45. štev. V Ljubljani, dne 14 novembra 190L XI. leto. Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v, če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ^JTarodnl TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu s Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kmet propada. Iz ljudske šole Vam je znano, da je amerikanski državnik Benjamin Franklin izumil strelovod. Ta Franklin je tudi rekel, da vsa umetnost dobrega gospodarstva obstoji v tem, da se manj izda, kakor pa zasluži. To je tudi resnica, če bo čevljar čevlje cenejše prodajal, kakor veljajo njega samega, bo kmalu lakote umrl. Kako je pa s kmetom? Kmet mora danes svoje pridelke največkrat cenejše prodati, kakor njega samega veljajo. To je dognala tudi koroška kmetijska družba, ki jo natančno poizvedovala, koliko ima kmet pri posameznih pridelkih stroškov. Ker so koroške kmetijske razmere precej podobne kranjskim, poglejmo kaj zasluži kmet pri živinoreji. Kmeta velja 500 kilogramov težak ™l.......... 270 K — v Računati se mora, da od tega zneska izgubi za 1/8 leta obresti..... 5 » 40 » krma ga velja in sicer v treh mesecih: mrva..... 48 » — » slama......... 7 » 20 » zrnje......... 42 » — » sol.......... 7 » 20 » za hlapca mora računati za tri mesece....... 12 » — » drugih troškov pa ... . 8 » — » Skupaj . . . 399 K 80 v Kmeta samega velja torej vol, ki ga je rodil tri mesece okroglo 400 kron. Povprek se pri porabi toliko krme, kakor smo mi računali, zredi vol za 111 kilogramov tako, da po preteku treh mesecev tehta (»11. kilogramov. Kmeta velja torej vsakih 100 kilogramov tega vola 65 kron 50 vin. Vrednosti gnoja ne računamo, ker tudi vrednosti nastelje nismo računali. Kako so pa taki pitani voli prodajajo? Za kmeta jako slabo. Cena mesa jo sicer visoka, a kmet ima pri prodaji živine vendar izgubo. Povprek se namreč plačuje pitana živina vsakih 100 kilogramov po 54 do 68 kron. Pri najlepše pitanem volu se doseže tudi 64 kron, več pa nikoli. Kmeta samega volja, kakor Brno videli, 100 kilogramov 65 K 50 v., prodati pa mora živino pO 54-60 kron KM) kilogramov , prodati jih mora torej z izgubo. Ravno tako kakor z živino, je tudi k žitom, z vinom itd. Kmet ne dobi skoro nikdar za svojo pridelke toliko, kakor njega samega veljajo. Kaj j« temu vzrok? Ker kmetski poslanci v državnem zboru ne varujejo njegovih koristi. Letos in v prihodnjih dveh letih, ko pride v državnem zboru na razpravo trgovinska pogodba z Ogrsko in z drugimi državami, bode priložnost doseči, da bodo cene kmetskim pridelkom poskočile in sicer za trajno. Bomo videli, kako bodo kmetski poslanci varo vali korist njihovih volilcev. Politični pregled. Državni zbor. Mej tem, ko se bavi proračunski odsek s proračunom, se razpravlja v zbornici o raznih nujnih predlogih. V torkovi seji so vsi jugoslovanski poslanci podali skupno nujni predlog, naj se ustanovi v Ljubljani vseučilišče za južne Slovane. Francija. Razpor mej Turčijo in Francijo je poravnan in so Francozi zopet zapustili turški otok Mitilene, ki so ga bili zasedli. Vojna v južni Afriki. Glasom angleških uradnih izkazov so Angleži v vojni doslej izgubili 2400 oficirjev in 33000 vojakov. To so številke, ki najbolje kažejo uspehe hrabrih Burov. Dopisi. Iz Kozjega. Sklicujoč se na paragraf 19 tiskov, zakona zahtevam, z ozi-rom na dopis objavljen v številki 42 od dne 24. oktobra t. 1. Vašega lista, da sprejmete v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da je g. dor. Piki imel »seveda občutno škodo« kot podpredsednik bralnega društva v Kozjem, res je pa, da je g. dor. Piki poleg mesečnih prispevkov plačal v društvene namene samo deset kron v celi dobi svojega delovanja, ni res, da hoče dor. Jankovič le čast, res jo pa, da sem ozirajoč se na dejstvo, da som v Bvojem poklicu z delom preobložen, so dolgo branil, prevzeti mesto predsednika bralnega društva, ni ros, da sem plačal le eno krono«, da sem postal pred-•ednlk, »potem pa nič več«, res je pa, da sem pri glavnem zborovanju plačal za društvo 16 kron in pri drugi odborovi seji mesečnih prispevkov 6 kron, skupno s prvo krono 23 kron, ni res, da društvo letos ni žgalo kresa, res je pa, da je odbor bralnega društva kljubu neugodnemu vremenu poskrbel za kres, raketo in smodnik in daje zažiganje nadziral »Bru-der Martin« recto podpredsednik bralnega društva g. dor. Šribar, ni res, da »izvzemši >Slov. Naroda« naročnina za časopise ni plačana«, res je pa, da so vsi časopisi: 7 I iti SOV »Slov. Gospodarja«, 4 iztisi »Do- movine«, 4 iztisi »Domoljuba«, 1 iztis »Mira«, 1 iztis »Dom in Sveta«, 4 iztisi »Kmetovalca«, 1 iztis »Narodnega Gospodarja«, 1 iztis »Brivca« plačani do konca leta in da društvo sploh časopisom nič ne dolguje, ni res, da je g. tajnik, »naš miroljubni in priljubljeni gospod kaplan« odstopil radi Jankoviča, res je pa, da je g. kaplan izstopil, ker, da rabim njegove besede, je »društvo naročeno na časopise, katerih ne more in ne sme odobravati«. — Kozje, dne 31. oktobra 1901. — Dor. Fran Jankovič, okrožni zdravnik. — Nesramnosti, katere je tu natvezil dr. Jankovič, bo naš dopisnik prihodnjič primerno pojasnil. Iz Mozirja. Tukaj je pred tremi leti umrl župnik Jož. Žehel, mož, katerega bodo prebivalci Mozirske župnije gotovo vse čase v najhvaležnejšem spominu ohranili. O njem lahko rečemo, da ni imel nobenega sovražnika in da je užival prav odkritosrčno ljubezen in največje spoštovanje v vseh krogih brez razlike. Vse mu je bilo udano iz celega srca! In kako bi mu tudi ne bilo! Dokler je bil on tukaj, ni nihče ljudi hujskal in šuntal, nihče ni delal nepotrebnih razprtij, ter grdega in ostudnega sovraštva, kakor se to godi sedaj, ko tukaj tako »blagonosno« delujeta župnik Ant. Fišer, za katerim v Dolu baje še sedaj tako strašno žalujejo, in pa njegov oproda, do-broznani junak iz Trbovelj. Pokojni župnik Jož. Žehel živel je sicer skromno in priprosto, vendar pa je bil čez vse gostoljuben in radodaren in ves vnet za olep-šanje božje hiše, v kateri namen je tudi sam mnogo iz svojega daroval. Znano je tudi vsem župljanom, da župnik Žehel tisto ohrnije in oblednosti, katera je vsakemu poštenemu človeku tako ostudna in zoprna, niti poznal ni. Pa dobri Bog je blagoslovil njega in vse njegovo početje in dasi je mnogo izdal za dobre namene in čast božjo, je imel vendar vsega zadosti, in ko je umrl, je še zapustil prav lepo premoženje. Kdo je vse to za njim podedoval, nam sicer ni znano, le toliko smo slišali praviti, da njegovi sorodniki niso postali dediči njegove zapuščine. — Bodi pa žetemu kakorkoli, naravnost ne-odpustjivo in sramotno pa je, da se temu tako vzornemu duhovniku in prezasluž-nemu župniku ni postavil dostojen spomenik iz njegove zapuščine, kar bi se bilo vendar kaj lahko zgodilo, če kje drugje umrje župnik, postavi so mu navadno spomenik še tisto leto. Tudi pokojni Rodošek, ki je le malokaj zapustil, ima že zdavna lep spomenik na pokopališču v Ljubljani. Zehelnov grob pa je bil do letošnjega leta popolnoma zapuščen. Letos pa so tukajšnji »brezverci in anti- kristi« zložili toliko skupaj, dasejeokin-čal grob in da se je mogel nanj postaviti tudi priprost križec iz pločevine. Neka liberalna gospa poslala je tudi piramidalno stojalo, katero se je, vse v lučicah, na grobu kaj lepo podalo. Ljudstvo pa, ki je kar trumoma obstopalo grob svojega dragega in nepozabnega župnika, je bilo vidno ginjeno in veselo, da se je gomila tega njegovega ljubljenca vendar enkrat z venci in z lučicami okrasila. In te lučice brlele bo Še pozno v noč, koje ledeni mož že sladko ginjen sedel v razkošni družbi pri Slepcu--— na dan Vseh Svetnikov, ko drugi ljudje, in naj si bodo še tako brezverski in liberalni, ostanejo doma ter v tihi pobožnosti molijo rožne vence! Ja — ja; tako — tako, kakor pravijo »gaspud«! Iz Brega ¥ Istri. V drugi polovici tega meseca začno se volitve v Istri za deželni zbor. Volili bomo volilne može in ti potem prve dni decembra poslance. — Govori se, da so gospodje političnega društva »Edinosti« v Trstu na svojem zborovanju postavili kandidate, ki jih imamo voliti za poslance v deželni zbor. Sliši se, da bodo neke male izpremembe v nekaterih političnih okrajih po odpovedi nekih bivših poslancev, a tudi po želji volilcev. Le v našem Koprskem okraju naj bi ostalo vse po starem, kakor je*bilo. Zvedeli smo tudi, da bivši poslanec v tem okraju, g. Kompare, osapski dekan, sam želi, da bi se ga več ne volilo, a da so ga gospodje zopet silili v to. Prosimo, gospodje, (če smemo milostno prositi) — ali Be pa vi ozirate na to, na nas, na veliko maso volilcev kmetov, če smo tudi mi z vsem tem zadovoljni? Ali nas kdo vpraša, če bi si mi morebiti želeli tudi kake izpremembe v tem okraju? Nam se le ukazuje, nam se reče — hodi volit tega in tega! In če ne gremo volit, da se ne damo poditi na volišče, da ostane večina volilcev doma, kakor se je to zgodilo zadnjič, — potem pa pišete o nas, da se ne zanimamo. Ali to ni prav! Mi se ne bodemo pustili goniti na volišče — to že naprej povemo. Ali nimamo moro-biti v celem okraju enega moža-posest-nika, domačina, ki bi bil kaj vreden, ki pozna in ki si tudi pusti dopovedati našo, pravim naše okoliščine! O, da, imamo imamo tacega moža! In rečemo Vam, gospodje, odkrito, da so cele vasi, ki ne marajo več voliti g. dekana osapskega! To bi mogli za Božjo voljo tudi gospodje enkrat spoznati in tudi nam priznati. Tudi priljubljen nam že davno ni več — tudi to bi mogli že videti; a želimo mu pač vseeno, da rajo živi na miru, da si ne draži živcev, ker to škoduje zdravju. V o 1 i 1 ec. Domače in razne novice. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani Že več kakor pol stoletja se potegujemo Slovenci za to, da bi dobili svoje vseučilišče v Ljubljani, a še nikdar ni ta zadeva pala zo nas tako ugodno, kakor sedj Vsled demonstracij Lahov za ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu so se najprej dvignili slovenski visokošolci- Na Dunaju in v Gradcu so priredili demonstracije in imeli shode, na katerih so za htevali, da se v Ljubljani ustanovi vseučilišče za Jugoslovane. Stvar je tako veliko pridobila. Razvneli so se široki krogi za to zadevo, oklenili se je z navdušenjem in jej pridobili novih prijateljev. Sledili so novi znameniti shodi na Dunaju in v Pragi in naposled so jugoslovanski postanci nastopili v državnem zboru z nujnim predlogom v zadevi vseučilišča v Ljubljani. Stvar stoji za nas sedaj dobro — vendar si ne smemo misliti, da bo rešena že v nekaj letih. Nafarbani konsumarji. Kakor že znano, je klerikalni konsum v Kašlju propadel. Likvidatior je dr. Šusteršič. Te dni smo imeli priliko govoriti z jednim teh kašeljskih konsumarjev in izvedeli smo nekaj značilnega. Mož je povedal, da je »Ljudska posojilnica« plačala dolgove kašeljskega konsuma. Seveda so morali konsumarji podpisati menico za dotično svoto. Ta menica jim leži na duši in dolgo časa jih je stresal mraz od strahu, kako jo bodo plačali. Zdaj so pa popolnoma pomirjeni in trdno prepričani, da jim no bode treba ničesar plačati. Rečeni konsumar nam je razodel vzrok tej po-mirjenosti. Pred volitvami — tako je povedal ta mož — je dr. Šusteršič obljubil konsumarjem, če bodo prav volili, bo že naredil, da menice ne bo treba plačati. Konsumarji so seveda z navdušenjem »prav« volili in so zdaj prepričani, da jim je njih dolg odpisan in odpuščen. Ko smo moža vpraševali, če jim je dr. Šusteršič menico nazaj dal, tedaj se mu je obraz nekam na dolgo raztegnil, začel je nekako pisano gledati, kakor bi se mu nekaj svitalo, in zelo za-tegnjenoje rekel, da dr. Šusteršič menico še ni dal nazaj. — No, naše mnenje je, da možje, dasi so »prav« volili, ne dobe menice nazaj, dokler ne bodo dolga plačali, in da jih jo dr. Šusteršič samo na-tarbal. Škofjeloške nune so vedno praktične in porabijo prav vsako, tudi najmanjšo priliko, da kaj ujamejo |za svojo bisago. V tem oziru imajo včasih celo prav široko vest, kar kaže ta le slučaj: V unanji šoli, ki je neprivatno nunsko podjetje, ampak javna šola, pobirajo vrlo in »zaslužne« nune od vsacega dekleta po 1 krono za — kurjavo! To jo žo od sile, kaj si to žensko vso ne dovoljujejo. IJmeje so ob sebi, da jo to počenja njo lakomnih nun docela nedopustno in zahtevamo, naj poklicana oblast poskrbi, da bodo nune pobrani denar vrnile. Vzgletlen Kristusov namestnik. »Gorenj e c« poroča: V S t u d o r j u (Bohinju) še zdaj živi stara slaboumna žona z imenom Mina Odar, ki ima svojo hišico in si je bila v teku let pridobila okoli 3000 kron gotovine. Nekaj tega denarja je imela na posojilu pri sorodnikih, večji del pa naloženega v hranilnici. Kapelan Oblak (iz Srednje vasi) je hitro izvohal ta zaklad ter prav marljivo obiskoval denarno ženico tako dolgo, da jo dobil vso njeno gotovino, naloženo v hranilnici, v svojo roke. Ženica pa je postala potem vsled prevelikih skrbi zaradi denarja vedno bolj slaboumna ter je nazadnje postala nesposobna za vsako delo. Rediti so jo morali njeni revni sorodniki, kakor kako beračico, a njen denar je imel v malhi kapelan, ki je na mnogo prošnje in le na najhujši pritisk sorodnikov semtertja izpustil kako kronioo izpod palca za Mino Odar, in še takrat je delal vseloj opombe, da jo ves denar, ki ga je dobil od nje, zdaj deloma njegova last, deloma par da je namenjen za dobre namene, in da le iz dobrote da, kar da od sebe zanjo. Sorodniki slaboumne žene so se naposled naveličali prositi kapelana za denar, do katerega je on imel najmanj pravice, in so vso stvar naznanili sodniji v Radoljici. Ta je nato postavila Mino Odar pod kuratelo in za njenega oskrbnika določila njenega mlajšega sorodnika z naročilom, da ima tožiti kapelana na izročitev vsega denarja slaboumne varovanke, ako ga noče dati od sebe z lepo. Kapelan je po več sod-nijskih obravnavah, brezuspešnem obotavljanju in neumnem zagovarjanju vendar s silno težkim srcem izročil sodniji dve hranilnični knjižici z denarnimi vlogami okoli 2300 K. Na eno knjižico je bil preje že vzel iz hranilnice 600 K in to nasproti sodniji v pismu od 28. marca 1900 med drugim opravičeval, da je ta znesek uporabil za misijon, ki se je vršil v Srednji vasi meseca novembra in decembra prejšnjega leta, kar vse lahko dokaže s pobotnicami. Oskrbnik Mine Odar je bil toliko popustljiv, da mu je verjel ter pustil tistih 600 K v njegovi malhi, ne da bi zahteval o njih natančen in pošten račun. O tej kapelanovi trditvi pa je izvedel tudi g. župnik v Srednji vasi in kapelana na laž postavil z besedami, s katerimi se je kmalu na to pritoževal Črez njega proti nekaterim ženicam. Pritoževal se je čez kapelana nekako takole: »Naš kapelan pravi, da je dal 600 K za misijon, a nič ne vem, kdaj in kako. Pa tudi nismo potrebovali denarja od njega, ker se je za misijon pobiralo po celi fari in farani so nam prinesli vsega še več, nego je bilo potreba, in stanovanje in hrano sem misijonarjem jaz dal«. Ali vse to nt kapelana nič motilo v njegovi denarni ljubezni, ampak je bil nazadnje še celo vesel, da mu ni bilo treba še teh 600 kronic izročiti sodniji. Denar, ki je bil srečno rosen iz kapetanovih krempljev, je sodnija shranila in od njega zdaj dobiva vsako leto oskrbovalec Mine Odar toliko, da jo more pošteno preskrbeti s hrano in obleko. Ako bi se ne bila zanjo potegnila sodnija, pa bi jo morala sedaj najbrž rediti srenja na svoje stroške, a poštenjak kapelan, ki je z njo v sorodu le po Adamu in K vi, bi so širokoustno smejal in prešteval njene tisočake! Oj, lepi, zelo lepi bi bili in tudi nekaj bi zalegli, kamor bi jih utaknil! Ali dati jih jo moral iz rok za vselej in zato ubogemu Ilorjulcu še Bedaj srce krvavi za njimi! Poboj v klerikalnem društvu. V društvu katoliških rokodelskih pomočnikov v Škofji Loki napravili so dne 3. t, m, »vesolico« s petjem, nagovorom in komičnim prizorom, kakor je pač Žo navada v tacih društvih. Pri ti lepi priliki, in da so primerno zaključi sveto loto, so klerikalci zopet jedenkrat izkazali svojo surovost. V gostilnici pri očetu Tinkovcu so »katoličani« neotesano dražili druge na-vzočno ljudi, a ko je neki Vipavoc ugovarjal, so ga klerikalci prav zverinsko napadli, ga pretepli in naposled vrgli na cesto b tako silo, da je odtetel ob zid in si črepinjo razbil. Ranjenca bo še t i Hti večer morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Ko je zdravnik okoli hodil, izvedeli bo za ta katoliški poboj tudi oblastveni organi. Aretirali bo najprej nekega mlekarja. Ko He je izkazalo, da ničesar ne ve, iskali bo druge. Noki glavni klerikalni agitator, sila pobožen hujskač je, vprašan, kdo se je udeležil poboja, imenoval moža, ki se izza mize še ganil ni in njegovega tasta, ki je pobiral Tinkovčevo kruljevo hčer, ko jo je katoliška druhal na tla podrla. Orožniki so oba aretirali in bila sta 20 ur popolnoma po nedolžnem zaprta. Svetujemo tema, naj tožita tistega klerikalnega lopova, ki jih je po krivici obdolžil uboja. Kadar bo obravnava o tej stvari, bomo o njej poročali, ker se pri ti priliki utegnejo izvedeti še druge zanimivosti iz »katoliškega« tega društva. Deželnozborske volitve na Goriškem. Volilno gibanje je izredno živahno. Klerikalci se bore s pogumom obupnosti, a že sami uvidevajo, da jih čaka popoln poraz, da jih zadene grozna katastrofa. Na Kras niti ne mislijo več, račune, da zmagajo v gorah, jim je prekrižal državni pravdnik in je zdaj goriška okolica njih zadnji up. Nadejamo se, da jim splava tudi ta po vodi. Kandidatje narodno napredne stranke »o: Za kmetske občine tolminske: drž. poslanec Oskar Gabršček in učitelj Andrej Vrtovec, v kmetskih občinah goriške okolice župan Anton Lo-kar in župan Mihael Zega, v kmetskih občinah sežanskih posestnik Alojzij Strekel in dr. Kar o l Treo. V mestni skupini Tolmin, Bovec, Kobarid, Kanal, Ajdovščina je kandidat dr. Henrik T uma. Vedno isti sistem. Župnikom na Plauci v Gorici je imenovan neki Ziack, ki je slovenskega jezika popolnoma nezmožen. »Soča« vprašuje, če to ni škandal. Kaj škandal — to je posledica tega, da je katoliška cerkev laška cerkev; no in kardinal Missia čudi ni človek, kateremu se more očitati, da je zamudil le najmanjšo priliko, Slovencem škodovati. Duhovniško beračenje, S Spodnjega Štajerskega se nam piše: Po mestih, trgih in vaseh se nahajajo table z napisom: »Tukaj je beračenje prepovedano«. Ta prepoved pa velja samo za reveže, za duhovnike, ki žive v sijajnih razmerah, ne velja. Pri nas na Štajerskom je bora od-pravljona, ali duhovniki hodijo vendar od hiše do hiše in jo pobirajo. To je vendar čisto navadno beračenje, toliko ostrejše obsodbo vredno, ker duhovniki ne beračijo radi pomanjkanja, ampak iz lakomnosti. Pa tudi na drugo načine beračijo. Tako je pred kratkim neki župnik po končani pridigi oznanil: Na dan Vseh svetnikov bo »ofer«. Udeležite so ga v mnogem številu, pa ne darujte samo ni-kelnast,h petič, ampak večje darove, ker bodo ta dan vsi duhovniki mašovali in se morajo isti odškodovati«. _ Ali ni to prav navadno in ge nru» ~ j i. * ■ « Z, . ... . Prav grdo beračenje? V dotično cerkev pride najmanj 800 oseb. Od teh se jih vsaj 300 udel.« ,ofra.. Ć. računamo, da daruje vsaka samo r petico (10 vin), znaša to 30 K k aBl° mali trud treh ali štirih duhovnice sijajno plačilo, zlasti ker imajo Se jako mastne dohodke. Kdaj bo vonderT konec temu beračenju? Skandal na pokopališču. V torek prinesli so vaško siroto, neko GO lot staro ženo iz Tipčan v Pograje pokopat. Hevici ni vos čas nič zvonilo. Kako tudi — •*j ni bilo plačnika za z v o n j e n j e. ^°grajski kurat Štefan Jenko prišel je B,oer v svoji običajni špehasti opravi mrtvo zagrebsti, nikakor pa ni dovolil, da bi se revici zvonilo, niti tistikrat, ko so jo spustili v grob! Pogrebci zavzeli so nevarno stališče proti duhovniku, orjaške kmetske pesti pričele so se proti popu vzdigovati, malo je manjkalo in Jenko bi jo bil dobil po čeljustih. Ni mu preostalo druzega — kakor pobegniti v župnišče. — Da, vera res peša, pa pri duhovnikih, ki jo imajo za molzno kravo. Konec katoliške zavarovalnice. Pred nekaj leti z velikansko reklamo ustanovljena zavarovalnica »Unio Ca-t h o 1 i c a« je popolnoma dogospodarila. Niso jej pomagali vsi blagoslovi različnih cerkvenih dostojanstvenikov in ni jej pomagala vsa duhovniška agitacija. »Unio Catholica« se je hvalila, da jo je blagoslovil papež, in je papežev blagoslov natisnila celo na zavarovalne police. Sklicevala se je na priporočila kardinala Rampolle, na priporočila raznih škofov in prelatov in se ponašala, da je dunajski kardinalnadškof njen predsednik. Ali je imel dunajski kardinalnadškof časten sedež v družbeni dvorani, kakor ga ima ljubljanski knezoškof pri Vencajzovi zavarovalnici, nam ni znano. Ta »Unio Catholica«, za katero se je tudi pri nas agitovalo z vso silo, je bila pa le po imenu in po vodilnih osebah katoliška, kajti pri svojem gospodarstvu ravnala Be je po načelih, katerih bi se še Žid sramoval. O tem smo tudi v državnem zboru dovolj slišali. In vzlic vsemu temu je »Unio Catholica« prišla na kant Vsled vladnega ukaza mora vzajemna zavarovalnica »Unio Catholica« ustaviti svoje poslovanje in se moraraziti. V svrho, da se zavarovanci obvarujejo škode, sklicalo je ministrstvo zastopnike vseh vzajemnih zavarovalnic na dan 10. t. m. na Dunaj, da bi te zavarovalnice prevzele tiste nesrečnike, ki so se zavarovali pri »Unio Catholica« in jih tako rešile velike nevarnosti. S tem je »Unio Catholica« vzela konec, ki je vse prej kakor časten. To je lepa perspektiva za Jeglič-Vencajzovo zavarovalnico v Ljubljani! Ponarejalce denarjev so zasačili v podjunski dolini na Koroškem. Dva so na zahtevo državnega pravdništva v Celovcu zaprli, dva marljivo iskali. »Ponarejeni« kronski petak je v Celovcu bil kot tak na sumu. Pošljejo ga konečno na novčni urad na Dunaj, odkoder pride odgovor, da kronski petak nikakor ni ponarejon, marvoč pravi pravcati petak, kakor so ga dobro ali slabo skovali na Dunaju. Državno pravd ništvo je torej ostalo na cedilu, »ponarejalca« so morali takoj izpustiti. Po nedolžnem sta sedela precej časa in še ob kronski petak sta prišla, ker bo ga na Dunaju kot ponarejenega prej preklali, predno bo ga za dobrega spoznali in zopet vrnili. Lepa bo, če bodo ljudi začeli sedaj zapirati tudi radi pravega in poštenega denarja! Sicer pa ta slučaj jasno priča o dobroti našega sedanjega srebrnega denarja. Veja je ubila. Dne 6. t. m. je padla na glavo Gf>letnega delavca Jerneja Klobučarja, doma iz Soteske pri Novem mestu, pri tovarni v llornvvaldu veja in ga ubila. Neareca v Podpori pri Gorici. V podgorski papirnici jo v oddelku za celulozo razpočil kotel. 22letni delavec Anton Bizjak iz Banjšice je bil ubit. Pet drugih delavcev pa je bilo težko ranjenih. Velikanski požar v Celovcu. V tovarni čreslovine firme Katz & Novackh (Novak!) v Celovcu je nastal te dni požar, ki je divjal še ves drugi dan. Štiri gasilna društva in vse celovško vojaštvo je gasilo, a vzlic temu se je ogenj znatno razširil in ga je bilo le težko lokalizirati na goreča skladišča. Poskusen samomor. 481etni Ivan Marn, dninar z Ilovice, se je 11. t. m. blizu postaje Grosuplje vrgel pred železniški vlak. Strojevodja ga je zapazil in vlak še pravočasno uBtavil. Marna so izročili sodišču v Višnjigori. Roparski umor. Pri okrajnem sodišču v Kamniku imajo zaprtega dninarja Karola Krivca iz Jarš, na katerega leti sum, da je svojo svakinjo Marijo Eržen umoril in oropal ter jo potem vrgel v vodo. Marijo Eržen bo 7. oktobra našli v otoku Mlinščica mrtvo. Stradati zna v Londonu neka miss Auguste C hr i s ten sen, ki ne j6 po 30 dnij ničesar, a pije le včasih požirek vode. Kadar strada leži na svileni postelji, a ljudje jo hodijo gledat. Baje ni nikdar lačna. Smrtonosen dvoboj. Iz Berolina poročajo: V Insterburgu so častniki, ker so bili vinjeni, razžalili nadporočnika HuTde-branda. Zlasti poročnik Laskowitz je kruto razžalil tovariša. Ker pa je bil tudi Laskowitz vinjen, se je odpeljal po usodni noči k svoji nevesti, s katero se je nameraval v kratkem poročiti. Na žalitve ponoči je bil že docela pozabil. Ali od neveste je bil pozvan brzojavno domov. Ilildebrand ga je pozval na dvoboj, katerega je Laskowitz seveda sprejel. Toda v dvoboju je dobil Laskovitz krogljo v trebuh ter je umrl. Upor kaznjencev. Iz Newyorka poročajo: V Leavenvoodu (Ranzas) se je uprlo 30 kaznjencev v ondotni kaznilnici. Vzeli bo paznikom orožje enega paznika usmrtili in dva ranili ter nato ušli. Konje-ništvo je šlo za beguni, enega ubilo in jih več ranilo. Človeške črepinje pri carinskem uradu. Na mejno carinsko postajo Verieres pri Lucernu v Švici je došel nedavno misijonar, ki se je, dokončavši znanstveno potovanje po Južni Ameriki, vračal v svoje rojstno mesto Bazilejo. V enem zaboju je peljal s Beboj zgolj prastare črepinje človeške, katere je izkopal iz starih grobov v Petagoniji. Brez pomisleka so uvrstili carinski uradniki čudno robo v predel »živalsko kosti« ter so zahtevali 10 rappov mitnine za kilo. Misijonar je v pravični jezi pojasnil uradnikom znanstveni pomen teh črepinj, potem so šele uradniki po kratkem posvetovanju zaznamovali zaboj s sledečo opazko: »Zaboj Črepinj starih Američanov; že obnošeno osebno premično premoženjo«. Bucika 3 leta v pljučih. Dr. Espani je predstavil pred malo dnevi zdravniški akademiji v Madridu 14letno dekle, ktero je imelo 3 leta v pljučih buciko. Majhna pacijentinja je imela^to škodljivo razvado, da je držala včasih šivanko ali kako buciko med zobmi — in tako ji je nekega dne, ko se je globoko oddahnila, spol-znila bucika v sapnik. Zdravniki bo uporabili ROntgenove žarke ter našli buciko na levem zgornjem kraju pljuč. Pacijentinja je mnogo trpela tekom časa, hudo je kašljala ter bruhala kri. Vzlic temu niso dovolili Borodniki, da bi jo operirali zdravniki. Pred kratkim pa se je je lotil znovič hud kašelj — in pacijentinja jo izkašljala popolnoma zarjavelo buciko. Čudno je, da se njej pluča nič niso po* škodovala. Dekle je zdaj zopet zdravo in čilo. Loterijske srečke. Oradeo, 9. novembra. 42, 12, 56, 88, 60. Brno, 13. novembra. 78, 36, 72, 81, 3. Dunaj, 9. novembra. 30, 54, 12, 42, 14. Praga, 6. novembra. 35, 11, 18, 51, 62. Uno, 2. novembra. 47, 5, 64, 54, 74 Trat, 31. oktobra. 1, 22, 4, 80, 70 Tržne cene v Ljubljani 9 novembra 1901. Pšenica, 100 k Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ Proso, „ Koruza, , Krompir, Leča, lit. Grah, Fižol MaBlo, kgr. Mast, Speh svež,,, teh 141-16-1520 14i-|16|-13!-4!20 —,20 -150 - 24 2,40 1150 l|30 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ , . Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoŠtrunovo ,, PiSčanec..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ . . . Drva trda, klftr. . . „ mehka, „ . . 80 mm mm •!» •!» «X» #1» Zobozdravniški in tehnični atelje. RUVanje ZOb z, Moretilom duSi-' kovim oxydulom (Lustgas) itd. Plombe iZ Zlata, Porcelana. in drugih sredstev. Zlate krone !n. sP°xn?' —_____ iz kavčuka, aluminija in zlata. (2117—1) Zobozdravnik. Dr. Rado Frltan, Ljubljana Špitalske ulice št. 7. I. nadstr. Ordinacija od 9—12. dopoludne in od 1—6. ure popoludne. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8—9. ure zjutraj. »*• t*» t*r «*# t*m «*» t*M «*» tMr t*» «*• Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prva vrate parobrodi. — Naravnost brea prekladanja v New York In v Philadel-phljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladijl. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, VViedener (iflrtol, na Dunaji aH (1116-19) Ant. Robok, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. 0; S. oo = X, '< ar % Preobleke. < e 3 Popravila. IT L. Mikuscli ni tovarna dežnikov 2 intiljana, Mastni trj. H Uizitnie« in l^auerte 5 firme ^ priporoča W' „^(orcdna Tijl^arna" v Ljubljani. Doktorja pl. Trnk6czyja že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom. Za štedljive gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, ble-dične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja Dr. pl. Trnkoczvjev K a kan <%laHni r*ai priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno fvgrvau oiauin v,qj gredgtv0 Bolje kot sIadna kaya Zavojček (% kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczvja JZelodeČne kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec m pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. KrOfflic© odvajalne, želodec čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to o 1 čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, šest škatlic 2 K 10 h. — Pocnkrene kroglice. Škatla 80 h, tri škatle 2 K. PrSfli PlJnc"t m kašljev sok ali zeliščni Birnp, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim _ 1 železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. (24—20) DfPTlilni a^ n(*ov cvet (Gichtjreist) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje o v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 60 h. Tinktura za kurja očesa, KS^fcgjffSJSff bradavicam, rožcnici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. 0OT Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnk6czyja redilne Vitritven« anamkit. pripravke za živino. Doktorja pl. Trnke o zy a i V in S k i r