franc: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni moški zbor. Part. 40 h.
Za praznik presv. Srca Jezusovega:
Kimovec Franc: Srce Jezusovo vse hvale najbolj vredno. 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu. Part. 2 K 40 h, glasovi po 50 h.
Grum Anton: Deset obhajilnih napevov in dva Srca Jezusovega. Part. 1 K.
Sattner P. Hugolin: Slava Jezusu, pesmi na čast božjemu Zveličarju. Part. 3 K, glasovi po 25 h.
Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in štiri glasovi 3 K 60 h, posamezni glasovi po 40 h.
Foerster Anton: Litanije presv. Srca
Jezusovega za moški, ženski ali mešani zbor. Part. 40 h.
Foerster Anton: Cantica saera. I. dol. Drugi popravljeni natis za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K 40 h.
Hribar P. Angelik - Premrl Stanko: Slava Brezmadežni. Novi popravljeni natis. Mehko vezan 1 K 40 h, v platno vezan izvod 1 K 80 h. Obsega več napevov Srca Jezusovega kakor tudi odpevanj pri litanijali Srca Jezusovega.
Grum Anton: Cerkvena pesmarica za
Marijine družbe za štiriglasni moški ali ženski zbor. 2 K.
Vse te navedene kakor tudi druge skladbe se dobivajo in naročajo v K a -t o 1 i š k i Bukvami v Ljubljani.
Za čas birmovauj in kanoničnih vizitacij priporoča »Katoliška Bukvar-na« v Ljubljani častitim župnim uradom nabavo kanontabel pod celoloi-dom, ki so se skazale zelo praktične. Prirejene so tako, da sc ne dajo zviti, pač pa se lahko poljubno snažijo in umivajo. Ker so brez okvirjev, so zelo lahke in praktične ter napravijo brez-primerno boljši vtis nego stare v okvirjih in so tudi bolj priporočljive. Dobe sc v različnih velikostih; posebno priporočamo sledeče: Št. 12.006, velikost 371/-, 25 cm, 7 K 80 v, št. 11.609, velikost 39'/2, 2P/o cm, 8 K 40 v, št. 410, velikost 38, 27 cm, 9 K, št. 12.015, velikost 31, 23 cm, 9 IC 80 v, št. 404, velikost 38, 24 cm, 10K, št. 12.012, velikost 38K>, 26'/» cm, 12 K, št. 12.014, velikost 37%. 28 cm, 13 K, št. 429, velikost 44%, 28 cm, 15 K. Cene se razumejo za celo garnituro, ki spada na en oltar.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka.
ure od 8. zjutraj do i. i
Glej inseratl
^□□□□□□□nnnaDggnn;
D □
g
D	_
Dnaaanaaannnannnn
Za kratek čas
Rešitev ugank ali zastavic. Piramidna zastavica
(Pyraniidenratsel.) A
A A A A A C O D E F G G I I J J KLNNNOOO OOPPRRRSŠTU Prečne vrste pomenijo besede:
1.	Glasnik.
2.	Nasprotje večnosti.
3.	Slovenski rodoljub.
4.	Slovenski trg.
5.	Žensko krstno ime.
6.	Kakšen ima biti Slovenec. Srednja navpičnica, če je čitaS od zgora,'
navzdol, naznači ime egiptovskega kralja.
Uganka.
T"	1			a
a	a	a	b	d
d				e
e	g	i	1	j
l				1
n	0	0	o	0
P				r
s	s	t	t	u
v				i!
orodju
gibljaj
udobnost
V zgornjem vzorcu uredi tako črke, da v tistih 4 lojtrnih špriklah nastanejo besede s spo-uienom, naznačenim do strani.
Skrivalnica.
Kje je jezdec?
idealno odoalalno sredsloo
v obliki sadežnih tablet, zanesljivo milega učinki. Izvirna Skatlja U<i kosov) h 1-3J. Dobivajo
s« v lekarnah ali pri glavni zalogi C. Brady, Dunaj 1., rleišchnurkt 2. 2977
Opozarjamo na oglas tvrdke H. Sutiner v Ljubljani, Mestni trg in Sv.
Petra cesta 8, ki ima res pripravna birmanska darila.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, dne 7. junija: 60, 41, 2, 3, 86. Dunaj, dne 10. junija: 89, 14, 74, 88, 61. Gradec, dne 10. junija: 17, 78, 51, 73, 62.
Avtomobil povozila lokomotiva. V
Vay-Ujhelyju je 6. t. mes. povozila lokomotiva avtomobil, v katerem se je peljal neki ameriški tvorničar z nekim učiteljem. Učitelj je mrtev, tvorničar nevarno, šofer lahko ranjen.
Stavka šoferjev v Parizu. Stavka šoferjev avtomobilnih drošk v Parizu je skoro popolna. Na severnih tramvajskih progah se promet deloma vzdržuje. Slirambe vozov straži vojaštvo, vozove pa, ki vzdržujejo promet, spremljajo policaji.
Dobro računale J
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
i,pravega iFrancka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pra-vega -.Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
Narav.nakup. Ustanovil ISTO
V« c-bitoi. v »jkovotti m iz-bomi izvršitvi strela
nedosežne lovske puške
kot:
samokres«, strel.j in predmete za lovce po brez konkurenčnih r.izkih cenah dobavi.a
tovarna lovskih pušk: AKTOM SODIA. Borovij? (Koroške).
Vse vrste popravila točr.o in poceni Ceniki zastonj. Do'go jam-
L«po»!ovnl meseinJk
»Dom In M"
stane za celo leto K 10 — Naroča se t Ljubljani.
Perutnina! Raki! Maslo!
se pošilja povsod Iranko po povzetju: I. mil mlada perutnina, =e smči da pride vse živo. 1 do S detel velik, kokoši ra peč ali 4-5 vet. debel, rac ali 1 vel. debela gos z raco K 7—; raki se jamči, di pride živo: —100 namiznih rakov K« 5 i, «> 70 \e.. rakov K 8-50; 4H - 40 naj-bo:-:ih rakov K 10 SO; kravje mleko - naravno maslo 5 kg zaboj K 10- - ; malinovec 4 ll* terska skatlja K V70, 1739 B. Kaphan, Buczacz.
Volneno b-aio
iakambriHntsnikBoti-
l,k,im 03iC«ie,611
jMtjUuiHatM« J S1UHBB 1 Cllll.
Vzorci za*lon|.
1868
J^aznanilo.
Oddaja košnje
na graščini GOLNIK pri Kranju se vrši v nedeljo popoldne ob 1. url na javni dražbi.
c/km&rOto Xiateri telijo -d^jbrv, pa ceni in BtvnesljiiK?potovali na/jv vbrriefe
cSimonZfi/GnelelZa.
'*> £}ubQani ttčločvorsAt ulic*20. V&akvurstnainpasnittM
Izvir zdravja so brezalkoholne
šumeče limonade
ki sc napravijo z
IZ malin, cilron, jagod, črcienj, dišečih jagod, ki sc prodajajo kot pastilje po 2 in 4 vinarje v pa cnt. \ rečicah 110 2 in C vin
e 2	e a g	
(5 M	s )«	.5
0)		g
a	C t»	a a
tn s	e 4-	N
EU	n	
Vsakoletna poraba 80 mlljonov kosov
Fdina izddovalnica:	1104
Prva Češka akcijska družba za oriantal. sladom in čoko-ladne izdelke. Kral|, Vinogradi prej A. MARŠNER.
Zaloga: Duna|, XI., Thcobaldoasse 4.
je naprodaj na Koroškem t Žihpolju
(Maria-Hein) 25 minut od kolodvora, 15 minut od farne cerkve in šole. Zemljišče meri na 64 oralov, vse arondirano. Lepi travniki in zaraščeni gozdi. Iledi se laliko do 20 krav in 20 prašičev.
Proda se s živino in orodjem, ali pa samo zemljišče in poslopja. Poslopja so v dobrem stauju in zelo prostorna. Posestvo se eventuelno tudi zamenja. Več se
izve pri A. Majdiču v Kranju.
1785
kedaj takougod-no priliko • Kje še. kot pri meni, dobite 40 nietr. sortiranih ostankov med istimi:
Imate II
Delen zelo moderni vzorci za damske obleke in 1 :/e. Ang . c.flr okusni vzorci za srajce, bluze itd Kanafas živahne barve za postelne prevleke. Oksford za rr.o ke srajce za vsakdanjo vporabo, zelo močan. Platno belo
17- K?
i/borna kakovost. Pepita bi go /a obleke in bluze. Modrikast blago za kuhinjske predpasnike in obleke za doma ; za samo
Vsi ostanki popolnoma brez napake in zajamčeno p: no barvni. Dolgost ostankov 3-10 metrov. Nikak t:/ko. Naročite tako) Dalje 40 metr. finega p atn i za životno in posteljno perilo za K 1 9 50. Hjuhe brez šiva, zajamčeno platno, nedosežna dobra kakovost I'-1 m široke, 2-'n cm dolge, komad K 2 65. Najmanj sc la 6 kosov. HazpoSllja se po povzetjul
Ulici) Julij Kantor, Badg pri Načrt (Ceshoj.
Mladeniči
ki čutijo v sebi poklic za misijonarje v srednji Afriki, pred vsem oni. ki so dovršili najmanj f> gimnazijskih razredov, pa tudi neučeni, zlasti rokodelci, se pod ugod-nimi pogoji sprejmejo v: „Missionshaus" in Miihland liei 15rixen, Tirol. — Natančnejša pojasnila istotam; dopisuje se tudi slovensko.
priporofa svojo veliko in bogato zalogo železa, železnine,
štedilnikov,
vseh vrst delov za vodnjake, nagrobnih križev pristno pozlačenih.
Portland-cementa, poljskega mavca, štukatur, žične mreže In mnogo 1733	drugega.
CVlctj
naj Kupujemo ?
Morda se bo temu ali onemu to vprašanje zdelo malo čudno ali pa kar naravnost smešno. Kaj naj kupujemo? Pa vendar ni odgovor na to vprašanje tako enostaven in kratek, kakor bi si morda ta ali oni mislil. Pa da bo vprašanje vsem bolj jasno, ga zastavimo malo drugače: kakšno mora biti blago, ki ga kupujemo ? Kajneda, zdaj je pa že jasneje. Vsak bo takoj odgovoril na to vprašanje: blago mora biti dobro. Ampak če pa vprašamo, katero blago je dobro, nam bo pa morda zopet ta ali oni ostal odgovora dolžan. Zato ne bomo več povpraševali, ampak bomo kar sami povedali kako in kaj. Dobro je tisto blago, ki najbolje izpolnuje svoj namen. Tako n.pr. je najboljša tista cikorija, ki napravi najboljšo kavo. Kajti cikorija ali kavina primes jo zato, da izboljša kavi okus. Kava sama za-se nima namreč nič kaj dobrega okusa, in marsikomu polegtega sama še škoduje. Zato je že stara navada, da se kavi prideva cikorija ali kavina primes, ki naj izboljša okus kavi in odstrani one pogubno učinke, ki jih ima kava samaposebi. In to stori v najpopolnejši meri ravno dolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem ! Ona je predvsem tako izdatna, kakor nobena druga cikorija. Dočim se mora kako druge cikorije pridejati zelo mnogo, zadostuje že veliko manjši del Kolinsko kavine primesi v korist obmejnim
Slovencem, da doseže že veliko ugodnejši učinek. Zato smemo po pravici trditi, da da je Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem tudi najcenejše blago te vrste. Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem pa daje kavi tudi iz-boren okus, lepo barvo in prijeten vonj in je v tem oziru nobena druga cikorija ne dosega, kaj šele, da bi jo nadkriljevala! Lepa barva, prijeten vonj in dober okus so pa ravno tri poglavitne lastnosti, ki jih po vsej pravici od dobre kave zahtevamo. V najpopolnejši meri daje te lastnosti kavi ravno Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. Saj ni treba, da bi vse to kar tako slepo verjeli! Lahko se o tem na čisto lahek način prepričati: če še niste tega storili, pa kupito enkrat škatljico Ko-linske kavine primesi in pridenite te primesi kavi. In videli boste, da je vse to resnica. Tisti, ki so Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem že kdaj poizkusili, bodo gotovo resničnost vsega tega potrdili. Pa še ena stvar je, ki dela Kolinsko kavino primes tako prikupljivo slovenskim gospodinjam. To jo pred vsem ta okolnost, da je Kolinska kavina primes pristno domače blago, in še več — da Kolinska tovarna, ki izdeluje to kavino primes, daje vsakoletne redne prispevke »Slovenski Straži« za obmejne Slovence, kar se itak že iz njenega imena da sklepati. Govoriti o pomenu naše „Slovenske Straže" bi bilo pač popolnoma odveč. „Slovensko Stražo" pozna danes pri nas že vsakdo. Vsakdo ve, da „Slovenska Straža" vrši važno narodno delo: delo za obmejne Slovence. In pomen takega dela je tudi vsakemu znan. Obmejni Slovenci so v nevar-
nosti, da jih zalije valovje tujstva. Ko bi se to zgodilo, bi seveda tuj -stvo ne počivalo, temveč bi planilo na nas, ki vsaj za sedaj še nimamo neposredne nevarnosti, da bi se potujčili. Obvarovati obmejne Slovence, da se ne potujčijo, to je edini namen „Slo-venske Straže". Da pa more »Slovenska Straža" uspešno vršiti ta svoj namen, potrebuje denarja in zopet denarja. To je samoobsebi razumljivo. Mi Slovenci pa nismo bogat narod in ne moremo veliko žrtvovati. Nekaj pa vendarle lahko storimo: lahko kupujemo blago, ki je naprodaj v korist „Slovenski Straži". In to je predvsem Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. To se pravi: kdor kupuje Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem, ta s tem daje obenem tudi — ne da bi kupoval dražje blago — mal prispevek „Slovenski Straži" za njeno delo v korist obmejnim Slovencem. — Iz vsega je torej razvidno, da je najboljša cikorija Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. Ona je izvrstno blago, ki se z njim nobeno drugo te vrste ne more meriti, je edino domače blago te vrste in je naprodaj v korist obmejnim Slovencem, česar tudi ne more nobeno drugo blago te vrste o sebi trditi. Vzrokov je torej na vseh straneh dovolj, da se vse slovenske gospodinje oprimejo Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem. S tem koristijo sebi, ker kupujejo dobro blago, vrše pa tudi narodno delo, ker s tem podpirajo »Slovensko Stražo" v njenem delu za obmejne Slovence. Torej, slovensko gospodinje: kupujte samo pristno domačo Kolinsko kavino primes v korist
obmejnim Slovencem! _______;-.......
0
stene stroke
v govoru in pismu zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme pri neki razpošiljal-riiei sukna. Prednost imajo taki, ki imajo veselje do potovanja. Lastnoročno pisane ponudbe i: zelilevo plače naj se po»IJejo pod: „Tuchversandt J244g" na anončno pisarno M. Dukes Nachf., Dunaj 1/1.
18(i!)
Uradne ure o d 8. rano do 7. ure zveCer
I£3E2^'.I3£3Š£HHSSaS

O/^rrava/lo^
žeieznato J{ina-Vino
Iligienična razstava na Dunaju 19CG:
Dmvno odlikovanje In častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-I:onvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbirni okus.
Večkrat odlikovano.
zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
== TRST-Barkovlje. = SHSNaBimuaHmsEBiumi
W
Ustredni banka českych sporitelen
Osredn. banka fccikih hranilnic.
Podružnica
V TRSTU
Plazza del Ponterosse 2.
Vloge na knjižice:
4 V/p
Pretnijne vloge:
43/4
Vloge v tekočem računu In vloge fiksne najugodnejie. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 02-1 - Oddelek za vadi/e in kavci/e. -
Uradno ure od B. rano do 7. ure zvečer,
Poslovodja
se išče za kovaško obrt, ki bi bil zmožen voditi obrt. Ponudbe naj se pošiljajo 1710 na upravn.,,Domoljuba" pod šifro „500",
Zajamčeno pristno najboljšo irancosko ali takozvano japonsko
semensko ajdo
popolnoma sveže in čisto blago oddaja Viljem STEINHERZ, Ljubljana, Mathia.
nova hiša, Dunajska cesta. ' (1746)	'
Spretna moč
za
pisarno m potom
se takoj sprejme za neko večjo tovarniško podjetje. Zahteve: Kristjan, star 24—28 let, neoženjen, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi in imeti mora dobro trgovsko izobrazbo. Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro: »Bureau & Reise 2000« na anon-čno pisarno Henrik Schalek, Dunaj I. Wollzeile štev. 11, 1858 2
rabijo Feeolin.
zdravnik
vmka ni li


najboljše sredstvo /a koio, lase in zobe! Kožni črvi mozolji, pege izginejo. :-e tako malo elst obraz, in še grSe roke postanejo arlstokratiCno f.ne. Z Feeolin-om se doseže lepo C sto polt, nežne bele roke itd Cena Kosu K l, 3 kosi K -2'uO, C kosov K 4, 12 kosov K 7. Razpošilja Ludvik Pollak, preje M Feitb, DunnJ VII, Seidengas. 43. Dalje se dobi v mnogih drogerijah in lekarnah. Prospekti z.istonj In franko
Razprodaja ostankov.
Tri naših vsakdanjih mno-goštev. pošiljatvah se je v teku sezone nakopičilo
stotine ostankov
n aj n o v ej še t> a m o il negi i blaga za obleke za gospode, dame in dccke, katere razproda jamo po znatno znižanih conah Ne opustite ta iz red. UgOfl. priloz. nakup in zahtevajte našo zbirko vzorcev
s zaznamkom ostankov. Piva šler.razpošilj. tovar.blagr.
„SUDETIA" Jagerndorf Št. I. Avstr. Šlez.
Naročajte

staremu pralnemu načinu * men« ranjeni in drgnjenj oni in jamljo samo idealno pralno sredstvo z oql)ikovo kislino
,Vzemi me s seboj'
..N i m m mich mit" Pol ure kuhanja Mošeeče ltelo perilo. 11 os nično edino pralno sredstvo, s katerim so lahko opore brez vsakega drugega dodatka, kor obsega najboljše milo. Zavitek za in vin. zadostuje m »a litrov vode. Dobiva se povsod.
CEH & BLITZ, Dunaj XX 2, Dresdnerstr. 82.
V nalogi; B. Čvanuarn. drogerijn -Adrija"; Viktor Sdiiffor, Mestni trg so: Krivi« : MihaM Kustner: Horjnk & Sobor; I'-. s,\hi» \ Ljubljani : Kialolt Uutner na Vrbipki; d. M urnika :•;:• i., ivlvnrd llajek. Kamnik: I.. Kotnik. Šiška: Anton 171's	Dietricli, Postojna.
m^m molori na petrolej£
m

BS
Najcenejši obrat.
- ■ v< ■• t"..
j Bntiirich & Co.
c« tovarna za motorje ^ j DUNAJ XIX G. 9
Umu
Zii svetilni ptin, sesa,nt plin, bencin, beneot, pttrolin itd.
Pazite: motorji za surovo otje sistem Diesel.
Zahtevajte specialni prospekt 502 /. t).
Specialni oddelek: Stroji za žage In obdelovanje lesa.
Popolne opreme sag in miiarnic.
KUPCI, POZOR 1
Radi preselit- 1« f f \T na stalni vodi, živo sc proda: 1»* Ij * i^l dan, krit s škrilom v dobrem stanju, z nekaj zemlje, oddaljen od plavne ccste 5 minut, od kolodvora pa 20 min. Napravi se lahko žaga. Vet pove Gašper Koder, Senlčica, p. Medvode,	1381
PrtsiisiJB dobro blago
r Ženske obleke
SEifcno, pEažšSffl in drago
mannfaEsflinriEii š&Saga
2706 tenpi Mie^re 20
„Pri Sorsujlsl"
v Ljubljani, Pogafiarjev trg.
Ostanki po ^iilža^ih cenah.
Seno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega skubljo-negu 2 K ; boljšega 2 K 40, prima polbelega 'J K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10, l kg izredno finoga, snežno-belega, skubljcncga f> K 'I1 ;K; l kg puha 6 K, 7 K: Vjj)1 belega pilila in K ; na|finej5i <ar prsni puh 12 K. - Pil 5 k<; S3 pošlje franko. iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanktng-blagii, I pernica 18« cm dolga, 120 cm široko z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, b1 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem l(> K : z polpuliom 2" K ■ z puhom 21 K ; posamezne pernice 1U K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, .5 K 5U 4 K : pernice 2<x cm dolge, '40 cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K 21 K : blazine "JOcin dolge, 70cm Široke, 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70; spodnje pernioe iz močnega, pasasteg« gradla. lEocm dolge, lit) cm Široke, 12 K So, 14 K bo. |Jo-Šilja proli povzetju od K 12 viSje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj in franko.
S. BENISCH, v DeSenici štev. 71, Češko.
Dovršene postelje
ii
in
zložna, ccua In varna
Cunard Line ^^
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Pannonia 20. 6,, Caipnthia '1. 7.. 18./7. 1911. IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največiiin :iat-lepši parnik sveta), 8 7., 29-/7., 19./8., !• •'„ 7./10, 1911, Mauretuuia 24./6., 22.,'7. 12.'8., 2. >, 23./9. 1911.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul, 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 170'— za odr;is:o osebo vStevSl darek in K 100 — za otroka pod deset let vStevSi davek.
J. Krajec nasl.
tiskarna, knjigoveznica, knjigarna in prodajalna
najtopleje priporoča svoje podjetje naklonjenosti prečastite duhovščine in slavnega občinstva, posebno na Dolenjskem.
Tiskarna °Prcm'ie,,a moderno ter izvršuje točno, lično in ceno vsa v tiskarsko _ stroko spadajoča dela od navadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska, kakor: literarna dela, brošure, šolska in društvena poročila, cerkvene, šolske, občinske, posojilnične, ltžitninskc in vsakovrstne druge tiskovine itd. — l<sf te tiskovine ima tiskarna tudi vedno v zalogi.
Knjigoveznica 'e ,irav ureiena ter zmožna tekmovati z velikimi knjigo-
———--- veznicami. Sprejema v vezavo vsakovrstne knjige, molitvenike,
zapisnike itd. ter rabi v to le najboljše blago. Odlikuje se njeno delo po izredni ličnosti, solidnosti in trpežnosti, kar dokazuje več zelo laskavih pohvalnih pisem. Šolske knjižnice, izobraževalna društva in sploh naročila v večji množini dobijo primeren popust. Tudi galanterijska dela se izvršujejo v popolno zadovoljnost.
Knjigama 'ma velil<0 ,astno zalogo knjig kakor tudi veliko izbero leposlovnih,
— " -—. poučnih in zabavnih knjig ter molitvenikov. Zaloga šolskih knjig.
Iz lastne zaloge se posebno priporočajo: Spisi Krištofu Smida. Najbolj priporočljivo berilo z.i mladino. Do sedaj je izšlo 15 zvezkov; nadaljnji novi zvezki so v tisku. — Narodna biblioteka. Posebno priporočljiva za društvene knjižnice. Dosedaj je izšlo 00 zv. po 30 vin. Na splošno zahtevanje se bode Narodna biblioteka nadaljevala v kratkem; na razpolago je obilno krasnih rokopisov. - Tisoč in ena noč. Pravljice iz jutrovili dežel. Obsega 51 snopicev po 40 vin. - Pas sv. Jože/a. Lično vezano K 1'40. - Šmarnice. Premišljevanje obrcu .Marije. Napisal f P.I-adislav Hrovat. Vezana knjižica K PS0. — Mati Božja Bistriška. Kratek popis bistriške božje poti. Spisal f P. Ladislav Hrovat. Cena samo 20 vin. -Hišni misijon ali duhovne vaje. Priredil P. Marijan Sirca. V platno vezan K 120. Pri večjem naročilu lastnih .knjig primeren popust.
Prodajalna z vsal<ovrštnim papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter ———'	z najrazličnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki
izpopolni podjetje J. Krajec nasl. U HoueM ntesfu docelega tako, da je možno vse svoje p. n. odjemalce v vsakem oziru popolnoma zadovoljiti.

Železni kovtegl, zglbalnl kovčegl, kovčegl za Čevlje In klobuke, torbo Iz usnja, kovčegl t. torbe & pripravo za polov. potrebščine ali breznje.
Jos. UinftferJE sin
spec. za kovcego
Ouiial I., Hlmmelpfortg. 7. Telefon 8207 lloustr. ceniki zastonj In franko. Neprekosno! Zakonito zajamčeno Točna postrežba.
' iS i Z1ILU 720/0 P0P0lnega .
■ llttliVH vspeha se je po , statističnih poizvedbah zveze proti mrzlici doseglo z dra. Ritserta ' »Rhinoculinom«.	1635
1	Tuba K 3-20. Dobiva so v lekarnah, i 1
< ;	Literaturo pošilja zastonj Stara c. in ,
kr. vojna lekarna,Dunaj, Štefanspl.8. j
£ „BR1KETTID"-1uč je najprimernejša razsvet-
<	► Ijava za stanovanja, vile, gostilne in hotele.
0	„BRIKETTID«-luč je lepa, prijetna in svetla ![ luč s svetlobno močjo 40- 150 sveč za 1
1	► plamen ter se lahko uvede zaradi svoje po-
<	► polne varnosti v vsako sobo oz. stanovanje.
„BRIKETTID"-1uč je cena in jako krasna
<	► ter pod zelo ugodnimi pogoji na obroke
<	► plačljiva. Ceniki in razkazovanje zastonj po <> generalnem zastopstvu Zinauer &Co., Sv. ♦ Jakob v Slov. gor. - Telefon: Pesnica 181. Posebno pripravna zaskioptikone i. kinematografe. Zastopniki se iščejo.	1620
kadar bodete kupovale
blago za lene obleke, rnie, kakor tudi drugo blago
oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini
^^	jc najboljše, vsa priča-
^^	kovanja prekaSa jofe
MpiJ	sredstvo za rast las, katero ni nikakosiepar-
fHk	stvo, ampak skozi leta E i iz nenavadnimi uspclii
lit\-	izkušena in zajamčeno ■ • /jt VmŠfrffl neškodljiva tekočina,ki
C . ^JHf	zabrani izpadanje
nŠ	'as in odstrani pra-
\V«|hM <1u se Pri pravilni rabi ^ ^	že črez 4 do 5 tednov
V	opaži močna rast las,
7, s.^—^es^ kakor tudi brade jn imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. Ceno steklenice 3 krone. — Dobi sc v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Preprodajalci popust. Glavna zaloga in razpošiljatev pri g.
Najccnejša in najhitrejša vožnja
Stritarjeve (Spltalske) ulice 5
594 ' tam najdete zelo veliko izber blaga vsake vrste, poštene ugodne Cene feV prijazno in zanesljivo dobro posirežbo.
===== je s cesarskimi brzoparniki _
. Kronprin essin CScIlia" ..Kaiser Wilhelrp II." - „Kronprinz Wilhelm" 400 ..Kaiser W Ihelm der Grosse".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica št. 35, nasproti stari Tišlerjevl gostilni.
1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HP z mojim pat
litohrjm z mzčmtn pritiskam in za suroBD alfe
od 10 111' naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobilali, daljo 2—10 lil* tudi stoječe motorje Tvornlca motorjev I. VVARCHALOVVSKI Dunaj III,, Pauiusgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki jjrntis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrollnovi motorji.	315
t zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczij in rt. Kane v I- ubija ni, lekarna »pri zlatem jelenu«, in Aut. i\di:unč v Kranju, lekarna pri »Angeiju« v Novem mestu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Savi.
Prva jirotluktivna zadruga ::
Izdelovalnica cerkvenih umetnih reči
Qrand Prix svetovna ra i slava Pariš 1900.
Kwl£dov Kerneii&fltikl prošek za govedo
diefelično sredstvo za konje, robato živino In ovce.
——-------1 Cena: 1 škatlica K 1-40,
(PBfc	i/2 škatlice „ —-70.
viJtiS^l j Nad DO iet v rabi skoraj v vseh ^'SS^n!J hlevih pri pomanjkanju žretja, 1 ''rW»'i•	prebave, za zboljšanje in po-
množenje mleka pri kravah.
v f t '	Kwiidov KorneuburSkl prašek
^	-i ifvmSA	7a	pristen snino k
-tffiv	f	/ravun Htojofio varstveno
J0H	fe*	^nftnilto, dnlii ro v vsoli 1r-
^a/	kftrn&h in drogerijuh.
jj. l/njjTila c- hi kr- avstr.-ogr., kralj. rum. in kralj. 911 nuItliU »tulgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, KORNEUBURG pri Dunaju.	130
pri Sv. Ulriclm, Oroden, Tirolsko
(reg. zadr. z oni. jam.) ni nikak prekupni zavod, ampak obstoji iz lastnih izdelovateljev in se pre-čast. duhovščini toplo priporoča pri potrebi oltarjev, prižme, križevih potov, božjih grobov, kipov itd. itd.
Pojasnila dajo:	139!)
c. kr. obrtno pospeševalni urad, Dunaj, slav. obrtno-pospešev. zavod trg.zbornice, Bozcn, c. kr. obrtna šola za risanje in modeliranje v St. Ulriclm, Groden.
Proračuni, risbe, kntalogi točno in brezplačno.
Glavna zaloga:
i pihamo T0|sfovrško slatino"	I
Tovarna strešnikov F. F. VIDIC & KOIHP. LJnblJana
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
stire oblike
in patent, dvojno zarezani
sistem .Harzoltf
782
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
£

K
D ig HSCPii^s qgep!I==iiE
366
Svoj izdelek ostro žgane strojne, zidne in zarezane slrešne
OPEKE
prve vrste
priporoča
J. Knez v Ljubljani.
Sprefme tudi zastopnike za razprocBulo zarezanih strešgiifeou.
^stM^ii^F^i^i^^i^^^^g^^	in—ii

Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem!
pripravna birmanska darila.
posebno fina ,, 20-
H-karatna zlata ura....... 44 —
„ „ boljše viite „ 70,90,100
„ boljše vrste „ 80,40,50	14-kar. zlata, dolgi
Vse v finih škatulah -
pripravno za darilo.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja aH denar povrne.
MM iro (Msproli rolovža) H. Suttner - Ljubljana Sv. Petra cesla šlev. 8
Cenik zastoni in poštnine prosto. Lastna tovarna Ur V SvicI. - Tovarniška znamka „IKO". -
izdaia konzorcij „DomolJubau
1 2
Tiskala KatoliSka tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.