DficfiMfeM 1 e 2 ^ S S ikof ibi jarin + Frančišek Ksnv. 4 N 5 P e T i s s č 9 P 10_S 11 N 12 P 13 T 114 S 15 b 10 P 2. Adventna Snbii. opat Nikolai Ambrož © S poč. M. D. Peter Kanizij + Janez Veliki 3. Adventna Otilija Lucija, dev. Kv.-Spiridijpn+ Kristina Kv. - Evzebij+ SLOVENEC PRVI SLOVENSKI OST S3 AMERIKI Ueslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja Zo tmagel GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, '(Official Organ of four. Slovenian Or ionizations) ; HAJlTAHSjti , III KAJBOLJ ■JPHILJDBLJEM OVENSn^ LI! ' EDRUŽENIH DRŽAVAH fcMSRllKIH, i ŠTEV. (NO.) 231. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 1. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 1, 1938 "" ——■■ LETNIK (VOL). XLVI5, Potovanje kralja Karla postavilo Rumunijo pod večji na-zijski vpliv. — Kari si še pomišlja glede končne odločitve, ali naj se nagne k Angliji ali k Nemčiji. — Strah, da izgubi Transilvanijo Bukarešta, Rumunija. — Med tem, ko rumunsko ljudstvo sicer živahno ugiba, a nič gotovega ne ve, o rezultatih, ^ jih je dosegel njih kralj ^arl na svojih obiskih po pre-stolicah evropskih velesil, se Pa v državi sami pojavljajo dogodki, ki sami povedo, kaj Kari dosegel, namreč, da Je privedel državo pod večji vPliv nazijiev. Razvidi se to na lahko iz obnašanja fašistične organizacije Železne Sarde, ki je zadnje dni priče-kazati ponovno živahno aktivnost, dočim je več mesecev s a la TUJEZEMSTVO BO PLAČALO Naziji izsiljujejo denar iz tu-jezemstva. Berlin, Nemčija. — Naziji so si izmislili pripraven način, da bodo z lahkoto popravili 'škodo, ki so jo nedavno napravile njih druhali, ko so razbijale judovske trgovine. Po tem načinu ne bo stalo Nemčije nič, marveč bo moralo plačati odškodnino — tuje- KRITIČNI DAN ZA FRANCIJO Daladierja delajo ga za krizo. odgovorne- obstoj zakonito prepovedan, Mirovala. In z gotovostjo se da se organizacija ni sa- tta od sebe oživela, ker ni bi- 0 za to nikakega pravega vzroka, marvfeč se je to do- Seglo z agitacijo iz tujezem- ^va, in v tetri bi prišla v prvi Vrsti Nemčija v poštev. Po "slavnem" monakovskem sPorazumu je postala Rumuni- ena tistih srednjeevropskih j" vzhodnih malih držav, ka- ^rim je bilo usojeno, da bodo f'bčutile posledice tega spora- Kakor za druge manj- države, se je namreč pri- ^ tudi za njo boj med Nem- in zapadni'm'i velesilami. uocim s!adko Vpliv, sijal, tisk ^en> ker ne meji neposredno j a Nemčijo, in je torej ime-c&sa, da s,e je lahko odločala ' In kralj Kari je očividno el Pretehtati vse razloge, n ec}no se je nagnil na to, aH tov drueo' stran- To Je bil e°~ t 0 ^di vzrok njegovega po- Pariz, Francija.— Med tem, ko je v torek cela držaVa z napetostjo čakala, kaj bo prinesel drugi dan, na katerega je bila določena proglašena splošna stavka, so pa voditelji radikalnih skupin udrihali po I min. predsedniku Daladierju, ( češ,da je on sam povzročil vso ! to napetost in krizo. Med drugimi ga je bivši min. predsednik Blum ožigosal, da je prelomil svojo besedo, ker ni za 15. november sklical parlamenta, kakor je prej obljubil. NELOČLJIVA DVOJČKA Kearny, N. J. — Skozi celih 53 let, kar živita, sta dvojčka Percy in Cecil Arnot stalno bivala skupaj drug z drugim. Zadnjo soboto si je Percy zlomil nogo in je bil odpeljan v bolnico. To je bila njuna prva . , , ločitev v življenju, toda celo ukazano, da morajo sami trpe- zdaj trajaJa s{uno dy& ^ ti stroške za popravila. -o- zemstvo. Skoraj vse poškodo-odkar je bil namreč njen vane trgovine so bile namreč zavarovane pri raznih tuje-z e m s k i h zavarovalninskih družbah in te bodo morale zdaj plačati odškodnino. Pobrala pa bo ta denar država sa'ma ter ga bo vračunala kot del kazni, naložene na Jude, ki znaša 400 milijonov dolarjev, dočim je oškodovancem PAPEŽEVO STANJE PO-VOLJNO Vatikan. — Kako povoljno se je izboljšalo stanje papeža Pija po srčnem napadu, ki ga je imel koncem zadnjega tedna, se razvidi iz tega, ker je v ponedeljek prisostvoval dvema duhovnima opraviloma v vatikanski kapeli. Povrhu tega Se je tudi odločil, da v sredo sprejme v avdijenci večje število novoporočencev. pa so druge države zlezle pod nemški si j,e Rumunja še pomi-a> kam naj se nagne; pri-na njo še ni bil tako nu- anja. Obiskal je Francijo, tovj je jrin Nemčijo in povsod ^"sprejet s takimi sijaj-de] ni1' Je Jasno razvi- Pri°.' 1 SG')e pre-Poč '' ga na.iboUe enn a> kar je te'm' bolJzna- ^m°'.ker Je bil še pred "edo1-krai-Smatran na angleškem .Jevem dvoru za nekako »ar; 'J?Vo 'Juh ° OV(:o zaradi svojih k0 Jaških pustolovščin.Ena-'a, tf Je .tudi Nemčija potrudi-tiaii ,laPravila nanj čim ^oljši Vtis. (lil (f|ll,I>a' kakor kaže, je vo-koVallp.ornatsko igro. Ljubim-z obema, Anglijo in 'J0> obvezal se z nobeno. aneiev to, ker je povabil v kraljevi par na obisk ko p.^ijo, a j« pozneje ena-l0v 'abii v Rumunijo, "na Medvede" tudi nemške-"bi8k .nislra Goeringa. Prvi Hij) Je določen za mesoc ju-^ai-cu ('oerinff tja že v Dl>o 1)0 torej imel on N-v • !ko-W š'de?n° 8e torej zdi, da ni odl°čen, kam naj se ak0 kj v-ndar pa je sigurno, Viti Z(!.m°ral odločitev napra-iijj *( ,lJ. bi podal roko Nem- v * d Z NOGAMI VODIL AVTO Chicago, 111. — Sodnišče je zadnji ponedeljek obsodilo 23 letnega Ray Andresa iz Tin-ley parka1 na štiri mesece zapora zaradi tega, ker je vozil avto v pijanem stanja. Kakor izjavlja policist, ki ga je aretiral zadnjo soboto v Willow (Springy, je Andres sezut sedel v avtomobilu in je z nogami kretal kolo. --o- PROTI JUDOVSKA ORGANIZACIJA NAPADENA Chicago, 111. — Neka organizacija, ki si je nadela ime Legija srebrnosrajčnikov in katere . glavni namen je propaganda proti Judom ter je baje tudi nazijem naklonjena, je imela zadnji ponedeljek zborovanje v dvorani na 5835 Irving park. Okrog sto mož je bilo navzočih. Med tem pa, ko je bil na odru glavni govornik, so se vrata hipoma odprla in v dvorano j'e vdrla množica moških, na kar se je takoj razvil »sploš?n pretep. Spopad je bil tako I j a da mu je policija komaj napravila konec; poškodbe so iz njega i odnesle štiri osebe. Kakor se jp izvedelo, je napad izvršila neka organizacija brez imena, h kateri pripada kakih 1000 mladih moških in ki tvorijo nekako vigilantsko skupino za pobijanje nazijskega gibanja. V ponedeljek j-e bil namreč tudi Cecil pripeljan v bolnico zaradi 'slepiča in tako sta brata tudi v nesreči ostala skupaj in njuni postelji stojite druga ob drugi. —o- 'HIP- HITLER SI VARUJE NOTIČNE" OČI Berlin, Nemčija. — Zadnje čase so pričeli nekateri listi kazati Hilterja z očali na slikah in obenem se je objavilo, da je Hitler začel posvečati svojim očem izredno pažnjo, češ, da so njegove oči zanj največji zaklad, ne samo zaradi vida samega, marveč tudii zaradi hipnotične moči in vpliva, ki ga izvajajo. Med svetovno vojno je Hitler skoraj oslepel na posledicah strupenega plina. "ČISTKA" MED NAZIJI? Dunaj, Avstrija. — Kakor se poroča iz nekega vira, se je tukaj izvršila v zadnjih dveh tednih dalekosežna "čistka" v nazijski stranki. Baie jih je bilo 135 ustreljenih. Nemške propagandne agencije zanikajo to poročilo. KRIZEMSVETA — Varšava, Poljska. — V obmejnem mestu Zbazvn je še vedno nad 5000 poljskih Judov, ki so bili pred mesecem dni izgnani iz Nemčije, a poljska vlada jim je zabranila po-vratek. Živijo tamkaj v skrajnem uboštvu in ne morejo niti naprej na Poljsko, niti nazaj v Nemčijo. — Merida, M(ehika.— Članstvo vseh delavskih unij je zadnji ponedeljek stopilo v tem mestu v splošno stavko iz solidarnosti do pristaniških delavcev, ki se bore za višj,e plače. Mesto je v»led stavke br'ez prevoznih sredstev in brez električne luči. — London, Anglija. — Bi-%m'u kralju Edvardu, wind- "orskemu vojvodu, in njegovi ženi se utegne v kratkem dovoliti povratek v domovino. Baje je o tej zadevi zadnji por nedeljek konferiral Chamberlain s kraljem Jurijem. --o—— ZVERINSKI NAPADALEC POVZROČA STRAH London, Anglija. — Tukajšnja policija Scotland Yarda je prejela iz mesta Halifax apel na pomoč, da se izsledi tamkaj neki zverinski napadalec, kateri je postal strah in trepet žensk. Kakor ga opisujejo, mora biti zločinec kak duševno zmedeni moški, kajti napade izvršuje brez vsakega smotra ali načrta. Enostavno čaka v kakem skritem kotu ter skoči proti ženski, ki se mu približa, in jo rani, pri čemer se poslužuje britve, na kar pobegne. Zadnji ponedeljek je izvršil tri take napade, s čimer je znašalo skupno število njegovih žrtev 13. Ženske v DOLZI JO NERAZUMEVANJA Tudi Zed. države "ne razumejo" Japonske. — V Rusiji vidi Japonska bodočo sovražnico, ki bo pomagala Kitajski. Tokio, Japonska. — Tukajšnje časopisje se istočasno z raznimi javnimi govorniki vred zadnje čase silovito za-letuje proti Angliji, češ, da ta sploh ne rriore ali noče razumeti izpremenjene situacije v vzhodni Aziji, in zato ne samo. da kaže sovražnost napram Japonski, marveč, da istočasno dejansko in moralno podpira Kitajsko. Listi pov-darjajo, da bi Čiang Kai-šek ne bil zmožen tolikega odpora, ako bi me dobival pomoči od zunaj. Enako, kakor Anglija, pravijo japonski vodite-ji tudi Zed. države "ne razumejo" položaja na Daljnjem vzhodu, a vendar so te ostale vsaj nevtralne. Eden vladnih članov je zadnji ponedeljek povdaril, da mora Japonska računati z resno nevarnostjo tudi od strani Rusije, češ da je sigurno, da bo Rusija šla na pomoč Kitajski, kakor hitro bo dovolj pripravljena na znotraj. ■-o- NAČRT ZA PREUREDITEV ŠOL j Chicago, 111. — V prihod-! njem zasedanju državne zakonodaje se z gotovostjo pričakujejo novi zakoni, s katerimi se bo odpravilo nepotrebno trošenje denarja za male podeželske šole, v katerih ni ponekod več kot en učenec, a vendar mora učiteljska moč dobivati polno plačo. Po načrtih, ki se izdelujejo, se bodo male šole z manj kakor 15 otroci odpravile in se bodo za učence rajle plačali prevozni stroški do najbližje večje šole. N -o- Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsakega dopisnika "A. S."! Iz Jugoslavije Huda nesreča v trboveljskem rudniku, ki je zahtevala življenje mladega rudarja. — V Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem že grade vodovod. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz stare domovine. omenjenemu mestu so tako preplašene,da se ne upajo več stopiti same na ulico. »Osti- . ce,0 v sedanji Je bolj na nevtral-njeni strani PROTESTNI OBHOD PROTI NAZI TEM kakor pa na angleški. Lahko namreč sluti, da bi Nemčija utegnila pomagati Ogrski, da si ta pridobi nazaj kos zemlje, nazvan Transilvanija, ki ga je po vojni morala odstopiti Rumuniji, ako bi on obrnil Nemčiji hrbet, kajti Anglija bi mu v sedanjem času tako ■malo pomagala kakor je Če-hoslovaški. Zato igra Kari previdno igro: Točasno je sicer 7. Nemčijo, a obenem s.e tudi Angliji ne odtujuje, ker do prihodnjega leta pride ta morda nazaj zopet do svojega vpliva. Tragičen dogodek Trbovlje, 8. nov. — Kronika rudarskih nesreč v našem črnem' revirju je beležila včeraj nov tragičen dogodek, pri katerem je izgubil življenje rudar sredi dela, globoko pod zemljo. Zapadni obrat, kjer je iedva pojenjal hudi premogovni požar, o katerem smo nedavno poročali, je bil včeraj popoldne prizorišče nove nesreče. Malo pred drugo uro popoldne, ko se v rudarskem delu izmenjavajo posade, se je rn'ed delavci razširila vest, da je v rovu obležal s smrtnimi poškodbami premikač M. Zelko. Po pripovedovanju prič je Žel-ko spremljal vlak premogovnih vožičkov, ki jih je vlekla motorna lokomotiva. Medtem ko je odpiral in zapiral vrata, ki v rovu služijo za uravnavanje zračnih naprav, so se nenadno iztirili premikajoči se vozički prav na kraju,kjer je stal Zelko. Pritisnili so ga z vso silo ob rovski zid in podrli na tla. Teža vozov je s silnim udarcem zmečkala nesrečnemu rudarju spodnji del trupa, menda mu je zlomila hrbtenico in zdrobila prsni koš. Revež je izdihnil, preden so ga tovariši prinesli .iz rova. Rudniški zdravnik, ki je bil takoj na mestu nesreče, da nudi prvo pomoč, je mogel le ugotoviti, da je Želko že podlegel. -o- Vodovod delajo Št. Vid pri Stični, 9. nov. — Že nad mesec dni gradi v Št. Vidu higienski zavod vodovod. Nad 40 let smo se potegovali zanj. Naše kapnice in vodnjaki ob času suše skoraj popolnoma odpovedo. To smo občutili zlasti letos, ko je bilo tako suho poletje. Studence imamo v obližju samo tri. Iz studenca "pri Maklenovcu" sedaj napeljujejo vodo, katere bo električni motor 39 m visoko potiskal. Čez 900 m je že položenih c!evi. Dielo pa počasi napreduje, dasi je pri kopanju jarkov zaposlenih okrog 40 delavcev, ker je skoraj povsod treba razstreljevati za jarek, kamor polagajo cevi. Ves spodnji Št. Vid, tako imenovani "Stari trg", je v kamenju. Ker je vreme ugodno, delajo lahko vsak dan. Ako bo šlo po sreči, bomo ob novem letu že pili vodo iz Maklenov-ca. jstju pri Ptuju so pred kratkim popravljali gospodarsko J poslopje. Med delom se je na-| enkrat zrušil dimnik in padel j na hlapca Franca Karo, starega 23 let, kateremu ie stisnilo prsni koš in je poškodba smrt-nonevarna. Nezgoda Jero Muršec, 41 letno koča-rico iz Doliča pri Sv. Urbanu je posestnik Alojz Pra'mber-ger iz Doliča za šalo udaril z drogom po roki. Udarec je pa bil tako močan, da ji je zlomil roko in je morala Jera v ptujsko bolnico. --o- Ogenj. V mizarski delavnici Franca Vrhnjaka v Gornji Vižingi blizu Marenberga je nastal požar s tako naglico, da je bila lesena stavba naenkrat v plamenih. Rešiti ni bilo mogo-S če ničesar in je zgorelo vse ]m'izarsko orodje z večjo ko-' ličino že izdelanega lesa, da Je Vrhnjak hudo očkodovan, zlasti še, ker ni bil zavarovan. Baje je nastal požar radi kratkega stika. --o-- Napaden Dve posestnikova sina sta V Zaborku pri Konjicah napadla 24 letnega Karla Švaba in ga z udarci s koli močno poškodovala po glavi in životu. Švab je dobil tudi močan pretres možganov in se zdravi v bolnici. S kolesom se ubila Fani Romih, tako poročajo iz Zagorja, se je peljala s kolesom od Miklavčiča na Kozi-novni, pa je tako nesrečno padla, da si je razbila lobanjo in j,e bila takoj mrtva. -o- Nezgoda V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 23 letni mesarski pomočnik Jože Rebolj iz Ljubljane, ker ga je stroj s tako J močjo udaril po roki, da je padel v nezavest. Demonstrativni obhod, ki je bil nedavno prirejen pred nemškim test proti judovskemu preganjanju v Nemčiji. Župan La Guardia je ški konzulat s samimi judovskimi policisti. konzulatom v New Vorku v prodal ob tej priliki zastražiti nem- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Uršula Derganc, rojena Kapsch, mati primarja Dr. Franca Der-ganca stara 84 let. — V Celju je umrl Jože Božja, poštni kontrolor, katerega je zadela kap v starosti 6S let. — V Ljubljani je umrl Rudolf Per-sche, dvorni svetnik v pokoju. -o- Pod razvalinami Pri gostilničarju in posestni-Iku Martinu Potočniku v Br- Pod vozom Ko je vozil 21 letni posestnikov sin Jernej Breznik iz Brezna pri Šmartnem v Rožni dolini proti domu voz slame, se je voz nagnil in prevrnil nanj ter ga hudo poškodoval. Huda nesreča Ko so pri posestniku Jakobu Jugu v Bačkovi, Sv. Ana v Slovenskih goricah mlatili ajdo, se je zgodila huda nesreča domači petletni hčeri Mariji. Jug ima mlatilnico na gepelj ki ga goni živina. Kmalu ob pričetku so se približali otroci, med njimi tudi omenjena Marija, ki se je preveč približala sukajoči se transmisiji, katera jo je zgrabila za obleko in pričela naglo vrteti oko-lu, da je dobila strašnie poškodbe po vsem telesu in so jo komaj še živo rešili. Ml 1 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 1. decembra 1938 Amerikanski Slovenec in najstarejši »lovensti list 9 Ameriki UaUBovljen teta 1HL ' I*baJ« ruk dan ruon nedelj, poo*-feljkov ta dnevor po pranOtih. Izdaj« in tUka! EDINOST PUBLISHING CO. Naaiov uredništva in uprava: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Maročnina i .15.00 . 2.50 _ J.50 Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado In Evropo: Ca celo leto__$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt leta ____1.75 jPoiamezna številka ____3c The first end rte Oldest Woven* Newspaper in Amerai< Eatablithed mit Iatued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Addreaa of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 554* Bubecriptioal For one yeai —--- For half a year - For three months .$5.00 _ 2.50 - J-5C Chicago, Canada and Swop«: For one year __—--__$600 For half a year -- 3.00 For three month« --— 1.75 Single copy----. 3c ii važnega pomena ca hitro objavo morajo biti da poslani na uredništvo in p61 pred dnevom, ko izide list. — Za zadajo številko v tednu je čas ' ildna. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ared- Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Nova pota Anglije V angleškem tisku smo črtali poročilo o zelo zanimivem razglabljanju o bodoči politiki Anglije in njenega imperija. Ministrski predsednik Nev-ile Chamberlain, ki je mož stvarnih* računov, je na osnovi lastnih izsledkov, ko je premišljeval o sedanjih svetovnopolitičnih dogodkih ter brez sentimentalnosti potegnil iz njih pravilni pouk, teme- v ljito preokrenil smer zunanje politike in začel novo po- poslancu, ki ga je vprašal, ce mu vlada Nj. Vel. lahko po- njepolitični zamisli še vedno ostane zaveznica Anglije, seveda ne več za kritje potreb na evropski, marveč na svetovni ploskvi. Toda francoska zveza s sovjetsko Rusijo ne služi nobenemu praktičnemu cilju več. Čemu jo ohraniti in se zaradi nje izpostavljati novim zmedam v Evropi? Cilj angleške politike je, Francijo teh nepotrebnih zvez osvoboditi in francosko-angleško zvezo uporabiti edi-nole za ohranitev svetovnega ravnotežja, ki naj bo v bodoče porok za "pax britannica", za angleški mir. 3. Nemudoma je treba storiti vse, da bo odslej v angleškem imperiju "politika hodila z roko v roki z vojaško pripravljenostjo", to se pravi, Anglija mora v najkrajšem Času in ne glede na denarne žrtve izvesti oborožitev v zraku, na morju in na suhem v toliki meri, da bo angleška oborožena sila angleško politiko brezhibno in zanesljivo podpirala. V zadnjih izjavah angleškega ministrskega predsednika in tudi v njegovih dejanjih, ki jih je že opravil, ali ki jih za bližnjo bodočnost napoveduje, se jasno odražajo gornje tri vodilne misli; oboroževanje, čim večja zadovoljitev nezadovoljnih velesil, ureditev oskrbe s sirovinami na mednarodni podlagi in pritisk na Francijo, da se odpove sovjetski Rusiji. Odražajo se na novem ozadju, ki si ga postavlja politika angleškega imperija, ki se je kaj hitro znašel in se prilagodil novim razmeram, ki so težišče vse politike iz evropskega področja preložile na svetovno, kjer bo odslej angleška zunanja politika skušala ustvariti in ohraniti ravnotežje med svetovnimi imperiji, kakor ga je doslej skozi več kakor 200 let vedno in vedno branila in r1-....."h" skušala med velesilami evropske celine. Zdaj bomo tudi razumeli odgovor, ki ga je parlamentarni tajnik zunanjega ministrstva Butler dal nadležnemu glavje v zgodovini Anglije in njenega imperija. Angleška javnost pa novih potov ni takoj sprejela. Po stoletnih izročilih si je prilastila pravico, da samostojno presoja življenjske potrebe imperija in odloča o usodi svoje domovine. Tako se je zgodilo tudi s Chamberlainom, ki je potrebo zunanjepolitične presmeritve S H. 111 Z el sebe ' morda dobro razumel, a je zaradi okornosti v izražanju ni znal dovolj jasno izpovedati. Toda Anglež ima za take primere posebne ustanove, ki se jim zaupa. Tako ima za presojo zunanjepolitičnih potreb poseben najvišji zavod učenjakov, ki ga imenuje "Royal Institute of International Affairs" (Kraljevski zavod za zunanjepolitične zadeve) in. katerega dolžnost je, da daleč proč in iznad stran-karskopolitičnih gledanj v tišini znanstvenega okolja nepristransko pregleda položaje in zanje nalik zdravniški kliniki nasvetuje neobhodno potrebna zdravila. Kraljevski zavod se je torej pečal tudi z vprašanjem, kakšen je trenutni položaj angleškega imperija in kakšna naj bodo zunanjepolitična sredstva Anglije, da si ohrani nemoteno O SV. MISIJONU IN SREBRNEM JUBILEJU FARE V BRIBGEPOR-TU, CONN. Bridgeport; Conn. Oglednik iz našega mesta je . t . . T, ,,. »,.»,, . , . j 'obljubil v zadnjvm dopisu življenje m veljavo. Veliko število strokovnjakov je tam- poročati( kako se bo obnesla kaj izreklo svoje mnenje. Ko so na koncu napravili po- ve, kakšne koncesije namerava nuditi totalitarnim državam v bodočem letu 1989. Butler mu je dejal: Britanska zveza narodov bo to vprašanje proučila z velesilami, ki tako mislijo kakor ona. Anglija se poslavlja iz Evrope in prehaja v svet, kjer leži njen imperij. m proslava 25 letnice naš? prekmurske fare Sv. Križa. Kakor je bilo omenjeno, se ie fara pripravila na to proslavo s sv. misijonom od 13. — 2.0. novembra za slovenske farane. Vodil ga je Rev. Vital Vodušek. Kakor drugod je znal g. misjonar s svojo zgovornostjo tudi pri nas ljudi pridobiti, da so se pridno in v povoljnem številu sv. misjona vdeleževali, dali g. misijonarju mnogo dela v spovednici, ter obilno pristopali k božjemu stolu. Upamo, da bode sad trajen in obilen I Le prekratki so nam bili dnevi te lepe po-božnosti. Na dan sklepa slovenskega misjona pa se je začel angleški misjon za mladino v angleškem jeziku, ki je trajal do Zahvalnega dneva. Vsak ameriški Slovenec pozna preč. g. kanonika iz Clevelanda lit. Rev. J. J. Omana. Čeravno ovenec, mu teče angleška snetek izraženih mnenj, so ugotovili, da so se vsi enoglasno izrazili, da Anglija odslej ne bo mogla več uveljaviti "Pax Britannica" (angleški mir) na isti način, kot je to delala od 1. 1688 dalje pa do najnovejših časov, da bi namreč iz lastnih moči ohranila mir na suhem in na morju. To da danes ni mogoče, ker so na morjih zrasle nove izven-evropske pomorske velesile, v Evropi pa je izginilo vsako ravnotežje med velikimi državami. Drugo, v čemer so se vsi strokovnjaki kraljevskega zavoda strinjali, je bila ugotovitev, da je prepozno, da bi se Anglija šla danes zaradi Evrope skrivat za hrbet skupne varnosti, ampak da bo pač morala opustiti dosedanje svoje načelo o ohranitvi ravnotežja med evropskimi velesilami ter se posvetiti cilju, da ohrani vsaj svetovno ravnotežje med svetovnimi imperiji. Tretje, v čemer so vsi soglašali, pa je bilo spoznanje, da je imel sir Eyre Crewe prav, ko je že leta 1908 v svojem poročilu kralju Juriju V. zapisal, "da morata zunanja politika in vojaška pripravljenost hoditi z roko v roki." "Royal Institue of International Affairs" je torej v glavnem podprl zunanjepolitični preokret Chamberlaino-ve politike in je angleško javno mnenje spoprijaznil z zavestjo, da je to trenutno edina pot, ki jo mora angleški ši imperij hoditi, ako hoče zavarovati svoj obstoj. Zadnji' beseda, da ga vsak z vvlikim dogodki, ki jih je izzvala češkoslovaška kriza, so to nazi-ranje še potrdili, tako da se Chamberlainova vlada dane? lahko zanaša na to, da proti sebi nima več mnogo stvarnih nasprotnikov. Angleški imperij zapušča pot, ki jo je hodil več kakor 200 let, in prehaja v novo dobo svoje zunanje politike, podprt od angleškega naroda. Ker pa pri Angležih zunanja politika nikdar ni bila neko filozofiranje, marveč takojšnje izvajanje praktičnih korakov, ki jih nalaga spoznanje koristi ali škode, so se takoj pojavile tri vodilne misli, ki so v zadnjem času dobile že otipljivo obliko. Te misli so sledeče: 1. Ako ni mogoče več ohraniti ravnotežja v Evropi in je cilj le še svetovno ravnotežje med velesilami, potem je brezpredmetno delati še naprej Nemčiji — kajti Nemčija je evropsko ravnotežje prevrgla — težave in ovire pri njenem razmahu. Odstraniti je treba vse razloge za nezadovoljnost in ji priznati pravico, da si tudi izven svojih meja poišče področja, kjer bi mogla najti gospodarskega razmaha, na primer v srednji in vzhodni Evropi. 2. Ako je ohranitev evropskega ravnotežja med velesilami postala nemogoča in se mu tudi Anglija odreče, potem je kvarno, če bi ut še ohranila zavezništva, ki &t> bila' pomerjenu za stare razmere. Francija tudi v novi zima užitkom in Vklub temu pridom posluša, da v svr.ji goreč- nosti rad malo potegne, bi ga vsi radi še dalje poslušali. Štejemo si v veliko čast in srečo, da se je potrudil k nam na to težavno delo. Ker pa človek obstoji ne samo iz duše, temveč tudi iz telesa, se je morala proslava tudi na ta del malo ozreti. V nedeljo, dne 20. novembra smo imeli farni banket ali večerjo, na katero so se farani skoro polnoštevilno odzvali. Vsakdo, kdor pozna prekmurske žene, ve da s,e posebno razumejo v kuhinji vse tako pripraviti, da več ko zadovoli-jo tudi najbolj izbirljive želodce. Tudi tokrat so se postavile, da smo se kar potili pri pečenih dobrotah, s katerimi so nas zalagale iz bogato založene kuhinje. Kar predolg nam je bil govorniški program, katerega je newyorski gospod župnik Rev. Edward Gabrenja kot stoloravuatelj vodil in izborno izvršil. Kot govornike je predstavil Rt. Rev. J. J. Omana iz Clevelanda, mestnega župana, Jasper McLevyja, č. g. misjonarja Vitala Voduška ; posebno smo se zavzeli, ko nam je predstavil celo svetoštefanskega. g. župnika p. Aeksandra, !) Nastopi orkester dunkeskog univerziteta v Pittsburghu, ki bo igral L'Ar-lesienne Suite for Orchestra... Georges Bizet; Prelude, Ada-gietto in Carton. — 4) Govor mestnega župana g. Cornelia Sc ully. — 5) Orkester dunkeskog univerziteta igra "Blue Danube Waltz for Orchestra... Johan Straus. — 6) Govori g. Konstantin F o t i č, poslanik Kraljevine Jugoslavije iz Washingtona. — 7) Molittav Jugoslovana, poje "Filip Visnjič" — 8) Govori konzul če- hoslovaške republike g. Jan Papanek. — 9) O j Slov,eni, poje dečji zbor "Sv. Nikola" iz Vilmerdinga. — 10) Govori o. Matej Kebe, duhovnik slovenske cerkve v Pittburghu. — 11) Pesmi iz Mostara-Šan-tič, poje SPD "Filip Visnjič" iz Pittsburgha. — 12) Govori g. Dragoslav Perisič, direktor financ WPA za državo Penn-silvanijo. — 13) Divne noči — Biničlu, Lovska pesem — Izidor Baič...poje SPD "Sv. Sava" iz Mekisporta. — 14) Govori profesor Juraj Devič. — 10) Peti rukovet od Mo-kranjca SPD "Sv. Ilija" iz Alikvipe. — 16) Srb, Hrvat i Slovenac — Jugoslovanska himna, pojo vsa združena društva. Vstopnine ne bo nobene,pač pa si bo vsak moral nabaviti znak v svrho pokritja stroškov za dvorano. Cena znakom je 15c. Po programu ob 6 :30 se začne banket, ki se bo vršil v Sokolski poljski dvorani na 97 So. 18th St. South Side. Cena za banket je $1.25 za osebo. Na banketu igra tamburaško društvo "Cika Ilija". Prireditveni odbor -O- S POTA PO ZAPADNIH DRŽAVAH (Piše Steve Fabjan) East St. Louis, III. (Konec) — Tam se imajo rojaki še precej dobro. Rojak Frank Franko ima silno močno vino, kakoršnega še v Californiji nisem pil. Kolika razlika med tem mestom in Flat River,kjer sem se mudil poprej. Pri rojaku Franko smo i'm'eli tudi potice, medtem ko v Flat River sirota še kruha nimajo. — Iz Poplar Bluff sem odrinil kakih 18 milj v Nelville, Mo., kjer so dobro znani rojaki in resnično dobrega srca, kateri radi podpirajo svoje rojake v potrebi. Od tam sem jo mahnil v Nelson, kjer siem bil pri rojaku Maretiču, dalje pri Grandetovih dobro postrežen. Dober je rojak Kovačič, pa je revež živčno bolan. Od tam sem šel zopet v naslednjo naselbino "Ofairdeling" in se o-glasil pri rojaku Valentinu Voga, tudi dober rojak. Naprej proti "Donefar" tudi živi eden naših rojakov, ki ima silno lepo vzgojene otroke,kateri lepše molijo slovensko kot jaz. Tudi Tone Slane ima lepo vzgojene otroke in če z njimi govoriš, bi ne vedel, ali govoriš s tukaj ali v starem kraju rojenimi; enako tudi Šale je vi in po večini vsi tam okolu, toda Suhadolnikovi nadkriljuje-jo vse. Rojak Suhadolnik je cerkovnik, prava starokrajska korenina in rad vsakemu rojaku pomaga. Od Suhadolnika sem jo mahnil proti Granden, Mo., kjer je nekaj slovenskih kmetov, Hrvatov in Slovakov. Redijo živino in mleko prodajajo v Nelsville; tudi nekoliko bombaža sejejo. Tako tudi o-kolu Doniphan in tam okolu Granden, kjer pa že bolj slabo uspeva. Pri,Granden, sem imel zopet smolo, pa mi je rojak Jen k o to ve žene zapeljal karo k strojniku, kateri mi jo (Dalje na 3. str.) Dogodki med Slovenci po Ameriki f Himen 4 Cleveland, O. — V cerkvi Najsv. Imena na Broadway sta se preteklo soboto 26. novembra poročila Miss Bessie Lollo in Mr. Stanley Perko s Pa''k* vievv Av,e„ Garfield Heights. — Bilo srečno! Smrt slov. pijonirja Joliet, 111. — V tukajšnjem sosednjem mestecu Lockport, je umrl slovenski pijonir g-John Bradach, rodom iz Dolnjih Sušic, fara Toplice na Dolenjskem. V Ameriko je P1"1" šel leta 1888. Nekaj časa je bival v Chicagi, potem pa večin ar v Jolietu in Lockportu. Dosegi je starost 77 let. Pogreb ookojnega je bil v petek 25. novembra. Bil je član dr. sv. Cirila in Metoda KSKJ- — Sorodnikom sožalje, pokoj' l iku pa R.I.P. Nesreča rojaka So. Chicago, 111. — Preteklo soboto večer, ko se je Joseph Salehar s 95. ceste odpravil da gre na nočno delo* ga je, ko je hotel stopiti v P0' ulično električno karo za"e neki avtomobilist in mu PraV občutno poškodoval nogo. J°e bo moral sedaj nekaj tednov poslušati zdravnikove nasvete in pestovati nogo, namesto da bi služil denar za številne P°* trebščine svoje družine. Poroka Jacksonville, Kans. — p!ie( 17. novembra sta se tukaJ cerkvi sv. Gabrijela v berry poročila Miss Adeli»e Penecnal, hčerka Mr. in M1?' Henry Senechal in RnclolP" Terlep, sin Mr. in Mrs. Jcl"' Terlep. 'Poroki sta prisostvo^ la ženinov brat Vincent in gova soproga Alojzija. tovau.isko veselje se je vl'f na nevestinem doku na B1'® Hill, Kansas. — Bilo sreČB0' Smrt na zapadu . Pueblo, Colo. — Dne novembra je tukaj umrl i*1'® mož Joe Golob, ki zaPuSc® mlado ženo in komaj en sec staro hčerko. Poleg njenih tudi očeta in mater, so naročniki A'mer. Slovel in "Novega Sveta". 7jHP"6^ tudi dva brata. — Pokoj"1 bil Član društva KSKJ. že dolgo časa bolan. —_ zadetim sožalje, pokoj«1* večni mir! 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje DR. JOHN J. OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenn« Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan zjutraj do 8:30 zvečer, očal« od 9. P mo Tarzan, drygi misliti, kaj jih čak Tarzan, kakor tudi n tali jetniki, so slušftli. razuuitl je čarovnika pa sa-si samo mogli Nato se je čarovnik zopet obrnil proti žrtvi Jcffu, ki je trepctaji: -.tal skoru na kontu die-1'aroviiik se je vstopil za njim in accl peti ubrcdiyj pcaem. Z dvignjeno roko je pel čarovnik stoječ /a jeffom pred strašnim are-lotn, da je strašno odmevalo iz globine in napolnjevalo jetnike z grozo. Zadaj >>l) jeziku na odru je stal rabelj, ki je Oak a t, tla bo tarovnik nehal peti, nakar bo potegnil oster nož po vrvi za katero je privezana dolyu deska. Dr. Brooks je vzdihoval v strahu in tr. sel. Mary in Bob sta objemala drug drugega. — Nikdar si nista poprej niti v sanjah mogla mislili, da bo-ta oba tako tragično končala. "Niti smrt ne uniči najine ljubezni," je rel Alary Brooks in se oklenila iSubovega vratu, tlub pa odgovori: Četrtek, 1. decembra 1038 'AMERIKANSKI SLOVENEC ■5ESES5 Stran 6 %'2/ Bku: Ena na račun mofkih! POČASTIL "NEZNANEGA VOJAKA" SPOMINI... Oh! ti presneta para ti. Zamerila sem se! Ženice so hude, ker se možički smejejo, češ--da £a ni moškega, ki bi mu še v krsti žganje prišlo na misel. Hm — toda, kaj pa o tistem "loškim, ki je prišel natrkan do-raov, in ga je žejalo. Ko pa je Sel pit vodo, ni zapazil klopči-cka svile na dnu kozarca in ga le z vodo vred požrl. Konec niti se mu- je pa zamotal okrog zob to ko je mož začutil to nit v Usrih, začel jo je vleči ven iz ust, Njenem ven iz grla, oziroma iz Zelodca, ki pa je ni bilo ne konca "e kraja. Ko jo je že par metrov Privlekel ven iz grla, bil je tako Prestrašen, takoj ga je vsa pija-a°st minula in medtem, ko je bil P^Brej le sitnaril nad družino, ^ Pa zdaj začel milo ženo klica-Oh žena, za božjo voljo, hitro hitro pridi, žena! Glej jaz se Ves razdiram--- P,,idiga in n®ka mamica moža, ki se, kot je bilo povedano, kar tako bolj ovija po Pre-serju, danes tukaj jutri tam, nič dela, malo jela. Skoplemo se vsi na voz in naš fijakar požene. Ko se prifuramo že ven iz vasi proti klancu, me mož vpraša, kolike bom plačala. Sem odgovorila da sem že gospodarju plačala 3 kovače. Pravi: plačali ste za voz in konja, kaj pa jaz. Ja — rečem, ko pridete nazaj s konjem, vam bo že gospodar dal, kar vam gre. O — to pa ne bo šlo, reče možak, jaz čem kovača, in to precej zdajle. Oh, sem rekla, saj ga vam ne dam. Štiri kovače za na Brezovco pridit je pa že kar malo preveč. Takole smo se prička-li, in pri vsem tem sem jaz še s strahom "kobilo" opazovala, ki je, menda zaradi našega prerekanja, že kaj nestrpno stopicala. Dajte že pognati, da kam pridemo, sem rekla; pa kaj mi odgovori možic: o ne, kovača gori, ali pa jaz doli. Ko ga debelo gledam, pa se res pripravi, da zleze doli, pa kobili je že tudi menda bilo dovolj, pa smo šli, nič Enkrat pa sem se bila ustavi-j kako- Seveda, tudi kovač je pri-ia Pri stari ženici, ki je na soln- šei Son. Smejale pa smo se, in c'u belila domače platno, katere-pje ona sama stkala pred več etl. Ko sem se že neka j časa podarjala z njo, pride mimo ne- nioški, ki je to mameo nago-°'il in jo med drugim tudi ^ašal, če je bila prejšni dan "a nedeljo, pri maši. Ko mu ftlamca odgovori, da je bila pri toaši, Jo ta moški še vpraša, kak- s"a Pridiga da je bila, na kar mu ^ žena ni mogla nič v naglici v dvoriti. On ji potem reče, po hoditi v cerkev, če si prav c «e zapomni pridige, da nima nieiia. A mamca mu je dala pa "le Primero: Vi pogledite to-le Wat: no, kakor hitro ga namočim pVodo, že ga solnce čisto posuši, če tudi je platno precej po ^u suho, vendar, platno po-po vsakem polivu belejše. Mislila sem si: good for you! r-Aij se ni mamca postavila, če 1 nešolana,, preprosta, pa je e'a odgovor dati na nekako ^sttiehljivo vprašanj e> Zato YUn, kar nič se ne ženicam Sejati. M °v*ča gor _ Jaz dol... 6 Gorenji Brezovici v Presni- *ur' *mam strica in še več '^cinikov. Svetelčov stric, 87 še tako korajžni, člo-cbi jim komaj 70 let prisodil. easa mojega obiska v domo- viiu Pry- m bila tam »ori dvakrat, Ij, ^ 2 mameo, v drugič sama. Dei ('r°Vlrice do Ribjeka smo se Jule z vlakom, od tu do Pre- ^'Ja la "j0:kuj ce|f .pa»Peš. V Preserju sem za-|i1n.>rati, da me že noge bo- ne bi, vsaj samo pogled ^o pot iz,Preserja do Gor. (l0,n;OVlce. ki se iz Preserja kaj vek ! V'tli' dovolj, tla dobi člo- seni m,,Hvlične noge. Jamrala v*elj | ^Hsa> ('a s0 mamca *Ha , arn v Preserju k eni njeni lo^i ' in Poprašali, če bi se da-<>! Voz dobiti, češ, Amerikan- Vca8uje" če bo mogla priti ezovico. Ko je šel mož te Kakj, 'B P°zvedeti in se vrnil čez to orpi Nte 1)OVo-l>e1IUljsl minut, je nama 5sa t,;.a Hri io pa vaše; celo pot '"'Uv,,;"111 Premišljevala, kaj je -Sa" av moje, šele ko so mi H «8 (lobi 'fur urju't1 lli 'rilo Draščovga fi- L-iv,.-, Ul11' Vseeno se jim je dobiti po aanili, sem vedela pri rju voz za tri kovače, a J*k| da ob i I :0(ju lurui\m' ni bilo za dobiti. Jo ,i Torej v Preserju K" ' enega starejšega še kako, potem ko nas je prvi strah minil. Sama sem se zdela podobna tistemu možu, ki mu je žena umrla, in ko so jo že pokopali, je pa začel mož z groboko-pom "glihati", češ, da je grobo-kop preveč računal. Ko je grobo-kopu bilo dovolj "glihanja", pa zasadi jezno lopato na grob in zarentači: "Še en goldinar doli, ali pa žena gori." — Hm, kaj se če, takšno je življenje. Na Brezovici sem tudi eno slišala, dasi nedolžna, sem se ji od srca nasmejala. Moj bratranec nikakor ni mogel svojih visokih novih čevljev obuti, vlekel je in vlekel, pa ni šlo. Pa se na vse zadnje razjezi ves nejevoljen: permejdun, saj pa rejs še obu ne bom tehle čevlov dokler jih ne bom prejt vsaj en par dni nosu. In — ko že po Brezovici hodim s pisanjem, pa naj še omenim, kako zelo se je bil naš chikaški slov. mlekar Mr. Wen-cel postavil tam na Brezovici, ko se je bil par dni preje mudil pri svojem stricu. Cela Brezovica je govorila, da je bil še en Amerikanec tam gori; "fejst" gospod, so rekli. In — kako je stric ponosen na čebelnak (pa tudi na stričnika) ki si ga je, kakor je sam povedal, postavil po "posredovanju." Mr. Wencelna. Naročil mi je stric, da naj povem Mr. Wencelnu, da se mu lepo zahvaljuje za ulnjak in da naj pride še na med. Pomenki 8 stricem... S sorodniki, posebno še s stricem, smo se dosti pogovorili. Skoro ganljivo je bilo, kako so 87 letni stric poslušali verno, ko sem jim govorila o Ameriki in ameriških razmerah. Ko sem jim opisavala ameriške nebotičnike, vrvenje avtomobila, delo in brezdelje, ameriške slovenske naselbine, in dobrote in težleoče, rekli so: veš, Mice, nisem mislu, da so takšne stvari po svetu ali pa da bom še slišu od njih; vendar, vidiš, dobro se mi zdi, da vem tudi o tem pralno bo treba v grob. Ko sem jim omenila, da poj-demo Borovničani čez en teden na Sv. Goro, so rekli: veš, Mice, tam je pa lopo, tam sem tud jest bi v še kot mlad fant, I. 188.'!. Nas je šlo več, kakih 40 moških in žensk. Sabo smo vzeli kruha in brinovca, pa smo se odpravil) peš na sv. Goro. O, to je bila dolga, težavna pot. Matere, ki so obljubilo svoje otroke na to božjo pot, so tudi bile med nami z dojenčki, ampak jih je dosti omagalo, da niso mogle do cilja. Cez tri dni našega romanja so imeli nekateri že vse krvave in žuljeve noge, in niso niogli naprej. Spali smo v senu po kozolcih in štalah, kamor so že nam ljudje odkazali, kb smo za "jer-perge" prosili. Naa zivez je bil Gen. Pershing, ko je na dan premirja položil venec na grob ''neznanega vojaka", s čimer je izkazal čast' vsem tistim vojakom, ki so padli v svetovni vojni, a njih identiteta ni bila ugotovljena. črn kruh in brinovec, a jaz pa, ki mi še nikdar ni bilo za nobeno žganje, sem si pa z brinovcem vsaki večer noge zribal, in sem kar s spočitimi nogami drugo jutro pot nadaljeval. Na sveto Goro jih je prišlo komaj polovica od začetne skupine, drugi so omagali, katere pa so dobri ljudje pod streho vzeli in so jih obdržali toliko časa; da je družba s sv. Gore nazaj prišla, in so šli potem skupno domov. Vzelo jih je čez teden dni, predno so prišli nazaj na svoje domove. Zanimivosti o Sveti Gori Že večkrat preje, ko sem po slovenskih gorah, hribih in holmcih opazovala bele cerkvice, katere so bile pozidane po naših prednikih, in "tudf sedaj, ko so mi stric na tako preprost, zato še iskrenejši način pripovedovali o žrtvah, ki so se v prošlih letih doprinesle v znak globoke vere, vse to me je globoko ganilo. Stric so mi tudi dali knjižico, v starem tisku tiskana 1. 1845 v Vidmu, z dobesednim naslovom "Sazhetik zerkve in kloshtra na sv. Gori nad Gorizo". V njej se opisuje, da je 1. 1539. pasla živino revna deklica Uršula Fer-ligoinica blizu vasi Gargaro na gori, katero so takrat Lahi Monte del I Aqua, to je: vodeno Goro, Kranjci pa zaradi ogromnih škal, Skalnico, imenovali. Bilo je na soboto ,dan Materi božji posvečen, zato je dekle pobožno molilo v čast Mater božje. Prikazala se je dekletu Mati božja, ki je deklici povedala, da bo Ona milosti delila narodom, ki se bodo k Njej zatekali na tej Gori. "Pojasnuje se v knjižici, da to je bilo v času, ko je vera zelo pešati začela, ko ne je zlasti nauk Martina Lutra širiti začel. Tisti-krat je bil sv. oče Pavel III. pa pež in Karel V. cesar Avstrije. Dekle je o prikazni ljudem po vedalo, pa je bila raditega preganjana, večkrat v ječo vržena, pa vselej čudežno rešena. Vseeno, po večjih dogodkih, so še : istega leta postavili kapelico na to mesto, a veličastno cerkev pa dogradili do 1. 1544. Ko so na gori kopali za podlago cerkve, so naleteli na štirivbgeljni kamen, na katerem so bile vklesane besede angeljevega češčenja: Ave Maria, gratia plena, Dominus tecum. Češčena Marija, milosti polna, Gospod je s Teboj. Še več drugih predmetov da je bilo skopanih, kateri vsi spričujejo slavo nebeške Kraljice, in kateri so bib že preje in tudi sedaj v novi cerkvi, seveda v kolikor jih je še ostalo nerazbitih po vojni, vzidani v stene tako, da jih ljudstvo lahko vidi. :— Kakor se iz te knjižice razvidi, šo o početku te romarske poti večina italijanska imena omenjena, ki so se še posebno zanimali za zidavo cerkve, kot. Kardinal Marko Gri-rhani, škof Portuanski in Patriarh Akvileje, pozneje se zavzel za cerkev tudi Patriarh Di-onis Delfino. Piše pa se tudi, da je bil avstrijski cesar Karel, prvi poglavar te dežele, ki je izročil cerkev in samostan na sveti Gori v oskrbo manjšim bratom reda sv. Frančiška, kateri jo še danes oskrbujejo. Zgodovinar piše dalje, da sc je ta veličastna cerkev, ki je bila dozidana 1. 1544. in ki je stala petstotisoč goldinarjev, začela razsipati v I. 1786. Redovniki so morali zato tudi samostan zapustiti in so se pres.lili v Gorico, a čudodelna podoba pa je bila prenesena v farno cerkev v Solkan. Razpadajoče obzidje je bilo sedaj prodano za tisoč pet sto goldinarjev. A ljudstvo je pa še kar nadaljevalo romanje in jokalo na teh razvalinah. — Goriški meščani, s pomočjo grofa Turna so Cas za božična darila je tukaj Za Božič se bote spomnili svojih domačih z malim darom. V takem slučaju se vam priporočamo, da pošljete svoje denarne pošiljke potom nas. Denar dostavljamo točno brez vsakega odbitka na doin prejemnikov po pošti. Ob izidu tc številke so bilo naše cene: Za 100 Dinarjev..........2.50 ZA 200 Dinarjev................$ 4.8.S' Zvl 300 Dinarjev.............. $ 7.20 Z j 500 Dinarjev .......... 311.60 Za 1000 Dinarjev .......... $22.50 Za 2000 Dinarjev................ $44.50 V ITALIJO: Za 50 Lir Za 100 Lir Za 200 Lir $ 3.25 $ 6.30 $12.00 Pošiljamo tudi v amerikanskih dolarjih. Za dnevne cene valutam glejte v dnevnik Am. Slovenec. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1819 W. Cermak Road, Chicago, Illinois se obrnili na cesarja Franca I., starega očeta Franc Jožefa, da bi smeli zopet cerkev postaviti. Dobili so od cesarja pomoč in dovoljenje 14. mraca 1793. Maja meseca istega leta se je popravljanje in obnovljenje cerkve pričelo, septembra meseca so pa že prenesli čudodelno podobo iz Solkana nazaj na sv. Goro. Pisec piše dobesedno: Nad tako hi-trofsjo fe bo mogel vsak savseti, kter premisli, kako sterma in sa-pushena je gora, na kteri je zer-kev izsidana in kako tesko se tje-gor kaj prenasha.—Sedaj je bila ta cerkev obnovljena s stroški do sto tisoč goldinarjev in pisec zopet piše: Vsak, ki na sveto Goro pride, se mora čuditi, kako se je mogio toliko sezidati ob času splošne revščine, in nadlog, katere so ravno takrat dežele zasedale. Bila je v vseh rečeh draginja, ko je toliko domačih vojščakov skozi deželo hodilo, katerim se je moralo živež dajati ; in ko so se sovražniki želeli teh krajev polastiti. Vendar, z darovi dobrotnikov se je v teh težkih časih postavila cerkev in samostan. — Po preteku približno 130 let pa jo je svetovna vojna do cela pomandrala in zbrisala sled za njo, in še več, sovražnik, ki si jo je že pred sto leti želel polastiti, si jo je tudi prilastil in je sedaj on pozidal novo veličastno cerkev, a zidana je na s slovensko krvjo oškrop-ljeni Gori, pred stoletji Škalnico imenovani. — Torej, takšne-le spomine so mi Svetelčev stric zbudili, ko sva se pogovarjala in ko sem njihno starodavno knjižico čitala. Sem se tudi mnogokrat na njih in njihno romanje zmislila potem, ko smo mi Borovničani romali na sv. Goro. Kolika razlika. Vendar — modrovala sem takole: Saj Bog že ve, kako težko so ti-le reveži krog mene spravili 150 din za vožnjo skupaj, a spravili so jih — zakaj ? za božjo čast. Torej_ se le moramo časom prilagoditi. (Konec, jmkodiijic). Najlepše božično darilo je, če naročiš staršem, bratom ali Sestram za eno leto "Amer. Slovenca", ali pa mesečnik "Novi Svet"! IZ SLIV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) je pocenil popravil. Iz Granden sem jo mahnil proti Springfield, Mo., ki je precej lepo mesto. Kakih 40 milj proti zapadu je mesto Van Buren, ki je tudi lepo in na vzhodni strani tega mesta je na malem hribu lep grad. Skozi mesto teče lep potok in cesta 60 vodi naravnost na cesto 14 proti Joplin, Mo.— Naprej od Van Buren je še več lepih mest, ki so pa po večini stran od državne ceste. — Joplin je precej lepo mesto blizu države Kansas. Od tam vodi cesta 57 do Frontenac, Kans. in naprej do Franklin, potem se pa zgubi proti zapadu. Po mestih kot so Pittsburg, Franklin, Arma, Cherokee, West Mineral, vse bolj slabo dela. Rojaki po Kansas so postrežljivi, samo škoda,da/ so sarni siromašni. Rojak Kacin ima lepo fartno in lepo napreduje, tako tudi Jože Oblak na Arma. — Rojakinja Blatnik in njen soprog sta že skoro 80 let stara, toda oba še vesela in postrežljiva, kakor tudi rojak Oblak. — V Cherokee sem bil prav lepo p os trezen. Od tam sem se podal v West Mineral, kjer je kakih 10 »slovenskih družin, ki so zelo postrežljivi do rojaka in radi podpirajo svoje rojake; tako rojak Bizjak, Miss Gobec in drugi. — Jože Stepancich v "Chena doha" ima lepo farmo. Je že star naročnik Amer. Slovenca in njegova soproga je sestra Mrs. Ba'm'bich iz Fr,e-donia, Kans. Tudi tukaj sem bil dobro postrežen in hvala, ki ste mi šli tako na roko. Naj vam Bog stotero poplača. Iz Fredonia, Kans., sem jo mah-ril proti Wichita, Kans. ki je lepo mesto in največje v Kansas. Cesta proti Liberal je lepa in ravna. V mestu Wichita je tudi nekaj slovenske mladine, ki je pa nisem iskal. Tam je tudi precej tovarn in še precej dobro obratujejo.Sto milj od tam je Liberal, ki je blizu države Colorado. Je lepo mesto in ima široke ulice. Mesto ima tudi cementno to- Naznanilo in zalivala Pctrtih src naznanjamo vsem našim prijateljem in znancem; tužno vest, da je, previdena z sv. zakramenti, po kratki bolezni za vedno preminula naša ljuba mati in soproga Mary Kohal, (ROJ. POGAČNIK) v ponedeljek, dne 17. oktobra 1938, v bolnišnici sv. Antona v Chicago, Illinois, Pokojna je bila rojena 15. avgusta 1874, v Škofji Loki na Gorenjskem. V Ameriki je bivala od leta 1906. Njen pogreb se je vriil po cerkvenem obredu iz hiše žalosti v cerkev sv. Štefana in potem na pokopališče sv. Jožefa, v River Grove, Illinois. Tem potom želimo izraziti vsem našim prijateljem in znancem najiskrenejšo in riajprisrčnejšo zahvalo za vse,.karkoli je kdo titoril za pokojnico, bodisi tekom njene bolezni, bodisi ob času smrti in ob času, ko je pokojnica ležala na mrtvaškem odru, ko ste jo prihajali obiskovat in kropit ter molit k njeni rakvi v ula-gor njepe duše. Hvala vam vsem in vsakemu. Najlepša hvala g. župniku, P. Aleksandru OFM, za lepo opravljene cerkvene obrede v cerkvi kakor tudi na pokopališču. Hvala tudi vsem drugim navzočim duhovnikom, Najlepša hvala pcvccm cerkvenega zbora, ki so sc udeležili sv. maše, in pevovodju za krasno petje. Najiskrenejšo in najprisrčno hvalo izrekamo društvu Marij? Pomagaj, štev. 78, KSKJ., Družbi sv. Mohorja, društvu Žena in Mater in podružnici štev. 2, SŽZ. za veliko vdeležbo pri molitvi, za krasne vcnce in sv. maše. Najlepša hvala vsem onim, ki so naklonili ob tej priliki tudi maše v korist pokojnice, kakor tudi onim, ki so darovali vence. Najlepša hvala vsem, ki so šli s svojimi avtomobili na pogrebni rprevod. Hvala iskrena vsem in vsakemu. Lepa hvala vsem, ki so in še pošiljajo sožalna pisma in karte iz raznih drugih naselbin Sirom Amerike. Žalujoči ostali: FRANK KOBAL, soprog; JOSEPH, sin. Chicago, 111., 28. novembra 1938. VX;.- varno, kjer izdelujejo cevi za kanalfe in tudi glinaste cevi in še precej dobro obratujejo. — Od tam sem šel v "Boys City, Oklahoma. Od Wichite pa skozi ko sem potoval po Kansas, je bila vročina do 100 stopinj, da sem moral vedno zrak spuščati iz gumijastih cevi na kolesih, pa sem še imel težave. Kakor hitro sem pa prišel v Boys City, se je veter obrnil in je postalo naenkrat hladno, skoro mrzlo. Imel sem po hribovitih cestah precej te-žAv, ker cesta, ki pelje na Raton, New Mexico je silno slaba. Celo preko grabnov sem moral voziti, ker so bili mostovi pretrgani. Kljub tem zaprekam sem srečno privozil v Raton in bil pri rojakinji Pau-lič lepo postrežen -ter sem tam tudi prespal. Od tam sem se podal v Maxwell, kjer je pa samo šest Slovencev, ki so dobri in prijazni. Šel sem tudi na Towsen kjer so premogovniki, kateri pa slabo obratujejo. Samo ena slovenska družina je tam, ki pa imajo zalo hčerko, da j,e v resnici škoda tako lepe deklice, da je v takem kraju. Tam je preko 200 hiš praznih in jih zelo ceno prodajajo. Je tam tufli nekaj Hrvatov, ki so pa vsi siromašni, ker nič ne delajo. — Podal sem se naprej do premogovnikov Kellev, kjer jo 12 družin in nekaj pečlarjev ter nekaj Hrvatov. Takrat so ravno sna-žili rov in so v kratk°m nameravali pričeti z delom. Hiš je pa tam praznih do 300. —-Še v tretjo premogarsko naselbino sem jo mahnil, kjer je bilo nekdaj veliko Slovencev in Hrvatov, pa so sc vsi razkropili na razne krajo za boljšim kruhom. Ostalo je le še kakih 14 družin Hrvatov in par slovenskih družin. — Zopet sem' se podal nazaj proti Raton in od tam na Morley, nekdaj velika slovenska naselbina, sedaj pa mala, ker rov ne obratuje, komaj po par difi, a^-Uden in še tedaj tako malo zaslužijo, da niso n-«č na boljem kot oni, ki delajo na relil'u. — Mesto Trinidad je šfl precej lepo mesto kjer ;e precej Slovencev, ki so vsi radodarni in radi postrežejo s čimer morejo. Rojak Hribar ima lepo šolane otroke, ki še dobro govore slovenski jezik. Enako tudi Jack Tomšič. Sin mu dela v garaži in je dober -strojnik, hčerka je pa usmiljena sestra v bolnišnici. — Tretji ro-jak ki sem ga obiskal je Frank Žnideršič. Njegovi otroci pa govore slovensko kot da so prišli šele zadnje leto iz stare domovine, iz Rionice; tudi med seboj govore slovensko. Rojak ima dve lepi farmi in blizu 100 prašičev, kateri nekateri tehtajo do 600 funtov in tudi več. Sklenem to moje opisovanje s prisrčno zahvalo vsem rojakom in rojakinjam, s katerimi sem se srečal. Najlepša hvala pa tem, ki so me tako lepo sprejeli in mi postregli. -o- ŠE VEDNO SE BOJE Na Angleškem se na vso krip-lje pripravljajo, da bi bili zavarovani zoper plinske napade iz zraka. Ne le, da delajo silo dobi 'a plinska zavetišča, ampak tudi plinske maske za ljudi in živali izdelujejo na veliko. Sedaj se je plinskih mask polastila celo ženska moda. V nekem londonskem modnem listu je znana modna pisateljica zapisala tole poročilo: "Na Regent street pripravljajo sedaj plinske maske v vseh barvah, ki sc bodo prilegale vsaki barvi damske obleke. To je narekovala dejanska potreba, ker so datne zelo povpraševale po takih plinskih maskah, ki bi jih lahko nosile pri oblekah te ali one barve." Morda bi bilo res umestno, ko bi dama, ki ima take želje, v primeru sile in potrebe ostala sploh brez plinske masive. -o-- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jira ga priporočite, da sc nanj na« roce! ^.iittiiJ-ai'Utf.' m.....lid f ML L y ihi »fiMWft i ,r ■■fw t n M mri m nf mi .........»*■ ' '«" ' • • -''tl' "•>! j 'ry i.,, in .1 lianlilil T»<' 1H:'lh jl'i ;>ii»- ^MERlKANSKl SLOVENEC 1 , Četrtek, 1. 'd^embra 1.988 Jj i Tovarna novega človeka i i - -y'^ —• '- ■ .....■■■ -■ ■ ■ ■■■ POSLOVENIL LEOPOLD STANEK mtSSiM < ____ < Spomnila se je: ko je šla danes po vodo, se je zapletla z novo čevljar-jevo ženo v daljši pogovor in ko je odhajala, ji je ta dejala: "Oh, državljanka, kako bledi ste postali in takšne kolobarje imata* pod očmi! Hoditi morate več na sveži zrak in ne smete toliko delati!" Leden mraz je stresal njene ude. Oh, to je tisto, kar me muči! Ne bo me več ljubil! Ne more me več ljubiti, odkar imam te strašne temne kolobarje pod očmi, odkar mi gube kakor pajčevina preprezajo obraz! Moj Bog, jaz pa ga tako ljubim, tako rada ga imam, pa naj bo kakršen hoče; ljubim ga takšnega, kot je, in takšnega, kot bo nekoč. Njega, njega, za vso večnost! — In on, on ne ljubi mene, on ljubi samo mojo trenutno lepoto! Tamara je zopet vzela zrcalo v roke in pričela znova opazovati svoj obraz. Stenj sveče se je zvil v kepico in plamen je zdaj zagoreval v dolgih, močnih sunkih, zdaj zopet čisto upadal. Vse prestrašene so gledale Tamarine velike, zelenkastosive oči v steklo in zdelo se ji je, da so postali kolobarji pod očmi velikanski, temnosivi, kot bi se vidno večali in hoteli prekriti ves obraz. Ne, takšne me ne more ljubiti! je zakričalo v njej; takšne me ne more ljubiti nihče, nikomur se taka ne morem pokazati! , ' Hitro je upihnila luč, legla, se splazila pod odejo in zavila glavo v svojo ovratno ruto. Skoraj dušila se je, tako zatohlo ji je bilo, toda ni si upala pomoliti glave izpod odeje; bala se je, da bi jo kdo videl. Vso noč ni zatisnila očesa in je napeto razmišljala o tem, kaj bi ukrenila, da bi je nihče ne videl s tem groznim, spačenim obrazom ... Naslednje jutro je vprašala gospodinja, nova čevljarjeva žena, stoječa pred zaveso, ki je ločila Tamarin kotiček od kuhinje: "No, kaj pa je s čajem? Ali ga danes ne boste pili? Jaz sedaj odhajam na delo! In tudi vi bi šli lahko malo ven iz tega vlažnega kletnega zraka! — Sicer lahko še zbolite!" "Že dobro, šla bom pozneje ven!'' je odgovorila Tamara, toda mislila si je: tako neumna vendar nisem, da bi se kazala ljudem s temi gubami. Ne! Ce se vrne, po-rečem, da sem se sprehajala, a so me pričeli boleti zobje in sem morala leči v posteljo. Nič bi ji sedaj ne moglo biti ljubšega kot pogled v zrcalo; toda imela je strah pred njim: kaj, če so gube medtem postale še globlje? Dolgo se je premagovala, toda končno je vendarle zmagala želja, da bi si bila na jasnem. Medtem je postalo čisto svetlo in sonce je pričelo prodirati oblake. Z naglo kretnjo je vzela zrcalo in se pogledala vanj — oh, groza! Še slabše je postalo vse, nego si je predstavljala. Begala je po malem prostoru sem in tja, kakor bi jo preganjal zli duh. Kaj naj stori? Mar naj gre k zdravniku ? In kako naj mu tudi ob-jasni, da je to zanjo vprašanje življenja in smrti? Tamara je zlezla zopet v posteljo in si glavo tesno zamotala v ruto. Skrivala se bom tu, dokler se bo le dalo, si je mislila. In ko ne bo več možno, tedaj, tedaj ... Toda kaj bo tedaj, na to ni mogla najti odgovora. "Poslušaj, z našo stanovalko nekaj ni v redu!" je dejala zvečer tovariš Utočkina svojemu možu. "Ves dan leži v postelji, z glavo zavito v ruto in mi niti ne odgovori, če jo kaj vprašam. Nič ne je in tudi vode ne pokusi!" Mož je vznemirjen vstal in oba sta stopila k zavesi. "Tovariš! Tovariš!" je dejal čevljar z negotovim glasom. "Zakaj ležite ves dan? Iti bi morali vendar nekoliko ven, da bi se naužili zraka!" "Zobje me bole! Bila sem itak pri zobozdravniku!" je odgovoril glas izpod odeje. "Gos neumna!" se je obrnil tedaj čevljar k svoji ženi. "Ce koga zobje bole, ga je treba pustili v miru, to bi že lahko sama vedela!" Čevljar je zopet sedel k svojim podplatom in petam, žena pa se je pripravljala za odhod! Mlada žena je vsak večer odhajala k nekakim sestankom — tako vsaj je zatrjevala. Globoka, skoraj strahotna tišina je nastala v prostoru, ko je žena zaprla vrata za seboj; hotel je že zaklicati: "Matrjona, pripravi samovar!" Toda pravočasno se je še spomnil, da je vendar ločen od svoje Matrjone in da sedaj nima nikogar, ki bi mu pripravljal samovar, nikogar, s komer bi govoril, nikogar, da bi ga pretepal. Nova žena je sodelovala pri gradnji države in se ni brigala za svojega moža. Globoko je vzdihnil, pljunil na pod in sam vstal, da bi si pripravil samovar. Pri tem se je urezal v prst, si zadri treščico in vlil vodo poleg posode. In ko je končno vendarle prišel do tega, da bi podkuril, ni mogel nikjer najti vžigalic. "Hudič naj vzame to!" je godrnjal. "Ves dan pohajkuje po vseh mogočih sestankih in Bog ve, kod drugod še, jaz pa sem sam in ne dobim nobene poštene jedi. Za vraga, kako pridem do tega?" • Nenadoma ga je obšla sijajna' misel. Urno je oblekel svoj suknjič in površnik, si nadel čepico in odšel proti GubZagsu... Uro pozneje sta sedela oba, on in njegova Matrjona, skupaj na klopi in se kar nista mogla do sita nagledati drug drugega. "Pristavi vendar samovar, Matrjona!" je končno dejal s širokim, zadovoljnim smehljajem. "In če mi tvoja nova izpraska oči ali pa me polije s kislino?" je vprašala. "Kar poskusi naj! Moja pravica je! Ce se hočem poročiti, se poročim, če se hočem ločiti, se ločim!" — Ko je potem proti enajsti uri prišla iTtočkina in jo je spremljal zelo sumljiv dečko, se je čevljar v sobi razkoračil, potisnil roke v žep in dejal z mračnim obrazom in kar moči surovo, kakor bi dejal samemu sebi pogum: "S tem vam naznanjam, državljanka, da sem se danes opoldne ločil od vas in da je moja prejšnja žena postala zopet moja soproga!' (Dalje prih.) Mit.ŠiU LfedUA NI vti ČdfftfefettA V tefriifm io Se predstavniki nemške ih Vlade žedinili, da se opusti ljudsko glasovanje v zasedenih predelih po nemški vojski. Zaradi tega je postala mednarodna policija v teh krajih odveč. Angleška vlada, ki je ponudila za vzdrževanje miru in reda v glasovalnih občinah 1200 članov Britske legije, je legio-narje odpustila domov. -o- DOLGA POT MAČKE Neki švedski kmet se je preselil iz Vardala v Jernaker in je vzel s seboj tudi svojo dveletno mačko. Živali pa menda ni ugajalo v novi domačiji, zato jo je potegnila nazaj v stari kraj, ki je nad 100 km oddaljen od novega bivališča. Ljudje so postregli mački, ki je dokazala izboren orientacijski čut, z mlekom, smetano in mesom. Pisano polje J. M. Trank Iveri. Hudo pada po Judih v Nemčiji in Italiji, še kje drugje jih grelo gledajo. To ni noben antisemitizem več, ali vrlo malo ga je posebno pri Nemcih. Do komunizma so bili v splošnem Judje sumljivo prijazni ali vsaj hudo hladni pri kakem odporu. Znani rabi Wise je pred amerikanskitni študenti rohnel -zoper fašizem, pa niti besedice ne črhml zoper ruski komunizem, ki je gola farza vsakega demokratizma. Kjer so res komunisti, prevladajo krivi nosovi, to se vidi celo po-gostoma na fotografijah, ki kažejo —- antifašiste. Ne bodo i zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Lepo Božično darilo Za očeta, mater, sestro, brata, sina ali hčer, ali za prijatelja in prijateljico je lep rožni venec Za omenjene in druge slične namene imamo v zalogi raznovrstne rožnevence. Naj navedemo nekatere: štev. 34. "ALL STERLING SILVER ROSARY" (krasen srebrni rožnivenec, v črni barvi, pripraven za moške in ženske ............................................................$2.50 Štev. 17. "KRASNI SKIOPIČNI ROŽNIVENCI", ki imajo v jagodah za očenaše vdelane skiopične slike Križevega pota. Dobijo se v črni, plavi, vijolični in zeleni barvi.........................-...................................$1.50 Štev. 108. "KRASEN PEARL ROSARY" z lepim posrebr- nenim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta $1.35 Štev. 97. LEPI "THE GUARD RING ROSARY" iz belih pearl jagod, posebno trpežno okovani, z lepim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta............$1.25 KRASNI ROŽNIVENCI, delani iz lepega barvanega stekla v beli. rudeči, rumeni in zeleni barvi. Pripravni za moške in ženske, fante in dekleta. Priprostejši po........................ 75c Bolje kovani z lepšimi križi....................................................$1.00 LEPI ČRNI ROŽNIVENCI z pozlačeno ali posrebrnjeno verižico za ženske in moške. Priprostejši.......................... 50c Bolje,kovani z lepšim križem^................................................. 75c DRUGI CENEJŠI RAZNI ROŽNIVENCI: Štev. 38. Črne barve, z okovanim lesenim križem............ 60c Štey. 105. Pearl Gold Rosary, z lepim križcem................ 50c - Štev. 106. Lepe vijolične barve, z lepim križcem.............. 50c Štev. 102. Beli rožni venec z lepim križem.......................... 50c Štev. 146. Lep črn rožnivenec, za moške in fante............ 45c Štev. 103. Lep beli, z lepim križcem..................................... 25c Naročila za božična darila sprejemamo do 16. decembra, ker poznejša naročila, radi obilnega prometa pred prazniki ni mogoče do časa dostaviti. Pri naročilih naj vsak navede štev. rožnivencev ter kake barve se naj pošljejo, da bo mogoče pravilno postreči. K naročilom je pridjati potreben znesek. Po C.O.D. teh pošiljatev ne pošiljamo, razven, če želi prejemnik, da se stroški za C.O.D. zaračunajo njemu, r- Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Krasne Božične JASLICE si lahko naročite iz naše Knjigarne in sicer od 15c. naprej. PAPIRNATE JASLICE: MALE OBLIKE, komad ................'......................................15c ZBRIRKA PASTIRCEV, jaslice, ki se sestavijo.. 25c MANJŠE OBLIKE, lepe umetne jaslice 35c SREDNJE OBLIKE, lepo umetno narejene, komad.......50c LEPE JASLICE iz trdega papirja...................$1.00 ZLOŽLJIVE JASLICE iz močnega trdega (Cardboards) papirja, 16 kosov skupaj, zavzamejo 4 in pol čevlje dolžine, ko se stavijo. Trpežne najmanj za deset let............. $2.00 SESTAV Ž A JASLICE: Pastirčki narejeni kot kipi, brez štalice, ki se sestavi na mizi ali kosnu in predstavlja krasno sliko svetonočnega prizora. Ti sestavi stanejo: MALE OBLIKE .......................................................$1.50 SREDNJE OBLIKE ..................................................................$3.25 MALO VEČJE OBLIKE ..............................$5.50 Naročila se sprejema do 16. decembra. Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu kakšne jaslice želijo in za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po C.O.D. teh naroČil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za C.O.D. nositi sam. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois vsi Judje komunisti, ampak kjer morejo nastopati, kakor pri nas, so komunisti močno judovski. Vsi Judje pa niso komlmišti, to stoji. O Rusiji je znano, da so Judje stali v prvih vrstah. Zdaj radi molčijo, in znani Izak Don Levi-ne je opiral Jude vsaj glede Rusije in kazal na preganjanje, in Walter Duranthy, ki baje vse pojasni pri Rusiji, je zapisal: "Stalin je postrelil več Judov v dvleli letih čistke, kakor je bilo postreljenih ves čas v Nemčiji". Bodimo pravični. Vsi Judje niso komunisti, to je bajka, natolcevanje, le sami so krivi, da je svet splošno o tem uverjen.. Tudi Italija jih precej prijema. Krivice nikomur. Tam je vrlp zanimiv pojav. Sila kole lomi, in mnogi Judje res ne vejo, kam naj se obrnejo. Ker se jim delajo očitne krivice, se morajo vsakemu smiliti. V Italiji pristopajo v katoliško cerkev. Težko bi bilo dognati, koliko gre pri tem za golo versko' opredeljenje, katoliško versko resnico. Morda sila le privede tega in onega, da se vsaj pobriga, kje je resnica, in če tak prestopi in se drži katolicizma tudi v življenju, utegne na veke Boga hvaliti radi preganjanja. Vse pa ne bo tako. Morda ni izmišljeno, da se je dal kak Jud tudi pc večkrat krstiti radi — krstnega darila. Vse ne bo zlato, to kažejo navodila laških škofov na župnike, da morajo zelo previdno postopati. Tako ali tako. Pojav je zanimiv v drugem oziru. Res čudna je usoda Judov. Francoski miselc Maintain ni zastonj omenil nek "misterium sanguinis", skrivnost krvi. Ali niso Judje upili: "Njegova kri nad nas in naše otroke?" Krščanstvo je bilo "Judom v pohujšanje", oficiel. no judovstvo je katoličanstvu vedno nasprotovalo že od po-četka. Odkar se jim je odprla širša emancipacija, so stali v prvih vrstah vsakega liberalnega, veri nasprotnega gibanja, tako pri političnem liberalizmu najgrše vrste, marksizmu, socializmu, boljševizmu, komunizmu. Mnogokje so bili odločilni voditelji. V svoje roke so jsnali dobiti vse vplivno in katoličanstvu nasprotno svetovno časopisje. Odločilen je bil njih vpliv v raznih framazonskih ložah, protiverskih ustanovah. Nenaravni in opolzki tisk je bil njim molzna krava pri človeških strasteh. Morda ni res. da bi bili skušali dobiti ves svet pod svoj vpliv, ampak velik vpliv jim je pripadal. Hudo ponosno so nosili glave, kjer so^se čutili varne. V času liberalizma^ v Avstriji so naravnost predrzno pisali o cerkvi. Prav pri t;em pogubnem vplivu na verske sloje se je porodil tudi pravi in opravičeni 'atvtiseiiiitizefrL, ki je muogokjo 'le danes Ves fia mestu. Edino lena tem pdgubneft judovskem v p 1 i v u in gospodarski prepohdieranci sloni moj ^ faj-mošterski antisemitizem,ki dela preglavice celo ko'mradom pri "Napreju", da so skoroda v skrbeh radi ir daman j a moje antisemitske duše. In v splošnem antikatoliško judovstvo prihaja zdaj v katoliško cerkev, ali vsaj čuti, da najde tam zatočišče. Čudna pota. Ravno vidim. Ni zamerili, da kakemu Judu zavre kn< Nemci ravnajo grdo, nečloveško. V Parizu Se je dogodil političen umor. Radi enega ,luda, ne morejo biti krivi drugi ali celo vsi Judje. Go.ebeW je maršal brez vsake bitke aH jfm'age,najmanj korajžnega se mora. pokazati, in tako je za zločin enega, in menda C?10 poljskega Juda, naložil vsem nemškim Judom "vojno kon-tribucijo" samole za en bil j o" mark, zlatih seve, kar bi pri nas $400,000,000. Koliko so si Judje med Nemci prid0" bili, bi se težko dognalo, ampak taka vsota in tak_P°vod_ nresega vsako dosedanje mišljenje na svetu. Kaj boš^ ki pravijo, da so blagajne do prazne, m'enda tudi želo ci. Svaka sila do vreln'ena, tudi Judje pri tem pregovoru m* so izvzeti. Vpliv na ško nemškega naroda se lahko ralizira na drug, najmanj o veški način. Morda so bili Ju je le prevzetni, ko so koraka lu hvalisanega liber3 ^ tem mnogokaj za" i? Nebu- na c zma in a - .. grešili nad Ne'rrici, ampak SJ ^ ki se jim zdaj dela, bo P gotovo našla tudi svoje me", kakor ga je še vsaka- ^ naj je sila nad kakim Jlld° ali ciganom. Našim čitateljem ročamo, da smo P jeli zalogo Pratik za leto ^ in sicer obe vr^1 Blaznikovo kakor tudi Družini Obe vrsti ste zelo^ nimivi in ju kras* vilo lepih slik. čite si jih takoj* ler ne poide Vsak komad ^ poštnino vred $5 cento* Naročajo se knjigarna , A MER. SLOVEN® 1849 West Cermak * CHICAGO, Slovenske Božične razglednic si naročite lahko od naše Knjigarne: 4<>c NAVADNE DOPISNICE (karte), ducat..................... ^ TRI DOPISNICE ...........................................................'""' RAZGLEDNICE (Folders) manjše oblike s kuvertam"^ zelo lepe, ducat .................................................. POL DUCATA ............................................. RAZGLEDNICE (Folders) večje oblike s kuverta ^ zelo krasne, ducat .................................................... ^c POL DUCATA ........................................................ ......35 c arfli. NaroČila sprejemamo samo zaloga traja. K naročilom je pridjati potrebni znesek, Money Ordru. do 16. DECEMBRA al> znamkah doklef al» Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, IlK»olS