Stev. 44.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1919.
Le&o
DOMO
&
'Cr^
Amirikm 1» draf. tn|. Mm ■ — PoHimui UkOIu- m indaMt p
GLASILO JUGOSLOVANSKE : s KMETSKE ZVEZE : s
Nasilja proti samoupravi občin.
Ljudstvo, čuj! Podlaga Tvoji svobodi ie samouprava, kl jo izvršuješ v obfchiah. To je Tvojo pravo, ki ga moraš fcuvati kakor punčko svojega očesa. Samo si voliš može svojega zaupanja, njim izročaš javno službo za občinske posle, njim zaupaš blagor svoje občine. Dobro se zavedaš, da si jih Ti postavilo, in da jih boš tudi Ti odstavilo pri volitvah, ako niso po Tvoji volji "uršili svojega poslovanja. Javna oblast ima sveto dolžnost, da čuva samoupravo občin. To ji veleva zakon, to jI veleva tudi spoštovanje, ki ga mora imeti do samouprave ljudstva. Kdor aamevoljno krši samoupravo občin, sc pregreši proti najsvetejši pravici ljudstva. Kaj naj rečemo, če so da kdo v teh temeljnih svobodščinah ljudstva v<5<Htl strankarski strasti ali pa prisluškuje zagrizenim strankarskim zvodnikom in potem odreja svoje ukrepe 1 S tem uvaja v ljudstvo javno nezaupanje in podira temelje zdrave uprave. Javna oblast ima le tedaj pravico ukiniti samoupravo občine, če se je občinski zastop grobo pregrešil proti zakonu.
In sedaj čuj te, kako si mislijo to i:\moupravo naši liberalci in z njim v bratskem objemu združeni »samostoj-neži«. Tajništvo liberalno stranke hiti naznanjat svojim organizacijam vest, da Jo odličen pristaš liberalne stranke postal predsednik dež. vlade v Ljubljani. Takoj za tem oznanilom pa že kažo svoje kopito. »Sedaj« si misli, »je čas, da ukinemo samoupravo vseh občin, kjer vladajo pristaši SLS. Naš odlični pristaš svobodomislec dr. Žerjav nam bo že pomagal.« V tej zavesti kliče svojim pristašem: »Opozarjamo naše kj»aj. organizacije, naj naznanijo vse
Divjanje „$ame$foj<
ii
Preteklo nedeljo in ponedeljek sem imel shoda v Št. Jerneju in Kostanjevici na Dolenjskem. Na shod je prišlo tudi nekaj samostojnih kmetov, med njimi večina mladih fantov, ki so ugan<ali na shodih surovosti, ki jih mora obsojati vsak pošten človek. Izzivali so na pretep in pobijanje. Kam pridemo, če se bodo v politični boj vpeljavale manire, kakor sem jih jaz do-
živel v Št. Jerneju po shodu. Ko sem se mirno razgovarjal z nekim samostojnim kmetom, me je obkolila množica večinoma mladih ljudi, ki so začeli hujskati na pre- j tep. »Suni ga no, hudiča!«, »Pri moji duši, ! udari ga no, hudiča!«, : Farji so naredili i vojsko!« Takih in enakih groženj je kar šumelo okrog mene. Vsi so bili tudi že pripravljeni na dejanski napad. Enako je bilo tudi v Kostanjevici. Hujskarije in obrekovanja rodijo že svoje sadove. Ali naj bo to politična vzgoja, ki jo vceplja ljudem nova stranka? Ali naj postane nasilje politično
SplJl u d*. pM m polt* (jBfo, Ut.d-alitt. JJ». n.llaba*, Ltahlfina, ■ K.pil.rt.n
alkt. — Naročnina, c«kl.cn.«l|* Io 1» ■ml pat Upr»»»!Hr» .o.m.ll.ba*, ■......na Usbllu«, Kopitar!... «llcm I
svoje pritožbe glede občinskih odborov.« Seveda pridejo tukaj v poštev samo »klerikalni« občinski odbori.
Poziv je našel poslušna ušesa. Šest moJ iz občine D. M. v Polju je prišlo k sedanjemu predsedniku dež. vlade, dr. Žerjavu, ln so se pritožili proti občinskemu odboru, ker ni njim, samostoj-nežem po godu. Dr. Žerjav jih je seveda poslušal in v veliki skrbi in ljubezni do samouprave ljudstva lakoj razpustil občinski odbor. Pripomnil je seveda tudi — to je menda utemeljevanje — da v celi občini ni več kot kakih deset klerikalcev. No, dr. Žerjav ni bil na nedeljskem našem shodu, ko je bila nabito polna dvorana samih klerikalcev. Sedaj se torej meri samoupravo občin po tem, ali je občinski odbor v klerikalnih rokah ali no. Ni več mero-dajno to, ali so občinski posli v redu, ali se drže odborniki občinskega zakona, merodajno jc to, da pride šest sa-niostojnežev k dr. Žerjavu.
Ljudstvo, čuj dalje! Pri seštevanju se je župan vštel za nekaj kronic, pa ! ne v škodo blagajne, ampak v lastno ! škodo. Prostovoljno je kar kratkomalo vplačal navidezni primanjkljaj okroglo 460 K. Zahteval je deželnega občinskega revizorja. Prišel je, natančno revidiral vse občinsko poslovanje, našel vse v redu, konstatirati je mogel lc par napak v seštevanju. Konstatiral je, da se je seštevanje izvršilo le v škodo župana in mu je vrnil že vplačanih 460 K.
Torej takih napak v občinskem poslovanju ni bilo, da bi bil kakršnikoli vzrok za razpust. Vse je bilo v redu. Ampak občinski odbor v D. M. v Polju je pa vendar razpuščen. Ljudstvo, ali razumeš znamenje časa? Ljudstvo, kje jo Tvoja samouprava?
orožje, ki naj nadomešča stvarne razloge? Tako početje se samo po sebi obsoja. Naši ljudje tega ne bodo trpeli in to orožje pri njih tudi ne bo zaleglo. Dokaz za to sta oba shoda, ki sta se kljub razgrajanju nasprotnikov sijajno izvršila. — Mimogrede bodi povedano, da so na obeh shodih zbrani kmetje enoglasno izrekli nezaupnico dr. Žerjavu in njegovi vladi. —Naše ljudi sta le bolj vnela za stvar Kriietskih Zvez. Saj je to tudi naravno. Ali naj gredo med ljudi, ki razodevajo tolikšno podivjanost nasil-nost in surovost?
Naši kmetje so tudi takoj na shodil nai to surovost krepko odgovarjali: »To jc izobrazba samostojnih kmetov!« »Me pustitei govoriti, ker se bojite resnice.« Ali vafl ni sram? Sedaj vemo, pri čem da smo.«
Na shodu sem obljubil tudi nasprotni* kom prosto besedo. Predsednik jim je čelo ponudil, naj oni najprej govorijo, mi jih bomo pa mirno poslušali. Toda, ko je bila treba govoriti, so sc pa potuhnili, psovali in preklinjali. Mi smo v demokratični državi, zato zahtevamo politično prostost na shodih, v govoru in na zborovanju. Par na" sprotnih nahujskanih kričačev nam ne b<l molilo naših zborovanj. Nasprotne stranke bi pa v dolgi dobi ustavnega parlamentarnega življenja svoje pristaše pač že lahko! toliko vzgojile, da bi jim vcepile vsaj temeljna, najenostavnejša načela demokra« tizma.
Navzoč sem bil pred tednom na velikem shodu hrvatskih kmetov. Na shodu so bili navzoči tudi naši nasprotniki, Radičevci, a so se obnašali povsem dostojno. Pri nas pa je liberalizem tako podivjal svoje pristaše, da so izgubili vsako politično dostojnost in je njihovo najboljše orožje: surovost in pest.
Janez Brodar, načelnik Jug, Kmetske Zveze in poslanec*
Nekaj doneskov k strankarskemu položaju.
Zadnje tri tedne je priredila Jugoslovanska Kmetska Zveza 60 shodov. Vsi shodi so bili debro obiskani, na nekaterih je bilo celo število zborovalcev izredno veliko. Na zborovanjih je vladalo veliko ogorčenje nad nedemokratičnim in policijskim načinom vladanja v državi, posebno pa pri nas v Sloveniji. Vlada naj razumeva znamenju časa in si dobro premisli staro resnico: Vsak pritisk rodi odpor. In odpor bo tem hujši, ko ljudstvo vidi, da hočejo nekateri oblastniki v dobi demokratizma, splošnega
pomanjkanja in velikega ljudskega trpljenja samovoljno brez ljudstva in proti ljudstvu vladati. Ni jim sveta ne samouprava ljudstva, ne sklenjeni ustavno potrjeni dogovori. r.c volja in potrebe ljudstva. V dobi vse-olv'e draginje in pomanjkanja, ko vidimo £0 mestih zopet cele procesije revnega ljudstva čakati pred prodajalnami na vsakdanji-. potrebščine, izigrava vlada to splošno liutisko bedo v strankarske namene. Vlada Ijudtke strasti strankarsko razpalja, ne stoli r.cbenega resnega, res uspešnega koraka, ki bi naše zamočvirjene gospodarske raz-une vsaj nekoliko dvignil. Ljudske strasti fikuJd obrniti proti drugim strankam, ki bi podaljšale vsaj za nekoliko dni sebi in svoji stranki, ki je dejansko vsega zla kriva, fvoje jetično življenje. Vi varate ljudstvo, a dolgo ga ne boste varali. Veste, kam vse to ^ odi? Ali ste že pozabili na zglede na Ruskem in Mažarskem in drugod po svetu? Ko ne bi bilo nam žal ljudstva, bi morali Liti mi vaših neumnosti s strankarskega stališča le veseli. Ker pa vemo, da se bodo te razmere končale lc v krvi in splošnem
Erevratu, moramo z obžalovanjem pribiti to btialno slepoto. Naše ljudstvo pa moramo * pcr.eriti na veliko nevarnost, ki mu preti, fn ga pozvati, da se postavi v strnjeni orga-,fiizdijji tej revoluciji od zgoraj, tej revolucij vladajočih nasproti. Žalostno je le to, da se dajo uporabljati tudi kmetje, pristaši kjueiijske stranke, kot priprega tej proti-Ihids-ki, protidemokratični, policijski politiki. Kapital, ki ga predstavlja liberalna fctranka, dr. Gregor Žerjav in Pribičevič, si zna dobiti vedno zveste hlapce, ki Jih omamlja z zapeljivim besedami. In sedanji zvesti hlapec te vlade je samostojna kmetijska stranka. Njo tudi delamo v prvi .v.;ti odgovorno za vse te zavržene razmere pri ras. Padla je v objem liberalcu dr. Žer
Savu iz samega sovraštva do kmetov, zdru-Scnil' v KZ. Da je moralo do tega priti, je bilo jasno za vsakega, kdor pozna razmere .v te) stranki. Podeželski liberalci so si prisvoji vodstvo in izrabili nekatera vsaj nape) zdrava gesla, ki jih oznanja ta stranka. Kireta hočejo vreči v politično in gospodarsko sužnjost, v kateri je bil, preden je ,VLS dvignila visoko prapor ljudske svobode. JKZ bo stala zvesto na straži in brez-ob?iino pobijala te protiljudske zvodnike, 6e eno dejstvo mo amo pribiti. Samostojnem oznanjajo, da bedo le oni zavrnili soci- ■ Jalistično poplavo. Kaka laž. Sami so sc To.»tovili na razredno stališče. S tem so «rci;alistom potijnili najmočnejše orožje v roke, ker ravno socijalisti najbolj oznanjajo rov redni boj. Da pa tudi na zunaj Samostojna pedpira socialiste, se vidi iz tega, da je libtislna stranka, združena s samostojno kmetsko stranico, dala socijalistom tri mesta v vladi, dasi bi po svojem številu komaj enega smeli imeti. Zato je cči-vidno le pesek v oči, ako samostojni-Iti beralni kmetje kriče: Proč s socijalisti;*
s p n-znamcami sa krone,
Poslanec d r. H o h n j c c je dne 3. decembra t, 1. na finančnega ministra dr, .Veljkoviča poslal to-le vprašanje:
Markiranje kron in zlasti t njim združeno odvzemanje 20% vseh kronskih nov-čanic je vzbudilo med našim kmečkim narodom veliko nevoljo. Izvršitev te vla-dine naredbe pomenja za naše kmete, delavce in v obče za člane nižjih in srednjih slojev ne samo izgubo časa, marveč tudi jako občutno izgubo denarnih prihrankov, za katere bi kupili za se in otroke živ-ljenske potrebščine zlasti obleko in obutev. kojih cena je nedosežno in neznosno visoka. Vse pomirjevalno vplivanje narodnih zastopnikov ne more naroda docela uveriti o tem, da bi to markiranje bilo potrebno ter da bi zadržba 20% vplivala na našo valuto zboljševalno. Postopanje gotovih trgovskih krogov, ki so napovedano dvajset odstotno odvzemanje sprejeli ne z dvajset odstotnim znižanjem, marveč z več ko 20% zvišanjem cen pri blagu, je med narodom omajalo vero v od vlade prorokovano valutno zboljševalno moč dvajsetodstotne zadržbe. Avtoriteta vladine naredbe je tudi močno trpela vsled tega. ker so se celo nekateri poštni in drugi državni uradi v popolnem protislovju z določili vladine naredbe že 3 dni pred začetkom markiranja branili sprejemati nemarkirani novec. Zato pa ima narod tem več pravice zahtevati od vlade, da brezpogojno drži svojo besedo o tem, da bodo za zadržane krone izdane priznanice pri zamenjavi veljale toliko kot efektivne krone. Naši ljudje tudi zahtevajo, naj jim vlada dovoli, da smejo s temi priznanicami plačati davke. Pred nekaj dnevi sem g, ministru poslal tozadevno resolucijo, ki je bila sprejeta na vseh kmetskih zborih zadnjega časa in v katerih kmetje izjavljajo svojo željo in zahtevo, da se priznanicam prisodi veljava in vrednost za plačevanje davkov.
Stavim torej na g. ministra vprašanje:
1.	Ali je voljan v rokah kmetov se nahajajočim priznanicam dovoliti veljavo za plačevanje davkov?
2.	Ali je voljan podrejenim davčnim narodom nemudoma ukazati, da lnoraio omenjene priznanice od kmetov sprejemati kot odplačilo davkov?
Zaradi nujnosti stvari in ker Narodno predstavništvo ne zboruje, prosim primernega odgovora.
Vsem KZ.
Po Božiču priredimo v Ljubljani tridnevni gospodarsko - političen tečaj za knetske fante in može. Pozivamo vse KZ, da nemudoma priglasijo število članov, ki se rsmeravajo tečaja udeležiti. Opozarjamo, ria bo mogoče prenočili do j 20 udeležencev. Hrano in stanovanje preskrbimo.
DOBLIČE PRI ČRNOMLJU.
! Odborova seja Kmetske zveze v nedeljo dne 19. oktobra 1919.
Na vse kriplje se trudijo (socijalisti, da bi si kmete pridobili za 6voic temne
namene, toda takim menda ne bo šel nobeden na limanice. Tudi takozvana, šele pred kratkim pečena Kmetijska stranka bi rada spravila naše kmete v mavhe svojih kapitalistov. Pa mislim, da tukaj pri nas ne bo tega uspeha imela. Zakaj prj nas smo vsi, bodisi ženska ali moški prj. pravljeni boriti se za Kmetsko zvezo.
Tisti, kateri mislijo nov zakon (loči-tev zakona) narediti, se hudo motijo. Kaj ne da, pri nas se kmetje ženijo tako: Kmet, od kmeta sin se ženi, ker mu je oče dal posestvo čez in si nevesto izbere, kj ima 3 ali 4 tisoč dote. Ko pa gredo pisma delat, vpraša notar nevesto.• Koliko dote imaš. Rekla bo; 4 tisoč. Zdaj pa bo, dragi ženin, vaša nevesta na vašem posestvu intabulirana za 8 tisoč.
Čez eno leto ali dve bo pa prišlo malo sovraštvo med možem in ženo in bo mož dejal ženi: Pojdi! Te ne maram več. Res bo žena malo žalostna, pa bo vendar rekla: Prav, ti mož boš dal meni 8 tisoč. Pa še toliko tvoje posestvo ni vredno. Po takšnem zakonu bi veliko kmeti) prošlo v nič. Zatorej smo mi kmetje enoglasno vsi proti takšnemu zakonu.
Drugič smo proti novemu šolskemu zakonu. Kako je to in kako bi bilo mogoče, da bi učitelj ali učiteljica imela boljšo pravico do otrok kot starši? To ne sme in ne sme biti.
Najprej prosimo davčno oblast v Novem mestu, da pozove tiste može, ki jih bo Kmetska Zveza izvolila, da se bo dohodnina pravilno razdelila in ne tajno.
Sprejete so bile soglasno te-le resolucije :
1.	Zahtevamo, da se nam omogoči nakup za življenje neizogibne potrebščine: usnje, obleka, sol, sladkor, itd. po zmernih cenah. ^^
2.	Kmetskim pridelkom: žitu in živini se mora določiti cena, ki je sedanjemu času primerna, da kmetje ne bodo zopet začeli lezti v dolgove.
Udje Kmetske zveze, naročajte Domoljub. Naj bi ga vsaka hiša imela in braln, ker on nas poučuje o vsaki stvari.
Kmet.
SV. JAKOB OB SAVI.
Kmetska zveza za Št. Jakob ob Savi je na svojem zborovanju dne 12, oktobra 1919 sklenila sledečo resolucijo: Protestiramo proti načrtu novega šolskega zakona. ker je nepedagočen in nedemokratičen ter kruto žali pravice staršev in cerkve. Zahtevamo verskonravno vzgojo na podlagi sodelovanja cerkve in šole, zastopstvo staršev v vseh šolskih o:1borih oziroma svetih, kakor tudi svobc ' voj privatnih šol.
IZ SODRAŽICE.
i " i 23; - novembra je Kmetska Zv (pftdrAžico priredila javen protestni S/iod zoper krivice, ki sc gode kmetskemu stanu od .strani naše vlade. Udeležba je bila naravnost ogromna. Poskusili so tudi srečo tukajšnji socijalni demokratje, ki jim pa nikakor ni bila mila. Vodja g. Fajdiga se je docela prepričal, da mu do veČine v o-bč-ini manjka še vsaj štiri peline vo-> ; lilcev, z-lasli si je pa pokvaril svojo bodočnost z vzklikom, da duhovščine nepotre-
iiujo v politiki. Vendar je enkrat nekoliko razkijl svoje duhovščini prijazno srcef Dobro je zavračal liberalne kričače g. dr. Kulovec in razložil veliko ljubezen vlade do kmetskega stanu z ozirom na carino, nameravano šolsko postavo in druge dobrote. katere imamo še pričakovati od Pribičevičeve in Žerjavove roke. Naši so mu burno pritrjevali. Demokrati so poslali na oder nekega h Ljubljane naročenega not. koncipijenta Kodra, ki je pa imenitno pogorel. Zagovarjal je uradništvo in carino, nakar je nastalo tako razburjenje. da je moral blamiran oder zapustiti. Lepo je prosil, da mu poslušalci dovolijo ysaj še pet besedi, trdosrčneži mu pa še teh ne privolijo, Po tej blamaži demokratje zapuste zborovalni prostor ter se Umaknejo z veliko jezo v Fajdigatovo gostilno. Mi pa potem nemoteno še naprej zborujemo ter sveto obljubimo, da hočemo potom Kmetske zveze izvojevati popolno zmago našim interesom in krščanskim načelom. G. Kodru pa želimo na kakem drugem shodu več sreče, kakor jo je imel v Sodražici.
NA PRIMSKOVEM PRI LITIJI
te je vršil zaupni sestanek ob zelo obilni udeležbi, na katerem se je ustanovila podružnica Kmetske Zveze in izvolil odbor. Ljudje so navdušeni za Kmetsko Zvezo.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
V tukajšnjem Društvenem domu se je dne 23. novembra vršil velik shod Kmetske Zveze. — Iz najbolj oddaljenih podružnic so prišli številni zastopniki, da slišijo poročilo o političnem položaju in protestirajo proti krivicam, ki se gode kmetskemu stanu. Udeležencev je bilo do 1000. Govoril je najprej pokrajinski poslanec Gale o pomenu Kmetskih Zvez, nato načelnik okrajne Kmetske Zveze A. Sirk o potrebi zadružne organizacije. Nato je poročal o političnem položaju kaplan Sparhakl. Zbo-rovalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem in navdušeno sprejeli resoluciji shoda Kmetske Zveze v Ljubljani. Povsod vlada največje ogorčenje vsled delovanja liberalno-socialistične vlade, — Ustanovili smo tudi Kmetijsko zadrugo, ki je že začela z delom v strah tistim, ki so dosedaj bogateli na račun kmetskih žuljev.
VRHNIKA.
O. K. Z. za sodni okraj Vrhnika j? v *Voji seji dne 5, oktobra sklenila sledeči protest:
O. K, Z. najodločneje protestira zo-per javno blatenje največje svetinje katoliške vere v soc, listu »Naprej«, Naše ljud-etvo j« verno in v tem oziru občutljivo- Po teh člankih smo še bolj spoznali kam tišči;-»Naprejev« »ocijalizem in kako diši v vr-ttah njegovih demokratov, Socijalisti! V £ osebni h pogovo	a te, da vam je vera
Privatna stvar, i n zasebno pa pišete 4a živite nasprotno. Ali je Mst »Naprej« privaten Hat g. Lotriča? Kmetje bomo raa-ličnim Lotričem odgovorili z glasovnico, ki se bo glasila na druga nam ljuba imena. Delavci obrtniki jg&it?
VRHNIKA,
O, K, Z. za sodni okraj Vrhnika v svoji seji 5. oktobra odločno protestira proti nazadnjaškemu načrtu uredbe naših učiteljišč. Naše kulturne zahteve so višje in tudi od učiteljstva zahtevamo več. Vsak čevelj ni za vsako nogo in ne vsak klobuk za vsako glavo I Kratkomalo — ne sprejmemo, Prosvetni odbor pa naredi najbolje, če nas razveseli s tretjim načrtom, v katerem naj nam naznani, kako se bo ločen in prost od Cerkve razšel in umrl nemirne poganske smrti.
• ■"*•.. a s
Protestni shod Kmet. Zveze okrožje Maribor v mariborskem Narodnem domu 9. novembra. Mariborsko okrožje K, Z, je odposlalo koncem meseca septembra kmetske delegate k poverjeniku finančnega ministra dr, Šavniku v Ljubljano glede previsoke in pretirane odmere dohodnine. davka na prirastek in vinskega davka. Delegacija je izposlovala od poverjenika zagotovilo, da se bodo prizna-nice in rekurzi glede dohodnine od davčne oblasti priznavali ne samo kakor dosedaj čez dobo 30 dni, ampak čez celo letošnje leto. Mariborsko okrožje pa je sklicalo še razun tega 9. novembra protestni shod naše stranke, kjer so vsi zbo-rovalci glasno zavrnili previsoko in večkrat nad vse krivično odmero osebne dohodnine ter davka na prirastek. Vinski davek pa, ki bi neutemeljeno zadel samo štajerske vinogradnike, so zborovalci tega shoda odklonili enoglasno. Na vse te proteste glede vinskega davka je poverjenik za finance prvotno obljubil dr. Ver-stovšeku, da bo vinski davek za vinogradnike ukinjen in da ga bodo plačevali le konzumenti. Vendar so si gospodje pri finančni oblasti v Ljubljani to obljubo finančnega poverjenika takoj, ko so prevzeli liberalci in socijalisti deželno vlado, premislili.
Izobraževalni tečaj S. L. S, v Mariboru. Dne 26. in 27. novembra je priredila S. L, S. v Mariboru izobraževalni tečaj, katerega se je nad vse hvalevredno z zanimanjem in s točno udeležbo priglasilo 150 udeležencev iz vseh župnij mariborskega okrožja in iz Prekmurja, Bilo je v celem 10 izobraževalno poduč-nih predavanj, ki so obsegala vse panoge našega krščansko izobraževalnega dela, politične, delafvake in gospodarske organizacije, Upamo in trdno pričakujemo, da je ta velevažni tečaj dovolj podučil, navdušil in pozval naše kmetske organizatorje na delo za našo sveto, pravično in za naš narod edino rešilno stvar.
i jMg^pvanski klub.
je Imel diie l- clečcmbra "? Belgradu sejo in ugotovil, da nobena današnjih vlad, ne osrednja, ne pokrajinska; nima večine ljudstva za sabo. Klub je obsodil vladno naredbo o samovoljnem premeščanju občinskih uradnikov na Hrvatskem, oktroirani občinski voliv-ni red, neustavni atentat na občinsko samoupravo v Sloveniji, Bosni in Dal-
maciji. Opozicija Je zato, da dobijo vo-livno pravico tudi kmetske žene. Nato je sklenil klub rcsolucijo, v kateri protestira, ker se ne skliče narodno pred« stavništvo, dasi je bil to pred letom sklep vseh činiteljev, ki so sodelovali pri ujedinjenju. Jugoslovanski klub na pripozna veljavnosti oktroiranemu vo* livnemu zakonu. Klub konstatira, da' so krivi nedelavnosti v narodnem pred« stavništvu liberalno - socialistični poslanci, kateri so se rajši vozili po stran« karskih shodih in trgovskih kupčijah, kakor da bi sedeli v državnem zboru.
Opozicija zboruje.
Dne 2. decembra se je zbral v prostorih narodnega predstavništva opozicijski blok k posvetu o političnem položaju. Prisotnih je bilo 121 poslancev. Predsednik je bil dr. Medakovič, podpredsednika dr. Pavelič in bivši minister Gostinčar. Govorili so Protič, od Jugoslovanskega kuba namesto dr, Korošca, kj je radi bolezni v postelji, poslanec Smodej. Govorili so tudi zastopniki Narodnega kluba. Sklenilo se je, da se na podlagi resolucij Jugoslovanskega kluba izda proglas na ljudstvo. Dne 4. decembra je izdala opo-z.icija proglas, ki pa je bil deloma kon-fisciran.
V proglasu naglaša opozicija, da libe-ralnosocialistična manjšina vlada brez nadzorstva narodnega predstavništva, ki bi moralo delati sporazumno z vsemi strankami. Našleva vladna dejanja, ki jih izvršuje vlada na svojo roko. Posebno poudarja vedno večji nered v prehrani, v reševanju valutnega vprašanja, kar posebno slabo vpliva na ljudsko premoženje, trošenje državne imovine brez kontrole, neumestno cenzuro, uvajanje državne oblasti v strankarske namene. Proglas opozarja na to, da narn tako nasilno vladanje jemlje pri zunanjih državah ugled, češ, da nas morajo le s silo držati v edinstvu.
Proglas stavlja končno zahteve opozicije in ogromne večine ljudstva, ki stojji za njo: da narodno predstavništvo trajno zboruje, da se .vlada podvrže odgovornosti pred narodnim predstavništvom, da se predložijo predstavništvu vse doslej izdane naredbe, trgovski dogovori, proračun, volivni zakon za ustavodajno skupščino in občine, urejevanje agrarnega, valutnega in invalidnega vprašanja.
Narodni predstavniki dalje razglašajo že sedaj vsako vladno naredbo kot neveljavno.
Nato so poslanci izvolili trajno zborujoč odbor, ki bo vodil posle.
Hrvatska prehaja v tabor Ljudske Stranke.
Zborovanje hrvatskih Kmetskih zvez.
Lepo je bilo 3. decembra v Zagrebu. Ta dan so imele hrvatske kmetske zveze svoje prvo veliko zborovanje. Kar smo dolgo pričakovali, se vresni-Cuje. Hrvatski seljak vstaja, se organi*
največjim zanimanjem vsega poteka zborovanja. Kmetski govorniki so vstajali drug za drugim, in se oglašali k debati. K vsaki točki dnevnega reda sc je oglasila cela vrsta govornikov. Razvijali so svoje misli jasno, gladko in v lepi besedi. Hrvatski seljak je rojen govornik.
Na zborovanje so prišli tudi zastopniki slovenskih K. Z. Načelnik J. K. Z., poslanec Brodar, jo pozdravil v imenu slovenskih kmetov svoje stanovske tovariše, obljubil jim je pomoč slovenskega seljaka in jih pozval, da korakamo sedaj skupaj pod eno zastavo vsi jugoslovanski kmetje. Zboroval-ci so z burnim odobravanjem pozdravili Slovenske kmete. Obljubili so, da hočejo zanesti zlatsti zadružno misel, ki je posebno med slovneskim ljudstvom prodrla, po vsej Hrvatski.
Svojim hrvatskim stanovskim tovarišem kličemo: Strnite svoje vrste v trdni politični in gospodarski organizaciji. S tem dobi tudi krščanska misel trdno oporo v javnem življenju.
Vprašanje na g. dr. Žerjava.
sedanjega predsednika deželne vlade.
Gospod predsednik! V svojem članku o kolkovanju žigosanih kron, ki ste ga priobčili v »Uradnem listu« z dnem 11. novembra t. 1. St. 160, kjer zagovarjate umestnost in potrebo kolkovanja naših bankovcev, ste nas tolažili, da hi moralo kolkovnnje in zmanjšanje Števila kron zn 20* prinesti nižanja cen in da se bo notranja moč našo krone kmalu utrdila. Danes pa je že skoro vse kolkovanjc Izvedeno, a zastonj čakamo na znižanje cen, pač pa so se nasprotno cene vsem izdelkom znatno dvignile (celo država jc tobak in sol prav znatno podražila), s čemer sc seveda tudi »notranja« moč naše krone ni ravno utrdila.
Vprašamo Vas torej, gospod predsednik, če naj tudi še prihodnje verjamemo VaSim tolažilnim besedam in Vašim neresničnim obljubam?
i Jugoslov. dem, stranka. I Tajništvo v Ljubljani.
10. nov. r,iV
Cenjeni gospodi
Ker od krajevne organizacije JDS. v K... že dolgo časa nc dobimo nobenega poročila, niti nam ne odgovarja na naša pisma, slutimo, da je zaspala ali celo razpadla iz katerikoli vzrokov. Da vemo pri čem da smo, Vas prosimo osebno, da nr.m blagovolite sporočiti, ali krajevna organi-zacija JDS. šc obstoji, zakaj ne deluje in kako bi jo bilo mogoče obuditi. Morda je nedelavnosti vzrok kaka novonastala stranka, ki jc pritegnila večino pristašev. V tem slučaju je pa gotovo v kraju Se dosti naprednih ljudi, ki k novi stranki niso pristopili, ki pa hočejo v naši organizaciji biti organizirani in tu delovati. Če bi štela organizacija tudi malo število članov, vendar jc bolje, da obstoji in dela, kakor pa da bi je ne bilo. Bližnja bodočnost bo zahtevala od vseh protifarških ljudi obilo političnega dela. Blagovolite nam na naše pismo čimpreje odgovoriti, na kar se Vara v naprej zahvaljujemo.
Josip Breznik, 1. r.
podpredsednik J. D. S.
Nato je F. P. vprašal JDS., kakšno razmerje je med JDS. in noto kmetske stranko. Dobil jc od JDS. tole pismo:
Jugosl. dem. stranka. Št. 952.
Ljubljana, 26. 11. 1919.
Gospod F. P,
K.
Vaš cenj. dopis od 19. t. m. smo prejeli in Vam vljudno poročamo na Vaše vprašanje, da Jugoslovanska demokratske stranka načeloma Samostojni kmečki stranki ne dela nikakih ovir. Nasprotno to novo stranko po možnosti ie podpira. Za danes še ne moremo reči, kakšno stališče bomo zavzeli proti kmečki stranki morebiti kasneje. Proti temu, da pristali naš« stranke stopajo v Samostojno kmečko stranko, zaenkrat nimamo ugovorov, marveč jc celo svetovati to posebno v slučajih, kjer siccr ne bi mogli ustanoviti samostojne krajevne organizacije JDS., imamo pa v takih krajih svoje somišljenike, ki žele vstopiti v novo kmečko stranko.
rira, ustanavlja svoje Kmetske zveze. Kmetski sinovi, ki jih je seljak s težko prisluženimi groši izšolal, so mu ostali »vesti. Ti vsi so sedeli pri nogah dr. Kreka, iz njegovih besedi in njegovega zgleda so se učili prave nesebične ljudske politike, šli so med krščansko kmetijsko ljudstvo in med njim budili krščansko zavest, mu vcepili misel stanovske organizucije in zanimanje za gospodarsko iu politično samopomoč. Dosedaj je vhulala na Hrvatskem liberalna mestna gospoda. Seljak ji je slutil le za pručico, da je zlezla kvišku ta gospoda, ki ni imela in tudi sedaj ni-ina smisla za ljudske potrebe in koristi. Te protiljudske komedije ho kmalu konec. Ljudstvo vstaja, se organizira v Kmetske zveze in trumoma prehaja v (tabor Ljudske stranke. In čc nas vsa tnamenja nc varajo, ni več daleč Čas, Jto vzame Ljudska stranka na Hrvatskem krmilo v roke. Zadnje zborovanje hrvatskih Kmetskih zvez nas jc v tem prepričanju le šc bolj potrdilo.
Zborovanja se jc udeležilo 450 od-
{»oelancev K. Z., na zborovanju samem c bilo pa šc mnogo drugih udeležencev. Odposlance so odposlale K. Z. iz cele Hrvatske in Slavonije, iz Dosnc in Hercegovine, iz Dalmacije, Medjimurja tn Danata. Zborovanja so se udeležili Itudi odposlanci banatskih in sremskih nemških kmetov, zastopniki naših Rubinov in Slovakov. Vsi so izjavljali, da jim je Jugoslavija prava domovina in da se hočejo v Ljudski stranki boriti združeni s hrvatskim seljakom za svoja kmetska prava.
Srce je človeku igralo radosti, ko je gledal to pestro množico zboroval-rev. Videl si koščenega Bošnjaka in Jlercegovcu s fesom na glavi, ponosnega Srctnca v bogati, lepo opremljeni narodni noši, bogatega kmeta iz Bana-ta, odkritega Zagorca, zgovornega soseda naših Belokranjcev, Ličana in zagrebškega okoličana. Kjer je bosanski težak, tam mora kiti tudi bosanski franjevac. Iz vseh strani so privreli skupaj na svoj prvi zbor, kjer so si določili velike temeljne misli svojega dela in svoje organizacije. Čudil sem se zavednobti in požrtvovalnosti teh mož, ko so mi pravili možje iz Srema in Ba-nata, da zamude za to zborovanje štiri dni in jih stane samo vožnja okoli 400 kron. Ali nima stranka, ki ima srečo, da šteje tako požrtvovalne in zavedne može izmed ljudstva za svoje glavne zaupnike, vse pravice, da ne da s seboj pometati 111 gre vedrega čela bodočim bojem nanproti? Nobena sila ji več ne Izpod nese tal. Zasekana je globoko v ljudstvu. In v kakšnem ljudstvu? Polnem naravnega poštenja, globokega, odkritega srca, ožarjenega z ognjem žive vere. Treba je lc vnetih delavcev, ki ponese program K. Z. med Beljake in naše vrste se bodo hipoma množile.
Zborovanje je bilo za Slovenca tudi še z druge strani zanimivo. Razlikovalo se je mnogo od naših zborovanj. Fiilo je zelo živahno, debate dolge in žive. Seljaki so sc vsi udeleževali z 4'
Dve značilni pismi.
Med samostojnimi kmeti jih je nekaj, ki so prepričani, da nima njihova kmetska stranka z libralci nič opraviti. Čc so v zadnjem »Domoljubu« prečitali odlomke one okrožnice, ki jo je poslalo tajništvo liberalne stranke svojim zaupnikom po deželi, potem ne morejo več dvomiti, da je kmetska stranka s svobodomiselno liberalno stranko eno, kar sino mi trdili takoj od začetka.
Da bo naš dokaz še bolj trdno držal, pribijemo nov žebelj.
Prišli sta nam v roke dve pismi, ki jih je poslalo tajništvo liberalne stranke posestniku F. P. v K.
Pismi priobčujemo dobesedno:
Tajništvo JDS. nečitljiv podpis.
Torej dr. Brezniku, podpredsedniku svobodomiselne liberalne stranke sc zdi glavni namen stranke nc morebiti blagor ljudstva, temveč združiti vse »prolifarškc ljudi« (če se celo podpredsednik JDS., liberalni doktor, tako surovo izraža, potem ni čuda, da liberalni pristaši po deželi s pestjo in pridušanjem dokazujejo obstoj svoje stranke), torej zopet protifaršlca gonja, in zato se ji zdi najprimernejše orožje Samostojna kmetska stranka. Torej, kmet, ne za te se gre, temveč kolikor mogoče s protifaržko gonjo zanesti svobodoniistl-stvo v kmetsko ljudstvo, medtem pa izročiti naše kmete liberalnim kapitalističnim krvosesom, kot smo dokazali zadnjič pr' novo se snujoči družbi »Ekonom«.
Končno imamo pa le mi in dr. Tavčar prav, ko vsi sikupaj trdimo: Samostojna kmetska stranka je sad in otrok liberalne stranke.
Vsi kmetje v Kmetske Zveze!
Težave na Češkem.
Čehoslovažka država se nahaja v tež-xi krizi in se ne ve, kako jo bo prestala. Poleg nevarnega gospodarskega položaja ji posebno grozi narodnostno vprašanje.
Čehoslovaška je v narodnostnem oziru podobna nekdanji Avstriji. Od 13 milijonov prebivalcev, ki jih šteje, je samo 6 in pol milijona Čehov, potem je 3 in pol Nemcev, 2 milijona Slovakov, pol milijona Mažarov in pol milijona Rusinov. Slovaki niso zelo navdušeni za češko državo in hi se najrajši združili s Poljsko. Krivi so tega Čehi sami, ker so pošiljali na Češko zagrizene uradnike, ki so postopali s Slovaki tako nasilno, da so izzvali oborožen upor posebno takrat, ko je divjala vojska med Čehi in Madžari. Medtem, ko so Mažari napadali Čehe od spredaj, so jim nagajali Slovaki od strani. Po končani vojski z Mažari so se Čehi maščevali nad Slovaki s tem, da so zaprli vse slovaške šole in otvorili namesto njih češke. Na svojo roko so hoteli v cerkvene obrede uvesti češki jezik, kar je nezaupanje ljudstva do Prage le še pomnožilo.
Nctnci stoje še vedno zelo ob strani, dasi jim gre socialnodemokratska vlada zelo na roke.
Vlada se ravno radi nevarnih narodnostnih razmer ne upa izvesti volitev v ustavotvorno skupščino, ker so že občinske volitve, od katerih pa so bili Slovaki in Mažari izvzeti, pokazale, da položaj češke vlade ni ravno rožnat. Zakai češka vlada, čeprav socialnodemokratska, ni prav nič naklonjena narodnim avtonomijam, brez katere se pa drugi narodi ne bodo hoteli zadovoljiti.
Narodnostno vprašanje tudi v gospodarskem oziru zelo slabo vpliva. Treba je imeti vedno močno armado, ki požre milijarde in povzroča milijardne deficite v letnem proračunu. Poleg tega Čehe zelo skrbijo Habsburgovci, o katerih nečejo potihniti govorice niti na Ogrskem niti v Avstriji, In ministrski predsednik Tusar je izjavil, da bi vpostava Habsburžanov na Ogrskem povzročila vojsko med Čehi in Mažari,
Gospodarski pregled po svetu.
Danes vse toži nad draginjo. Ne toži se pa samo pri nas, temveč tudi drugod po drugih državah. V Italiji velja kg mesa 8 lir, kar je po današnjem kurzu lire okoli 60 kron, na Francoskem zahtevajo delavci dnevno plačo 20 frankov, v naših današnjih kronah okoli 250 kron. Tudi v Ameriki je velika draginja, ki je posebno zrastla po končani vojski in sicer so se podražila
živila za celih 60 odstotkov. Kakšno cene so na Dunaju, ki je veljal pred vojno za eno najbolj poceni mest, je znano. Za živila tam plačajo vsako ceno, samo da jih dobijo.
Šele danes se zavedamo, kako lepo ln po ceni se je živelo pred vojno, ko je bilo na trgu vsega, kar si je poželelo srce. Vsak si želi teh časov nazaj, ali mi se jim ne bližamo, pač pa se jim oddaljujemo. Draginja raste povsod, že celo z Japonskega se sliši, da so tam draginjski nemiri.
Človek se vprašuje, od kod ta draginja? Odgovor jo težaven. Predvsem so morajo upoštevati tri stvari in sicer: svetovna vojna je nakopičila v malhah nemnogih veliko miljonov, na drugi strani pa ustvarila veliko maso naroda, ki je trpel po okopih in ki nima v največji revoluciji ničesar izgubiti. Drugo: v vseh državah, ki so se udeležile svetovne vojne, je v prometu zelo veliko denarja. Tretje: delati se noče mnogim, ki so prej delali, vse hoče udobneje živeti, vse trgovati. Od tod toliko verižnikov. Ker je manj delavnih moči in še vsak gleda, da bi manj delal, zato je tudi manj blaga na svetovnem trgu.
Od živil manjka na svetovnem trgu najbolj mesa in sladkorja, pa tudi moke. Sladkor je povsod zelo drag in v Ameriki sami velja okoli 16 kron kilogram. Iz Amerike se sladkor sedaj ne izvaža več, ker ga imajo sami premalo. Pomisliti moramo, da porabi Amerikanec na glavo letno okoli 40 kg sladkorja. V Evropi imajo največ sladkorja Čehi. S sladkorjem so hoteli Čehi popraviti svojo valuto in so vrgli svoj sladkor na svetovni trg, pa jim ni uspelo. V naši državi pridelujemo premalo sladkorne repe in sladkor moramo uvažati, seveda iz Češkega. Mesa na svetovnem trgu tudi primanjkuje. Vsak ve, da se je med vojno uničilo, oziroma pojedlo zelo mnogo živine, ker mnogi, ki si pred vojno niso privoščili mesa, so ga vsak dan uživali (francoska in srbska vojska dnevno po 0.40 kgj. Polagoma bo pa živine dovolj Pri tem pa ie ena stvar zelo zanimiva. Pri nas velja kilogram mesa 12 do 14 K, dražje je tedaj za 7 do 8 kratno predvojno ceno. Obleka, železo, obutev itd. se je pa podražilo za 30 kratno ceno. Tu vidimo najbolj očitno, kakšna krivica se godi našemu kmetu, ko prodaja svoj edini pridelek (večina slovenskih kmetov ne pridela toliko drugih živil, da bi imel za sebe dovolj) le 7 krat dražje, vse pa kar kupuje, mora plačati 30 dražje. Po drugih državah ni tako. V Italiji je blago (oblekaj po 20 do 50 lir, meso po 8, pri nas pa meso po 12 do 14 kron, obleka pa po 150 do 450 K, Tu se vidi najbolje krivica, ki se godi kmetu.
Glede žita bodi omenjeno tole: Pred vojno je cena žitu polagoma padala, posebno pa pšenici. V Evropi se je že pred vojno mnogo premalo pridelalo in zato je morala Evropa mnogo uvažati. Danes nima odkod uvažati. Edina država, ki daje danes večje količine žita, je Argentinija. Amerika danes ne izvaža v prvji vrsti zato,
ker ni prometnih sredstev. Prevoz po morju je danes zelo drag, in sicer velja
trevoznina za 100 kg blaga iz Amerike v vropo okoli 2500 kron, tako, da bi veljala moka, ki bi jo mi dobili iz Amerike približno 35 K za kilogram. V celoti pa potrebuje Evropa več kot en milijon vagonov živil, ki se morajo uvoziti.
Opažamo, da so živila na svetovnem trgu mnogo bolj draga kot pri nas, ali za druge države, predvsem za države enten-te je to samo navidezno in sicer zato, ker nima naša krona v zunanjem prometu skoro nobene vrednosti Ako pomislirio, da velja en amerikanski dolar danes okoli 100 kron, pred vojno pa je veljal 5 kron, tedaj vidimo, ako je dolar obdržal svojo vrednost, da je padla vrednost krone na eno dvajsetino; velja torej komaj predvojnih 5 vinarjev. Zato tudi n. pr. delavec v Ameriki — če štejemo v kronah — mnogo več zasluži kot pri nas in torej tudi amerikansko draginjo neprimerno lažje prenaša kot naš delavec našo. En par čevljev zasluži amerikanski delavec v 3 dneh, pri nas povprečno komaj v 10 dneh. V našem notranjem prometu krona mnogo več velja. Za primer vzemimo meso, ki je veljalo pred vojno kilogram 1 K 60 vin., danes pa velja 12 kron. Meso jo ravnotoliko vredno danes, kot pred vojno, edino cena kroni je padla in sicer v tem slučaju na eno sedmino. Tu vidimo najbolje zunanjo in notranjo kupovalno vrednost krone. Pri nas so vse stvari, ki jih proizvajamo doma mnogo bolj poceni, kot one. ki jih uvažamo. Na splošno so poceni živila, pa tudi delavna moč. Po drugih državah si maH človek (kmet, delavec, uradnik, mali obrtnik itd.) lažje zasluži za življenje potrebno mu vsoto.
Glede cen obleki pa tole: Manulak-turnega blaga (za obleko) mi v naši državi ne proizvajamo in skoraj vse potrebno blago uvažamo iz Italije. Cene temu blagu zavisijo od kakovosti blaga in sicer velja v Italiji moško blago po 20 do 50 lir za meter, Ako vzamemo blago po 20 lir in preračunamo, koliko velja to blago pri nas, dobimo vsoto 180 do 200 kron, in sicer: 1 lira velja danes okoli 8 kron, 20 lir tedaj 160 kron, če prištejemo še carino, prevoznino, zavarovalnino in riziko trgovca, tedaj dobimo označeno vsoto. Če preračunamo blago, ki je v Italiji po 50 lir, dobimo to blago pri nas po 450 K.
Zakaj je pri nas draginja? Vzrokov je več, ali glavni je ta, da nima krona iste kupovalne vrednosti na svetovnem in domačem trgu, zato, ker ni rešeno valutno vprašanje. Zelo so v zmoti oni, ki računajo in mislijo, da bo valutno vprašanje tedaj rešeno, če se zmanjša masa novčanic (bankovcev) v prometu. Valutno vprašanje se bo šele tedaj pravično rešilo, če se bo na pošten način zmanjšalo število novčanic in sicer tako, da se uvede visok davek na vojne dobičkarje in veriž-nike, uredil pa bi se tudi izvoz in uvoz. Uvoz in izvoz ne smejo imeti v rokah posamezniki, ampak širše mase, in sicer zadružnim potom. Kar se izvaža, to je pridelek našega kmetskega stanu, ker mi izvažamo predvsem živila, in kar se uvaža, rabijo širše mase in ne samo posamez-
5*
Biki, zato je tudi skrajno krivično, da bi samo posamezniki od uvoza in izvoza
Imeli dobiček.
Splošno pa velja za nas in našo drža-ro, pa tudi za celo človeštvo, da bo dra-jjinja šele tedaj padla, ko se bo več proizvajalo, ker »ele tedaj, ko bo vsega dovoli, bo vse tudi bolj poceni. Za enkrat pa, posebno v naši državi moramo sku-iati, da se cene izenačijo. Kar nas bo pa ta vedno rešilo, je delo, delo in zopet delo in pa varčnost.
Konjereja.
(Konec.)
Potreba po delavnih. vprežnih konjih je vedno večja in uglea konja še vedno raste. Gosposki mladenič se postavi, ako more jahati iskrega konjiča, vse drugače, kakor pa če sedi na najbolj ropotajočem motorju in kadar se pripelje naš kmetski gospodar s čednim vozičkom ln dvema čvrstima konjičkoma, ogleduje g? kdo bolj in se zanima zanj, kakor pa ..a najlepši avtomobil. Gotovo bo vrednost in pomen konjereje še vedno večji in fca to morajo skrbeti konjerejci, da se v vseh krajih, ki so za to primerni, konjereja povzdigne in se konji vzrejajo pravilno. Izkušnje so pa pokazale, da imajo ljudje v tistih krajih najlepše in najdražje konje, kjer imajo svoje lconjerejske zadruge ali pa konjercjska društva. Take zadruge in društva se brigajo, da dobijo za svoj kraj kolikor mogoče dobre in za njihove kobile primerne žrebce, skrbijo za pouk in predavanja o pravilni reji žrebet, o pravilnem oskrbovanju, krmljenju in zdravljenju konj, organizirajo trgovino s konji in skrbe, da se konji o pravem času dobro prodajo in pazijo, da niso konjerejci izročeni na milost in nemilost konjskim trgovcem in mešetarjem. Večkrat opazujejo gospodarji, kako ravno sedaj trgovci konje, ki jih nakupijo, še enkrat dražje prodajo; tam, kjer bi konjerejska zadruga pametno delovala, bi pa ta ogromen dobiček ostal gospodarju. Konjerejska društva in zadruge vodijo tudi rodovnike ali matične knjige. Konji, posebno pa plemenske kobile, imajo večjo vrednost, ako more dokazati gospodar s papirjem v rokah, kakšnega rodu je njegov konj, kdo je njegov oče in stari oče, mati in stara mati. Skrben ko-njerejec se briga, da more rod svojega konja, kolikor mogoče daleč nazaj dokazati, ker s tem dokaže tudi lastnosti, katere je konj podedoval. Konje z dobrim in dolgim rodovnikom plačujejo kupci dražje, kakor tiste, o katerih ne ve nihče, kdaj in odkod so se priklatili, Povsodi, kjer se pečajo kmetje s konjerejo, snujejo naj konjerejska društva in zadruge, stopijo naj v zvezo s konjerejskim odsekom kmetijske družbe in naj delajo sporazumno z njim v vseh zadevah konjereje. — V zadnjih mesecih vršila so se ogledovanja in premovanja konj
fo Sloveniji. Vojska nam je vzela in po-varila mnogo dragocenega konjskega r-"-terijala, vendar smo pa lahko zadovoljni s tem, kar še imamo; hvala, da imamo še toliko, gre pa ne le našim konjerejcem, ampak v veliki meri tudi našim gospodinjam, ki so oskrbovale in vzrejevale na
marsikaterem domu brez prave moške pomoči tudi konje in pokazale, da tudi to prav dobro razumejo. Na letošnjem ogledovanju konj smo videli veliko število lepih eno- in dvoletnih konj, pri katerih se je prepričala komisija, da so jih vzredile in oskrbovale samo ženske in lepše bi se ne bilo to posrečilo tudi marsikateremu gospodarju. Priznati moramo pa tudi, da so znali naši ljudje včasih na prav zvit in premeten način rešiti svoje najboljše konje pred rekvizicijo in dobavo za vojaške namene in tudi to bo sedaj v korist naši konji reji
K letošnjim premovanjem so pripeljali razmeroma malo konj; vemo, da imajo naši kmetje mnogo dobrih in lepih kobil doma, ki jih pa niso pripeljali k premova-nju. Gotovo bo pa prigon v naslednjih letih boljši, posebno če se posreči dobiti dovolj sredstev za večje in času primerne premije. Najboljši mrzlokrvni kon|i so bili pripeljani pri premovanju v Ormožu in pa v Lescah na Gorenjskem; pri tem moramo pripomniti, da je za naše Bohinjce, ki sc odlikujejo po svoji konjereji, gotovo prehuda, ako morajo svoje konje voditi v Lesce, in zato naj se v prihodnjem letu priredi premovanje tudi v Bohinju. Toplokrvne konje pa smo videli najlepše in v največjem številu v Ljutomeru in pa v Št, Jerneju na Dolenjskem; konje, kot smo jih videli v Št. Jerneju, sc pač ne vidi vsak dan, tukaj je ne le kraj za konjerejo, ampak tukaj imajo tudi ljudje veselje in zmi-sel do vzrejevanja konj. Glas o šentjernej-skili konjih je šel žc pred vojsko čez mejo dežele, in ako se bo sedaj konjereja na ta način dalje gojila in še izpopolnjevala, dosegli bodo tukajšnji kmetje s svojimi konji najlepše uspehe. Tudi v drugih krajih smo videli mnogo dobrih in lepih konj, vendar je bila pa udeležba skoro povsod premaj-ma; slabo vreme ali pa nujno delo na po-ju je bilo marsikje vzrok, da kmetje niso mogli pripeljati svojih konj k ogledovanju. V zadnjem času se je vzbudilo pri nas naenkrat veliko zanimanje za konjske dirke; nekaj dirk se je žc priredilo in še več se nam jih obeta. Dirke imajo za konjerejo ta pomen, da budijo zanimanje za konje in njih lastnosti v širših krogih, tudi med judmi, ki bi se sicer brigali le malo ali nič za konje. Dirke vspodbujajo tudi posamezne konjerejce k reji takih kon, s katerimi se lahko postavijo in tudi kaj več zaslužijo. Posebno tam, kjer prirejajo samo pravi konjerejci svoje dirke, vzbujajo te posestnike k dobri reji in pravilnemu vzgojevanju dobro izbranih konj, in zato zaslužijo dirke, katerih se udeležujejo Ie cmetje in konjerejci, kakor na primer v Ljutomeru, gotovo zanimanje in pa tudi podporo. Splošno pa dirke, kakršne se prirejajo v bližini večjih mest in v posebnih erajih, nimajo posebno vzvišenega cilja. Za take dirke se vzrejajo največkrat konji, ki sploh niso za drugo rabo kakor ravno za dirkanje. Taki konji so zelo dragi, gospodar vtakne v nje mnogo denarja in upa, da si bo s konjem pri dirki lepo premoženje zaslužil. Ako je konj parkrat zmajal, je storil svojo dolžnost, kadar pa ne-la zmagovati, aii pa če se mu kaka nezgoda primeri, je najbolj zrel za mesarja, Cdor vzgaja svoje konje samo za dirke,
pri njih lahko veliko zasluži ali pa še več zgubi. Pri dirkah se znebe ljudje pri stavah na konje mnogo denarja; marsikdo je Zgubil na »turfu« svoje premoženje. Tudi pri nas bo torej dana priložnost raznim vojnim dobičkarjem, verižnikom in enakim dobrotnikom ljudstva znebiti sc denarja pri dirkah na enako lahek način, na kakršen so si ga pridobili. Priporočamo, da naj prirejcvalci konjskih dirk, ki 6e prištevajo k strokovnjakom v konjereji skrbe, da bodo dirke tako prirejene, da bodo imele vsaj nekaj pomena in koristi za konjerejo. Pri dirkah naj tekmujejo kmetje in konjerejci, ki sami vzrejajo svoje konje, ne pa »športniki« in taki, ki nakupujejo konje lc v svrho špekulacije ali pa' samo za dirkanja. Konjerejski odseki in društva naj delajo na lo, da bodo dirkali pred vsem dobri konji, ki med tednom delajo, kakor dela njegov gospodar; na dan dirke naj se pa pokaže, kaj zmore res dober, pravilno vzrejen in poraben konj; !e tako dirkanje more povzdigniti vrednost konj in konjereje. — V konjereji nas čaka, kakor vidimo, mnogo dela, toda to delo sc bo izplačalo in donašalo lepe c bresti. Velik del tega dela pripada konjereisfeim odsekom in pa konjerejskim društvomj ta naj pomagajo konjerejcem pri izbiranju in nakunu dobrih plemenskih konj, skrbe naj z dobrim svetom in poukom za pravilno vzrejevanje žrebet in oskrbovanje konj, in ako bo storil tudi vsak posamezen konic-rejec svojo dolžnost svojemu konju nasproti, ki pomeni del njegovega premaže-nja, bomo imeli v deželi konje, katerih bomo veseli in ki bodo donašaH konjerej-ccm, posebno če bodo tudi glede trgovine organizirani, dohodke, kakršnih ne rinemo zametavati.	F. Č.
Tedenske novice.
Juflos!avi!a.
i Nov volilni zakon. Belgrajska »-Politika« javlja, da je novi volilni zakon gotov. ki je srbski, a nekoliko spremenjen, T» sprememba obstaja v tem, da smejo voliti vsi polnoletni moški brez o*'ra na davek, ženske nimajo volilne pravice. En poslanec pride na 40.000 duš. Celo kraljestvo bo razdeljeno na 80 volilnih okrožij, na vsako okrožje pride 6 do 12 poslancev, vsaka lista mora imeti vsaj enega kvalificiranega kandidata. Vsega skupaj bo izvoljenih 320 poslancev.
Regent Aleksander jc odpotoval v, Pariz, ker so se pojavile nove težkočo glede mirovnih pogojev. Zato se je podpis mirovne pogodbe zopet preložil na poznejši čas. Čuje se, da gre za vojno odškodnino, katere nam baje zavezniki nečejo prisoditi.
Socljalisti se krhajo. Predsednik narodnega predstavništva Pavlovič se je obrnil na vse klube, da mu prijavijo svoje člane. Na ta poziv je odgovoril
gredsednik socialističnega kluba gosp. neževič, da se je klub socialistov raz-šel, ker so trije njegovi člani proti klu-bovemu sklepu vstopili v vlado. Obžaluje, da se socialistični ministri no strašijo udeleževati se ahsolutističaega vladnega poslovanja.
Stavba se rnSI. Iz demokratske za-Jednice (liberalnega kluba, ki drži bel-grajsko vlado) sta zopet izstopila dva poslanca ter sc priklopila opozicijskemu bloku.
»Notranja moč krone se bo kmalu utrdila«. (Izrek dr. Žerjava.) Po Belgradu se govori od ust do ust, da so bili v Zemunu ukradeni trije zaboji kolkov za kolkovanje bankovcev. Razen tega jo naročila vlada na Dunaju novili bankovcev za 300 milijonov in jih vrgla v promet brez vsakega pokritja. Vrednost krone na ta način raste.
j Prehrana je v naši državj v vedno tlabšem stanju, kakor se nam poroča iz Belgrada, ker se minister prehrane (socialist Bukšeg) ni takoj po žetvi pobrigal za nakupovanje, medtem so pa razni trgovci in verižniki pokupili žito in ga sedaj skrivajo. Minister hoče sedaj vso krivdo zvaliti na kmete, češ, da nečejo prodati lita in imajo še dve tretjini žita doma.
j Železniški štrajk grozi. Minister Kristan (socialist)je izjavil železničarski de-putaciji, da vlada nrihovim zahtevam ne more ugoditi. Socialisti hočejo odgovorili s štrajkom, ako se jim ne posreči z vlado «e pobotati.
Domafe novice.
d Tiskarska stavka se je v soboto končala s tem, da so tiskarnarji ugodili stavcem od zahtevanega 100 procentnega poviška za 60 odstotkov.
d Ljubljanska vlada še vedno ni sestavljena. Hrvatski listi so že prinesli imena novih poverjenikov in sicer podpredsednik Prepeluh (soc. dem.), pravosodje dr. Ravnihar (JDS), uk in bodočastje ravnatelj Vajda (JDS), javna dela Golouh (soc. dem.), socialno skrbstvo Jaklič (soc. dem.), za notranje bi pa bil imenovan uradnik, za kmetijstvo Urek (liberalni kmet). Sedaj pa se čuje, da sporazum še ni gotov, ker socialni demokratje še niso zadovoljni.
d Volna posojila. V Ljubljani se je se-»tavil odbor, ki bo vodil zadevo glede vojnih posojil. V ta namen je stopil v »Zvezo upnikov za privatnopravne terjatve v Avstriji«.
d Na 5 hekiar/ik pridela 30.000 čistega dohodka. Eden glavnih kolovodij liberalne »Samostojne« stranke, goriški begunec Mermolja, je v Belgradu pri zborovanju kmetskih zastopnikov izjavil ob navzočnosti vladnih zastopnikov, da je na 5 hektarjih pridelal eno leto 30.000 K čistega dohodka. Mermola je kot vrtnar sadil paradižnike, papriko, kumarice, žlahtne buče, peteršilj, majaron, mogoče celo fige, rožiče, in to blago kot vojni dobičkar prodajal za visoko ceno erarju. Mermolja pravi, da bi take dobičke lahko dosegel vsak posestnik na 5 hektarjih (9 oralov). Ta Mermoljeva trditev dela posebno veselje našim davčnim oblastem, Mermolja je tudi izjavil, da je velikost njegovega posestva (5 hektarjev) za vsako kmetsko družino dovolj velika. Take »zagovornike« kmetskih koristi nam pošilja »Samostojna« v naše kraje,
d V Jarenini, kjer je sedaj doma ge-fleral »Samostojne« Mermolja, so vrgli zavedni kmetje tega zgagarja iz kmetij-
ske podružnice in si izvolili odličnega kmeta-domačina za predsednika. Mer-molje se držijo samo še zagrizeni Siid-markovci in par mešetarjev, V domačem kraju so spoznali, da hoče zgagar iz Ver-tojbe privesti naše kmete v tabor združenih liberalcev, nemčurjev in vojnih dobičkarjev.
d Pismo iz italijanskega ujetništva. Prejeli smo: Pošiljam Vam posnetek ene iz med kartic, ki mi jih je pisal moj mož iz italijanskega vojnega ujetništva: Udine, 15. sept. 1919. Ljuba žena! Pisal sem Ti že mnogo kartic, ker pa ne vem, ako si jih dobila. Ti pišem zopet eno. Nahajam sc v Udinah. Kako da mi gre, si lahko sama predstavljaš. Rad bi zvedel tudi kaj novic iz ljubljene domovine. Pa mi ni mogoče. Smo pač ujetniki, ali bolje rečeno, prodani sužnji, ki smo menda že od vseh pozabljeni, najbolj pa mi Jugoslovani; ker drugi že gredo tako po malem domov. Pri Vas se je gotovo veliko spremenilo, a nam jc le malo znano, le to vemo, da se malo brigajo za nas, ker drugače bi že bili doma. Povem Ti, da tako željno pričakujemo trenotka, da vidimo prerojeno domovino in Vas domače, kakor so čakale nekdaj verne duše pred peklom. A kje je še tisti čas! Mogoče nas bodejo poprej zagrebli v tej tuji zemlji in ne bomo videli nikdar več domače grude, po kateri tako željno hrepenimo. Prejmi mnogo pozdravov od Tvojega po rešitvi hrepenečega moža. — Pripomba: Vladal Pomagaj tem siromakom, kolikor je mogoče in poteguj se za nje. da ne bo v resnici zastonj njih hrepenenje! Ako Ti bo v stanu jih rešiti, si boš s tem postavila nov hvaležen in mogočen steher k stavbi državs. Spoštovanjem Amalija M.
d Dopis dosluženega vojnika. Dragi »Domoljub«, sprejmi par vrst od vojaka s koroške fronte. Na Koroškem je sedaj vojaško življenje za nedolžnega vojaka postalo jako nevarno. Kaže se pri vojaštvu vsa sirova podivjanost, kar se jo je nabralo v štirih letih vojne. Dežuje kar najstrašnejših kletev, da jih niti z besedo ne upam omenjati, potem raznih ostudnih kvant, da človeka kar mraz tiese, ko jih sliši. Poleg tega so tudi spolne bolezni na dnevnem redu, veliko jih gre v bolnišnice. Versko življenje je tudi jako žalostno. K sv. maši sploh večina ne gre. moli pa sploh nobeden nič. Dobro bi bilo, da bi vojaška oblast vplivala na voaštvo, da bi se dostojno vedlo, Res škoda naše dobre mladine, ker se je tako pokvarilo.
d Svarilo. Vedno pogosteje se dogaja, da se obračajo razna večja podjetja iz ozemla izven Slovenije na podpisani urad za posredovanje večjega števila delavcev, zlasti rudarjev, gozdnih delavcev itd. Podpisani urad principielno ne prevzame nobenega takega posredovanja, ne da bi sklenil preje z podjetjem jasno in točno pogodbo, ki bi garantirala delavstvu primerne plače in druge delavne pogoje ter uredila tudi njegove prehranjevalne in stanovanjske razmere. Mnoge firme (zlasti židovske po Hrvaškem in Bosni) pa posredovanja pod takimi pogoji odklonijo ter nabirajo potem potom vabljivih oglasov in spretnih agentov po Sloveniji de-
lavce, katere nato seveda po svoji volji izrabljajo, saj je povratek iz tako oddaljenih krajev pogosto nemogoč. Podpisani urad zato nujno in resno svari vse slovensko delavstvo, naj pod nobenim pogojem ne sprejme nobenega dela izven Slovenije preko in brez posredovanja podpisanega urada, še manj pa naj ne hodi samo iskat dela v ostale pokrajine naše države, V vsakem slučaju naj se obrne vsak po podatke in navodila le na eno izmed podružnic podpisanega urada, ki se nahajajo doslej še v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju. — Državna posredovalnica za delo. Osrednji urad v Ljubljani, dne 9. decembra 1919.
d Volka je ubil Ivan Kordjš v Retjah', občina Loški potok, dne 30. novembra ob pol 12. uri ponoči, Vjel se je v past in je pridrvel v vas, Dotičnik je slišal ropotanje pasti ter je menil, da je lisica, ria kar je šel s kolom ven, kjer ga je volk napadel, S par udarci ga je pobil na tla.
Dobrodelne efeKtna loterija. Žrebanje! se bliža, zato naj se vsd. ki še nimajo srečk, požurijo in jih takoj kupijo ali na-roče, da tako pomagajo slepcem, sirotam, invalidom in hiralcem, katerim je namenjen čisti dobiček. Skupna vrednost dobitkov znaša 80.000 K. Srečka stane 2 K, Srečke se naročajo v loterijski pisarni v. Ljubljani, Poljanski nasip št. 10.
d Kuga-slinovka je na Štajerskem skoro popolnoma prenehala. Zahvala gre našim vrlim živinozdravnikom,
d Odvetnik dr. Ivo Česnik uljudno naznanja, da je odprl svojo pisarno v Kan« diji - Novem mestu (dr. Buhovi vili).
d Umrla je v Hmelnem pri Kolovratu v pondeljek 29. septembra posestnica Elizabeta Bistan v starosti 68 let. Mučila jo je huda bolezen dolgih 12 let. Naj ji svetila večna luč! Domačim pa naše sožalje.
Gospodarska obvestila.
g Vrednost krone je 3, decembra padla v Belgradu na 460 kron za 100 dinarjev.
g Naša krona je bila vredna 11. oktobra v Švici še 9 frankov 25 tentizimov, Dne 26. novembra pa le še 5 švicarskih frankov. Izmed vseh valut je naib<jl) padla •ugoslovanska, niti avstrijska ne toliko. Državo vodijo liberalci in socialni demo« kralje.
20boni, ki se dobijo pri kolkova« nju bankovcev, se v Zagrebu prodajajoi s 75 do 80% nominalne vrednosti.
Sladkor. Liberalna prehrana ob« javlja, da sladkorja ne bo dosti in dai bo silno drag. A liberalno-socialistični gospodje se ne potrudijo, da bi preskrbeli vsaj tisto količino sladkorja, ki jo je mogoče dobiti in objavljajo uradno, da naj trgovci sami dobavljajo sladkor iz inozemstva. Torej če ga trgovci morejo dobiti, zakaj bi ga pa vlada ne?, Tako nas bo po milosti liberalno-socia-listične vlade zopet veletrgovec lahko odiral pri sladkorju, kar bi ne bilo, če bi se gospodje okrog prehrane zavedali svoje naloge.
g Kako lahko določimo sladkobo mošta z navadno trgovsko tehtnico? Vzemimo čisto, prazno steklenico z ozkim grlom, ki
6*
drži približno en liter. Steklenco postavimo na dobro trgovsko tehtnico in jo iztarirajmo tako, da kažeta jezička tehtnice ravnotežje. Nato napolnimo steklenico s čisto, mrzlo, najbolje deževno aH potočno vodo. Na drugo skledčko tehtnice postavimo utež 1 kg, Nato dolijemo ali odlijemo toliko vode, da kažeta jezička tehtnice zopet natan-no ravnotežje. Tik ob površini vode nalepimo nato zunaj na steklenici ozek trakec papirja tako, da stoji njega zgornji rob tik cb površini vode v steklenici. Nato vodo izlijemo in napolnimo steklenico natančno do iste višine z moštom. Mošt ne sme še kipeti in mora biti čist, to je precejen skozi platneno krpo. Videli bomo koj, da je mošt težji ko voda. Stehtajmo, za koliko je težji. Kolikor gramov tehta mošt nad en kilogram, to število delimo s štirimi in od izidka odštejmo tri, pa dobimo težne odstotke sladkorja v moštu. Ako n, pr, dožene-roo, da tenta mošt 72 gramov nad kilogram, potem računamo tako le: 27-4=18 — 3 *= 15%. Tak mošt ima toraj 15% sladkorja, to je v 100 litrih mošta 15 kg sladkorja. Če hočemo zvedeti, koliko volumnih ali prostorninskih odstotkov alkohola bode imelo vino i i njega, treba je le, da odstotke sladkorja pomnožimo s šestimi desetinkami toi ei 15 X V..= 15 X 6 = 90: 10 = 9 vol% \ mo iz tega mošta bo imelo po končanem k.pcnju 9 litrov alkohola v hektolitru. Ako dosežemo vsaj toliko močno vino, smo lahko zadovoljni. Mošt pa, ki ima pod 15% sladkorja, da preslabotno vino, zato bi mu kn>.?!o sladkor dodati. Letos bode pa dosti fn^šta, ki bo imel komaj 12% sladkorja, sla-je.i/c bi bilo torej splošno umestno. Kdor doda moštu sladkor, naj ga razstopi v mo-2tu takrat, ko spravlja mošt v sod. Oslajen mošt je dobro premešati in skrbeti za to, da dobre pokipi.	B. Skalicky.
g Papirnice Leykam v Vevčah, Gori-čanah in Medvodah so prešle v slovenske roke. Prevzela jih je delniška družba, ki ii načeluje Ljubljanska kreditna banka.
Cerkvene vesti.
c Shod Marijinih družb ▼ Rajhen-
burgu. Dne 18. t. m. se je vršil v novi lurški cerkvi v Rajhenburgu velik shod dekliških Marijinih družb iz leskovške in videmske dekanije. Zastopanih je bilo 19 :>apnij, vseh deklet pa je bilo nad 2000, Cerkveno opravilo z govorom in slovesno sv. mašo se ie pričelo ob 9. uri dopoldne. Nato se je vrš,il na okrašenem prostoru pred cerkvijo dekliški tabor. Veličasten pogled je bil na mogočno Marijino armado z mnogimi zastavami! Na govorniškem odru je nastopilo poleg govornikov tudi 11 deklet kot zastopnic posameznih družb. V svofth lepih pozdravih in dekla-macijah so povdarjale, da hočejo biti vedno in povsod odločne katoličanke in za-viedne Slovenke, Cela prireditev je izredno lepo uspela. Sklenilo se je, da se bo tudi drugo leto priredil tak skupen Bhod, ki bo pa še večjil
Brujjcd po svetu.
p Veronauk v ljudskih in srednjih šolah so odpravili Italijani v Istri, katerim je" veliko na tem, da ljudstvo popolnoma pokvarijo. Veronauk se poučuje le še za tiste otroke, za katere žele starši.
p Mažarska. Na Ogrskem se pripravljajo nove volitve. Volilno pravico imajo tudi žene. Po volitvah postane Ogrska naj-brže zopet kraljestvo s Habsburgovcem na čelu. — V Prekmurje so vpadli ogrski vojaki in razvila se je praska med našim in ogrskim vojaštvom. Naša vlada je sporočila ogrski, da preneha toliko časa vsak dovoz živil iz Jugoslavije na Ogrsko, dokler se ne napravi red.
p Rusija. Na Ruskem še vedno divja vojska proti boljševikom, kl se dovolj trdno drže. Sedaj bo menda poverjena naloga ukrotiti boljševike poljski armadi, katera upa v treh tednih napraviti red.
p Socialisti so bili poraženi v občinskih volitvah na Norveškem.
p Francoska se bliža Vatikanu in se menda kmalu upostavijo diplomatski od-nošaji med Francijo in papežem.
p Krvave demonstracije so se vršile v Rimu. Veliko socialistov je ranjenih. V Rimu je proglašen generalni štrajk. V znak solidarnosti se je proglasila stavka tudi v drugih velikih mestih.
p Za predsednika italijanske zbornice je izvoljen znani Orlando, Minister zunanjih del Tittoni je odstopil, na njegovo mesto je imenovan Šaloja.	ž
VESTIUK ORLOVSKE ZVEZE
o Celje. Celjsko okrožje Orlov je priredilo dne 23. novembra Orlovsko akademijo v veUki dvorani hotela Union, Več sto broječa množica je burno pozdravljala razne točke naših bratov Orlov, Vseh 14 točk, med njimi francoske in češke proste vaje, dalje telovadba naraščaja z venčki, plesne vaje itd., je ljudstvo s ploskanjem spremljalo. Vojaška godba iz Ljubljane nam je spremljala telovadbo. Tudi Orlice so napravile svojo nalogo dobro. Posebno nam je ugajala telovadba na bradlii s skupno sliko. Danes smo drugič javno videli, da gre večina ljudi z nami in našimi katoliškimi načeli. Na zdar!	Dolinski.
Pod liberalno komando.
(Župnika, nadučitelja, župana in tajnika zaprli.)
V komisijo za kolkovanje v Kropi so bili imenovani gg. župnik Oblak, naduči-telj Pleničar, župan ter tajnik zadruge. Vsi štirje gospodje so vestno izvrševali svojo službo. Ker je bil velik naval, se je delalo hitro. Neka stranka je prinesla tudi nem-škoavstrijski desetak, ki je bil nejasno žigosan in se radi nmazanosti in nalepljenega popirčka, ki je menda bankovec skupaj držal, ni videlo, da je tujega izvora. Bankovec je komisija nevede, v najboljši veri kolekovala. Pozneje pa dobi bankovec v roke neki znani kroparski liberalec in gre takoj naznanit v Radovljico. Obenem se je poročalo tudi oblasti, da skriva kroparski konsum 23 tujih tisočakov, kar je bilo seveda popolnoma izmišljeno.
In kaj se zgodi? Zvečer ob desetih so Žendarii vse štiri gospode aretirala, iskali povsod brez U9peha izmišljene tisočake ter naposled ob 3. uri zjutraj odvedli go-' spode v Radovljico v zapor. Sedaj so go. spode že izpustili. Naša stranka pa je že podvzela korake, da se stvar ne bo tako mirno iztekla.
Ugotavljamo:
1.	Vse štiri gospode, ki uživajo v Kropi največje zaupanje, so ponoči odvedli brez vsake preiskave v zapor, nc da bi se prepričali o istinitosti ovadbe.
2.	To se je zgodilo pod vlado liberalno socialistične stranke.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za trančišknnsko cerkviio)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3 "/o brez kakega odbitka.
Uranne tire cd 8. im en 1. mM
(rlel Inserat!
aH Listek pB
Junakinja iz Štafra.
Povest. Prevaja'" (Dalje.)
In kakor povživajoč o'genj je jjoreio v njem hrepenenje, delati za Stajer, pridigovati v Štajru, nanovo izzivati liendelna in ga premagati, iztrgati mu iz krempljev Stajer.., In sedaj... vsi načrti njegove goreče, apostolske duše so šli po vodi; njegovo telo, ki ga je popolnoma podvrgel svojemu velikemu, proti nebesom kipečemu duhu, je brez moči v ječi, in njegovemu duhu so zlomljena krila. Hudič se mu roga, niti prsta ne more geniti za Stajer, medtem ko niegov nasprotnik do; vršuje svoje peklensko delo ,,. Čez nekaj dni ga popeljejo v Pasavo .., tam bo on, ki se je v Štajru boril za Boga, strohnel v ječi, lica del pa, ki je v zvezi s- krivoverskim hudičem, bo sedel na prestolu in bo rekel: »Kje je njih Bog, li ne sliši, li ne čuti? ali pa se je polute-ranil z vsemi svetniki vred?« ..,
V takih mukah se bori duša nesrečnega meniha dolge, samotne ure, ki mu liki svinec tlačijo srce; obupal bi bil, da ni prišel s ke-lihom k njemu angel z Oljske gore, da ga po-krepča. Ta mili, pravi angel ima obraz device, ki se je ž njim borila za sveto Cerkev, ki je ž njim trpela muke, device, ki je, o tem je overjen, ona svetnica, katero je prorokoval umirajoči opat; »svetnico« jo je imenoval v zadnjem izdihu .,. Ona bo zmagala ... rešila bo Štajer... Ako tudi ti strohneš v ječi, ona bo še enkrat dvignila sveto zastavo, s katero je razdrobila krivovercev meč, in z njeno zastavo bo zmaga ...	] . .
Leseni ropotci so ropotali v cerkvi i« naznanjali konec procesije Velikega petka; tedaj je zaprl Albert svoj od vlažnega zraka plesnjivi brevir ter ga je položil na prostor
pod polomljenim Kristoni. Nato ga je vzel ■ stene, položil ga ie na tla, je pokleknil in ga je počastil, poljubil njetfo\ e rjaste ude in ga je rosil s solzami. Še nikdar mu ves čas nje-goveda jetništva ni bilo tako hudo, da je pre-nan iz svetišča, odločen od svojih bratov akor danes na Veliki petek, ko Cerkev kot žalujoča nevesta slavi svojega Jezusa z naj-gcnljivejšimi pesmimi, z najplemenitejšimi obredi, z najčudovitejšimi tožbami; danes, ko vse ljudstvo hiti v cerkov, in nihče ne osiane doma, tudi najmlačnejši kristjan ne, ker je sveta nevesta tako čudovita videti v svoji žalujoči lepoti — samo on jc pregnan izpred njenega obličja — samo on.
Pretresljivo so v cerkvi zadnjikrat zaro-ooiali ropotci, sveti obredi so bili končani. Mlajši bratje so umili oltarje z vinom in vodo. Pred petimi leti ie on v Zambahu isto vršil, pred enim letom pa je pri pasijonu pel Kri-ita ... To so bili lepi časi...
Vstane, oči so mu vse vroče od prelitih solz, po kamenitih stopnjicah gre k oknu. ki jc bilo podobno veliki strelni lini in je bilo vse sajasto in smolnastočrno od dima, ki ga je veter od samostanskih dimnikov sem valil.
V Uamenitem, od gobe porasilem okvirju (tn tičali dve kakor roka debeli železni palici in sta tvorili križ, da ic kilo skozi odprtino pod križevo ramo in nad njo mogoče pomoliti tar.io roko.
Menih jc naslonil svoje čelo na mrzli železni križ in jc z očmi, ki so ga pekle in bolele, zrl na pomladansko pokrajino. Spodaj so fumele jelke ob potu, in travniki so bili posejani z modrimi in zelenimi cveti. Ob cesti, ki je vodila k samostanu in je kila nanovo posuta, je stal križ, ves obložen s svežimi venci; po poti je prišel krat lajik, napol nori Gregor, mernika kuta mu je vihrala v jutranjem zraku, ukrosal je ogenj iz dveh kremenov in je pred križem prižgal lučko ... Najrevnejši brat lajik, ki niti ni popolnoma pri pameti, gre lahko h križu, lahko nekaj stori iz ljubezni do Križanega, mu prižiga luč in •e veseli v tvoji preprosti duši; samo Albert fe pregnan in osamel; kar sme ubogi tepček, on ne sme.
Moški in ženske romajo po- poti sem-Intja, rožni vcnci sc jim bleste v rokah, pobožne molitve odmevajo; ti prihajajo, drugi odhajajo od božjega groba; vsi lahko na dan trpljenja in smrti Gospodove obiščejo božji {rok. samo on tega nc sme ...
Truden kor.->.k sc plazi zunaj po trhlih stopnjicah. Ujeti menih se vzbudi iz svojih žalostnih misli. Kaj je? Kdo je?
Zaškripala to železna vrala v zarjavelih lečajih in so se odprla. Vstopil je stari pater Frtelij, ki je imel v rokah cinasto skledo liki mahovo gnezdo; stari, gubati obraz se je prijazno smehljal jetniku, ko ga je pozdravil: • Zdravstvuj brat!«
Bodi zdrav,•< se jc zahvalil Albert in mu je pomolil nasproti svojo suho desnico. »Mislil sem, da pride kak Malhus, da mi odseka glavo.«
»Kaj do\oriš, bral,« ga ie tolažil starec in je postavil skledo z gnezdom na črvojedno mizo. »Glej, kaj ti prinašam. Tukaj imaš ne-kni za prigrizek, pozneje dobiš še vina, da se nekoliko okrepčaš.«
»Nočem vina, pijem kelih, napolnjen z žolčem in jesihom da postanem podobnejši svojemu Zveličarju,« je rekel Albert.
»Nočeš vina,« je majal z glavo stari pater. »No, nekaj drugega boš pa vendarle vzel. No, poglej, par jajec je tu, ki sem jih že zju-iraj blagoslovil, čeprav bi bil čas zato šele jutri na veliko soboto.« Pomaknil je gnezdo bliže k redovnemu bratu. »Niti ne pogledaš nc! Veš li, kdo ti pošilja te piruhe? — Štefana. Sama jih je obročila in poslikala.«
Sedaj sc je Albert nekoliko okrcnil proti staremu patru, svoje globoke, udrte oči upre v mahovo gnezdo, v katerem so bili lepo tkriti Štirje piruhi.
>.Štefana — ima li čas za take stvari?« ic vprašal in je vzel en piruh v roke. Droban, ilolj;<,repat, maslenorumen ptiček je sedel na nezabodki in ie pel, »To ie slikarija!« se je nekako prezirljivo smejal, vendar pa ga veseli, da se ga pobožna, nežna deklica spominja v njegovi stiski.
»Zakaj se ji posmehuješ?« užaljeno vpraša stari mož.
»Saj se ji ne posmehujem,« je resno odgovoril Albert »pa to so igrače, ki niso zanjo.«
Stari je rekel: »Vedno In vselej pa tudi ne more biti zamaknjena, brat, četudi je napol angel. Li ne veš, da se jc apostol Janez igral z jerebico, kadar se je utrudil v premišljevanju božjih skrivnosti?«
»To je izmišljena bajlca,« je zavrnil .Albert starega meniha, nato sc je malo nasmeh-ljal, pa je takoj zopet postal resen in je s svojimi udrtimi, žgočimi očmi motri! r'.-.rcev obraz. »Si mi li prinesel samo pini\c pa ničesar nimaš za mojo ubogo dušo?«
»O, pač, moj ljubi brat, je sočutno odgovoril Ertelij, »če hočeš opraviti sveto izpoved, sem pripravljen.« Vzel ie štolo iz me-niške kutc, sedel je na edini stol, ki je bil v ječi, in je zakril svoj obraz s tresočo se, staro roko, Albert pa je pokleknil predenj, izpovedal se je svojih grehov ... Netopirji so praskali in kričali v tramovju, železne verige so sc svetile nad posteljo, mrtvaška glasa se je režala iz stenske votline. Molče je Albert sklonil svojo glavo, ki se jc že dolgo niso do-teknile škarje in je bila vsled tega mesto z meniško tonzuro pokrita z gostimi, črnimi lasmi, in se je upognil pred blagoslavljajočo in odpuščajočo roko starčevo.
Albert je vstal in je rekel: »Menda me kmalu odpeljejo nred pasavsko sodišče, gospod Ertelij. Preden me odpeljejo, prosim za cel redovni plašč. Moj je ves raztrgan, ker tu vse segnije vsled gobe v zidu. Ne bom se zagovarjal nred pasavskim sodiščem, povedal bom zgolj dejstva; naj storijo z menoj, kar hočejo, meni je vseeno. Naj Hendel vse cerkve oskruni s krivoversko službo božjo, naj zapre V6c katoliške šole, naj obesi še več katoliških mož, kakor jih je že, nai da v zlato vliti svojo podoko, naj jo izpostavi na javnem trgu, da jo molijo ljudje, njegov čas gre h koncul Naj me nusli strohneli v ieči, ali pa umreti na vrvi, kakor je umrl Zeler — konec je, Cerkev bo zmagala — po oni svetnici, po Štefani, o tem sem prepričan «
»Zmagala to, brat.« Ertelij je položil svojo roko na ramo Albertu, ki se je od vznemirjenja ves tresel. »Pride boljši čas, moje upanje ie Štefana, pa še nekdo drugi...«
»-Glej, Albert!« ie rekel starec in je mladega meniha nalahno za roko obrnil proti oknu. lom zunaj se dvitfa dim, tam sedaj Henrik Hendel bije nesavsko roparsko tolpo, ki je hotela obiskati naše mesto. To ie junak, plemenit in odkritosrčen; nič manj ne stavim venj svoje upanje kakor v Stefano.«
Albert sc je kratko in trdo nasmejal. »Junak, plemenit in odkritosrčen, to ie veliko rečeno. Mislim, noge onih, ki bodo pokopali vaše lepe nade, stoje že zunaj pred vrati. Res, junak je, izkazal sc je junaka, ko je napadel neoborožene romarje in je z mečem grozil enemu izmed niih, ki bi sedai počival v ^robu, če bi nc bilo Štefane:.tudi takrat ie bil junak, ko jc pred sodiščem psoval ŠU-fano. Saj se šc spominjate?«
»Da, spominjam se,« ie rekel Ertelij, »toda vem še kaj drugega: namreč, da jc tvegal svoje življenje in oprostil Štcfano sramotnega kola, da ni pustil bobnati, ko so okešali one štiri nesrečneže, da je pozneje kljuk očetovi jezi vzel mrliče z odra, da ni hotel poslušati pridig* tujega pridigarja, ko je la psoval katoličane.«.
»Veš li, zakaj ie vse to storil? Ga li poznaš?« je vprašal Albert s trdim glasom. »Ne pozaki, da je Hcndell — Spomni se, kako lepo in pravično je začel njegov oče, da bi nas, ki smo sc obotavljali in smo sumili, zazibal v brezskrknost? — Henrik ie sin Joahi-mov! — Z osata se nc trga grozdje, in fige nc s trnja.«
»Ga li res tako dobro poznaš, da ga tako hudo sodiš? Ravnokar sem dolgo ž njim govoril v shrambi za paramente.«
Albert je vtaknil svoje vele roke v rokav svoje kute,
: Kaj ie imel ondi opraviti?«
v Pri Štefani, ki tam dela, je naročil zase neko vezenje.«
»Tako. In ona da mu bo ustregla? To se oravi Čas kratiti, drugega nič. Da bo krivo-
verec pasel nečimernostl« ie osorno vzklikni) Albert.
»Brat, privošči ji lepi zaslužek, saj pri nas tako skorai nič ne zasluži, pa je tako uboga. — To se ne pravi, kratiti čas, če obenem izkazuje dobrote tudi njegovi duši; toliko lepih reči mu je pravila, ti bi bil moral le videti, kako pazno jc poslušal. Štefana bi morala postati pridigar.«
Albert je zmajal z glavo.	;- ^
;Pojdi no! Ta se bo pa res dal podučiti« je kratko opomnil,
>	Dal se bo, dali« urno odgovori stari pater. »Njegovo srce je sprejemljivo za božje seme, vem zakaj. Tam nama je zgoraj v sobi razodel: Ljubi katoliško deklico. Brat moji Ako Hendelnov sin vzame v zakon katoličanko — pobožno in čisto ... kakor je naša Šte« fana, veruj mi, bo ščitil sovernike svoje so« proge, in konec bo preganjanja, naj stari Hendel hoče ali ne. Prav si rekel, brat, Hendel-. novi časi so minuli. Že sedaj so Štajerci bol( za mladega kakor za starega. Stari se bo moral umakniti mlademu.«
»Oprostile, gospod,« mirno in suhoparna zavrne Albert, »ne morem slediti vašemu raz-mišljevanju. Mislite li, da bo pošteno katoliško dekle stopilo v zakon s krivovercem, k' sovraži njeno vero? Tak zakon bi bil gnusoba pred Bogom. Zares, to bi bila lepa katoličanka! Taka naj bi Štajru prinesla rešenje, pojJ dite no!«
>	Pretiravaš, saj ni vse tako!« živahno ugovarja Ertclii. Pri nas ni razglašen triden« tinski zbor in imamo že dokaj mešanih zakonov. Sveta Monika je bila poročena s poganom, pa jc Bog blagoslovil njun zakon ter jima je dal sina, ki je največji med cerkvenimi učeniki."
Albert je rekel: »Nc vem zakaj vedno o Štefani govoriš, pa v taki zvezi.,, No, lepo se ti bo zahvalila.«
Tedaj je odgovoril starec: >Brat, povem ti, zakaj govorim o Štefani, med nama naj ne bo skrivnosti. Brat, jaz poznam ljukezen, ti je pa ne! O da, poznaš božjo ljubezen, toda posvetna ljubezen ti je pa tuja. Vedi, tudi jaz sem nekdaj bil mlad in neumen — dokler me ni božja milost poklicala v samostan. Vedi, in prav zato, ker sem bil nekdaj sam zaljubljen, zato prav dobro poziiam zaljubljence. Brat — starcu postane glas močan in ognjevit, in od posta obledeli obraz mu je zardel. — Ko sem ta dva otroka, lepa, kakor jih več nima svet, videl stati drug poleg drugega — ona je vedno v svoje delo povešala oči — on pa jo je dolgo, dolgo, dolgo gledal, sedaj kljubuioč, sedaj globoko, sedaj hrepeneče, — takrat sem se spomnil na svoja mlada leta — brat, jaz, stara kost sem takrat prav tako gledal svojo Elizabeto — Bog ji dai dobro! — in takoj sem vedel, katera papežnica leži Henriku v srcu — nobena druga kakor naša Štefana. O brat, saj ni slab človek, dober fant je, in koliko dobrega bi vse vzklilo iz tega srca, ako bi ga' naša Štefka kot njegova ženica popolnoma' imela v oblasti!«
Albert je stegnil svojo koščeno roko: Je^ rijaj! Tako nc smeš govorili o Štefani; Boga žališ,« ako Štefano v eni sapi imenuješ z zemeljskim ilavekom — o krivovercu niti ne govorim — Štefana je Gospodova.«
»Ne žalim Boga! Mi vsi «mo božji, tudi zakonski ljudjel« je goreče vzkliknil stari menih. »Kar sc pa tiče devištva, se pa pri tako mladem dekletu ne more ničesar reči, toda' vedi: Bog ni prepovedal ljubezni, ampak ustvaril jo jc, v raju pa je rekel: ,Rastite in množite se.« Adam in Eva pa sta bila oba božja, kakor v rodovniku Jezusovem sveti DuK naravnost pove.
»In nato je prišla Marija«, kliče Albert, in je bila tudi božja in še bolje in je bila ia je ostala devica ,.. kar jc največje na svetu. Pater, jo li tako slabo poznate?«
»Dobro io poznam!« je rekel starec, ki so se mu oči bliskale v mladostnem ognju. »Brat ti si se zaletel v svojem razmišljevanju! Da bi jo bil ti slišal zgoraj v sobi, kako nežno kako prisrčno je govorila o materni časti — fant
I'e bil ves očaran in je debelo gledal — Al->ert, dekle, ki nima poklica za zakon, ne govori tako o skrivnosti in lepoti matere!«
"Ertelij,« veš ll. kako v brevirju, 21. pro-
čegar Oče ne pozna -------—---- k.
inu ostanem zvesta, če nfega ljubim, sem čl-sta, če njega objamem, sem devica. — U ni bilu sveta Neža, ki je tako govorila. nedolž:
Ba deklici? Odkod je imela te besede? Sveti 'tili jo je razsvetljeval, da je mnogo umela, ne da bi bila izgubila svojo nedolžnost. Prav tako je s Štefano. Ti, ubožec, pa misliš, da ima poklic /a mater, ker tako čudovito govori o materinskem poklicu. Sveti Duh jo navdihuj«. Stregla je materi, ko so za njo prihajali na svet bratci in sestrice, in ni zapirala oči. Toda kljub temu so njene oči še vedno angelske, in njeno srce je čisto kakor lilija na polju, — in devica je in devica bo ostala.
Erlelij je gledal skozi okno v pomladno
f»okrajino in je rekel: »Bog bo pokazal, kdo ma prav, ti ali jaz.«
- Veruj mi, Bog je že pokazali« je rekel Albert nc več trdo in prepirljivo, ampak mirno in prepričevalno: »Tudi jaz spočetka nisem bil na jasnem glede Štef.ine, in tem ji večkrat rekel, da jo morda vendarle kliče Bog v zakonski slan; pa vselej sc jc sicer spoštljivo, pn z vso odločnostjo uprla mojim besedam. Prišel je dan, ko je stala ob sramotnem stebru*... Albertu se je tresel glas... mi: lii, da bi bila vse to prestala, če bi ne bila nevesta Kristusova? Misliš, da bi bila mogla (>od vislicami kakor duhovnik tolažiti umirajoče, če bi nc bila devica, danes, jutri in na .Veke? Štefana je božja cvctka; klila bo ob »iltarju. ob oltarju bo ovencla. Njeno delo v Stairu še ni dovršeno. Mene ne bo več nazaj iz Pasave, Štefana pa bo rešila katoliški Štajer, premagala bo satanskega Hendelna in njegove pcmagače, po v išala bo Cerkev v štajru. Danes jc ona naša jutranja zarja, postane pa naše solnce na dan našega rešenja — postane, pomni Erlelij, v moči onega, o katerem pravi Neža, da ji je njegova kri pordečila Jico. da ii ie pritisnil na obraz krvav ženinov poliub. V dcviStvu je moč, močno kakor grom je devištvo, kakor pekel je gorečnost čistosti.<■
Brat moji-- ja počasi rekel stari Erlelij: ■ Močna kakor smrl jc ljubezen in kakor pekel jc njena gorečnost, tako stoji zapisana v Visoki pesmi, ki tako lepo začne: »Vstala bom in bom >ln po nicstu: na cestah in ulicah bom iskala n;ega, ki ga ljubi moja duša. Iskala sem ga, pa ga nisem našla. Ste ga li videli, ki ga ljubi moja duša?... To je lepa pesem.«
Res, pravi Albert z milim glasom, »to je lepa pesem.«
-Sedaj moram naprej moliti brevir* je rekel starec; >bodi zdrav, brat — danes pridem še enkrat... če ti je česa treba, povej bratu, ki ti prinese požirek.«
Bodi zdrav! Bodi zdravi« je odgovoril fetnik in je spoštljivo z glavo pozdravil starega izpovednika.	(Dalje.)
Dopisi.
ČRNI VRH NAD POLHOVIM GRADCEM.
Prosim blagovolit« k našemu dopisa, obstoječemu iz šestih resolocij, sprejetih na drugi aeji odbora, dn« 3. oktobra t. 1., dodati Še sledečo resolucijo;
7. Zahtevamo, da se še v tem letu izvedejo volitve v konstituanto, de že vendar pridejo na krmilo države možje strokovnjaki, katere bomo izvolili mi sami, ne da bi nam bili ie naprej določeni, kateri bodo tuli ▼ resnici pripravljeni ščititi naše stanovske koristi ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih!
Beda med kmetskim ljudstvom (predvsem med »bajtarji«) j« od dne do dne hutša. Denarja že splošno primanjkule med nižjimi sloji, ker so razne vojaške podpor« izginile. Navi-fanje cen za vsakdanja živil« p« je vedno hu|-Se. Obleke iz pravega sukna p« že poznamo ne več. Samo to vemo, d« jo imajo v Ameriki zadosti in d« |e tako drag«, Če pride ▼ naie kraje, d« jo navaden kmet sploh kopiti ne more.
Vrhtega pa nas obtežujejo z vedno več- I Krni zemljiškimi in dohodninskimi davkL V»e 3*
to Ura danes sradnjeg« Inmalega kmeta v pogubo li katere se s vsemi svojimi Hzičnlml ' - duševnimi močmi n« bo mogel več dvigniti, cko mn nujno ■« pomorelo državotvorne oblasti 7. zaščitnimi zakoni in naredbami!
Več kr-ietov.
6T. JERNEJ.
(Zaatal dopis.)
Nai« Kmetska Zveza močno v oči bode pristaše tnkajinj« Kmetske stranke, kar |«
Kisebno razvidno i« dopisov v »Kmetijskem sta« c dne 18. novembra t. L it. 10. Predvsem ti »dobri katoliški možje« — sami trdijo, da so katoliikl. Verni možje — kažejo, seveda napačno, n« slabo občinsko gospodarstvo ta pravijo, »d« imajo dovoli dobrih in poštenih mož-kmetov, kateri znalo dobro gospodariti in so dovolj razumni in bi bili veliko bolj sposobni voditi občinsko gospodarstvo.« Naj p« nam bo dovoljeno našteti nekaj voditeljev šentjernejskih samostojnih kmetov: t r-g o v e c Vale, trgovec Volovec, trgovec Schmit, gostilničar Recelj — in drugi trgovci in gostilničarji — torej vsi sami izvrstni kmetje, ki imajo tudi srce za kmeta, ki kmetu pomagajo, ki kmeta zagovarjajo! Toda naši kmetje se ne bodo dali prevarati od lepih besed, katere imate zanje. Le poglejte vi kmetski voditelji svoje obnašanje ob času. ko se je začela v vrstah pristašev Kmetske Zveze razvijati misel o konzumu, ki je prvi pogoj za kmetovo samostojnost. Ali še veste, kako ste takrat divjali proti konzumn? Kako ste sc bahali s tisočaki, ki ste jih bili pripravljeni žrtvovati, da bi zatrli tisto, po čemer naj bi kmet postal samostojen? Baje |e potem eden njih žalostno težil: -Sedal nam bodo pa kmetje cene delali!« In ti naj delajo za kmeta!
KOČEVSKI OKRAJ.
(Zastalo.)
Pred kratkim je postalo poverjeništvo za kmetijstvo v kočevski okraj veščaka za zgradbo hudournikov. Nadkomisar pl. šuklje sf je ogledal vse vodovje v ribniški, dolenje-vaiki in sodražki dolini in Loškem potoka. Poslanec Škal| ma je tolmačil potrebe in že-
S ljudstva z ozlrom n« večkratne preplava, ijno potrebna je regulacija Bistrice od So-dražic« do Mozeljna, če se hoče kaf trajnega doseči. Regulacija Sajevca bo velike koristi z ozirom n« sajevske travnike. Popraviti bo treba tantero, ki je kot vsi priznavamo, velike koristi za celo dolino. Pregledalo se je tm potrebno, napravil se bo načrt in proračun, da se dobi izdatne podpore, ker podjetje bo šlo n« tisočake. Najnujnejša je pomoč v Osil-nici, kjer Cabranka izpodjeda in odnaša naj-bolišo zemljo. To ▼ vednost celemu okraja kot tudi na tozadevni dopis iz Sodražice.
IZ SOSTREGA.
(Zastalo.)
Za dan 5. nov. je bil pri nas napovedan shod samostojne kmečke stranke. Radovedni smo čakali kaj bo, toda bilo ni nič. Prišel je iz Zg. Kaši j« Franc Grad (Pei|ak) in Ivan Jamšek. Tod« zastonj, zborovalcev ni hotelo biti. Z obupanimi obrazi sta odil« apostol« od nehvaležnih ovčic. Svetujemo obema, d« naj si v prihodnje prihranit« pot in trud do nas in naj si prizadevata doma z«krpatl ubit lonec. L« najprvo naj si v svoji občini n«beret« dosti udov, potem naj se trudit« pri n«s in drugje. Kakor se čaje od sosedov Pollcev, tadl ▼ Polju ni tako, kakor si želita, ker ju nobeden pameten več ne posluš«.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluidl Bodete se čudili! 6 d vojna tih ali 2 veliki steklenici 24 K.
Alt trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza-krogljice! 6 škatljic 12 kron. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 10 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. Engen V. Feller, Stobic* donj«, Elra tri it. 16, Hrvatska,
Odvetnik dr. IVO ČEŠNIK
naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Kandiji-Novem mestu
(v dr. Buhovi vili),
Čebelni vosek
suhe satlne in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. Kopač, svečai
v Ljubljani, Gosposvetska c, 90. Sp. Šiška,
Sprejmem (|Vd UČeilCfl ^ gODllM za čevljarsko obrt. — Ivan KNAPIfi
čevljarski mojster, Tacen.
Vzorce
Vžigalniki
manutukturnega blaga razpošilja vsakemu, kateri Iste tako) po izl>ert vrne. — Prva norenJsUa rnzpošlljnlna Ivan Kavnih Kranj.
na bencin vsak« vrste so dobijo V vsaki množini najceneje pri IVAN 3AVNIL, Kranj.
Priporočamo edino tovarniško zalogo
šivalnih strojev
r.a rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Istotam se dobijo potrebščine za šlvil)«, krojač« in čevljarje tor gulanlerijiko in manufakturno blago. Blago ta obleke.	:W9B
Ins. Peieimc, Limniam, "'r:
Bikov, hrastov, smrekov les
posekan v gozdih, postavljen v tovarno aH tudi cele gozdne parcele v kamniškem okraju
kupuje
tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
I. Bahovec nasl. Duplica p. Kamnika.
Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarn*, da stavijo svol« ponudbe. Les se strogo realne obračuni ln takoj plača.
Mlinska sita (pajtlje)
za moko vseh vrst se dobe v trgovini A. ČADEŽ, LJubljana, Kolodvorska nllc« »J.»
nasproti Tlšlerjeve gostilne. 5433
Sprejme se
1« tesaiev, 20 drvarjev za cepljenje bukovih drv, 1 kolarj« in B oglarjev. - Ive Oster, eks-
uart l8ii,.9p|lHj4!llJ*, C«lja.
VOLNO
v-ako množino, se dobro proda pri Fran Pogačniku v LJubljani, Dunajska cesta Stev. 8&
Nudim, dokler trala zaloga, cementno
strešno opeko
(zaresno ln okroglo), plo&če za tlak, eevt ln razne druge cementne Izdelke. A Trtan, Kreni Prodal« tadi cament lz SpUU.
ko M? M sončil mUn In osrcev ?
Uporabljajo Fcllerievo pravo Elza obrazno, koto obvarujoča uomado! Občudovan' bodete t Za-vldanil 1 lončeK 8— K. No. III. močneiSe vrste 9 K. K temu Fellerlcvo najfinejše lilijnomlečiio milo 12 K.
Mete imeti I epi, zdrave lase?
JKeilerjeva p ava Elza Tannochina poinada ta rast las doseže bujne lase I Zaprei i prhaj, pre-rano oelvenjo. rjibiani pleSol 1 Ion čet OK. No. III 9 K. K temu močno terovo milo 7.a umivam.) glavo 7 K. Kamion 1 K. Vfar.Ho ra brke 1 K 80 v ln 2 K 50 vin.
Mučijo (las barja očesa ?
Fellerjev pr»vl turistov-skl obll£ učinkujo brc:: bolečin, hitro ln zanesliivol Nobenih kurjih očes več I Nobenih žuljev 1 Nobene trdo kože! Mala'ka-tljlca 3 K 50 v. velika ftkatlja 5 K BO v.
hllte Se haj? Feller eve Elza uinivalne pa-stilie (Kolonjska voda) 1 ikaUja S— K.
Fellerjev us palnl praSek proti potenju 1 Skalja 6 K. Feller cv mentolni Črtnik zoper glavo- ln sobobol l Skatljlcn 3 K BO v.
Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatlh ali 2 veliki steklenici fipeciialnt 24 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Klu-ger, bel, roza In rumen. 1 vel. Skatlja 11 K.
.Močna Francovka v steklenicah po 0 h In 10 K. Ovoj in poStnlna posebej a najceneje. — agen V. Feller, lekarnar, Stuulca Donja, Eizatrg it. 16, Hrvatska.
/jelše.
Žimo In Sietlne
kupim po najfilji ceni. Anton ftfmenec, Ljubljana, Kariovska cesta it. 8.
brezovih metel
Kupim vsako množino
IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana:
Tvrdka KMET & komp. Ljubljana, Marije Terezije cesta Stev, 8. kupuje suhe
in FIŽOL
V zalogi ima tudi letoSnje lepo, zdravo, črno
S£ BRINJE.
Mlinarsko sito,
(pajtel)
pravo svilnato, oferira veletrgovina Edvard Snpiian?, Prlstova, Štajersko.
brinje
Lepo latoSnJ«
črno, popolnoma dozorelo, se dobi v vsaki množini pri tvrdki Mihael Omahen, ViSnjagora.
Isto tam se kupi
ovija volna
po najvišji dnevni ceni.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem
OTVORIL TRGOVINO
s špecerijskim in mešanim blagom v ■ o-siah si. 79, preje trgov-na Cvek ln se ce-n enemu občinstvu, priporočam za obilen Obisk	k'. J Peoes.
Cene nizke I	Postrežba točna j
Lepo Um[|sSa se dobi ceno v novo DriniS poljubni množini pri Fran Pogačnika, LJubljana, Dunajska cesta štev. 36. B4#»
Sprejmem krepkega
vajenca za sodarsko obrt«
Hrana in stanovanje prosto. Fran|o Replč, sodar-ski mojster, LJubljana, Kolezijskau. 18 Trnovo
zveza"*
!
»
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih
poljedelskih strojev
po najnižjih cenah, kakor: reporešnie. drobilo, mlinov, plugov, slamoreznic, mlatilnic, gepelj-nov, stiskalnic za grozdje, čistilnic (pai tel novi trijerjev, brsopari laikov, gnojnih sesalk i. t a. MT Za jesensko gnojenje ima na razpolago kostno moko. "H
Volno
kupuje Ljublj. komerc. dražba LJubljana, 2Ueiwelso-va cesta it 18.
Cemeatna Mu opefta
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Inan Jelačld, Lfnbiiana
Emonska cesta 2. 4792
Prvi io edini slovenski zavarovalni zavod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17,
je ustanovila oddelek za
življenska zavarovanja.
Sprejema: V žlvijenskem oddelku: zavarovanja na doživetje ln smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroSko doto, rentna ln ljudska zavarovanja pod najugodnej fllmi pogoli.
V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih ln nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji sveUlnega plina po snano nizkih conah,
Po^ruinlca i CELJE, Breg, 33.
ost Priporočamo

koimsko kavino primes v korist oBmejnim Slovencem!
SUKNO
ln kamgarn ra moške obleke volno, parhant 1q njodrovlno za ženske obleke, Sifon, belo in pisano platno za perilo in razno manu-faklurno blago, kakor tudi razno robce, srajce, odeje prodaja doma ln razpošilja po celi Ju'40slavl)l zaradi vellkoga nakupa v 1. nozcmstvu po čudo. vito Azkih cenah ve. letrgovina in razpo. /lljalna R. Stermeckl, Cel)S St. 30i, Slovenija Kar ni odrezano sc zamenja alt vrne denar' Naročite takoj ilustrovan cenik.

Med in vosek
Kupuje v vsaki množini družba ,.Sad" pre;o Pri-mo* Hudovernik, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
FRAN SCHoNLIEB,
tovarna orožja, Borovlje, Koroško
se priporoča za dobavo dobrih lovskih pušk in streljiva
po iimeruili cenah. Cenik zastonj.
Kdor želi kaj kupiti ali hoče kaj prodat:, naj se obrne na
Kmetijsko zadrugo v Kranju
kupuje po najvišjih dnevnih cenah krorupir, fižol in druge deželne pridelke in prodaja po najnižjih cenah razne gospodarsko potrebščine. — Kmetje! Prodajajte svoje pridelke in kupujte svoje potrebščine pri svojem lastnem zavodu.
kuhinjske oprave, postelje, spodnje in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize In stole iz trdega ln mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubi,ana, Kol.zel. Vabimo na ogledi
Durolit
smole prosti specialni asfaltni strešni papir
dobavila
flrnk-ilinn" akcijska dražba za asialt la llHSpnallOn kemično tehnično Industrijo
Dunaj IX. Llechtensteinstrasse 20.
_Tovarni i Pww|-Brwo,	5327
Lepo črno letošnje
brinje
*
Oddaja v vsaki množini ln po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonsba cesta 2.
Primešaj 9Mastill' krmi.
Zato s« uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo ilvlna, perutnina dobro prebavi ln popolnoma iskorlstl, naj se primeša 2 krat na teden krmi. ena pest polna Uontln" to je dr. pl. Trnk6czy-a redlln« prašek. „llldSllfl Paket velja 3 K, B paketov K 20-50 pofit-nlne prosto. 5 paketov zadostuje ra 8 mesece za enega vola, kravo ali praSiča, da sa zrsd» Dobiva se pri vsakem trgovcu.
Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy zraven rotovla v Ljubljani.
Mastln Je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu ln nimu.
Ka tisoča kmetovalcev hvali ln rabi .Mastln".
PSeniini otrobi
se prodajajo po ugodni coni v vrečah po 60 kg v bivši predilnici, Kolodvorska ulica, skladišče št. 1 in sicer samo dopoldne. Itavnotom so sprejema od trgovcev In obrtnikov b ago vsake vrste v komi .jnko prodajo. Drarjotln SeliSkar, trgovina z deželnimi pridelki in mlevskimi Izdelki in komisijska trgovina v Ljubljani.

meni
SEVER & KOMP,,
LJabljsns, Wo11ots ni. 12.
l'ro«imo ronadb« • B»Ttiib» mcoJme in ceno. «?S|
ItiiSi - podgane sfcnice- ščurki
ia vsa golazen mora poginiti ako porabljat« mo|« najbolj« preizkušena in sploSno hvaljena sreditv* kot: proti ooljskim milim K 6'—, za podgana in mlil K 6.—; za ičurke K 7.—; posebno močna tinklnra za stenice K 6.—: uničevalec molev K 5.—; pra$«h proti mrčesom K 4.— in 8.—; mazilo proti utaa pri ljudeh K 3—,- mazilo za ali pri živin] K 3—j praiek za ali v obleki ia perilo K 3—; tinktura proti mrčesu na sadja in na zalaniadi (uničevala* rastlin) K 3—; praiek proti mravljam K 3—.
Pošilja po povzetja Zavod za eksport
ML Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
31=
sSSI
LJUDSKA POSOJILNICA
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3°|o
|mn 1
ua
I
Ljudska posojilnica v Ljubljani je	]
največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Naznanilo! Tvrdka R. Miklanc sc je preselila
iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore W Pred Škofijo št. 3 Lingerjeva-Medarska ulica tik Škofijske palače, kjer se Dahaja trgovina g^f »Pri škofu«.	— Podpisani se zahva-
ljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča za mnogobrojni obisk z zagotovilom najboljšo postrežbe.
SpoSlov nniom
R. Miklauc.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«. 1'
Odgovorni urednik Anton Sušnik v LjubljanL
Tisk* Jugoslovanska tiskam«.