Poštnina plačana v gotovini
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
KATOLIŠKI
Sped in abbon. post. * II Gruppo
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 15
Gorica - 11. maja 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Jugoslovanska ustava in verska svoboda
Predno je bila sprejeta nova ju* goslovanska ustava, so predstavniki ljudske oblasti jako navdušeno razlagali, kako velike ugodnosti pri: naša nova ustava Cerkvi in duhov: nikom. Nova ustava določa, da je Cerkev ločena od države. Zato bodo duhovniki svobodni v svojem delo: vanju. Nič	več jih ne bo mogla
oblast siliti,	da bi morali biti v
njeni službi.	Vera zaradi ločitve ne
bo prav nič trpela. Nasprotno, imela bo od tega velike koristi.
To so bile obljube pred volitvami, dejstva pa so danes čisto drugačna. Cerkev je pod polnim nadzorstvom države in vse delo duhovnikov je omejeno. Naj naštejen nekaj stvari, ki kažejo, kakšno svobodo uživajo duhovniki in Cerkev po jugoslovan: ski, »najbolj napredni ustavi na svetu«.
Duhovnik je služabnik Cerkve in vendar pri	nastavitvi duhovnika
ni odločilna	beseda škofa, ampak
notranjega ministra. Preden gre du= hovnik na odkazano mesto, mora vložiti prošnjo na notranje ministr-. stvo, da mu dovoli službovanje v dotičnem kraju. Brez tega dovolje: nja ali pristanka oblasti je vsaka škofova nastavitev brez pomena. Tako je duhovnik izročen na milost In nemilost državne oblasti v ime: nu svobode.
Ena najbolj osnovnih pravic in dolžnosti Cerkve je, da poučuje vernike v Jezusovem nauku. T e j Pravici se Cerkev ne more odpove: datj. »Najbolj napredna ustava« te Pravice ne pozna. Vsak duhovnik, ki hoče v Jugoslaviji poučevati v šoli krščanski nauk, mora dobiti dovo: ljen je od prosvetnega ministrstva.. Na osnovi te določbe država vedno bolj odstranjuje krščanski nauk iz šol. Število duhovnikov, ki imajo dovoljenje za poučevanje krščanske: ga nauka v šoli, je vedno manjše. Nekaterim dovoljenja nikdar niso dali, drugim ga pa pod raznimi pretvezami odvzemajo. Prav nič se le upošteva volja staršev, ki skoraj vsi želijo, da njihovi otroci obisku: te jo krščanski nauk.
To. ne bi bilo še tako hudo, če bi duhovnik smel otroke poučevati v eerkvi. Toda tudi to je zabranjeno. P cerkvi je dovoljen le tisti pouk, ki je v zvezi s službo božjo: pridi: 8a in krščanski nauk pred večerni: eomi — za vse skupno, za otroke odrasle. V sled teh razmer že da: nes večino otrok odrašča brez vsa.-kega ali vsaj nezadostnega verskega Pouka — v imenu svobode.
Oblasti so do duhovnikov skraj: no nezaupne. Sedaj so vsi duhovni: ki, ki imajo dovoljenje za pouče: v°nje krščanskega nauka v šoli, ***dzirani. Pri njihovem pouku osta: n*Jo v razredih učitelji in poslušajo,
al duhovnik uči. Zabeležijo si vsa:
ko besedo: kaj razlaga, koga vpra: ša, kaj vpraša itd. Prepričan sem, da tolike »pozornosti« niso duhov: niki deležni v nobeni državi.
»Svobodo Cerkve« razodeva tudi določba, da se mora vsaka procesi: ja, ki se vrši po javnih cestah, naznaniti notranji upravi. Za vsako izredno procesijo n. pr. za dež, pa se mora celo prositi dovoljenje.
Delovanje Marijinih družb je sko: raj čisto prenehalo. Vsak shod bi bilo treba naznaniti. Voditelj in članice so osumljeni, da se pri shodih širi proiidržavna propaganda. Zaradi teh okoliščin je duhovnik prisiljen, da opusti delo v Marijinih družbah.
Celo cerkvene pevske vaje oblasti niso všeč. Naznaniti je treba, kdaj in kje so pevske vaje, pa tudi imena pevcev.
Agrarna reforma je odvzela cerk: vam in župniščem mnogo zemlje,
ki je služila za vzdrževanje cerkve in duhovnika. Toda oblasti to še ni bilo dovolj. Rada bi duhovniku odvzela možnost preživljanja. Za pobiranje bire je treba vložiti prošnjo, ki pa je skoraj vedno za: vrnjena. Včasih pa se oblast izkaže velikodušno in namesto dovoljenja za biro odkaže nekaterim duhovni: kom enkratno podporo v znesku dva ali tri tisoč dinarjev. Če ne bi bili ljudje sami tako dobri in veli: kodušni, da podpirajo duhovnika, bi moral skoraj od lakote umreti, in hoditi bos in strgan.
Odkar obstaja Cerkev, je navada, da pri službi božji dajejo verniki svoje prispevke za vzdrževanje cerkve j n bogoslužja. Niti ta si ara tradicija ni z hapredno jugoslovan: sko usta\>o zavarovana. Po zadnji uredbi se mora za pobiranje milo: ščine v cerkvi vložiti prošnja. Do:
voljenja se bodo izdajala za pol leta.
Naštete so le tiste odredbe, ki zadevajo skupno vse duhovnike. To: da vsak okrajni odbor še na svoj lastni način ovira duhovnika pri njegovem delu.
Borba proti veri in Cerkvi zavze: ma postopoma vedno večji obseg. Na dan prihajajo vedno nove orne: jitve. Vsako zanikanje, da borba proti Cerkvi ni v zvezi s petletko, ja zaman. Dejstva preveč glasno pričajo. Oblast hoče onemogočiti vsakega duhovnika. Vključiti ga hoče v svoj propagandni aparat, in če tega duhovnik noče, išče pretve: ze, da ga zapre.
Delo jugoslovanskih oblasti po: vzroča Cerkvi brez dvoma veliko škodo a obenem prinaša veliko ko: rist. Mnogo slabičev od Cerkve odpada, kakor ob vsakem očitnem
ali prikritem preganjanju. Pri večini pa verska zavest raste. Nikdar niso naši ljudje tako cenili vere kakor danes. Iz vere črpajo moč, da vztra* ja jo v trpljenju. Nikdar se niso oklepali duhovnika tako, kakor dar nes. Svoje duhovnike so pripravljat ni braniti in jih tudi v resnici brat ni jo. celo za ceno velikih žrtev. Oblast lahko duhovnika blati in krivično obsoja, toda zaradi tega duhovnikov ugled pred ljudmi samo raste. Tega, kar si komunisti od svojega preganjanja obetajo, ne bo: do nikdar dosegli. Jezus ni zaman obljubil svoji Cerkvi varstvo. Cerr kev je doslej videla pogin še vseh svojih preganjalcev. Če bi jugoslch vanske oblasti ne bile tako kratko* vidne in zaslepljene, bi lahko spo: znale, kam bo tudi nje pripeljala pot preganjanja. Božji mlini melje* jo počasi, toda sigurno.
Šesto poročilo generala Aireya o Trstu
Poveljnik anglo-ameriškega področja STO-ja general Airey je poslal Varnostnemu svetu Združenih narodov šesto poročilo o svoji upravi tega področja. Najzanimivejši je vsekakor uvod, ki g&vori o gospodarskem položaju ter vsebuje politične smernice. V gospodarskem pogledu vidimo, da poudarja potrebo po večji povezanosti Trsta z zalednimi državami. Ne moremo se strinjati z generalovim mnenjem, da Trst ni življenja zmožno telo. To se da vse urediti in podobne pomisleke bi bili zavezniki morali upoštevati takrat, ko so to državico ustanovili. Zdaj pa vidimo, da g. general poudarja, da Trst sam ni sposoben za življenje, pač samo zato, da lahko s tem opravičuje zdaj že za njegova poročila običajni zaključek, da je treba Trst vrniti Italiji. Kaj pa če pri volitvah zmagajp ali dobijo recimo 40 odstotkov glasov stranke in skupine, ki so za samostojnost Trsta? Ostali del poročila govori o organizaciji uprave, katera skuša biti čim bolj slična italijanski upravi, o odnošajih s tujino, o javni varnosti, o gospodarskem položaju, finančnem položaju, delavstvu, javnem zdravstvu, šolstvu, verskem delovanju, javni dobrodelnosti, kmetijstvu, ribarstvu, železnicah, pošti in telekomunic
Dttti kaUlilkcga tiska « ^»i*stu
Dne 15. maja, prihodnjo nedeljo, bo v tržaški Škofiji dan katoliškega tiska. Zbirke pri slovenskih službah božjih se bodo vršile za naš Katoliški glas. Prijatelji bodite radodarni 1
Razgled po svetu
kacijah. Poročilu ^so dodane številne statistične priloge. Slovenci, ki verujemo v načela zahodne demokracije, s tem poročilom in politiko generala Aireya na žalost ne moremo biti zadovoljni, ker ravno njegova politika krši ta načela prav na prostoru, kjer bi jih morala še s posebno skrbjo negovati in izvajati v dejanjih.
Konec berlinske zapore
Po uradnih poročilih ameriške, sovjetske, angleške in francoske vlade bodo 12. maja ukinjene vse omejitve, ki jih je po 1. marcu 1948 izvedla sov-
gi strani poročajo, da se bo ta »letalski most« nadaljeval vse dotlej, dokler ne bo nemško vprašanje bolj jasno, kar pomeni, da ne dajo preveč na sovjetske obljube. Tudi nemški zastopniki, ki sestavljajo ustavo zahodnonemške države v Bonnu, hitijo, da bi končali svoje delo pred sestankom zunanjih ministrov.
Evropski svet
Zastopniki vlad Danske, Francije, Irske, Italije, Luksemburške, Nizozemske, Norveške, Švedske, Belgije in Britanije so v Londonu podpi-
s prestola ter postaviti na njegovo mesto človeški napuh, ki so ga imenovali »razum«. Zgodovina nas dovolj otipljivo uči, kaj se je potem zgodilo in kam je Evropa z vsem človeštvom vred zajadrala. Človekov razum je velik zaklad, ki ga je dal Stvarnik, toda Stvarnika razum nikdar ne bo dosegel ali celo presegel.
Prvomajske proslave
Letošnje prvomajske proslave ni* so bile v znaku prelivanja krvi kot prejšnja leta. V Trstu so ga prazno* vale ločeno kar tri skupine: pristaši italijanske delavske zbornice, Vida*
VELIKA IGRA NA PROSTEM
22. maja bo na Repentabru velika prireditev na prostem pred cerkvijo. Prosvetni odsek Kržčan-ske socialne zveze v Trstu pripravlja Hofmansthalovega Slehernika. To je duhovna igra, zelo znana, saj so jo igrali že po vsem svetu.
Vprizoritev bo za Primorsko nekaj izrednega. Opozarjamo že danes na njo. Rezervirajte si čas in pohitite vsi to nedeljo na Repentabor. Združite to z romanjem ali z izleti. Organizirajte po farah skupne avtobusne izlete. Vprizoritev bo nekaj mogočnega 1
Torej v nedeljo 22. maja ob 16. uri popoldne začetek. Trajala bo okoli uro in pol. Prijavite udeležbo 1
jetska vlada glede prometa in trgovine med Berlinom in zahodnimi področji. Tudi zahodne vlade bodo istega dne ukinile omejitve, ki so jih uvedle v odgovor na sovjetsko zaporo. Nadalje so se štiri velesile sporazumele, da se bo 23. maja pričela v Parizu konferenca štirih zunanjih ministrov, ki bodo razpravljali o denarnem vprašanju v Berlinu, o vprašanjih, ki so nastala zaradi omejitve prometa in na splošno o nemškem vprašanju. Zavezniki, ki so morali eno leto dovažati vsa živila, kurjavo, surovine in sploh vso preskrbo za več kot dva milijona Berlinčanov z letali, so torej zmagali. Po dru-
sali ustavo evropskega sveta, ki bo imel-ministrski odbor ter posvetovalno zbornico ali »evropski parlament«. To je prvi korak k združenim evropskim državam. Pred vojno si kaj takega še misliti nismo upali, danes pa so pod vtisom komunistične nevarnosti že mnogi pomisleki odpadli. Morda bo stara Evropa — če bo združena — le doživela novo pomlad. Le tega ne sme pozabiti, da jo ohranjajo ter poživljajo le tiste vrednote, ki jih črpa iz krščanstva. Krščanstvo je nekoč že ustvarilo lepo evropsko občestvo, ki se je začelo krhati takrat, ko so od Lutra naprej razni ljudje hoteli Boga odstaviti
lijevi komunisti jm Titovi komu* nisti. Udeležba ,nj bila nikjer velika. Goriški komunisti so šl; v Gradiško, kjer pa so se menda skregali. V Rimu so nastopili zase komunisti ter socialisti na eni strani ter kr* ščanski sindikati na drugi strani. Ločene proslave so imeli tudi v Berlinu in. Parizu. V Beogradu so govorniki izjavljali, da jim ni neva* ren »Imperializem«, marveč idejna zmeda med delavstvom vzhodne Evrope. V Varšavi so na zborova* njih grozili katoliški cerkvi. Naj* večja parada je bila v Moskvi. Ka* toliški delavci1 pa so povsod po sve* tu slavili svoj, praznik z udeležbo pri sv. maši in na zborovanjih, kjer so poudarjali katoliška socialna na* čela.
ČETRTA NED. PO TEL. NOČI
Iz svetega evengeliija po Janezu
Jezus je rekel svojim učencem: Odhajam k njemu, ki me je poslal, in nihče izmed vas me ne vpraša: Kam greš? Ampak, ker sem vam to povedal, vam je žalost napolnila srce. Ali resnico vam govorim: za vas je dobro, da grem. Zakaj, če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. In ko pride on, bo prepričal svet o grehu in o pravičnosti in o sodbi; o grehu, ker vam ne verujejo; o pravičnosti, ker grem k Očetu in me ne boste več videli; o sodbi pa, ker je vladar tega sveta že obsojen. Še mnogo vam imam govoriti, a zdaj bi še ne mogli nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo učil popolne resnice; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč, kar bo slišal, bo govoril in prihodnje reči vam bo oznanjal. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje; zato sem vam rekel, da bo iz mojega jemal in vam oznanjal.
Nevera je greh. Ta misel je določno začrtana v Jezusovih besedah. Ni potemtakem nevera samo neka gosposka moda, s katero se napol izobražen do-mišljavec ponaša pred sebi enakimi. Tudi se nevera ne sme istovetiti z izobrazbo in napredkom znanosti. Napačno je prav tako trditi, da je nevera izraz svobodnega mišljenja. Nevera je spačena moda, pomanjkanje izobrazbe, neurejenost mišljenja, ki se lovi z fantazijami, namesto da bi se držalo logičnih pravil in postavljalo trdne zaključke iz gotovih predpo-stavkov. Kotišče nevere je spačeno srce, ne bistrina razuma. Zato je nevera greh, upornost proti resnici, žalitev božjega
veličastva. Kakor je vsak greh v nekem smislu nečloveški — protiven trajnim koristim posameznika in družbe — tako je nevera še posebno nečloveška, v najvišji meri škodljiva in pogubna. Dogodki novejše in najnovejše dobe so to dokazali v praksi.
Kristus je oznanjeval vero in ljubezen, pa so ga križali. Zoprni so jim bili njegovi opomini in očitki. Toda nebeški Oče je izkazal pravico, ko je svojega Sina obudil od smrti ter ga poveličal pred nebeščani in pred človeštvom. Kristusova cerkev je tudi preganjana in zaničevana, ker oznanjuje nauke Jezusove. Vendar božja pravica ne dopušča, da bi se Cerkev uničila docela, ali da bi se njen nauk zatrl. Svet se mora vedno iznova prepričati, da je Bog pravičen sodnik.
Vladar tega sveta je že obsojen. Ko je Zveličar te besede govoril pri zadnji večerji, je bila v božji načrtih že vnaprej določena zmaga vere nad nevero, zmaga kreposti nad grehom, zmaga pravice nad krivico, zmaga božjega kraljestva nad satanom, ki je vladar grešnega sveta, vojvoda nevere, krivice in sovraštva. Ko je v naših dneh nastalo največje organizirano gibanje proti Bogu in krščanski verL kar jih pozna dosedanja zgodovina, so se malodušni verniki bali, da bi to gibanje utegnilo zmagati. Ta strah je bil neupravičen, v kolikor gre za ves svet; zmagalo je le ponekod, a za koliko časa? Po novejših znakih soditi, je to gibanje že prekoračilo svoj vrhunec in njegova sila upada. Kaj more satan proti Bogu? Izpolnjuje se Jezusova napoved o Cerkvi: peklenska vrata je ne bodo premagala.
£
c c ■ a ■ n a
I
Sol
Podružabljenje industrije
Kaj pomeni beseda podružabljenje ali podružabiti? To pomeni, da se kako industrijsko podjetje, ki je bilo prej last posameznega podjetnika ali n. pr. kake delniške družbe, odvzame staremu lastniku ter postane last skupnosti, družbe. To spremembo naredi politična oblast, ki skupnost ali družbo tudi predstavlja. Podružabljenja je več vrst. Podružabi se lahko lastnina kakega industrijskega podjetja, lastnina proizvodnih sredstev, dobiček, pa tudi potrošnja. Krščanska etika podružabljenja v načelu ne obsoja ali prepoveduje. Vendar pa je treba pri podružabljenju upoštevati naslednje:
Ce se podružabi podjetje, ki je bilo prej last kakega zasebnika, je treba starim lastnikom izplačati pravično, odškodnino. Podružabljenje v najširšem smislu, ki zajame vsa podjetja brez razlike ali veliko večino podjetij v tolikšni meri, da vodi v popolno kolektivizacijo, je škodljivo in ga socialna okrožnica Pija XI. Ouadrag. anno obsoja. Tudi v primeru, da dobijo industrijska podjetja nekak javen značaj in ohranijo nekaj
OJncs me J fantom in Jckldem
Dušna različnost med odraslim moškim in žensko
( nadaljevanje)
4. Mož ni le glava družine, ampak je tudi oblikovalec javnosti, zato gre za tem, da bi iskal in prodiral, dobival višje in širše vidike ter vse žadeve pravilno in pravično ‘oblikoval iti vodil. Pravega moža zanima predvsem stvar sama, brez
ozira nanj in na njegove domače. Kmalu pregleda in sprevidi, kaj je pri stvari poglavitno in kaj le pristransko. Osebni vidiki in ozir mase so mu pri iskanju resnice neljubi, ker ga motijo; možato jih odklanja.
Od nekdaj je bil mož zako-nodavec, ustanovitelj in pre-oblikovalec držav. Neurejene osebnostne ^zadeve je podrejal koristim celote, večkrat tudi s trdimi določbami.
Stvari in dogodke gleda torej bolj nepristransko, zato je bolj primeren za sodnika in razsojevalca. Zadevi, za katero se bori in trudi, žrtvuje včasih tudi sebe, imetje in družino. Po vsej naravi je bolj odkrit in
preprost.
Molče rad razglablja. Sploh rad molči in ima večji dar molčečnosti.
Zenska je pa srce družine, varuhinja doma, navezana na dom in na domačnost. Domačnost hoče vtisniti vsemu, tudi sobni opremi, obleki, vsej miselnosti družine. Polna je praktičnega duha. Živahno delavna je, vsaka podrobnost in malenkost je deležna njene skrbne pozornosti. Življenju hoče služiti, zato je vedno osebna. Ne zanima je v prvi vrsti stvar sama, marveč njen pomen za družino in sploh za ljudi. Prava učiteljica n. pr. hoče s poukom tudi pomagati, ne le hladno večati znanje; zato ji je že prirojeno, da na pouk navezuje opozorila, do-čim je moški prej zgolj hladno miseln. — Ker žensko zanima osebnost, se rada pogovarja o sebi in o drugih. Druge laglie razume kakor pa moški.
Pozornost ženske je obrnjena bolj na posamičnost (konkretnost) kakor pa na splo-šnost (abstraktnost). Zato se mora od nepotrebnih malenko-
Ker ženska bolj težke^ ostane stvarna in neosebna, ji v Cerkvi ni odločeno nobeno vodstveno mesto. V Jezusovem življenju in trpljenju so se pa žene odlično izkazale. Zdi se, da so izrednih, mističnih milosti večkrat deležne kakor moški.
Iz življenja Cerkve
Verska vzgoja nemške mladine
samostojnosti, se podružabljenje praktično ne obnese, če vključuje vsa podjetja ali veliko večino podjetij. V tem primeru se namreč zatre zasebna pobuda, ki je v celoti ne kaže zatreti, Zasebno pobudo lahko družba, oziroma oblast omeji do tolikšne mere, v kolikor to zahteva splošna korist. Dobro in primerno pa1 je, da se ohranita dva močna mika, ki človeka že pa naravi silita k večjemu delu:, možnost, da sme imeti nekaj* lastnine in pa zdrava kunkurenca ali tekmovanje v okviru zakonito dovoljene meje.
Nekatera podjetja so takšna, da je za skupnost bolj koristno, če jih vodi država, kaka manjša javnoupravna edinica ali samoupravno telo, kot n. pr. pokrajina, občina itd. V takih primerih je priporočljiva javna last v poštev prihajajočih podjetij ali vsaj javno nadzorstvo nad njihovim delom. Sploh ima država kot javna oblast pravico nadzorovati zasebna industrijska podjetja, če imajo ta podjetja opravka z obrati javnega značaja (plin, elektrika, promet itd.) ali če javna korist to zahteva.
Kadar prosi kako zasebno
V zahodnonernških pokrajinah, ki izdelujejo ustavo za novo nemško državo, v katero bi stopilo angleško, ameriško in francosko zasedbeno področje, torej vsa Nemčija razen tistega dela, ki je pod sovjetsko zasedbo, se katoličani zelo borijo za to, da bi nova ustava zajamčila katoliškim staršem pravico do verske vzgoje svojih otrok.
V	zvezi s tem je poslal papež Pij XII. koelnskemu kardinalu Fringsu naslednje pismo:
»Z napeto opozornostjo, in priznamo, z naraščajočo zaskrbljenostjo že nekai časa zasledujemo boj za katoliško vzgojo vaše mladine, za zaščito roditeljskih pravic staršev, ki so v nevarnosti in za zajamče-nje verske ter kulturne svobode v smislu konkordata med Sv. stolico in Nemčijo. Nič nas ni globlje zadelo kot to, da vidimo, da skušajo nekateri pri reorganizaciji nemške države postaviti temelje, ki bi nehote posnemali propadli državni sistem (t. j. nacizem), ki poleg drugega tudi krši naravne ter božje pravice.«
zemlji, in blagoslavlja vse delavce.«
Papež je dodal:	»Cerkev
sovraži vojno in njene strahote ter brani mir med narodi, mir med razredi, mir med vsemi člani velike človeške družine«.
Boj proti cerkvi na Poljskem
Na Poljskem so spet začeli zapirati katoliško duhovščino. Med drugimi so ponovno zaprli msgr. Kaczynskega, ki je bil že enkrat zaprt in nato izpuščen. Kaezynski je najožji sodelavec nadškofa primasa Vishinskega.
Protestant izreka priznanje papežu
vedno veliki predsodki zoper katolicizem. Zadnje čase so namreč razdelili nove šolske knjige, ki so prepolne starega nacionalističnega duha. V njih se otroci še vedno uče, da sta japonski veri samo šinto-izem in budizem, zapadna verstva pa da so njemu tuja in da se mora zato boriti za njihovo uničenje. To se pravi, da na Japonskem še vedno mnogi smatrajo krščanstvo kot nekaj sovražnega in nepotrebnega.
Podpredsednik Združenih držav Alben Barkley je v Ne\v Yorku govoril na velikem zborovanju katoličanov. Barkley je obsodil komunizem in rekel, da iskreno občuduje papeža Pija XII., čeprav je sam protestant.
Pastirsko pismo poljskih škofov
Koledar za prihodnji teden
Papež blagoslavlja delavce
Papež je prvega maja sprejel večjo skupino delavcev, katerim je med drugim rekel: ,»Cerkev ljubi delavca, z ljubeznijo in blagoslovom spremlja njegov boj za kolektivne no-godbe, brani pravično plačo, blagoslavlja družino in zdrav dom za vsakega delavca, ki naj bo, če le mogoče, na svoji
podjetje za obratno dovoljenje, mu naj oblast naloži dolžnost, da smejo delavci od njega zahtevati sklenitev kolektivne pogodbe in zahtevati primerne doklade (socialne, družinske itd.).
V	času stiske, pomanjkanja ali vojne ima država pravico ter dolžnost, da prepreči špekulacijo s predmeti, ki jih ljudstvo nujno potrebuje za potrošnjo.
(Dalje)
Poljski škofje so prejšnjo nedeljo objavili pastirsko pismo, ki so ga prečitali po vseli cerkvah. Poljski škofje obžalujejo preganjanje vere na Poljskem in obtožujejo komunistično vlado, da je po krivici zaprla nešteto duhovnikov pod obtožbo, da so delovali proti državi. Pastirsko pismo pravi, da so te obtožbe nesmiselne in lažnive, ker je katoliška duhovščina narodno zavedna in nikdar ni delovala proti svojemu narodu ter proti svoji državi. Ko so škofje želeli obiskati zaprte duhovnike, so jim državne oblasti to zabranile. Pastirsko pismo je podpisal poljski pri-mas skupno z vsemi škofi.
sti skoro s silo trgati, da se ne izgublja v njih. To se v njenem pogovoru izrazito opaža: veliko podrobnosti jo hkrati zanima, zato veliko govori. Nagnjenje h govorjenju ima pa tudi zato, ker mora kot mati mnogo govoriti z otrokom. — Zaradi tega nagnjenja k zgovornosti morda kdaj k.akšni ne- j koliko zmanjka močljivosti (diskretnosti).
Zenska ima dar ugajanja, saj mora za družinsko zvezo sama nase opozarjati. Z bistrim očesom brž pregleda, kako mora govoriti in ravnati, da bo všeč. V važnih trenutkih se zna s čudovitim razumevanjem prilagoditi. V zakonu se potem pokaže, kakšna je; od njenih resničnih lastnosti se odlušči videz.
Posledice vojne v misijonih na Japonskem
Zadnja vojna je imela svoje zle in dobre posledice tudi v misijonih. Na Japonskem se je po prvih poročilih zdelo, da se pripravljajo spreobrnjenja v velikem številu. Sedaj pa se zdi, da vladajo tam še
ponižnosti jn duhovne preprosto**
premnogim cerkvenim odličniko*1 svoje dobe., ki so se gnali za čast* mi in zanemarjali delo za notranji j popolnost.
20. PETEK. Bernardin Sionski, sp'
21. SOBOTA. Feliks Kantaliski' sp.
15. maja. NEDELJA. Četrta po veliki noči. — Janez Krstnik de 1» Salle, spoznavalec, ustanovitelj Šob skih bratov. — • Zofija, mučenica.
16. PONEDELJEK. Janez Nepo' mušnik. Ime ima po- vasi Nepomu* ku, iz katere je bil doma. Umrl je mučeniške smrti za spovedno mol' čečnost. — Ubald, škof.
17. TOREK. Pashal Bavlon, sp-
V	mladosti je bil pastir, pozneje pa je vstopil v frančiškanski red. Odlikoval se je v posebni ljubezni do presv. Rešnjega Telesa, zato je tudi zavetnik vseh evharističnih
organizacij. Umrl je 1. 1592. v svoji španski domovini.
18. SREDA. Venancij, mučenec-Kot 15 leten fant je dal življenj® za krščansko vero pod cesarjem Decijem.
19. ČETRTEK. Peter Celestin, papež. Videl je , da je papešk* služba težka in polna skrbi, zato s® ji je odpovedal in zopet izvolil s*' moto. Pesnik Dante je bil zarad^ tega hud nanj in ga je v svoji »B<> žanski komediji« postavil med mla®' neže in lenuhe, toda storil mu Je krivico. Celestin je dal lep zgled
m m m Slovenska krščanska socialna zveza v Trstu in volitve
Dne 29. aprila smo brali v »Demokraciji«, da pojde izmed demokratičnih Slovencev edino Slov. demokratska ' zveza na volitve s slovenskim programom in z izključno slovenskimi kandidati. To ni resnično. Zakaj 22. aprila sta Slov. kršč. soc. zveza in Slovi dem. zveza sklenili sporazum, da se obe organizaciji udeležita volitev s skupni listo, ki se bo imenovala »Slovenska narodna lista«. Dne 4. aprila se je sporazumno izdal skupen volivni proglas„ ki razlaga naš volivni program: neokrnjena ohranitev in izpolnitev Svobodnega tržaškega ozemlja, politične, kulturne in gospodarske pravice našega naroda, Pravičen sporazum s sosedi italijanske narodnosti, rešitev socialnega vprašanja na pravični Podlagi, svoboda vere in misli in splošne1 človeške svoboščine
na demokratični podlagi.
Naša volivna borbct bo med dvema ognjema. Na eni strani komunizem, na drugi pretirani italijanski nacionalizem. Naša organizacija se je dobro zavedala, da pride do te trde. preizkušnje. Ne med vojno in ne po vojni si nismo delali nikakih iluzij. Nismo iskali kompromisov ne na desno ne na levo. Nikomur sel nismo ponujali, temveč smo potrpežljivo čakali, da pride naša ura. Sedaj je prišla. Sedaj je v političnem delu naš prostor vzporedno ob Slov. dem zvezi. Vzporedno, ne pa w podrejeni vlogi. Tako veli katoličanom učna oblast Cerkve. Cerkev ubogamo in nikogar drugega. In ponosni smo na to. Na nekem zborovanju je padla beseda, da je komunizma v Sloveniji »klerikalizem«„ Take kletve škodujejo bolj tistim, ki
ijh izrekajo, kot tistim, ki so jim namenjene.
Najsi je naša organizacija še tako neznatna, se nismo hoteli izogniti svoji odgovornosti ter smo jasno povedali na skupni seji s Slov. dem. zvezo 19. aprila, da smo proti volivni abstinenci. Za\ katoličane so volitve težka moralna dolžnost. Zato pa morajo politične organizacije, ki trdijo, dat zastopajo koristi katoličanov, dati tem možnost, da svoji volivni dolžnosti zadostijo.
V	nas je upanje, da bo večina Slovencev, ki je ostala zvesta Cerkvi, ostala zvesta tudi svojemu narodu. Zato se bo obrnila proč od komunizma, ki je rabelj in grobokop slovenskega naroda., Prav tako je slovensko ljudstvo spoznalo, da zanj ni mesta v vrstah italijanskih
ooooooooooooooooooooocxx30oooooooooooooooooooooee xx«ooocoooooooooQooooooaDaaoaaaoooooooooooooooo30oooocxaoooooooo
Krivična obsodba ljubljanskih jezuitov
Katoliško cerkev v Sloveniji je zadel nov hud udarec. Titovi komu* uisti, ki so se po mnenju nekaterih zahodnjakov že tako »poboljšali«, da jim pojejo samo hvalo, so raz* gnali ljubljanski jezuitski red, patre pa postavili pred sodišče in jih ob« sodili. Stari in novi sovražniki kr« **čanstva delajo po istem načelu: Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce. Jezuitski red jim je po« sebno na poti, ker svoje člane teme* »jito vzgaja ter šola, da so vsestran« sko podkovani za širjenje kraljestva Kristusovega na zemlji. Kaj so sto« rili ljubljanski jezuiti, da so kar vse zaprli, jih obsodili na dolga leta ječe, jim zaplenili samostan in cer« "kev ter po nepotrjenih vesteh spre« Oienili cerkev v neko zabavišče. Vo« dili so duhovne vaje, Marijine družbe, vzgajali mladino, širili po« božnost Srca Jezusovega ter imeli
misijone po Sloveniji. In vendar so iiili uniičil? Zakaj?. Ker so bili moč« na skala, na kateri sloni cerkev Kristusova med Slovenci. Ker hočejo uničiti njo,, so morali najprej uni« čiti to skalo. O|bsodili so jih zaradi dejanj, ki naj bi jih zagrešili med vojno, torej pred petimi leti ali še več. Čo bi bili taki »grešniki«, bi jih bilo budno komunistično oko že davno zagrabilo za vrat. Toda ozad« je je drugo:	morali sa najti pred
ljudmi izgovor, da jih uničijo ter se polastijo njihovega samostana. Vsa njhova krivda je, da so bjli na poti Titovim brezbožnikom. Obsojeni so b li: pater Ludvik Lederhas, super« jor jezuitskega samostana v Ljubija« ni. na 12 let ječe; pater Janez Jaivh na 9 let ječe; pater Jože Preac na 6 let ječe; pater Janko Koncilija na 5 let ječe; pater Rudolf Pate na 5 let ječe. Vsi so bili obsojeni
tudi na daljšo dobo izgube držav« Ijanskih pravic. Skupno z -njimi so bili obsojeniii:	lazarist	Janez Tron«
telj na 8 let ječe, Ivan Prijatelj na 8 let ječe, Marija Zdešar na 2 leti ,jn 2 meseca ječe, ter Ivanka Velikonja na 2 leti ječe. Kaj bodo porekli k temu norčevanju iz sodne oblasti ;n osnovni kršitvi svobode vere ter prepričanja zahodni de* mokrati, ki vidijo v Titu spokorje« no jagnje in skoro kar prijatelja, odkar je malo zarenčal proti Stal;« nu? Tu naj pokažejo, alf više ceni« jo načela ali trenutno korist. Mi pa vemo, da bo Bog bdel nad svojim ljudstvom in pride čas, ko bo ko« nec tega trpljenja m bo slovenski narod tudi na tem svetu lahko spet svobodno častil svojega Stvarnika. Molimo za spreobrnjenje zakrknje« nih bratov jn prosimo Boga, naj skrajša čas trpljenja svojih zvestih!
'Čc Jajtki slicil
Prvega maja so tukajšnji komu« ^'sti jmeli shod v čedajskem gleda« 'šču »Corte«. Udeležila se ga je skupina ljudi, zapeljanih po komuni stih. 99 odstotkov naših ljudi je Zvedelo šele iz tukajšnjih listov za prireditev. Seveda so tukajšnji časniki napravili jz muhe slona. Iz naše deželice preti domovini, po nji« hovem mnenju, večja nevarnost, ne« 8° od kjerkoli na svetu. Nam ni žr|ano, kaj in kako so komunisti na shodu govorili, vemo samo to, kar So nam hujskajoči časniki povedali, ^hod se je vršil z dovoljenjem in kontrolo policije, katera je celo izgnala pristaše M.8.L., 'kateri so hoteli shod motiti. Vse to bi pač
ne bilo mogoče, ako bi bilo vse res, kar ti listi poročajo. Ko tj listi pou« darjajo lojalnost beneških Sloven« cev do Italije, j,im ne oporekamo. Resnica je, da je ta shod uprizorila pešžica komunistov*. Zakaj listi tega ne povedo? Tj listi namenoma isto« veti jo Slovence s komunisti. Kdor ljubi svoj jezik in svojo kulturo, ni zato še komunist, ker potem bi morali biti vsi Italijani komunisti. Ravno komunisti so tisti, ki ne po« znajo domovine, njim je vsak člo« vek, bodisi Italijan, Francoz, Rus ali Tatar, če je komunist, tovariš in rodni brat. Narodnostno idejo zlorabljajo le v svoje propagandne namene, dokler jim koristi. Naj bo enkrat za vedno jasno povedano:
kdor ljubi svoj jezik in želi, da bi bil enakopraven na vseh poljih z dj-ugim.i jeziki, zato ni komunist in ni protidržaven element. Mi beneški Slovenci ljubimo svoj jezik in si ga nismo od tujcev prisvojili, am« pak smo se g® nasrkali z maternim mlekom, z njim pa tudi ljubezen do Italije, ki je nismo jzgubili, ka« kor tovrstni hujskači sami prizna« vajo, kljub zanemarjenju, katerega smo bili deležni vse do zadnjih dni. Zakaj torej ne poveste javno, da so shod organizirali komunisti?
In zakaj no branite pravic našega naroda, da si obrambe teh pravic ne bodo prisvajali komunisti v svoje propandne namene na škodo Slo« vencev jn Italije?
strank. Iz tržaške mestne občine se skuša izbrisati vsak sled slovenstva, pa naj si gre za osebne izkaznice ali uporabo slovenščine na sodišču in drugih uradih; niti dobrodelnost, niti nagrobni napisi niso izvzeti. Zato ni imela naša organizacija nikoli nikakih stikov z italijanskimi strankami, četudi so nas obrekovali, da smo od njih prejemali denar. Zato danes, ko je prišla naša ura, na ves glas in brez strahu kličemo vsem Slo-
venkam in Slovencem, vsem hrvaškim in srbskim sestram in bratom:
AGITIRAJTE IN GLASUJTE ZA SLOVENSKO NARODNO LISTO!
Volilno pravico iimajo vsi, ženske in moški, ki so izpolnili enaindvajseto leto, ter so imeli v sept. 1947. ital. državljanstvo in stalno bivališče na tržaškem ozemlju. — V mestni občini bodo volitve 12. junija, v ostalih občinah 19. junija.
Kulturni obzornik
&!•«• večeri
V	torek je bil spet lep »Slovenski večer« prosvetnega odseka Krščan« ske socialne zveze v Trstu. Na spot redu je bilo skioptično predavanje z naslovom Po slovenski zemlji. Prof. Jože Peterlin je govoril o le« poti slovenske zemlje, ki so jo res nazorno pokazale izredno lepe slike.
Za zaključek je predavatelj pre« bral kratek odlomek iz Cankarja, ko piše o nebesih pod Triglavom. Na ta odlomek je navezal nato preda« vafelj zaključek svojega predavanja, ko je poudaril: Ali občutite tudi vi, kako lep je naš slovenski svet? Ali ste že doživeli lepoto naše zem* Ije? Ali niste še z vso svojo dušo vzljubili slovenskega jezika? Slo* venci, bogati smo! Bogati po lepoti sveta, ki nam ga je Bog dal Bogati po rodovitni zemlji, po rudnem bo« gastvu, bogati tudi po duhovni tra* diciji. Dvignimo glave! Ne sramuj« mo se svojega jezika na tržaških ulicah, ne v uradih! Ne sramujmo se svojega slovenskega rodu! Pokom c; glave! Samo tako bomo vredni bogastva, ki smo ga prejeli in — samo tako nas bo moral tudi tujec spoštovati.
Predavanje je vzbudilo val navdu« šen ja. Stare slovenske žene so vsta« le in izražale isto prepričanje.
Tako je bil to spet eden izmed zelo lepih »Slovenskh večerov«. Opozar« jamo nanje ponovno. Čeprav jih nekateri tukajšnji časopisi niti ne omenjajo, je res, da so »Slovenski večeria za Trst edine res izključno kulturne prireditve demokratskih Slovencev, brez prmesi vsake politi« ke. Zato ponovno opozarjamo nanje.
Prihodnji večer bo v torek 17. maja ob 19.15 v Marijinem domu.
Neva številka MU« sclvc
Tudi aprilska številka Mlade se« tve, ki je izšla te dni, pomeni kulturni dogodek ne samo za tržaške dijake, ampak za vse tržaške Slo«'
vence. Revija, ki jo izdajajo jn pit še jo dijaki sami, je naredila spet od zadnje številke korak naprej.
Zadnjo številko odlikujejo neka« teri dobri literarni prispevki. Kot pesnik se tudi tokrat uveljavlja Aldo Daneu. Lepa lirična proza je Gasperičeve Mati. Predvsem pa je zanimiva in dobro pisana črtica Dušana Grudna z naslovom Na morju. Pisatelj se je dotaknil živ* Ijenja slovenskih ribičev in njihove usode. Razen tega so prispevali Se naslednji dijaki: Sergej Trojan, Ju* rij Slama, Minka in več drugih, ki pišejo pod psevdonimom. Lep čla* nek o Beneški Sloveniji je napisal dijakom dr. Metod Turnšek: Ob ja* vil je tudi beneško legendo. Lepo in tehtno je tudi pismo mlademu prijatelju, ki ga piše duhovnik di* jaku. V njem najde dijak bogate misli in zlate resnice.
V	tej številki je tudi bogat koti* ček z naslovom Uganke In mreže; ki ga urejuje Vilko Ček ut a. Urednikovi pogovori s sodelavci pa bodo zanimali zaradi literarnih na* vodil gotovo vse, ki imajo veselje do pisateljevanja.
Tudi to številko Mlade setve po* življajo mnoge ilustracije Tomaža Gorjanca. Posebno lepa je Mati (linorez).
Ponovno opozarjamo vse tržaške Slovence na to edino dijaško lite* ramo revijo, ki izhaja v Trstu.
Naročite Mlado setev na naslov: Mlada setev, Trst, poštni predal 389. Podprite tudi denarno dijaško revijo!
Gospodarski listek
Dela za tržaški stadionu
Delo na stadionu pri Sveti Soboti, katero so začeli pred dobrim letom, se približuje koncu. Ko bodo ta de< la dokončana, bo stadion nudil se« deže 30.000 osebam. Predhodno je imel stadion samo 18.000 sedežev. Poleg pomnožitve sedežev je Urad za javne naprave dal zgraditi tudi
P[erre
L’ ERMITE
■(ako sem ubila Mojega otroka
pospešil je korake, in hitel proti Pigalle, a nikjer ni bilo nobe«
H
Sa avtomobila. Spustil se je
po ulici des Martyrs, kjer je
4 koncu poslednjič vendar zapazil k 0st avtomobil in obljubil šoferju 0«ato nagrado.
j °da navzlic vsemu prizadevanju j Prišel prepozno, in ko je stopil dvigala, ga je mati zelo nejevolj« pričakovala na hodniku. ^ t0j cja prihajaš tako ke« % '
v a
■ Sest gostov je že v salonu, pa rnoram sama sprejemati! Saj
D,
ti vendar naročila...«
t,. ,^inik pa potegne mater v 0 sobico, kjer je ujec ravno
končaval s čitanjem borznih poro« čil. Ves vesel nad velikim delom, ki ga je izvršil, ji je v pretrganih stavkih na kratko povedal zgodbo o slovečem Copinaudju.
Pravil je o Valentini, o belem konju in o Herkulesovem cjrkusu, o čevljarju, ki je pričakoval dečka s korobačem, in kako jih je zopet spravil, zlasti pa — to se razume! — zlasti pa, kako veselo mu je čestital župnik Firmin.
Ko je Dominik pripovedoval, da ga je ujec debelo gledal skozi na* očnike.
Ravnotako ga je gledala tudi ma« ti, čeravno se nista prej nič do« menila.
Zdel se jima je kakor mlad lo« vec, ki je ves zasopel in ne ve kaj začeti od samega veselja, ko je ustrelil prvega srnjaka. Na obrazu mu je odsevaja radost, da je storil dobro delo, in nada, da bo storil
še marsikaj. Obleko si je bil po« valjal in tudi ovratnik je imel ves zmečkan od znoja, in po zunanjosti sodeč bi moral vsakdo reči, da ima pred seboj mladeniča, ki dela in se ne straši nobenega truda.
Ko pa je končal svoje pripove« dovanjc, mu sočutno, skoraj pomi« lovalno de mati:
»To je sicer vse prav lepo, am« pak s takim športom naj se ukvarja župnik Firmin! Zate pa ni taka stvar, saj vendar nisj nikak du« hovnik!«’
»Nič se ne ve, kaj lahko še pri« de!« odvrne Dominik, poudarjajoč vsako besedo in odide v svojo sobo, da se preobleče.
OSMO POGLAVJE
Ko je Dominik zaprl za seboj vrata, ki so bila narejena v slogu Ludovika XV., sta ujec in mati gledala, kakor če bi bila strela uda«
rila med nju.
»Nate, ljuba moja, zdaj pa ima« te! Ali vam nisem vedno tako go« voril in vas svaril?«
»Ah, kaj! Nič hudega! Kaj bi se toliko vznemirjali, radi nepremišlje« ne besede, ki jo lahko vsak trenu« tek slišite iz ust mladega človeka Saj veste, kaj pravi Rosland: »Le trkajte se samozavestno na prsi, le! In vihajte si brke, četudi jih nima« tc!«... On pa si jih je po svoje za« sukal vprav narobe. Toda bodite prepričani, da Dominikov talar še ni kupljen!«
»Jaz pa vam pravim, da že nekaj mesecev sem postaja stvar zmerom bolj resna! In če se ne pobrigava zanj, če ga ne poskusiva popolnoma prepoznati im če rane ne izžgeva magari z razbeljenim železom, po« tem jaz zanj več ne odgovarjam!«
» Z razbeljenim - železom! To bi bilo morda vendarle malo prehudo
in ne posebno primerno!«
»Z razbeljenim železom, vam re* čem!« ponovi ujec in si popravlja naočnike.
»Morebiti je moj načrt boljši. Vam bom drevi ali pa jutri poveda« la, kako mislim... Ali kaj bodo rekli gostje, kje sva tako dolgo!«
»Lahko za goste! Onj niti ne slu* tijo, kakšne opravke imava, in ne vedo, kakšna strašna drama se je tukaj pravkar pričela!«
»Strašna drama! Lepo vas prosim, nikar vsake besede tako ne preti« ra vaj te!«
»Vi pa nikar sami sobe ne varaj* te! Boste že videli, kaj bo jz tega!... Strašna drama, ponavljam še en* krat!..,«
Smeje sta se vrnila v salon — taki so ljudje — in kmalu je prišel tudi Dominik, ki se je v naglici preoblekel, a preoblekel se je vendarle.
Stran 4.
KATOLIŠKI OLAS
Leto l. - Štev. 15
nov vhod, rezervno atletsko polje, bar, in je poskrbel za popravilo sten ter tekališča. Stroški teh del znaša* jo 65,000.000 lir. Pri delih je bilo zaposlenih 180 delavcev.
Marshallov načrt skrbi za streptomicin
Dobaive »čudežne« droge strepto* micina po Marshallovemu načrtu so rešile življenje tisočem maž, žena in otrok, ki se zdravijo v evropskih bolnicah in sanatorjih zaradi tuber* kuloze.
Uprava Združenih držav za gospo« darsko sodelovanje je v prvem letu svojega delovanja finansirala za pri* fcližno 9 milijonov dolarjev nakup streptomicina za države evropskega obnovitvenega programa. Strepto*
niicina v vrednosti 6 milijonov do« larjev so dobavili Franciji, v vred« rosti dveh milijonov Italiji, 400.000 dolarjev Nizozemski, 102.375 dolar* jev Avstriji in manjše količine Gr« oiji.
Zatiranje oljčne muhe
Poljedelski poskusni oddelek ZVU v Trstu posveča veliko paižnjo oljčni muhi, ki se je lani znatno razširila. Istočasno vodi oddelek oster boj proti drugim škodljivcem sadnega drevja in zelenjave.
V	kratkem bodo razdelili polje« delcem dve letaka in eno brošuro o žuželkah Coleoptera, Fitofagi, Pi* ralida in Dorifora. Piralida škoduje žitu, Dorifora pa napada krompir.
Dopisi
Sv. Ivan pri Trstu
V Katoliškem glasu se menda nismo še nikoli oglasili. Toda med nami ima številne bralce, ki: j,im je list zelo všeč. Zdi se nam, da di« hamo nekoliko bolj brez strahu. Grožnje tistim, ki smo zaihajali v cerkev, so prenehale. Zdi se, da nas je v cerkvi nekaj več. Posebno za veliko noč je bila cerkev precej natlačena. Popravili smo tudi orgle. Delo je izvršila gorjiška tvrdka Va* liček, precej temeljito, kolikor je sploh možno toi opraviti! pri starih orglah. V marsikaki glavi se je za« čelo svitati tudil pri nas. Največ je pa še vedno takih, ki pridno pošiljajo v Jugoslavijo pakete in pomagajo tistim, ki ondi tlačijo naiše ubogo ljudstvo. Pod Bošketom pripravljajo titovci novo igrišče, ki bo skušalo spet dvigniti moralo. Tudi titovski pevski' zbor še vedno podpiramo, to tudi taki, ki so nam ameriške dobrote zelo dobrodošle.
Gabrje
V	Gaberjah je 2. maja po kratki bolezni umrla Rožka Florenin. Bila je dobro, krščansko dekle, vedno pripravljena drugim s pridno roko pomagati tudi pri težkem, poljskem delu, dasi ji tega ne bi bilo treba. Izborna in zvesta pevka, je pri cer« kvenih pobožnostih vztrajno pri petju pomagala. Ob pogrebu v sre« do so Gaberje in tudi sosedne vasi z izredno udeležbo pokazale, kako je bila rajna priljubljena jn kako ji je bilo vse hvaležno. Naj ji Bog povrne vso dobroto in potolaži uža« loščeno družino.
Kal nad Kanalom
26. aprila smo pokopali 75 letnega Ignacija Bavdaža, kmeta v Lipici. Pokojnika, ki je bil še močan in zdrav, je razjarjeni domači bik po« škodoval do smrti. Pogreba se je udeležila vsa župnija in tudi mnogo sosedov, priča, kako je bjl nesrečni Ignacij obče spoštovan in priljub«
ljen. Pokoj njegovi duši! družini1 toplo sožalje.
Št. Maver
Žalujoči
H o v i c e
Št. Maver pri Gorici
Dopis v zadnjem »Kat. glasu«, s katerim se nam zagotavlja, da bomo imeli za praznik sv. Petra in Pavla že električno razsvetljavo, kii jo ta« ko željno pričakujemo, nas je prav razveselil. Neki hudomušnež je skva« ril naše veselje s pripombo, da v dopisu ni povedano, katerega leta bo ta srečni sv. Peter fn Pavel, ko nam bo gorela elektrika. Za letos tega ni mogoče pričakovati, kajti niti pričetnih del za postavitev transformatorske kabine v Pevmi še ne vidimo.
V	»Soči« nas nekdo zelo hvali. Najbrže je dobro potegnil sladkega šmaverca; pa tudi njegovi zaupniki so ga precej potegnili z novicami, ker so prav vse iz trte zvite. Glede vaškega harmonija — resnicj na lju* bo — bi povedali, da služi le za fantovsko in šolsko petje. Morda so za ljudske »voditelje« že šolski otro* ci izdajalski belčki? O fantovskem zboru pa prvič na začudenje slišimo, da je zbor OF mladincev; saj bi potem radi O^F besa do »belčkov« bil zbor že davno brez pevovodje in večine pevcev. Pa si mslijo: mor« da bo pa šlo vsaj po kukavičje: oh, ko bi se kaj zvalilo! — Radi vsilje* vanja »Soče« pa že kar prega« njanje trpe, pravijo. Zares, ubog; mučeinci, ko se toliko trudijo in trpijo, pa vse zastonj!
Hud zločin v Briščah
Pretekli ponedeljek sta se v Bri« ščah hudo skregala Gubana Alojzij jn Birtič Ambrož, oba domačina. Po kratkem prerekanju sta si skočila v lase. Birtič je pognal Gubano tako- močno ob cestni k a« men, da si je revež razbil glavo in pretresel možgane. Prepeljali so ga takoji v čedajsko bolnico, kjer je pa podlegel svojim ranam. Birtič se
Obvestilo
Didaktična ravnatelja goriškega in doberdobskega okrožja opozarja« ta vse provizorno učiteljstvo, ki na« merava podučevati v šolskem letu 1949«50 na šolah s slovenskim učnim jezikom, da poteče rok za vlaganje tozadevnih prošenj dne 15. t. m. Omenjena ravnatelja morata pred« lož rti vse dospele prošnje Šolske* mu skrbništvu v Gorici tekom 15. maja t. 1. Zato se naproša učitelj* stvo, da predloži ravnateljema v ulici Croce omenjene prošnje tekom 14. t. m.
Na prošnje, ki ne bodo oprem* ljene z vsemj predpisanimi listinami, se Šolsko skrbništvo, ne bo oziralo.
Za STO' pa poteče rok 25. maja 1949.
Natančnejša) navodila so prosil* cem na razpolago na razglasni deski ravnateljstva v ulici Croce.
Velika letalska nesreča pri Turin
Dne 4. maja ob 6 zvečer je blizu Turina treščilo na tla letalo, v ka* terem je bilo eden in trideset pot* nikov, med njimi 18 članov športne« ga kluba »Torino«, ki so se vračali iz tekme v Lisboni na Portugal* skem. Letalo sc je v megli zaletelo
V	kupolo neke cerkve in treščilo na tla, nato se je vnel bencin jn so vsi potniki zgoreli. Ta nesreča je hudo prizadela zlasti' vse prijatelje itali* janskega nogometnega športa.
šli zunanji zid starega rimskega ka* pitolinskega templja, prvotno cesto ob tem zidu in znatne ostanke zidu iz četrtega ali petega stoletja, ki mora skoro gotovo izhajati iz prvot* ne krščanske bazilike. Pod zemljo so našli tudi sledove mozajčnega tlaka in značilne primere rimskega kiparstva. V kratkem bodo končali z restavracijo važnih srednjeveških ihozaikov v tej cerkvi.
Združene države sprejemajo vedno večje število beguncev
Harry N. Rosenfield, član ameri* ške begunske komisije, je izjavil, da se bo do 1. julija vkrcalo za Zdru* žene države okoli 45.000 evropskih beguncev, po1 tem času pa bo vsak mesec odpotovalo iz Evrope v Združene države 16.000 oseb. Do zdaj je po begunskem zakonu iz leta 1948 odpotovalo v Združene države okoli 23.000 oseb.
Rosenfield je dostavil, da bo v maju zadosti ladij za prevoz 10.000 oseb na mesec. Ameriški uradi pre« ko oceana preučujejo način za na* selitev 125.000 beguncev.
V	Kopru smejo čitati Kopernikova dela
V	Primorskem dnevniku (7. 5. 1949) beremo: »Preteklo je komaj nekaj mesecev, odkar je dovolila cerkev svojim vernikom, dai smejo čitati Kopernikova dela O' sončnem sistemu«. Priznati moramo, da nam ni v novejšem času znan noben tak dekret Svete stolice.
Pisec članka nam ne pove, kaj po* meni beseda mesec. Morda pomen; v Kopru kar stoletje. Ker so T>ro« metne zveze med Koprom in Vat;* kanom pretrgane, se ne čudimo, če so za to šele sedaj zvedeli.
Veselili se bomo, ko bomo zve* deli, da na klasični gimnaziji v Kopru z isto vnemo branijo Kristu* sov nauk (plasti katoliški socialni nauk) kot pobiranje podpisov za mir.
Starinske najdbe pri sv. Justu
Pri obnavljanju tlaka v stolnici Sv. Justa, ki ga vodi nadzornik za spomenike jn stare zgradbe, so na*
je po boju sam javil orožnikom, k: so ga odpeljali v čedajske zapore. Birtič je eden izmed maloštevilnih tukajšnjih komunističnih aktivistov, katerega se vsi ogibljejo, ker je zelo nasilen. V zaporu se mu bo pohladila rdeča vročekrvnost.
Misijoni v Indokini
V	Indokini je položaj katol. misijonov prav zelo delikaten. Nerazumevanje nekdanje francoske politike je postavilo misijone v kritičen položaj. Prej so bile kolonijalne oblasti vedno zelo nasprotne šoli in izobraževanju ljudstva, češ da se z obrazbo neti duh upornosti in neodvisnosti.. Zaradi tega kat. misijoni1 niso mogli razviti one delavnosti, ki bi jo lahko bili, ter si niso mogli vzgojiti zadostnega števila domačih izobražencev, ki bi bili vzeli' v odločilnem trenutku, ko se je začel boj za neodvisnost, iav-no stvar v roke. Zato je iniciativa osvobodilnega boja prešla v roke komunistov, ki imajo glavno besedo še sedaj. Katoličani so se skupaj s škofi že leta 1945 izrekli za neodvisnost in svobodo. To so jim nekateri zamerili, vendar po krivici, ker katoličan je prav tako rodoljub in se sme za svojo domovino boriti in delati. Težava je le v tem, da gre tu velikokrat za sodelovanje s komunisti, ki se bore le za svoje ideje.
Delo ZVU za begunce
Poročilo o delovanju Zavezniške vojaške uprave v korist razseljenim osebam in beguncem po drugi svetovni vojni pravi, da jih je v tem času potovalo skozi Trst okrog 61.000 v svoje nove domove, v novo življenje jn v svobodo po drugih delih sveta.
Največji in najnovejši primer gi* banja beguncev v Trstu je bil od«
hod parnika »Dundalk Bay«, ke je odpeljal iz tržaškega pristanišča V Avstralijo skoraj 1000 beguncev. V glavnem so bili ti begunci iz Balt* skih držav. Važnejši so tudi dnevni prihodi beguncev v Trst, kjer se ustavljajo na svoji poti v nove domove. O tem večinoma niso bila izdana poročila.
Od leta 1945 je šlo 60.741 begun* cev skozi tržaška begunska zbirali* šča, ki jih je ustanovila ZVU na tržaškem področju in v prejšnji coni »A«. Temu je treba prišteti 20.212 vojnih ujetnikov in 19.351 oseb, ki so optirale za Italijo in zapustile svoje domove na ozemlju, katero je pripadlo Jugoslaviji. Te osebe so odpotovale v Italijo. Za* vezniška vojaška uprava se je ved* no zavedala, da življenjski pogoji be* guncev v omenjenih zbirališčih niso primerni, čemur pa ni mogla poma* gaji zaradi pomanjkanja stanovanj na STO*ju in zaradi velikega števil la oseb, ki potujejo skozi tržaško begunsko taborišče Zavezniška vo* jaška uprava sedaj gradi primerne}« še zbirališče.
Poleg tega si ZVU stalno priza* deva, da uporablja mednarodna podporna organizacija tržaško pri* stanišče za prevoz beguncev iz Evrope v Severno in Južno Ameri* ko, Avstralijo in druge dele sveta-Lega tržaškega pristanišča je nam* reč zelo primerna z ozirom na zbi* rališče beguncev in razseljenih oseb v Srednji Evropi.
Športni teden
Letalska katastrofa v Turinu, ki je uničila 31 oseb, med katerimi vse igralce moštva »Torjno«, je bridko zadela vse italijanske športne kroge-Zavest, da so preminuli najboljši italijanski nogometaši, je presunila vsakogar. Polmilijonska množica se je z bolestnimi srci zgrnila okoli krst na pogrebni dan. Pred pogre* bom je predsednik italijanske nogo' metne zveze poklonil padlim igral' cem spominski prvenstveni pokal.
»Torino« je torej letošnji nogo' metni prvak.
V	Trstu sta se srečali moštvi »Triestina« in »Padova«. Tekma j* potekla v znamenju velike premoči Tržačanov. Končala se je z izidoiO 9*1 !
Kolesarska dirka »Giro di Roma' gna«. Prvi je privozil na cilj Fauste Coppi (Bianchi) 296 km v 7 : 45 : 5? (38.200 km na uro).
Evropsko prvenstvo v boksu. Ti* žačan Mitri je premagal dosod«' njega prvaka Delannoit*a v Bruslj11 po 15 round«ih vroče borbe.
DAROVI Iz Marijine družbe v Trstu 1000-dve družbeniici Trst 200.— lir Bog povrni!
Odgovorni urednik : Stanko St«*1 Tiska tiskarna Budin v Gorici
Pri obedu je gospa Yholdy opa* zovala svojega sina bolj kot dru« ge krati. Zazdel se ji je posebno lep, olikan in razumen. Na obrazu mu je bilo brati mnogo ženskih po* tez, ki jih je brea dvoma podedoval po svoji materi kreolki. Bil je moč* no zagorele polti, kar mu je obstalo še od prednikov, oči pa je imel neke nedoločene barve, ki ni ne sinja ne zelena ne temnomodra, marveč ima nekoliko vsake teh barv in jih še bolj poudari z onimi dol* gimi trepalnicami, ki utripljejo ka* kor kreljuti. Moški značaj so razo« devale samo lepe brčice, ki so mu Sele poganjale in osenčevale skoraj preveč bele zobe.
Gospa Yholdy je vsa živela v svojem sinu. Srce ji je igralo od veselja, ko je videla, kako se mu poda služba gospodarja, kii jo je tako spretno vršil, skrbel za pogo*
vor jn gledal, da se kak gost ni dolgočasil.
In vse to naj pokoplje ne vem katero semenišče!... Da bi mu o* strigli pšenične lase, ,ki jih ima tako krasno nazaj počesane kakor kak* šen polbog! Da bi mu obrili brej* ce!... In da bi v surov talar vtaknili njegovo elegantno postavo, podobno nekdanjim atenskim mladeničem!... Nak, tega pa ne! Ni mogoče!... To je bila samo otroška muhavost, gr* da sanja, o kateri sploh več n.i vredno govoriti L.
Skušala se je otresti te misli, pa so ji neprenehoma blodile po glavi.
Ko so se zvečer gostje razšli iin je Dominik kot po navadi prišel, da ja' vošči lahko noč, ga je z obe* ma rokama po materinsko prejela za glavo in vanj uprla oči, rekoč:
»Dominik ali veš, da si mi malo prej zadal grozovito bot?«
»Jaiz?* odvrne mladenič in se de*
la, kot bi bil silno začuden.
»Ti, ti!«
»Kako vendar?«
»Dobro veš, da je od nekdaj mo* ja edina želja, da te čimprej oženim in da vidim okoli sebe svoje vnuč* ke, v katerih bova oba dalje živela. Potem se bom lahko ločila s tega sveta brez skrbi za tvoj dom jn tvojo bodočnost, v sladki zavesti, da vsaj tj ne boš sam v življenju...«
»Zakaj pa to razkladaš?«
»Zakaj? Le »pomnise, kaj si rekel ujcu ;n meni zvečer, preden si se šel preobletoi!«
»Kaj sem rekel? Ne spominjam se več dobro.«
»Ali se res več ne spominjal? Odgovori, toda odkritosrčno: ali se res več ne spominjaš?«
Dominika oblije rdečica, ker se ni hotel zlagati, in malo od sramote, ker bi se bil kmalu zlagal.
»Rekel serrt le, da človek ne ve,
kaj lahko še pride. Pa kaj ni mor« da res tako?«
»Ne rečem, da ni. Toda ti si to izrekel v nekem določenem zmislu in z nekim prikritim namenom, kot bi me hotel pripraviti na neka}!«
Domilnik nilč ne odgovori!.
»Na nekaj takega, kar bi bilo prepozno zame, kar bi končalo jn uničilo vso moje sanje!... Seda} mil pa po pravici povej: Kajne, da ne misliš iiti v semenišče!?«
Pri teh besedah ja gospa Yholdy s strahom gledala svojega sina, ka* kor da bi vse njeno življenje zavi* selo od njegovega odgovora.
Dominik pa se ni upal materi naravnost odgovoriti. Objel jo je, poljubil in dejal samo:
»Marna, saj veste, kako vas 1 ju* bim!«
»Odgovori: ,da’ ali ,ne’!«
»Ne morem!... Najprej bi se mo« ral sam Jirii sebi odločiti.«
»Torej misliš na to?«
»No morem reči, da ne bi- bil tem razmišljal.«	.
Gospa Yholdy se vrže v naslanja in začne na ves glas jokati:
»Zdaj vidim, da je vsega konec!" Ne ostane mi drugega kot sJHff' kajti moj sin, ki sem ga edino ^ ljubila, je mrtev! O, gorje mi! sem sanjala,’ da me bo na stara ’ pod pazduho vodil na sprehod!''’ »Toda, čujte, mama, saj vam ^ župnik Firmin nekoč rekel, da 11 svetu nt srečnejše matere, kot " mati, ki ima sina duhovnika.«
»Seveda, ampak to velja za 11 v a dne preproste im ubožne mat * kakor so v tvojem patronažu! * take, kateri sinovi bi bili slabo čani nižji uradniki in vožači, če bi bili postali duhovniki! Ali i*** in zate!...	'j
»Kaj zame? Saj nisem nič, &c primerjam...«