ŠTEVIIKR 32
IIPMTk UPStUŽEMJE (SLEP. 1«»ICEV
0 ° pestmi opsoiR uuiuaira ° °
° a UKE« «ySTM STRMlia ° °
UNDERWOOD IDEAL • ERIKA
pisalni stroji.
•OPALOGRAPH* SCHAPIROGRAPH
razmnoževalni aparati so najboljši.
:: THE REX CO.
Ljubljana,
Gradišče 10. Telefon 268
j-—   --------------------
Spored za 32. teden.
Sreda, 17. .maja Četrtek, 18. maja
Petek, 19. maja
Sobota,	20.	maja
Nedelja,	21.	maja
.,poned.,	22.	maja
Torek,	23.	maja
Sreda,	17.	maja
četrtek,	18.	maja
^etek,	19.	maja
Sobota,	20.	maja
Nedelja,	21.	maja
poned, •v. ’	22.	maja
'°rek,	23.	maja
Drama
Otok in Struga.
Marija Stuart. — Gostovanje ge. Marije Vere, tragedinje iz Beograda.
Otok in Struga. (Dijaška predstava.) Začetek ob 3. pop. Madame Sans Gene. Marija Stuart. — Gostovanje ge. Marije Vere, tragedinje iz Beograda.
Madame Sans Gene. Zaprto.
Opera
Madame Butterfly.
Lakme.
Zaprto.
Lakme.
Luiza.
Zaprto.
Bajaja. (Vojaška predstava.)
A
Izven
Izven.
Izven.
Izyen.
B
Izven.
E
D
Izven.
Izven.
Začetek ob 8.
Konec ob V211 •
OTOK in STRUGA
Igra v petih dejanjih (18 slikah). Po dr. Tavčarjevi noveleti spisal Ignacij Borštnik.
Režiser: O. ŠEST.
Grofinja flna, vdova Milanova .	.	.	ga. Medvedova.
Serafina, njena hči.............ga. Šaričeva.
Grofinja Eliza, vdova, sestra ftnina	.	ga. Juvanova.
Lucija, njena hči	..............gna. M. Danilova.
Ritmojster grof Egon, Serafinin bratranec ....................................g. Peček.
Lajtnant Leo, prijatelj	Egonov ... g. Drenovec.
Baron Bontoux...............................g. Lipah.
Vitez Trd, starejši.........................g. Gregorin.
Vitez Trd, mlajši...........................g. Šubelj.
Baron Nebelberg.............................g. Strniša.
Baron Lindenholz................g. Gaberščik.
Igla, oskrbnik na Otoku.....................g. Plut.
Prvi sluga..................................g. Bitenc.
Drugi sluga.................................g. Medven.
Hišna Serafinina...............gna. Rovanova.
Služkinja......................gna. Sturmova.
Sel...............................g. Murgelj.
Konštantin, Struški graščak, dr. medicine	g. Kralj.
Zora, njegova sestra .......................ga. Wintrova.
Slike: 1. Soba na Otoku. 2. Veranda na Otoku. 3. Soba na Otoku. 4. Pred gradom na Otoku. 5. Salonček na Otokih 6. Pred kapelico na Strugi. 7. V kapelici. 8. Pred kapelic0, 9. Veranda na Otoku. 10. Na vrtu na Otoku. 11. PreC* vhodom na Otoku. 12. Soba F\ne na Otoku. 13. Veranda na Otoku. — Daljša pavza. — 14. Spalnica na Otoku-15. Predsoba na Otoku. 16. Spalnica. 17. Veranda na Otoku-18. Konštantinov kabinet na Strugi.
Začetek ob 8. uri.
Konec ob 11. uri.
Maria Stuart
Tragedija v petih dejanjih in dveh slikah. — Spisal: Friderik Schiller. — Po Cegnarjevem prevodu poslovenil Oton Župančič.
Režiser: ft. DftNILO.
Elizabeta, angleška kraljica			ga. Danilova
Maria Stuart, škotska kraljica, jetnica na Angle-		
škem .		ga. Marija Vera k. g
Robert Dudlej, grof Leicesterski			g. Rogoz.
Juri Talbot, grof Schrewsburski			g. Lipah.
Viljem Cecil, baron Burleighski, veliki blagajnik		g. Kralj.
Grof Kentski		
Viljem Davison, državni tajnik			g Ločnik.
Amia Paulet,	vitez, Marijin čuvaj	g. Gregorin.
Mortimer, njegov stričnik			g. Železnik.
Grof Aubesp	ne, francoski poslanec		g. Peček.
Grof Bellievre, izredni poslanik francoski . . .		g. Drenovec.
Okelli, Mortimerjev prijatelj			g. Murgelj.
^rugeon Druri, drugi Marijin čuvaj			g. Medven.
Melvil, njen hišnik . 				
Hana Kenedi, njena dojnica			ga. Juvanova.
Margareta Kuri 			gdč. Rekarjeva.
Aliks		gdč. Zborilova.
Jedert	njene hišne		gdč. M. Danilova.
Rozamunda		gdč. Gorjupovo.
Berta		gdč. Rovanova.
Scheriff grofije			g. Smerkolj.
'-astnik telesne straže			
Plemič . .		
Paž		gdč. Zborilova.
francoski in angleški gospodje. Spremstvo. Lovci. Dvorni služabniki angleške kraljice. Služabniki in služabnice škotske kraljice. Rabelj. Dva angleška vojaka.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
MADAME SANS GENE
Komedija v treh dejanjih s prologom. — Spisala Victorien Sardou in Emil Moreau.
Režiser: B. PUTJATfl.
Osebe v prologu :
Lefebere, seržant narodne garde............g. Gregorin.
Joliceur 'l	J".... g. Kuratov.
Rissout vojaki narodne garde .... g. Gaberščik. Vabontrain)	I . . . .g. Cesar.
Fouchč.......................................g. Kralj.
Vinaigre, bobnar..................................g. Bitenc.
Grof Neipperg, častnik pri avstr, poslaništvu	.	g. Šubelj.
Mathurin, učenec..........................gdč. Gorjupova.
Katarina, perica, s pridevkom Madame Sans
Gčne, nevesta Lefeberova......... ga. Danilova
Toinon j	|...................gdč. Sturmova.
Julija	, perice J..................gdč. Rovanova.
La Eoussotte)	i...................gdč, Rakarjeva
Osebe v igri:
Napoleon....................................g. Danilo.
Lefebere, maršal in vojvoda gdanski	....	g. Gregorin
Fouchč, bivši policijski minister, sedaj vojvoda
otranski................................g. Kralj.
Savary, vojvoda Rovigo, policijski minister	.	g. Strniša.
Brigod, ceremonijar pri Napoleonu...........g. Bitenc.
Katarina, maršalica Lefebere, Madame Sans
G6ne iz prologa.......................ga. Danilova.
Karolina, kraljica napoljskal	Napoleonovi f.	.	ga. Wintrova.
Eliza, princeza luška	/	sestri	|.	.	gdč. Mira Dahilova.
Mme de Bassano............................gdč. Gorjupova.
Mme de Rovigo....................... .	.	gdč. Borilova.
Mme de Bulow......................... gdč. Rakarjeva
Grof Neipperg, sedaj avstrijski poslanec pri
Napoleonu..............................g. Šubelj.
Vanouville, Napoleonov adjutant  .................g. Gaberščik.
Roustan V slugi pri /..............................g.	Cesar.
Constant J Napoleonu \............................-g-	Kuratov.
Despr6aux, plesni učitelj..........................g.	Plut.
Jasmin, Lefeborov majordom.........................g.	Ločnik.
Leroy, dvorni krojač.......................g. Smerkolj.
Prolog v pralnici Katarinini v Parizu, za revolucije 10. avgusta 1792.
Prvo, drugo in tretje dejanje 18 let pozneje tudi v Parizu.
Začetek ob 8. uri.
Konec ob 11. uri.
Maria Stuart
Tragedija v petih dejanjih ih dveh slikah. — Spisal: Friderik Schiller. — Po Cegnarjevem prevodu poslovenil Oton Župančič.
Režiser: A. DANILO.
Elizabeta, angleška kraljica.....................ga. Marija Vera k. g.
Maria Stuart, škotska kraljica, jetnica na Angleškem ............................................fffl- Šaričeva.
Robert Dudlej, grof Leicesterski.................g. Danilo.
Juri Talbot, grof Schrewsburski..................g. Lipah.
biljem Cecil, baron Burleighski, veliki blagajnik g. Kralj.
Grof Kentski ....................................g- Gaberščik.
Viljem Davison, državni tajnik...................g Ločnik.
Amia Paulet, vitez, Marijin čuvaj................g. Gregorin.
Mortimer, njegov stričnik........................g- Železnik.
Grof Aubespine, francoski poslanec...............g Peček.
Grof Bellievre, izredni poslanik francoski .	•	.	g. Drenovec.
Gkelli, Mortimerjev prijatelj....................Murgelj.
^rugeon Druri, drugi	Marijin čuvaj .... g. Medven.
Melvil, njen hišnik..............................S- Šubelj.
Hana Kenedi, njena	dojnica.......................ga- Juvanova.
Margareta Kuri ..................................gdč.	Rekarjeva.
Aliks	|	gdč.	ZboPilova.
Jedert	|	ffdč.	M. Danilova.
Rozamunda	I n-*ene tliŠnC........................frde-	Gorjupova.
Berta	I	*	gdč.	Rovanova.
Scheriff grofije.................................Smerkolj.
lastnik telesne straže ........ g- Cesar.
Plemič	................. S- Bitenc.
Paž	....................gdč. Zborilova.
francoski in angleški gospodje. Spremstvo. Lovci. Dvorni služabniki angleške kraljice. Služabniki in služabnice škotske kraljice. Rabelj. Dva angleška vojaka.
Začetek ob 8.
Konec po 10.
Madame Butterfly
Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G. Puccini.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
Madame Butterfly (Cio-Cio-San) . . .	gna. Thalerjeva.
Suzuki, njena služabnica		gna. Šterkova.
F. P. Pinkerton, častnik mornarice S. U. A	g. Kovač.
Kate Pinkerton		ga. Smolenskaja.
Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki	g. Levar.
Goro		g. Bratuž.
Princ Yamadori		g. Terčič.
Bonzo 		g. Trbuhovič.
Yakuzide		g. Simončič.
Komisar			g. Zorman.
Uradnik		g. Drenovec.
Mati Cio-Cio-Sane		ga. Lumbarjeva.
Sestrična Cio-Cio-Sane		gna.Koreninova.
Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes.
Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Bohčme, v prošti s Tosko, nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali hišici.
Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, po-zdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim prijateljem Sharplessom krasote narave in vživa nje čare. Mladi Amerikanec se v šali hoče ženiti na »devetstoindevetdeset« let kot je japonski običaj, a iz te .šale nastane resnica. Komisar nastopi in naznani navzočim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton stopita v zakon, kar potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba-A naenkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butter-fly ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Not
nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblusti zvezda. Prokleta a srečna Btitterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče.
Pinkerton odpotuje.
Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Ya-niadori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo 111 ji pove, da Pinkerton prihaja. Cul se bo topov strel in ona bo srečna! Že ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic, ki jih potem natrosita po sobi da jo °niami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na ono srečno noč.
Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici vso c'<-'lgo noč. Kdaj pride zaželjeni?
Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. I3utterf!y še vedno čaka odkod Pride 011, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel ko zagleda svoje dete?
Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil '■ bogato miss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo ftutterfly odpuščanja.
Tega ona ne prenese in si konča življenje.
— 7 —
I
Začetek ob 8.
Konec ob 11-
LAKME.
Opera v treh dejanjih. Besedilo napisala E. Godinet in Ph. Gille. Uglasbil Leo Delibes Poslovenil dr. Ivo Šorli.
Dirigent: ft NEFFAT	Režiser:	G.	TRBGHOVIČ
OSEBE:
Lakme	: •	. . . ga. Lovšetova.
Mallika	 •	. . gdč. Kalouska.
Ellen		. . gdč. Thalerjeva.
Roza		. . ga. Ribičeva.
Benston	■ .	ga. Smolenskaja.
Gerald		gosp. Drvota.
Friderik		gosp. Bagrov.
Nikalanta		gosp. Zathey.
Hadži		gosp. Bratuž.
Kitajski trgovec		gosp. Simončič.
Vračar 		gosp. Povše
Kuravar		gosp. J. Drenovec.
	| qdč. Nikitina.
Bajadere		' | gdč. Vavpotičeva.
Indijski narod. Angleške dame, častniki in mornarji. Brah-	
manski svečeniki in bajadere, prodajalci, fakirji itd. Plese priredila ga. Poljakova.
Nove dekoracije po lastnem načrtu izdelal gosp. Skružny-Move kostume izdelala ga. Waldsteinova in gosp. Dobry-Prva predstava v Parizu v Opera-Comique 14. aprila 1883-
Prvo dejanje: Zjutraj ob zori. Hadži, sluga bramatia Ni-kalante, in Malika, služabnica njegove hčere Lakme, sta pravkar odprla vrata na vrt Nikalantovega zavetišča, kamor sc je bil Bra-min svečenik skril pred svojimi zasledovalci, angleškimi pod-jarmljevalci, ter spustita vanj Indijce, moške in ženske, ki so prišli molit pred pagodo, da bi se njih razžaljeni bogovi zopet potolažili radi skrunitve njih templjev od strani sovražnikov, ter da bi Pozdravili svojega prvega svečenika. Ko njegova hčerka odpoje molitev bogovom Brami, Šivi in Ganesi ter boginji Durgi, jih Nika-lanta odpusti in pove hčerki, da mora v mesto, kjer ga v še edini Pagodi čakajo drugi verniki, ter jo izroči v varstvo služabnikoma. Lakme povabi zdaj Maliko, da gresta na drugi breg reke ter odpluje z njo tja. — Nastopi angleška družba, oficirji in dame pred vsem Gerald in njegova zaročenka miss Klen, ki jih je privedla radovednost, ali je Lakme res tako lepa, kakor pripoveduje Geraldov tovariš Friderik, ki pa mu nihče, niti Gerald prav ne verjame. Dame so celo precej užaljene radi Friderikovega vzhičenja, in on mora opetovano zatrditi, da ni hotel primerjati. — Po tem prizoru vidimo Geralda samega, ki je med tem očividno Lakme že videl in je nanj napravila globok vtis, čemur pa se še ustavlja. — Ko se prikaže ona z Maliko, sc Gerald skrije. Lakme reče Maliki, naj bi se šle kopat. Malika izgine za drevesi, Lakme pa poje pesem, iz katere se sliši vsa njena sladka vznemirjenost radi novega čustva, ki se io je polastilo. Tu se ji pokaže Gerald. Lakme najprej prestrašena Pokliče služabnico, a ju spet odpravi in stopi naravnost pred Geralda, očitajoč mu njegovo predrznost, da se je upal, prestopiti ta sveti kraj in zalezovati njo, hčerko bogov, ki je v očeh svojih rojakov sama boginja. Ali ne ve, da je zaslužil s tem smrt? No, .011 ji pove, da brez nje ne more več živeti in da je pripravljen tvegati celo smrt. Šele, ko ga opozori Lakme, da se je vrnil njen oče, se umakne. — Ves srdit opazi Nikalanta, da je bil med tem Časom neki tujec tu in mu zapreti s svojo osveto.
Drugo dejanje: Javni trg v Indijskem mestu, čas sejma. Prodajalci, indijski in kitajski, ponujajo svoje blago in opozarjajo kupce, naj ■se podvizajo, ker bo takoj poldne in sc potem morajo raziti. Med to družbo se meša tudi nekaj angleških matrozov, ki hočejo biti prvi postreženi, čez nekoliko časa se prikaže tudi Mistress Bentson, guvernanta guvernerjeve hčerke, ki se je izgubila od svoje družbe in se komaj še otepa vsiljivih ponujalcev, ko prihitita zanjo tudi še Friderik in njena gojenka Roza. Zdaj zazvoni poldan bi matrozi razženejo prodajalce. Takoj na to sc začne »veselica«, to je nastopijo plesalkc-bajadcrc sredi množice drugih domačinov. Med njo se prikažeta Nikalanta, preoblečen v indijskega spokornika •n Lakme. Prepričan, da se bo skrunilec njegovega zavetišča sam Izdal, če zagleda Lakme, ji ukaže braman, naj zapoje »pesem o Panjskem dekletu. Prvikrat izpoje na največjo očetovo jezo Lakme
— 9
pesem ■ siecr lire/, uspeha, tu pa sc prikaze Gerald. Ko dekle od strahu zanj skoraj omedli, priskoči mladenič in sc s tem izda, čeprav ga Friderik ■opominja, naj bo oprezen. Braman pa opozori svoje sozarotnike, ki so se med tem približali, da jim bo zločinca z očmi pokazal, čim se razvije procesija na čast'boginji Durgi, ki se ima zdaj takoj začeti. Brez hrupa naj ga odstranijo od njegovih in mu ga pripeljejo, ker ga hoče z lastno roko žrtvovati bogovom. Spremstvo hčerke odkloni in~jo spet izroči v varstvo Hadžiju, ki ji takoj ponudi svojo pomoč, ako hoče prijatelja rešiti. Lakme namigne ljubimcu, kaj ga čaka in ga prosi, naj zbeži ž njo v kolibo, spleteno iz bambusa, onstran njenega doma, kjer bo varen pred vsem zalezovanjem. Še se Gerald bori sam s seboj, ali bi nečastno bežal, ko se prikaže Durgina procesija, pojoča molitve, ki jo gleda, čeprav s strahom, tudi angleška družba. Nenadoma krikne Gerald in pade: zadelo ga je bodalo. No, Lakme takoj spozna, da jc samo ranjen in se zahvali boginji.
Tretje dejanje: Partije v indijskem gozdu z bambusovo kočo sredi cvetja. Gerald spi na postelji iz listja, Lakme mu poje vspavanko. Gerald se prebudi. Ne ve, kje je, a mu Lakme pove, kako ga je Hadži odnesel tu sem, ona pa ga je z zeljščinimi sokovi takoj ozdravila. Tu se začuje v bližini pesem. Lakme potolaži Ge-ralda, da ju tu nihče ne iztakne in da so to samo zaljubljeni pari, ki gredo k svetemu vrelcu vodo pit: čim dva izpijeta isto časo, sta združena za vedno. Ona 110 smeta iti skupaj za onimi, zato pojde sama ter prinese kozarec te vode. Naj jo počaka tu. •— Cim jc odšla, se prikaže Friderjk, ki je v skrbeh preiskal vso okolico, sledeč krvavim sledovom in misleč, da prijatelja ne najde več živega. Roti ga naj se ne šali z ljubeznijo dekleta iz naroda, ki ni ustvarjen za bolest, pred vsem pa naj ne pozabi, da je vojak in kaj mu veleva njegova čast, ki ga kliče še danes dalje, ker jutri začne boj. Temu pozivu Gerald ne more odoleti in svečano obeča prijatelju, da gre ž njimi. Pomirjen se Friderik odstrani, dospe pa Lakme s čašo svete vode. No, na mali opazi čudno izpremembo' na ljubimcu. Kakor nalašč se v tem hipu začujejo vojaške trobente in petje angleških vojakov, ki pozdravljajo daljno domovino. Lakme spozna, da jc v Geraldu ta čut močnejši od njegove ljubezni in skrivši zgrize cvet strupene cveticc. Zdaj vc, da bo ljubimcu njegovo prisego lahko držati: smehljaje se, srkne iz čaše in jo da tudi njemu, ki prevzet neke tajne grozne slutnje izpije in priseže, da bo njen za vekomaj. Lakme mu pove, da so njene minute štete, a on jc ne razume in napiva njuni ljubezni. — Tu se prikaže Nikalanta, da dopolni svojo osveto. Gerald se ne brani, toda zdaj razodene Lakme tudi očetu, da bo bogovom njena žrtva dovolj. Še enkrat se s pojemajočim glasom zahvali ljubimcu za sladke sanje in umre, Nikalanta pa izroči njeno dušo bogovom.
Začetek ob pol 8.	Konec	ob	11.
LUIZA
Muzikalni roman v 4. dejanjih in 5. slikah. Besede in glasbo zložil Gustav Charpantier. Prevel dr. Ivo Šorli.
Dirigent in režiser: F. RUKftVINA.
gna. Zikova. gna. Šterkova. g. Romanovvski. g. Sowilski. ga Lewandowska. gna. Kallinova. gna. Kalouska. gna Koreninova. ga. Trbuhovičeva. g Bekš.
ga. Smolenskaja. ga. Ribičeva, gna Mišičeva. gna.Smolenskaja. gna. Pretnarjeva gna. Ponikvarjeva, gna. Pompejeva. ga Puhkova. gna. Svobodova. ga. Lumbarjeva. gna. Jeromova. g. Kovač, g. Zupan, g. Bratuž, g Mohorič, g. Perko, g Terčič. g Drenovec g. Povše. g. Filipov g Simončič, g. Gostič. g. Jelnikar, g. Rus
Prodajalci in prodajalke, gospodinje, delavci in delavke, umetniki, grizete, postopači, berači, pohajači, paglavci, ljudje iz predmestja, občinstvo na veselici.
Dejanje se vrši dandanašnji v Parizu. Deloma nove dekoracije izdelal g. V. Skružny.
Luiza . .
Mati Luizina Oče Luizin Julij Irma
Kamila .
Gertruda .	.	.
Vajenka
Eliza . . .
Pocestni paglavec Blanka .	.
Suzana ..................
Pometavka Mala cunjarica .
Prva delavka Mlekarica Margerita Magdalena . .
Plesalka.................
Prodajalka premoga Kolporterka .... Potočnjak, kralj norcev
Cunjar...................
Prodajavec obleke Pevec ...
Krošnjar
Prvi filozof ...
Slikar................
Mladi pesnik Študent . .
Prvi stražnik .
Drugi filozof ,	.
Kipar ...
Drugi stražnik
— 11
I.	N a d o ni u L u i z in i h	s t a r'š e	v. Pod noč v	aprilu.
Luizina	mati je odšla nakupovat	v mesto	in Luiza porabi	njeno
odsotnost, da sc izza okna pokaže Juliju, ki ima onstran dvorišča slikarsko delavnico in je ves dan prežal na ta trenutek. Po kratkem pozdravu jo Julij spomni njene obljube, da zbeži ž njim, če bodo starši še dalje odklanjali njegovo snubitev, ona pa ga prosi naj piše prej še enkrat očetu. Na to bi Luiza rada vedela, kako in kdaj se je Julij zaljubil vanjo. Julij ji začne pripovedovati, kako je živel predno jo je spoznal: kako se je klatil po pivnicah, po noči pa delal verze na neki ideal v oblakih. Tu sreča nekega temnega večera dve senci na stopnjišču in takoj ga je prevzela Luizina vitka postava. Drugi dan — na veliko noč — je prvič zagledal Luizo na oknu in čutil takoj, da bo odslej »ona njegova usoda«. Med tem, ko obujata	spomine nadaljne svoje	ljubezni,	vstopi mati in	molče
posluša,	kaj bo izvedela, dokler je	Luiza ne	zapazi. Mati zapodi hčer
v kuhinjo, Juliju pa zapreti, da mu navije ušesa, če nc neha z zalezovanjem. Julij jo v malo spoštljivem tonu zavrne. Zdaj se mati loti Luize in ji na vse načine poskusi zastuditi ljubimca; seveda brez uspeha. Obe pa plaho prekineta spor, ko se vrne oče z dela. Ta je že prinesel Julijevo pismo s seboj. Po večerji ga s precejšnjo dobrohotnostjo prečita in miri celo mater, ki ne more nehati zabavljati na njegov nesolidni poklic in njegove predrznosti proti njej. No, tudi oče je mnenja, da je treba največje opreznosti predno napravi hčerka tak usodni korak. Zahteva celo od nje, naj mu obljubi, da se bo pokorila vsaki njegovi odredbi, ona pa mu obeča le toliko, da ga bo vedno ljubila. Pomirjen slavi zdaj oče srečo takega mirnega kotička in jo zaprosi naposled, naj mu bere njegov časopis. Z ihtečim glasom začne Luiza brati o Parizu, ki se radii je spomladi...
II.	P r v a slika. Majhen trg "(križišče ulic) pod montmartskim gričem. Peta ura zjutraj. Pariz sc zbuja: vsi mogoči poulični prodajalci in prodajalke se zbirajo in razpostavljajo svoje blago; med njimi sc krečejo gospodinje, ki nakupujejo. Delavke (šivilje), Luizine tovarišice hitijo v hišo na trgu, kjer je njih delavnica. Izza ulice sc je prikazal tudi Julij z nekaterimi svojimi prijatelji: slikarjem, kiparjem, mladim pesnikom itd., katerim pove, da misli ugrabiti Luizo, a ko bodo njeni starši še vedno nasprotovali -njuni zvezi. Hoteč biti sam, jih je pravkar odslovil, ko prideta Luiza in njena mati, ki sc uezaupno ozira na vse strani. Čim se mati odstrani, plane Julij iz svojega skrivališča in prestriže Luizi pot v delavnico. Ko izve, da hoče oče svoja poizvedovanja o njem še nadaljevati, jo roti, naj zdaj na mestu gre z njim, toda ona se še nc more odločiti. Opozarjajoč ga neprestano, da se ji mudi v delavnico, se 11111 naposled izvije, in 011 žalosten strmi za njo.
Druga slika: Delavnica. Luiza molče in ne meneč so za veselo čebljanje svojih tovarišic, ki imajo opraviti tudi z njeno
— 12 —
Potrtostjo, šiva na svojem mestu. Tu se začuje zunaj glas pevca, ki sa ona takoj spozna za Julijevega. Vse tovarišice hite na okno. Prepričana vsaka posebej, da velja petje njej, so vse vzhičene. Toda kmalu jim pokaže besedilo, da pevcu ni do kake navadne podoknice in njih navdušenje, ki so mu pravkar dale odduška z metanjem drobiža in poljubov pevcu, se že prevrže v nejevoljo, potem jezno ogorčenje. Tu se dvigne Luiza. Kakor sc je prej zvijala pod Pevčevimi ostrimi očitki, tako se zdaj ne more več ustavljati njegovemu očarljivemu vabljenju. Opraviči se, češ, da ji ni dobro in Naglo odide. Tovarišice hite na okno in vidijo, kako je Luiza pravkar izginila s pevcem za voglom. Njih osuplost se izpremeni v srdito roganje.
III. Na vrtu pred hišico, kjer bivata Luiza in Jtilij, na vrhu 'iiontmartskega griča. Luiza navdušeno pripoveduje ljubimcu, kako neskončno je srečna, od kar je pri njeni in kako sc prav nič ne kesa. ^a kaj bi se tudi kesala — tam doli ni bilo drugega nego karanje njene matere, oče pa ž njo, kakor da je še vedno otrok! No, in Vendar se zdrzne, ko se Julij le preveč norčuje iz »mame-to podamo« in »očka-vem naprej«. Toda treba je le nekaj strastnih lju-bimčevih besed in že posluša spet samo njega. In če bi bilo treba se česa — tam doli žari Pariz in jima kliče, naj uživata to sladko svobodo. Bolj in bolj jo ogrevajo Julijeve besede in bolj in bolj 0lnamlja čar brezkončnega mesta. Razpaljena oba do skrajnosti, °dideta v svojo hišico. — Takoj na to se priplazijo pred njuno sobo ■hiiijevi prijatelji, a za njim prihrumi množica prebivalcev griča. Serenada bo, podoknica ljubimcema! Očetje in matere se zgražajo, Postopači in ponočnjaki vesele. Pa bo še več: »kralj norcev« razpasi, da se bo vršilo kronanje montmartske muze — Luize! V svečanem nagovoru jo vpraša, ali hoče postati kraljica svojim lahkoživim podanikom, in ko ona plaho pritrdi, jo obkolijo od vseh strani, 10 venčajo in potem proslavljajo. Tu se naenkrat vse zdrzne — ,,enadoma se prikaže Luizina mati. Toda ne, da se huduje, kar sama takoj pove, ampak, da milo zaprosi Julija, naj dovoli Luizi, da se Vrne k očetu, ki ga je strla prevelika žalost in bi rad pred smrtjo ®e enkrat videl ljubljeno hčer. Temu sc zaljubljenca ne moreta Ustavljati in ko mati še obljubi, da sc bo Luiza smela vrniti vsak '■as, jo Julij žalosten izpusti.
IV. Zopet smo na domu Luizinih staršev. Prihod hčerke je starcu rešil življenje, ni mu pa vrnil njegove vedrosti. Saj pa tudi lc Predobro čuti, da Luiza ni več ista in da misli vedno nazaj. Vse Negove tople besede je ne ogrejejo, njegovo milovanje ji je videti Vsai mučno, če ne zoprno. Tudi to nič ne pomaga, da poskuša biti ''lati prijaznejša ž njo. Luiza jima srdito očita, da jo držita kakor v kletki in posebno še, da sta prelomila obljubo, ki jo je dala mati 'aliju. še enkrat poskusi oče s spomini na hčerkino prvo mladost.
-	13
Pri tein pa izusti besedo »kraljica«, ki Luizi na tnali pričara pred oči Pariz in njegove slasti. Da, ta beseda jo je v hipu izpretne-nila. Kakor blazna izteza roke po užitih nasladah in po ljubimcu-Zaman jo skuša spraviti mati spet k pameti, zaman kriči oče, naj molči. Tu prekipi starčev srd, da t*wgrabi stol. Naenkrat se premisli: odpre vrata in požene hčer na ulico. No, še upa, da se ho * vrnila, celo na stopnjišče hiti za njo. Ni je več. Ves zlomljen dvigne oče roko nad požrešnim mestom in ga prekolne.
14
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
BAJAJA
Bajka v petih dejanjih. — Libreto zložila A. Forman in F\. Berger, vglasbil Henrik de Kaan.
Režiser: V. POHAN.	Dirigent:	fl. NEFFflT.
1.	dejanje.
Kralj Pajkov niinister •'»rantula
Arahni j
Mušica
Čarovnik
g. Habič, g. Bekš. gna. Vavpotič, gna. Svoboda, gna. Špirkova. gna. Chladkova. gna. Turkova, g. Gostič.
Pri
Pajki, muhe, žuželke.
II.	dejanje.
■ncesa............................................................gdč. Korenin.
Mala princesa .	.	...................gdč. Turkova.
ndijski princ  ...................................................g. Pohan.
vorna dama......................................................ga. Puhkova.
‘Uršal............................... ...	  -g-	Simončič.
‘‘djutant......................................................... g. Ižanc.
'Ostar Hi:
.  .............................................gdč. Svoboda.
...	   gdč.	Špirkova.
06
Pajki, dvorne dame, prinčevo spremstvu. III. dejanje.
g. Drenovec.
M»ti
e................................................................  g.	Erklavec.
ga. Lapajne.
vjen'n ....	......................................gdč. Chladkova.
i«vesta ....	  ....	gdč. Ponikvar.
Upnllc.................................................... .....	g. Mencin.
gostilničar........................................................g. Povše.
Koz"l<.............................................................g. Maliatzki.
IV. dejanje.	.
•aša P^allska
•fsalka 7. moči .	............................
rRf>Vec s sužnji.................................. ....
Pajki, sužnje, plesalke, turki.
V. dejanje.
javar ciganov......................?..................... g. Simončič.
'Sanka	.	..................................................ga. Lumbar.
Cignnil	\.......................................................gna. Svoboda.
}	...	.	 gna.	Špirkova.
Pajki, cigani, ciganke.
g. Erklavec. gdč. Chladkova gdč. Vavpotič, g. Simončič.
— 15
I. V Kraljestvu pajkov. Kralj pajkov sedi mračen, bolni* dolgega časa na prestolu. Njegovi ministri in vse druge žuželke ga hočejo z raznimi plesi razveseliti, a on ostane nezadovoljen. Ministri se trudijo, da bi zadovoljili svojega vladarja. Naposled pride kuharček, kateri se sam blamira, ko mu prinese muho, meneč da je lačen. Pride čarovnik, ga pregleda in premišljuje skupno z ministri, kako bi se dalo temu odpomoči. Čarovnik mu na to pokaže princeso, a 011 ves navdušen pošlje vse tri ministre, da mu jo pripeljejo v njegovo kraljestvo.
II. Na dvoru princese. Vsi pričakujejo z napetostjo ženina princese, a na dvor pridejo pajki v goste. Poštar pride in prinese veselo vest princesi, da princ pride in kmalu nato res straža javi princa. Vse se veseli in pleše, le stara guvernanta ostro pazi na princa in princeso. Pajki oprezno čakajo izza grmov na pravi trenutek, da odneso princeso. Med veselim plesom odpokliče guvernanta princa. Ostane princesa sama na vrtu. To ugodnost uporabijo pajki ter odneso kljub odporu straže princeso. Veliko razburjenje. Princ se odloči princeso poiskati in odide.
III. V češki vasi. Na dan ženitovanja kmečke deklice, katero se uvaja po stari češki navadi. Med veselim rajanjem pride princ s spremstvom iskat med nje princese, a žal, je ne najde. Povabi ga župan, naj ostane za kratek čas med njimi. Obdari ženina in nevesto ter otožen prisede k skupni mizi. Ples in veselje se ponovno razvije, a žal, vse veselje pokvarijo pajki, kateri nesejo ugrabljeno princeso skozi vas. Princ jo spozna, da je ona, se poslovi in beži za njo.
IV. P r i turški pa š i. Princ išče tudi tu princese. Paša S'a tolaži in mu hoče podariti katero svojih žen, a on vse odkloni. Paša ne ve, s kom bi ga potolažil. Pusti privesti sužnje, da s plesom razvedre princa — zaman —. Pajki utrujeni od dolge poti se zatečejo k paši, proseč ga podpore, a ko ugledajo princa, zbeže i'1 odneso princeso. Princ prosi pašo pomoči, da mu vojakov in be/.e za pajki.
V. Pri c i g a 11 i h. Princ sc zateče k njim, proseč jih pomoči. Dalj časa že biva med njimi, slednjič vendar priteče mlad cigan, ki naznani, da prihajajo pajki s princeso. Skrijejo se v zasedo. Pajki nič hudega sluteč hočejo mimo, a cigani jih pobijejo in izroče prin- 1 ceso princu, k+--jth bogato obdari in sc vesel vrne s princeso domov.
— 16
Pojte o vesni!
Pojte o vesni razkošni, zeleni, veseli,
dokler še niso jasmini, bezgi odcveteli,
pojte o vesni prelestni in pisanem maju,
dokler še slavčki glase sc nam v senčnatem gaju,
pojte o vesni, dokler je še čas,
dokler še čisto jc čelo in veder obraz.
V	vročem se vozu privleče slepeče k nam leto, zarumeni se polje, — spet jc žito požeto, gozd se pobarva, osmukan spet žalostno joka, ivje na njem, sneg na polju in led vrli potoka, slavček tam v gaju že zdavnaj molči pesem pomladnja zaman se glasi.
Rcul. Peterlin-Petruška.
Glej, zopet ta večer krvavi...
Glej, zopet ta večer krvavi, — kot rdeče morje nebo žari, a še v ognjeni ti naravi pogled kakor peklo plamti.
Le, draga semkaj k meni sedi sem na porasli bukov Hlod, ali pa dalje me povedi, saj sluga tvoj sem vsepovsod.
Kot solnce vzbuja v nedrih njive zamrzlih skrito nežno rast, ti vzbujaš v meni sile žive, s teboj sem močen kakor hrast.
Čeprav ne bilo bi pomladi, bi bil s teboj mi sladek maj, in kot imamo zdaj sc radi, imejmo se na vekomaj!
Riul. Peterlin-Petruška.
—	17	—
Usoda.
(Rusko spisal V. O. Korolenko, poslovenil G. Strniša.)
(Dalje.)
Darnu je stopil v svetišče. Iz starih sten "je dihal mir porušenja in smrti. Kot bi še porušenje samo okamnelo, so stale že stoletja mirno razvaline sten. V eni steni je bila obširna dolbina, k altarju, kjer je stal idol iz črnega, blestečega kamna, je peljalo par stopnjie. Idol je zrl s čudnim smehom sliko zapuščenosti. V tleh je prodrl potok in motil s svojim šumom tišino, par palm je ž njim pojilo svoje korenine in se dvigajo proti sinjemu nebu, ki je zrlo svobodno skozi razrušeno streho...
Darnu se je nehote zamislil v čuden čar tega kraja in sklenil nagovoriti tajno božanstvo, katerega dih je vel po razpalem hramu. Ko se je napil vode iz hladnega vira, pojedel nekaj sadov, ki so v izobilju padali iz vrha stare smokve, se je poskušal zamakniti po pravilih, zapisanih v knjigi duševnega smotrenja.
Najprej je sel idolu nasproti, sključil nogi, in dolgo zrl nanj, trudeč si v dušo utisniti njegov obraz. Nato se je slekel in se zazrl tja, kjer ga je še nerojenega vezala popkovina z materinim telesom; kajti gotovo je tu vse spoznanje med bitjem in nebitjem in tu mora vznikniti odkritje smotrenja—
V	takem stanju je ostal od solnčnega zapada prvega dne do vshoda drugega. Potem sc je še nekaterikrat vrstilo vroče poldne s hladno nočjo in temne noči so- spet odstopale svoj prostor soliičnemu svitu, — a Darnu je še vedno tako sedel, že redkeje segal po buči z vodo ali nezavedno pobral sad. Oči so mu ugasnile in se zaprle, udje so zatekli. Začetkoma je čutil neudobnost nepremičnosti in bolečino. Potem so vsi čuti prešli v globočino neznanega in pred zaprtimi očmi modreca ni bilo drugega kot mir, mir spoznanja, ki je jel razodevati svoje vizije in obraze. Toda ti niso imeli nikake zveze s teni
— 18 —
kar je vpraševal zamišljeni modrec. Bili so brezkoristni, brezpomembni, opozarjali so le nase, v njih se je zrla gola resnica...
Težko je reci, koliko časa je prešlo na ta način. Voda v buči se je že posušila, palma je tiho šuštela z listi, zreli sadovi so padali sami k nogam modreca, pa jih je pustil na tleh. Sam se je že popolnoma osvobodil lakote in žeje. Ni ga več Peklo opoldansko solnce, ne hladila svežost noči. Naposled ni več ločil dnevne svetlobe od nočnega mraka.
Tedaj je Darnu zazrl pred svojimi dušnimi očmi, davno Pričakovano odkritje. Iz njegovega telesa je jelo rasti zeleno bambusovo deblo z grčastim obrunkom na koncu kot običajni trs. Iz obrunka je pognal nov izrastek in se zaraščal v tretjega hi tako je deblo dorastlo do petdesetega obrunka, kar je odgovarjalo številu let modrijana. A na vrhu je mesto listov in cveta zrastlo nekaj, kar je imelo obraz idola, ki je stal v svetišču. In to bitje je zrlo Darnu-ja z zlobnim nasmehom...
Bedni Darnu, — je naposled izpregovorilo. — Zakaj si prišel s tako težavo sem? Kaj potrebuješ, bedni Darnu?
—	Iščem resnico, — je odgovoril modrec.
Toraj poglej mene, jaz sem to — kar si iskal. Toda vidim, da sem tvojim očem neprijetno in protivno.
Ti si nepojmljivo, — je odgovoril modrijan.
Cuj, Darnu. Ti vidiš petdeset izrastkov trsa.
Petdeset izrastkov — moja leta, — je odgovoril modrec.
A jaz sedim vrhu njih, kajti jaz sem »Neizogibnost«, vladarica vseh ukrepov. Vsa dela, vsak dih, vse obstoječe, vse živeče — šibko, brez sile, brez moči, doseže pod uplivom Neizogibnosti oni cilj svojega bitja, ki se imenuje smrt. To sem upravljala na vseh petdesetih izrastkih tvojega življenja °d zibke do bližajoče se gomile. Ti nisi naredil ničesar vse Svoje življenje, ni eno dobro, pa tudi ne eno slabo delo ... Nikomur nisi daroval vinarja gnan od sočutja, povzročil ne enega udarca iz zlobi svojega srca ... Ti nisi zasadil ne ene 'ože v monastirskem vrtu, in ne posekal enega drevesa v Sozdu... Ti nisi nahranil ni eno živo bitje, a tudi ubil nisi niti komarja, sesajočega tvojo kri... Ti nisi napravil v svojem
— 19 —
življenju, ne ene kretnje, ki bi je ne proračunal z menoj... kajti jaz sem »Usoda«.
Zdaj si bil ponosen na svoje postopanje, zdaj si se poglabljal v mučno kesanje nad svojimi grehi. Tvoje srce jc trepetalo ljubezni ali zlobe, a jaz — jaz sem se smejala nad teboj, kajti jaz sem »Neizogibnost« in vse sem ti predpisala jaz. Kadarkoli si prihajal na trg učit glupce, kaj naj delajo in kaj izbegavajo — sem se smejala in si rekla: »Tu zdaj modrec Darnu razglaša svojo modrost naivnim glupcem in deli svojo svetost z grešniki. A tudi to ne zato, ker je Darnu moder in svet, temveč zato, ker sem jaz »Usoda« podobna potoku a Darnu je list, ki ga ta potok nese. Bedni Darnu, ti si mislil, da te je sem privedlo iskanje resnice... A medtem, je na teh stenah sredi mojih računov zapisan dim in ura, kdaj si moral prestopiti ta prag; kajti jaz sem »Neizogibnost«... Bedni modrijan!«
—	Ti si mi protivna, je odgovoril modrec kljubovalno.
Vem. Zato ker si se ti smatral svobodnim, a jaz sem »Neizogibnost«, vladarica tvojih ukrepov.
Tedaj se je Darnu razsrdil, zgrabil Vseh petdeset iZ' rastkov trsa, zlomil jih ih vrgel daleč od sebe. — Tako — ie rekel — postopam z vsemi petdesetimi izrastki svojega življenja, kajti vseh petdeset let sem bil le igrača »Neizogih' nosti«.
Toda »Neizogibnost« se je zasmejala, nevidna v mraku, ki je obkrožal utrujene oči modrijana in govorila:
Ne bedni Darnu, ti si ravnotako moj, ker jaz sem »Neizogibnost«.
Tedaj je Darnu s težavo odprl oči, obenem jc začutil, d;l ima noge boleče in zatekle. Motel je vstati, pa je isti hiP spet sedel. Zdaj mu je naenkrat postal jasen smisel vseh na-pisov v svetišču in vsi računi. Kakorhitro je hotel upogniti svoje ude, je opazil, da je njegova želja že zapisana na steni'
In spet je čul, kot iz drugega sveta glas »Neizogibnosti«-Zakaj vstajaš bedni Darnu, saj imaš vendar zatekla ude. Vidiš: 99998 v množici tvojih bratov dela isto. To je ' n e i z o g i b 11 o.
— 20
Darnu je obstal s studom v prejšnjem položaju, ki mu je zdaj prizadeval vedno hujše muke. No, dejal si je. — Jaz bom med vsemi eden v množici, ki ne podleže neizogibnosti, kajti jaz sem — svoboden.
Med tem se je solnce dvignilo v zenit in se oprlo skozi Podrto streho ter pričelo močno žgati njegovo slabo zavarovano telo. Darnu je stegnil roko po svoji buči.
Ta hip je videl .to že zapisano na steni v številki 999998, ;i »Neizogibnost« je spet rekla:
Bedni modrec, neizogibno ti je, da se napiješ.
Darnu je takoj odmaknil bučo in rekel:
Nisem prisiljen piti, ker sem svoboden.
Spet se je nekaj zasmejalo v oddaljenem kotu hrama in isti hip je pal smokvin sad v roko modrijana. Ravno ta trenutek, se je že na steni spremenila ena številka . . . Darnu je vedel, da je to nov napad »Neizogibnosti« proti njegovi notranji svobodi.
Ne bom jedel je rekel — kajti, svoboden sem.
Zasmejalo se je v tišini hrama, a med žuborenjem potočka je čul:
Bedni Darnu!
Modrijan se je popolnoma razjezil. Obstal je nepremičen, "i se oziral na sadje, ki je od časa do časa padalo iz višine, ni čul zapeljivega šumenja vode, in ves čas si je govoril S;tnio eno: ».laz sem svoboden, svoboden, svoboden!« lu da *'■ 11111 sad že kakorkoli proti njegovi volji ne pal v usta, ga ^ zmečkal in krepko stisnil zaprta usta.
Tako je dolgo sedel, osvobodivši se gladu in lakote, hoteč vse štiri strani sveta uveriti o svoji notranji svobodi. Shujšal Je> oslabel in odrevenel, izgubil zavest časa in kraja, ni več *°čil dni od noči, a vedno si je le trdil, da je svoboden. Cez "ekaj časa so se opogumile ptice vsled njegove nepremičnosti, 'etale k njemu, in sedale nanj. Potem je.par divjih grlic jel Gnezditi na glavi svobodnega in brezskrbno valil mladiče v njegovem turbanu.
O, glupe ptice — je mislil modri Darnu, ko je začul ljubkovanje starih in čivkanje mladičev ... Vse to delajo,
— 21
ker niso svobodne in so podvržene zakonom »Neizogibnosti«. In ko so mu jeli pokrivati pleča s ptičjim blatom — si je spet dejal:
— Glupci! Tudi to počenjajo, ker niso svobodni.
Smatral se je svobodnega že v najvišji meri, da že skoro
za božanstvo.
Iz tal so pričela poganjati tenka stebelca rastlin in ovijati njegove nepremične ude ...
IV.
Enkrat je bil modri Darnu vzdramljen iz svoje nezavesti in je celo čutil nekje v 'daljnem kotu duše lahko začudenje.
To začudenje je rodil prihod modreca Purane.
Istotako kot Darnu je modri Purana prišel k svetišču, čital nadpis nad vhodom in vstopil ter jel razmo tri vati napise na stenah. Modrec Purana je bil pač malo podoben svojemu strogemu tovarišu. Bil je blagodušen in debeloličen. Njegovo telo je predstavljalo kroglo prijetne zunanjosti, usta so se smehljala. V svoji modrosti ni bil nikoli trmast kot Darnu in je iskal preje blaženi mir, ko svobodo.
Obšel je v svetišče, prišel do vdolbine, poklonil se božanstvu in ko je videl studenec in smokvo je rekel:
— Tu je božanstvo s prijetnim nasmehom, a tli studenec sladke vode in smokva. Kaj je še človeku potreba za prijetno zamaknjenje? In tu je L Darnu. On je že dosegel stopinjo blaženstva, da gnezdijo ptice na njem ...
Ko je Purana zagledal svojega modrega tovariša, ni bil posebno vesel, toda pobožno ga je pogledal in si rekel:
Brez dvombe, 011 je blažen; sicer se je pa 011 vedno posluževal najstrožjih sredstev zamaknjenja. Jaz se vzdržujem višje stopinje blaženstva in si nalagam zemljanom raZ" ložiti to, kar sem videl na klinu nižjih.
Potem se je do sitega napil vode in najedel sočnega sadja ter sel udobno nedaleč od Darnuja in sc poskušal zamakniti po pravilih: to je slekel si je telo in uprl očil v ono mesto kot prvi modrec.
(Konec prih.)
— 22 —
Pozor trgovci!
Na debelo. Na drobno.
BBBEBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
§ Izdelujem vsakovrstne športne čepice g v vseh oblikah kakor tudi čepice za | gasilce in vsa druga društva po naj-| nižjih cenah. -- Postrežba točna.
B §
bbbbbbbbbbbbbhbebbbbbbbbbbhbbbbbbbbbbbbbbbbb
-:A'! i|'i'1 i..;:, ; -1.:;■ ji,, i,>, -,MHv I; ■ '■    ■!:-
lij Ebber
Ljubljana, Stari trg štev. 5.
Vizitke, kuverte, račune in druge tiskovine m izvršuje lično in poceni
Zvezna tiskarna	|
v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1.	■
¥
a	i:-!;: 'ii:! ■ 1': i1::^; ■' ■:! 'J'!;■'i ■ |l:,: i: i::!:':i '"i1:! -	lin
i>	s Parna pekarna lal/nh I^avčif lllllllilllllllllllllllllllllllllilllillllilllilllllilll oJCJK.WU NUVUV.	m
§iii	Ljubljana, Gradišče štev. 5	m
J	Večkrat na dan sveže	m
|	in raznovrstno pecivo.	§jH
lil	Illilllilillllillllli	11
STEGU in DRUGI, Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 95.
Elektr. naprave za luč in moč, elektr. materijal, lokomo-bile, transmisije, stroji vseh vrst. Naprave za žage, stroji za obdelovanje lesa. Naprave za sušenje in parjenje lesa ter prenos žaganja.Parne in vročevodne kurjave. Lastna-strojna, mehanična, elektro-delavnica, avtogenično varjenje.
^jllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli^
hmmn ur™ m mavim I
L lil
d. z o. z.
§	priporoča svoje mlečne izdelke, kot surovo	|
E	maslo, razne vrste sira, zlasti pa pasterizirano	%
|	mleko, ki ga bo dostavljala v prihodnje na dom.	§
^liiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiil^
(3
'08©' HflBHANAi
O
<
o
O
LU
oQ
<
V
z:
<
cQ
<
<y~>
Z
<
OZ
o
<
r-a
0) •• C3/L LU
. u
f s
£ ra
n
^ v (6
3*°° a: -u . ^
o= to a. z: c
ra . DC - 5 Q
flj >	-f-
z:
0Q
(0
i to
o c O) , (L) >U u > UJ °
"<d c s: >
s s* •° s
Q 15
•S.3 «.2. u _i
.. uj
a H
IS
5«
eS £ ^
= ^ d _ u. co c
^ ^ UJ
X a;
2= S So
“■ s
j
H-
O
o
oo
• —	——   	           .	f
Največji davki
Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete!
Mnogo denarja si lahko
prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo i. t. d. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana,
Mestni trg štev. 10.
jiimik
Iiiiiif
'
“ v Ljubi