DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne irankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaSa mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 47
Sreda, 13. junija 1934
Leto IX
Ob desetletnici smrti Giacomo Matteotti-ja
10. junija 1924 — 10. junija 1934
Umor socialističnega poslanca Matteotti-ja je samposebi kriminalen roman. Ni nam do tega, da interesantno opisujemo zločin, pač pa, da se spominjamo ob tej priliki, kaj pomeni ta žrtev v dolgi vrsti žrtev v boju za svobodo in socialno pravičnost. Mučeništva soialističnih bojevnikov so znak ponosa, bojevitosti in trdnega prepričanja. Tako je bilo v prvih početkih socialističnega gibanja in tako je danes v dobi fašistične zablode in teme.
Uboj Matteotti-ja ima pač še drugi pomen. Ta umor pomeni pričetek novega poglavja v velikih socialnih bojih sedanje dobe. Zadnje dni Mat-teotti-jevega življenja je fašizem šele oživljal. Takrat še ni bilo mogoče fa-šiziranja, Tedaj je bil fašistični glavni znak kriminalističen — in tedaj je njega pojav pomenil barbarstvo, o čemur je vsakdo mislil, da je neznaten in prehoden pojav. Malokdo je v tedanjem rokovnjaštvu slutil železno peto, ki hoče streti ves svet. Šele umor Matteotti-ja je pokazal tendence prihajajočega fašizma.
Kriminalizem je obstojal v fašizmu že pred tem umoru. Ali ta dogodek pa pomeni odločen preokret k nasilnem zatiranju svobode in udejstvovanja v boju za socialne pravice. Oo Matteotti-jevega umora je bil kriminalizem fišizma prikrit. Od tedaj pa je jasno vodil borbo proti vsem pridobitvam demokratične in humanistične Evrope, ki so predpogoj svobodnemu in organskemu razvoju družbe k socializmu. Zaraditega je zločin simbol vsakeiga porajajočega se fašizma. Zločin je umor Matteotti-ja, zločin požig nemškega parlamenta. Umori, požigi, prevare — to so značilni znaki fašizma in perspektiva družabnega razvoja, če zmaga fašizem. Zmaga fašizma ne pomeni nič drugega kakor potop človeštva v barbarstvu.
Sposobno za ofenzivo proti barbarskemu fašizmu je edino soiali-stično delavsko gibanje. Liberalna buržuazija je izgubila vsakršno silo in je obsojena na smrt. Fašizem in socializem sta dva pola sedanje dobe. Odločiti se je treba: ali za fašistično barbarstvo ali za soialistični napredek!
Delavsko gibanje še ni dovolj edino. Fašizem pa ne dela razlike. Zanj je vsako razredno gibanje nasprotnik. 2elezna peta tepta enako na levo in desno. Iz tega lahko sklepamo, da je nujno potrebna edinost proletariata. Edinost pomeni velik korak naprej.
Na to je treba misliti in delati v tem zmislu ob desetletnici velikega socialističnega boritelja Matteotti-ja.
Demokracija in stanovska država
Revija »Mednarodnega strokov-”cža gibanja« piše v svoji študiji o tem vprašanju:
»Laž o stanovski državi: Resnična stanovska država, ki bi združeva-a delodajalce in delojemalce v ena-Kih organizacijah ali v skupnih gre-nn' i K® ri?£ah)t zahteva predvsem
krfri!1101 J in ?* °™eieneiš« demokracij, demokracijo gospodarske
stvarnosti m politične čistote. Ce se ta namen ,ayno ne proklamira in nan, ne pristane, tedaj je stanovska država vedno laž, izgovor, da se pod knnko lepega imena vzame delavstvu pravice.«
Hovi atentati v Avstriji
Bombe pokajo po celi državi
Panika med prebivalstvom — Ogromna Skoda
Kljub obsednemu stanju, ki ga je proglasila avstrijska vlada, se bombni atentati nadaljujejo. Železniški promet je radi tega zelo oviran. Po silni eksploziji na Semmeringu, kjer so antentatorji spustili v zrak del železniškega predora, so začele pokati bombe tudi po drugih krajih v državi. Škoda, ki jo je zadnje dni utrpela država, je ogromna, tembolj, ker je poleg porušenih mostov, železniških prog, vijaduktov itd. domala onemogočen tudi vsak tujski promet.
Akoravno atentatorji postopajo silno obzirno in je opažati,
da nočejo namenoma povzročati človeških žrtev,
ker razstreljujejo železniške proge in predore tik pred prihodom ali pa po odhodu1 vlaka, se je vendar prebivalstva polastila silna panika. Dollfussov režim kriči proti terorju, ki ga vršijo nasprotniki njegovega režima, čeravno za to ni moralno upravičen.
Vlada grozi
Vlada je izdala te dni nov proglas, v katerem grozi, da bo preki sod še poostren. Odpuščenih je bilo več višjih uradnikov, katera se dol-ži, da so vršili sabotažo. Vsi ti ukrepi pa nič ne zaležejo. Peklenski stroji rušijo naprej in celo v palači, kjer se nahaja Dollfuss in njegova vlada, odkrivajo skoro vsak dan peklenske stroje in bombe.
Posilirežim se zanaša na
italijansko pomoč,
baš tega pa večina avstrijskega delavstva ne mara in odklanja tako avstrijski kakor tudi italijanski faši-
zem. Jasno je, da hoče zlasti avstrijsko socialistično delavstvo preprečiti imperialistične nakane Italije. Da za take nakane gre, potrjuje zlasti mrzlično oboroževanje Avstrije po navodilih Italije (italijanski oficirji vežbajo avijatičarje). Delavci vedo, da je glavni krivec Rim, da si je upal klero-fašizem s tako brutalno silo nastopiti proti socialistom'.
Zaman so iz Rima in drugih klerikalnih krajev s takim navdušenjem pozdravili v smislu Ouadragesimo anno snujočo se krščansko stanovsko Avstrijo. Krščena je bila ta nova Avstrija v potokih delavske krvi, zato bo očividno tudi končala v krvi državljanske vojne.
Avstrijska vlada na poti faSlstiCne akcije
V Avstriji se množe atentati in sabotaža, kar ne dokazuje le, da rovari fašizem, ampak, da prihaja do izraza splošna nejevolja. Dne 11. t. m. je izdala vlada proglas na narod, v katerem' poživlja, da naj se po občinah osnujejo prostovoljne straže. Članov teh straž vlada ne bo preganjala, če bi pri vršitvi službe kršili zakon.
Očividno ima vlada namen, dopuščati najhujše zločine svojim reakcionarnimi stražam, kar pomeni toliko, kakor bi bila organizirala medsebojne poboje, to je*" meščansko vojno. Vlada dopušča s tem krvava medsebojna obračunavanja ter hoče kaznovati opozicionalne zločince, rimskih pa ne.
Med prebivalstvomi Avstrije ta ukrep vlade ne more biti popularen, ker vodi h krivičnimi terorističnim nasilstvom, ki bi jih ne bilo treba, če bi bil Dollfussov režim spoštoval ustavo in nje demokracijo.
Obtolba proti Jugoslaviji le manever
Kaj hote Madžarska?
Dne 5. t. m. je razpravljal svet Društva narodov o apelu ogrske vlade glede raznih konfliktov na cgrsko-jugoslovanski meji.
Ogrski apel pa v Društvu narodov ni našej pravega zaupanja, ker je znano, da na Ogrskem organizirajo atentate proti Jugoslaviji ter pošiljajo razne letake v Jugoslavijo.
Po obširnih pojasnilih jugoslovanskega zunanjega ministra je svet Društva narodov sklenil, pritožbo zavrniti ter obema državama naročiti, da uredita te sporne zadeve sami med seboj.
Ogrska je najbrže hotela pred-
vsem poživiti revizionistično propagando, ker je prej zatrjevala, da pred revizijo mej ne more vpostaviti prijateljskih odnošajev s sosedi. Morda ima pa Ogrska še drug razlog za to akcijo. Kakor vemo, Ogrska z rimskimi paktom ni dosegla nobenih ugodnosti. Prej je s tem1 paktom še bolj gospodarsko izolirana kakor doslej. Zato je spravila to zadevo v razgovor, da se ji nudi priliko stopiti v stik s sosednjo državo. Ce je to resnica, pr>teni lahko pričakujemo, da se bo Ogrska sprijaznila z neprijetno zadevo: sodelovanjem z balkanskimi državami.
Rooseveltov opomin dolinicam.
Ne izdelujte topov, plalajte dolgove!
V poslanici, ki jo je Roosevelt, predsednik Zedinjenih držav ameriških, dne 1. junija predložil kongresu (parlamentu) ali pravzaprav državam dolžnicam, poziva Roosevelt te, da prenehajo s kupovanjem topov in vojnih ladij z denarjem, ki bi ga morale porabiti za plačanje svojih vojnih dolgov. Iz besedila je jasno razvidno, da bi predsednik Roosevelt gotovo pritrdil temu, da se črta velik del vojnih dolgov, če bi ženevski razgovori o razorožitvi imeli nekaj stvarnega rezultata.
VpraSanje zavemlike politike
Te dni se mudi v Parizu jugoslovanski zunanji minister gosp. Jeftič, ki bo razgovarjal s francoskimi državniki o važnih problemih, tikajočih se Male zveze, Francije in Rusije.
Mussolini In Hitler
Sestanek ffaSIstlCnlh diktatorjev
Že dolgo časa nameravani sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem se bo baje vršil prihodnji četrtek v Padovi. Fašizmu naklonjeni krogi si mnogo obetajo od tega posvetovanja fašističnih diktatorjev.
Nova ruska politika
Mora se nasloniti na evropsko delavstvo.
Na seji ožjega odbora razorožit-vene konference dne 29. m. m. je v Ženevi ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov predlagal, da naj se organizira stalni organ miru, ki se naj bavi z vprašanjem varnosti in primernimi ukrepi v varstvu miru. Države so pokazale s svojim dosedanjim ravnanjem, da kujejo osvajalne načrte proti tujim narodom in deželam. Društvo narodov pa je treba razbremeniti z vprašanjem razorožitve, da se bo moglo posvetiti drugim velikim problemom.
Ruski predlog je napravil v mednarodni politiki velik utis. Naslanja se na mirovne pogodbe ter hoče v zmislu njih določb izločiti ekspanziv-no politiko Nemčije in imperialistične vojne med državami sploh, ki bi imele namen izpreminjati sedanjo geo-grafično ureditev držav.
Uverjeni smo, da bo ta inicijativa predvsem pospešila zbližanje med Rusijo in balkanskimi državami, zlasti pa zbližanje balkanskih držav med seboj.
Novost v tej politiki je, da je Litvinov načrt naperjen proti fašističnim državam, zlasti proti Nemčiji ter da ne pomeni nikakršne tajne ponudbe Franciji, s katero 'naj bi se sklenila zveza. To je danes edina realna politika, ki more zagotoviti Evropi trajnejši mir.
Zato nismo bili prav nič presenečeni, ko se je ljubljanski klerikalni »Slovenec« oglasil prvi proti Litvi-novem predlogu, ki zahteva evropski politični blok — proti fašizmu.
Ce ostane ruska vlada dosledna v svoji novi politiki in hoče doseči uspehe, se mora vsekakor nasloniti na veliko gibanje Evrope ter poiskati tudi pota, po katerih se ne zbliža samo s Francijo, ampak z vsem socialističnim delavskim razredom kontinenta. Ta bo novi politiki trdna opora zlasti v socialnopolitičnih problemih. Tudi za sanacijo aktualnih gospodarskih in socialnih razmer je potrebna enotno organizirana ideologija delavskega razreda. Zaradite-ga pričakujemo ,da Rusija preneha z agitacijo proti socialističnemu gibanju ter prične zasledovati poleg svojih mednarodnopolitičnih interesov tudi organizacijo zatiranega delavskega razreda.
NaCrt zakona o mestnih občinskih samoupravah
Načrt zakona o mestnih občinskih samoupravah je vlada predložila narodni skupščini.
V Dravski banovini spadajo pod določbe tega zakona Celje, Ljubljana in Maribor.
Med drugimi se nahajajo v načrtu naslednje določbe:
Domovinstvo v mestni občini pridobi prebivalec, ki po petih letih neprekinjenega bivanja v občini prosi za domovinstvo, po desetih letih pa postane avtomatično pristojen.
Mestna občina ima svoj unravni organ občinski svet, in sicer do 10.000 prebivalcev 27 članov, od 10 tisoč do 20.000 36, od 20.000 do 40 tisoč 45, od 40.000 do 100.000 54 in večjih mestih 72.
Dve tretjini občinskih sve'nikov se voli v enaki, direktni in javni volilni pravici. Dve tretiini mandatov dobi lista, ki ima največ glasov; ostanek se dodeli proporcionalno drugim
V ogledalu
En teden smo čakali na objavo resolucije banovinske organizacije Jugoslovanske nacionalne stranke v Ljubljani proti bojevnikom. 2e smo mislili, da ne bo zagledala belga dne, pa ga je vendarle. Nekateri so mnenja, da se je v tem tednu vreme docela preokrenilo in da je zapihal odločen proti-bojevniški veter. Začudi namreč soglasje, ki je združilo gospode pri sklepanju resolucije, da so se ji priključili še celo tisti, ki so nedavno tega z bojevniki koketirali. Kdo bi jim zameril, ko pa v splošni zmedi nihče ne ve, kaj prinese jutri.
ie sl s naroinlno v zaostanku, Jo poravnal takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati Izključno z lastnimi sredstvi. —
listam. Eno tretjino občinskih svetnikov imenuje nadzorna oblast. Župan je nosilec liste, ki je prejela največ glasov. Kandidat sme biti vsakdo, ki je star 30 let ter je že pet let pristojen v občino. Volitev se vrši vsako četrto leto. Mestnega sveta po načrtu ni več. Mesto se lahko razdeli tudi v okraje s svojimi upranimi odbori, katerim načeluje mestni uradnik.
Občina oskrbuje tudi preneseni delokrog. Notranje ministrstvo te posle občinam lahko dodeli ali odzva-me. Obrtnih in šolskih zadev občine ne bodo več imele.
Občinski predstojnik (župan) dobiva z zakonom večjo oblast kakor doslej. Sklepe občinskih svetov sme zavračati, jih osporavati pri nadzorstveni oblasti ter iznova odkazati občinskemu svetu v obravnavanje.
Nameščenci mestnih občin se morajo popolnoma zenačiti z državnimi nameščenci. Po uveljavljenju zakona bodo vsi nameščenci iznova prevedeni na službena razmerja. Ustanovi se disciplinsko sodišče za disciplinske prestopke pri občini, drugo pa pri banovinski upravi.
Finančna avtonomija mestnih občin ostane omejena kakor doslej. Finančno nadzorstvo ima finančni minister.
Inicijativa za ustanavljanje občinskih podjetij ostane občinam; dovoljenja v ta namen pa bo dajala nadzorna oblast.
Občine nadzira ban. Pritožbe se vlagajo na državni svet. V slučaju si-stiranja občinskih sklepov ali razpusta občinskega sveta ni dopustna pritožba. V takih primerih odloča vlada po svojem prevdarku.
Proti odločbi župana v samoupravnih zadevah je prva instanca občinski svet in potem po vrsti ban in notranji minister. V zadevah prenesenega delokroga je prva vzklicna instanca ban.
Z uveljavljenjem zakona se bodo tudi prejemki občinskih vpokojen-cev, v kolikor bi bili višji, zenačili s prejemki državnih upokojencev istih stopenj.
Delavska zbornica proti poskuSanemu obdavčenju kvalificiranih delavcev
Delavska zbornica je naslovila na finančno direkcijo v Ljubljani to-le vlogo
V § 16. pod 4. finančnega zakona za ieto 1934-35 je predpisano, da morajo plačati 1% izrednega prispevka od kosmatih prejemkov vsi zavezanci uslužbenskega davka. Izrecno je pa obenem predpisano, da so od tega prispevka izvzeti med drugimi hišni posli, delavci in dninarji.
Delavska zbornica je bila opozorjena, da nekatera podjetja odtegujejo svojim delavcem poleg uslužbenske-ga davka tudi s finančnim zakonom predpisani 1% izredni prispevek. Podjetja utemeljujejo odtegljaje s tem, da je na podlagi ustmenih in-strukcij davčnih uradov oproščen 1% prispevka le delavec-težak, d'o-čim ga mora vsak kvalificirani delavec plačati. Pri temi štejejo mied kvalificirane delavce podjetja ne samo trgovske, obrtniške in industrijske delavce, ki imajo učna spričevala,
ampak tudi tovarniško priučeno delavstvo.
Finančni zakon izrecno predpisuje, da so delavci oproščeni 1% prispevka. Finančni zakon ne loči kvalificiranih, nekvalificiranih ter priučenih delavcev. Finančni zakon generalizira oprostitev na vse delavce. Zakonodajalec tudi pod označbo delavec gotovo ni mislil samo težake, ali pa sploh nekvalificirane _delavce, ker bi potem to posebno skupino delavcev tako označil in kar je važno, tudi opisal.
Ker so določila finančnega zakona jasna, prosimo, da finančna direkcija naroči davčnim uradom, da ne zahtevajo plačilo 1% izrednega prispevka od delavstva.
Finančna direkcija naj nas blagovoli tudi o svojih ukrepih obvestiti.
Ljubljana, dne 17. maja 1934.
Lojze Sedej 1. r.
Predsednik:
F. Uratnik 1. r.
Tajnik:
Dr. Ivo Štempihar:
Borci In — brcarji
Ne zamerite, dragi urednik, da sem temu sestavku postavil na glavo toliko ono-matopoezije. Gre mi za tem, da zavzamem k temu novemu gibanju v sredi našega meščanstva tisto stališče, ki ga je mogoče v delavskem listu zavzeti sedaj, ko so Borci na shodu v Kranju izrekli konkretno, kaj hočejo; da hočejo razrvano družbo urediti
— stanovsko!
Borcem ne gre odrekati zasluge, da je nastal vendar-le zopet enkrat prepih v neprezračeni sobi, v kateri so kraljevali pre-skušeni narodni voditelji na prestolih »avtentične demokracije«. To je neoporečna njih zasluga. S tem pa ne mislim na šen-čurske volitve, v katerih vidi trobilo voditeljev dokaz prepiha v sobi. S tem mislim na nepobitno dejstvo, da je nastop Borcev doslej apatični meščanski masi simpatičen, da je radovednost mase vzpodbujena in da so pene na ustih trobila vedno bolj zelene. S tem mislim na to, da je z Borci prišlo med splošnost nekoliko več premikanja, mišljenja in korajže, kar so same državljanske
— vrlinee. Kajti, če so »nacijonalni« ljudje v Šenčurju in v Smledniku pogoreli, je to pri objektivni upravi volitev samo po sebi umevno, zato ni bilo treba Borcev. Zato so zadoščali — Brcarji, namreč »nacijonalni« ljudje sami.
Delavstvo je tisti stan, ki se svojega razrednega stališča od nekdaj najtočneje zaveda. Zato je tudi delavstvo tisti stan, ki more in mora zdaj, ko je naloga Borcev razložena s stanovsko ureditvijo družbe, načeloma izjaviti, kako gleda na to gibanje in njegove namere.
V tej smeri bi navedel par misli, prej pa še hočem omeniti, da sem' si ogledal kranjski shod, govoril z voditelji Borcev in jih opozoril, da so v njihovem nastopu točke, radi katerih jim ni mogoče slediti, kolikor jim sicer ne tajim idealizma in dobre volje. Kljub temu odkritemu stališču bi se pa ne dal pregovoriti k tovariškemu dinarju, če bi mi bila zgoraj citirana njihova izjava, že znana. Toliko, da ne do napake, kaj si mislimi
Predvsem gre za vprašanje, kaj je »ureditev razrvane družbe po stanovskih« načelih. Da govorim z	izrazi,	mo-
ram vendar ugotoviti, da je današnja družba že urejena in razdeljena po stanovih. Seveda je zato tudi razrvana. S temi bi bil program Borcev v tej točki bolj razločno
ovržen, kakor je postavljen. Za uresničenje načel je treba pa praktičnega uveljavljenja. In glej čuda: povsod, kjer trdijo, da so stanovska načela, ponekod celo s kazalcem na papeža, uveljavili, je tekla kri zato, ker se je večina upirala tem načelom, dočim je v francoski revoluciji, materi demokracije, tekla kri in so padale glave, ker se je manjšina upirala večini. Kako to, da je treba stanovski ideal uresničevati na tako nečloveški, recimo naravnost — nekrščanski način? Odgovor je na dlani: ker je doslej (prosim, vzorcev, kolikor hočete) uvedba stanovskih načel falsificiran napis za »shramDo« demokracije, maska za odvzetje enakopravnosti, za odpravo humane uprave, za upostavitev privilegijev in varuštva nad ljudstvom. Politika  ---—	-- družbe je dognala, da libe-
ralizem konsekventno vodi v vlado množice, v vlado večine (demokracija v praksi); in ker	stranke niso sposobne biti
moralne, tudi niso sposobne ščititi naroda, ljudstva pred izrastki in nakazami demokracije. Treba je za to najti krivca, in to je: politika! Kajti v ■	«u možganih je
politika istovetna s — stranko. Zato proč s politiko, s strankami, naprej stanovi! Toda: ko pridejo stanovi, se pokaže, da so se stanovi prelevili v — politiko, ali z drugimi besdami: stanovščinarstvo ni nič drugega, kakor preselitev politike v stanove, v poklice, v gospodarstvo, obenem pa obubo-žanje pravega polja politike.
Če sem gori dejal, da je družba že urejena po stanovih, nisem s tem seveda rekel, da so vsi stanovi organizirani. Veliko jih je, ki obstojajo samo pojmovno, in tudi je spet zanimivo, da je med stanovi s številnimi pripadniki samo delavec razmeroma organiziran (ne baš dosledno), kmet pa sploh ni, med stanovi z malim številom pripadnikov je pa organizacija toliko bolj dovršena, kolikor manj pripadnikov šteje stan. Najbolje so organizirani — veliki kapitalisti. Če bomo merili bodočo politiko po stanovih, je jasno, da bo prva beseda pripadala najbolje organiziranimi stanovom, in če to vemo, vemo, kaj pomeni ureditev razrvane družbe p ostanovih, vemo to bolj razločno in gotovo. kot tisti Borci, ki so dosegli, da je bilo to sprejeto v program. To, kar so izjavili Borci, ima tako strašno vsebino za naše razmere, za našega malega človeka, da bi se poštenim Borcem lasje zježili. če bi si to z našo razločnostjo predstavili.
Rekel pa sem, da je današnja družba razrvana ravno zato, ker je že razdeljena po stanovih. Rekel sem zato, ker ravno v stanovskem oziru človeštvo še ni enakopravno, enakovredno, temveč je to doseglo samo aritmetično in še to samo politično.
se vztrajno zgrozi pri izrazu »razredni boj«, in vendar baš meščanski človek nosi danes poleg miselne apatije in hrbtenične vodenice zastavo stanovščinar-stva povsod, kjer se to pojavi. Prepleskal pa je to, kar je v stvari razredni boj. v ureditev družbe po stanovih vsled tega, ker vendar ne more večini ljudstva naravnost priznati, da gre za prevladanje števila številnejših, a manjših ljudi.
Z »ureditvijo razrvane družbe« po »stanovih« ste Borci — na žalost — zavzeli in razglasili načelo, s katerim ste si izkopali prepad med Vami in med vsakim, katerega svoboda vesti, nedotakljivost, družino in dom hočete baje v stanovski ureditvi družbe vestno čuvati. Ecce Mussolini, ecce Hitler, ecce Dollfuss, ecce Ulmanis etc.
Doma in po svetu
Pred zvezo balkanskih držav?
Turški zunanji minister Tevfik Rudži Bej se je mudil v petek v Sofiji, da pojzve o zunanjepolitičnem, nazira-nju^ nove bolgarske vlade. Minister pričakuje, da bodo imeli dne 27. oktobra t. 1. vsi zunanji ministri balkanskih držav (pet) konferenco v Ankari, kar bi pomenilo ustanovitev zveze balkanskih držav.
Konferenca Male antante bo od IS. do 20. t. m. v Bukarešti. Konference se udeleži obenemi francoski zunanji minister Barthou. Razpravljali bodo na konferenci o srednjeevropskih razmerah ter njih ureditvi in eventualno še o priznanju Rusije.
Obrtniki proti socialnim bremenom. Zveza obrtnih zadrug je imela minuli teden svoj kongres v Beogradu. Pritoževali so se proti socialnim bremenom ter izjavili, da razmere diktirajo odpravo bremen vsaj obrtnikom, ki se naj nalože onim; ki zaslužijo pri delavcu. Pripominjajo pa seveda, da se zavarovanje ne sme poslabšati. To seveda ni iskreno. Zahteva po odpravi bremen je usmerjena za poslabšanje zavarovanja in stvar je gotova. Zavarovalne prispevke pa plačujejo itak samo za zaposlene delavce. Kaj torej hočejo?
Bivši predsednik deželnega sodišča, Albert Levičnik. v Ljubljani je v soboto ponoči umrl v 88. letu starosti. Mož je pomemben zlasti, ker je bil dhša »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb«. Služboval je v raznih krajih in več let tudi v ministrstvu na Dunaju. Predsednik ljubljanskega dež. sod. je bil od 1898 do 1910, ko je stopil v pokoj. Vzgojen je bil Levičnik popolnoma meščansko. ____________
Ubogi upniki
— Jaz vatn pa pravim, da se ne ganem od tod, dokler ne poravnate dolga.
— Kakor hočete, povem vam pa, da boste morali prinesti posteljo.
Kaj ne:
m
je
nad
vse!
Tone Maček:
78
Stucai KutH&ecgec,
Neke nedelje je Gruntar izginil. Iste nedelje zvečer se je novi rov, ki so ga doli v dolini precej daleč v zemljo izkopali, na čuden način sesul. Ko so delavci potenu več dni zasip odstranjevali in rov nanovo podprli in opažili, so našli v zasipu Gruntarja mrtvega. V rokah je še krčevito držal sekiro. S tem je bilo pojasnjeno, zakaj se je rov sesul. V Gruntarju se je maščevalna misel že dolgo kuhala. Tiste nedelje popoldne je vzel doma svetilko in nabruišena sekiro in je v gozdiču nad rudnikom čakal, dla se je zmračilo. Vedel je, da se v rovu ob nedeljah ne dtela. V mraku se je skrivaj splazil v rov, ki takrat še ni imel vrat. prižgal je svečo v leščerbi in šel v rov kakor daleč je segal. Tam je vzet sekiro v obe roki in strastno začel mahati z njo po podpirnikih in prečkah, ki so se začele rušiti iz stikov in položajev. Njegova tako dolgo zadrževana jeza in maščevalna strast je z vso silo bruhala iz njega; pri vsakem' zamahu je kriknil:
,Na, na, tu imaš! Ne boš! Ne boš ril ko krt pod mojo zemljo in jo izpodjedal! Zemlja je moja! Še sem jaz gospodar na nji! Ne bodo mi je tuji pritepenci žrli! Ne maram vaših judeževih grošev!’
Pri vsakem zamahu se je nagnil podpornik, je odletela prečka na tla, se je vsul po razbesnelem Gruntarju kup grušča in kamenja. Nič ni videl, da ima že vse obtolčene in razpraskane ro»ke, nič ni čutil, da mu kaplje krvi polzijo po čelu in se družijo z znojem!, kar ni pod njegovimi zamahom sa-moposebi šlo narazen in se zrušilo, to je ljuto razsekal s sekiro na dvoje. S svojim razdejanjem je pričeli na skrajni točki v globini rova in se je srdito mahaje okrog sebe, na levo, na desno in nad glavo, korak za korakom umikal sesipajoči se gmoti proti izhodu.
Vendar mož ni poznal skrivnostnih sil in nevarnosti podzemlja. Onečaščen in razžaljen rov se je nad svojim skruniteljem kruto maščeval. Napadel ga je takorekoč izza hrbta. Široke in debele plasti škriljevca in okamienelega laporja, ki jih je doslej močno leseno stebrovje tiščalo pod strop, so sedaj, ko jim je velikega dela te opore zmanjkajo, začele odstopati od celine in koder ni bilo več ovir, so visele v prazni prostor in s svojo težo rahljale in vlekle za seboj še ono plasti, pod katerimi so se še nahajali podporniki. Začelo je komaj slišno, a sumljivo pokati po vsem rovu. Gruntar je ravno v neugnanem srdu in neutešeni želji po razdejanju z vso silo mahal s sekiro po debelem borovem podporniku, ki se rad 1 slino pr i-tiskajočih stropnih plasti s sainiiini sunki m ual premakniti. Moral ga je razsekati. Pod vsakim
zamahom so^ izpod sekire frčale svetle iveri na vse strani. Gruntarjeve mišice so se prožile in krčile, na senci mu je udarjala kri kakor s kladivom, pljuča so mu hrope la, a izza njegovih razpokanih listnic je venomer bruhalo:
»Pa če pridejo vsi hudiči — vsega sveta — ne bodo žrli moje zemlje! — Kar je m°Je — bo ostalo moje —!«
Tedaj se je napol presekan podpornik prelomil na dvoje in isti hip je završalo in zagrmelo po vsej dolžini rova. Ko je padla ta najmočnejša ovira, so se premaknile težke stropne plasti škriljevca in potegnile za seboj celo vrsto podpornikov zadaj za Gruntarjem, ki so popadali vsi drug za drugim v isti smeri, kakor če bi kdo postavil na mizi pokonci vrsto igralnih kart, potem pa bi pihnil po nji.
Gruntarja je tisti hip objela črna tema. nekaj ga je silovito udarilo po glavi, da je videl sto solne, potem pa mu je bilo, kakor da ga je kdo zavil t ogromno debelo odejo, pod katero je naenkrat začutil veliko utrujenost in zaspanost, pomešano s čudnimi ugodjem, kakor da ga boža ljubeča roka. Brez odpora sc je predal temu občutku, dokler sc tudi to ni razblinilo v nezavest...
Priboril si je svoj košček zemlje, kolikor )°
je potrebovalo njegovo telo.
(Dalje prihodnjič-)
To pravimo:
Serrarens je odličen dokaz, kako se da z navzgor zaobrnjenimi očmi brizgati čim najostudnejši strup. Če si — ako ima »Slovenec« s svojo moralko prav — krščanski človek, smeš istočasno izreči, da so se avstrijski socialisti leta 1933 potegovali za spoštovanje ustave in zakonov. Ni treba »Besedi« boljših dokazov za točnost njene ugotovitve »krščanskih« falsifikatov po »Slovencu« in njegovih virih, kakor je »Slovenčev« izvleček iz Serrarensovega mečkanja o avstrijskih dogodkih. Samo njemu je bilo pridržano, da citira Dollfussovo prisego na — današnjo avstrijsko ustavo! To pa pravimo, da je bil S-trohschneider na vrvi paglavec napram »Slovencu« v — morali. Kar se tiče dr. Reismana, ki (po Serrarensovi in »Slovenčevi« logiki) ne pusti naših delavcev niti po smrti pri miru (jih namreč sežiga), je »Slovenčev« kurzovec sladko zamolčal, da je »OGENJ« ustanovljen ravno zato, da ne bo sežiganje mrličev privilegij kapitalistov. Razlika bo potem samo še ta, da bo tu in tam kak kapitalist deležen blagoslova, čeprav ga bodo odpeljali sežgat, dočim si bo delavec najbrže ta dodatek prihranil. Z ozirom na ta izgled ekonomične smrti se bo seveda »OGENJ« »Slovencu« še lahko na prihodnjem' občnem zboru zahvalil za pomoč pri povišanju števila članov.
Kranj
Protestni shod proti poslabšanju obrtnega zakona je sklicala podružnica Splošne delavske strokovne zveze v nedeljo, dne 3. junija 1934. Shod se je vršil v nabito polni dvorani hotela »Nova pošta« pod predsedstvom s. Krča, ki se je uvodoma dotaknil važnejših delavskih vprašanj, katera morajo zanimati vsakega posameznega delavca. Sodr. Golmajer iz Ljubljane je v temperamentnem govoru razkrinkal namere delodajalcev. Žel je za svoja izvajanja gromovito odobravanje. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki je bila odposlana na pristojno mesto. Delavstvo v Kranju bo pa stalo budno na straži, da se nakane Zveze indu-strijcev in vseh drugih, ki žele, da se obrtni zakon in vsa druga socialna zakonodaja poslabša, ne bodo uresničile.
Proti marksistom grmi »Gorenjec« naprej. Zadnjič je razlagal svojim bralcem, da jih hoče marksizem oropati njihovih posvetnih dobrin, sedaj pa ve povedati, da jim, bo vzel tudi vero in s tem — nebeško veselje. Par številk poprej je »Gorenjec« trdil, da delavci in delavke ne bodo šle k marksistom, sedaj pa je v svoji zniešanosti priznal, da so že celo članice Marijinih družb Pri marksistih organizirane. Strašno, kaj ne da! »Gorenjec« ne veruje več, da bi se mu Posrečilo ubiti v ljudeh marksistično prepričanje in zaupanje v marksizem kot člo« veštvo odrešujoči nauk, zato skuša odvrniti delavce od marksističnih organizacij s tem1, da jim pripoveduje bajke in povesti, pa tudi Podle lazi o socialistih v drugih državah: »Ce ne moreš dokazati, da je nauk zmoten, si pomagaj z obrekovanjem,« to geslo si je »Gorenjec« postavil za svoje sveto načelo in mi mu želimo, da naj se ga drži tudi v bodoče. Na ta način bo namreč še hitreje kot pa sicer dobil odgovor na svoje vprašanje, kam bo šlo slovensko delavstvo od delavstva samega.
O naših tovarniških delavkah, ki jih je skrb za vsakdanji kruh napotila v tovarne, ve veliko povedati »Gorenjec«. Zelo je v skrbeh za zdravje ubogih mladenk, ki je ogroženo, toda bolj od zdravja je v strahu za njihovo moralo. »O, v kakšno nevarnost je vendar postavljena poštenost dekleta. O kaj bi vse vedeli povedati gozdovi proti Šenčurju in Cerkljam, Predosljam, Naklu, kaj samotna pota proti Bitnju, Hrastju, Smledniku.« — Kaj neki si bodo ljudje mi-
°i ,na^1*1 delavkah! V moralo naših de-klet-delavk zaupamo mi vsekakor bolj, kot pa v moralo tisti ljudij, ki v skrbi za moralo drugih pobožno zavijajo oči, in ki jih Pri pogledu na dekleta (zlasti, če ga srečajo v samoti), takoj obidejo grešne misli. Za naše delavke velja še zmeraj tista znana narodna popevka: »Smo poštene me Kra-njice, vsak slepmček ni za nas...« Naj se teh verzov nauči tudi »Gorenjčev« moralist, če si drugače ne more pregnati grešnih misli o naših delavkah iz glave. Naše delavke bi gotovo	rajše ostale	doma, kot pa	da
hodijo v tovarne, toda,	gospodje,	od	molitve živeti	morejo samo	nekateri,	naša	de-
kleta pa morajo živeti od dela svojih rok.
Podružnica »Svobode« bo priredila veliko vrtno	veselico dne	8. julija^	1934	pri
Greizerju na Primskovem. Podružnica vabi vse bližnje podružnice, da skušajo prirediti isti dan delavske izlete v Kranj, da se med seboj spoznamo.
Muta
Vsi delavci ob zaslužek. Tukajšnja železarna je sedaj popolnoma ustavila svoj obrat, radi česar so na mali zgubili vsi delavci svoj kruh. Radi večkratne daljše brezposelnosti in izstavitve od dela v preteklih letih, je delavstvo skrajno izčrpano In obsojeno na pogin, ako se merodajni ne bodo zavzeli za usodo delavstva in preprečili sicer neizbežno katastrofo.
GuStanj
-.i Teidl	delavstvo	Je	protesti-
ralo. Shod, hi ga Je sklical Savez metalskih rudnika Jugoslavije za minulo nedeljo, je bil sijajno obiskan. S. Juh iu s. Verčko sta v svojih govorih obrazložila pomen zborovanja m razkrinkala namero delodajalcev da bi se črtalu iz obrtnega zakonu določila, Ki nudijo delavstvu zaSčito proti Se liujSe-mn izkoriščanju kapitalistov. Guštanjsko
JeSskTshod ' Je P°kaZal "aJbolJc
56 novih naročnikov »Delavske politike«
Delavska maniffestacifa v Rušah
Tako sijajnega delavskega zborovanja kot pretečeno nedeljo, v Rušah že dolgo ni bilo. Dvorana pri Magdiču je bila že pred napovedano uro čisto polna, vendar so še od vseh strani prihajali delavci. Morali smo torej odnesti enostavno vse mize iz dvorane, pa še vedno niti od daleč ni bilo prostora za vse udeležence. Ko je s. Kreuh otvoril zborovanje, je bila polna tudi stranska soba, veža in zunaj na cesti bi lahko imeli še eno zborovanje, toliko ljudi se je zbralo pri oknih, kjer so sledili govorom.
Ob največji pozornosti delavcev, ki so prišli celo iz daljnih okoliških občin, sta nato dve uri razlagala, poročevalca s. dr. Reis-man in s. Gojmir Jelenc iz Maribora ugodnosti, ki so si jih delavci priborili z dosedanjo socialno zakonodajo in načrte delodajalcev, ki hočejo delavcem ravno v najtežjem času vzeti, kar je uzakonjeno ne samo pri nas, ampak po celem svetu. Govornika sta pojasnila tudi pomanjkljivosti našega obrtnega zakona in ostale socialne zakonodaje, ki jo je treba čimpreje izpopolniti, če hočemo, da bo moglo delavstvo vzdržati pri teh nizkih mezdah in brezposelnosti. Poročevalca sta govorila delavcem iz src in so jima zato neprestano bur-
no ploskali in pritrjevali, posebno, ko sta pozivala k vstopu v strokovne organizacije in naročanju naših časopisov .
V odmoru za naša liste.
Po prvem govoru smo imeli 10 minut odmora, ki so ga uporabili odborniki organizacije in delavski zaupniki za to, da so prodajali »Delavsko politiko« in nabirali nove naročnike. Priglasilo se jih je nič manje kot 56 za »Delavsko politiko«, ki so že tudi plačali naročnino za prvi mesec.
Ob koncu je bila enodušno sprejeta
resolucija,
ki poziva ministra pravde in socialne politike, da se delovno pravo v obrtnem, zakonu ne samo ne poslabša, ampak izboljša in izdajo še daljni zakoni v zaščito delavstva pred brezsrčnim kapitalom. Te resolucije objavljamo na drugem mestu. Polni zmagoslavja in zadoščenja nad sijajnim protestnim zborom' smo se razšli z željo, da bi se čim, večkrat vršili podobni shodi. V skupnosti raste naša samozavest in delavske Ruše ostanejo to, kar so bile: Rdeče, v eni fronti za obrambo naših pravic.
Ljubljana
Stavbena aktivnost rapidno pada
Menda je bila zadnjič objavljena vest, da gradbena aktivnost rapidno nazaduje, ofi-ciozna. Sedaj objavlja tudi Zagreb, da je bilo tam vloženih za dovoljenje gradbe stanovanj 1931 še 306 prošenj, leta 1934. pa le še 19. Taka poročila kažejo, da gospodarstvo nazaduje. S stavbstvom je namreč povezanih cela vrsta obrtov, industrije in delavstva. Če ne uspeva stavbstvo, počiva velik del obrti in delavstva. Ponovno smo že opozarjali, da je stavbstvo nujna javna zadeva, ki bi mu morale občine in druge korporacije posvečati čimvečjo pažnjo. Zagrebški listi poživljajo ob tej priliki na nujnost akcije. In to, kar velja za Zagreb, velja tudi za Ljubljano. Mi vjdimo namreč, da se v Ljubljani investirajo ogromni zneski v olepšavo in komoditeto mesta. Nismo proti temu. Toda na eno dejstvo moramo opozarjati. Z ogromnimi investicijami se nalagajo občini dolgovi in davčna bremena, ki se direktno ne rentirajo občini. S temi bremeni silno naraščajo mestne davščine. Občina pa, ki hoče dobro gospodariti, mora znati poiskati dohodke iz svojih podjetij. In tu sem spada občinska stanovanjska politika. Dunajska občina si je prav s svojo stanovanjsko politiko zagotovila aktivnost proračunov in celo ob zmernejših najemninah kakor so običajne. V Ljubljani je občina iz ljubezni do hišnih posestnikov stanovanjsko in gradbeno politiko popolnoma .opustila.
Logična posledica temu je, da bremena občine neprestano naraščajo, prebivalstvo obubožava ter obenem pada davčna sila Občinarjev. Mislimo, da ni težko ugotoviti, da mora občina, če investira, investirati pa mora, tudi skrbeti, da dobiva iz investicij potrebne prejemke. Občina je gospodarstvo, ki mora posvetiti svojo skrb vsem občanom z realno komunalno politiko.
Ali ni to napaka? Ljubljanska občina namerava prodati 19 svojih stanovanjskih hiš. Tako čitamo v listih. V letih 1922 do 1926 je ljubljanska občina gradila precej stanovanjskih hiš, s katerimi je omilila stanovanjsko bedo ter tudi oddajala stanovanja po razmeroma zmernih najemninah. Sedaj baje namerava občina te hiše prodati, ker ji manjka denarja, ter izročiti stanovanjske hiše v privatno spekulacijo. To je seveda napačna komunalna politika, kar je dokazala dunajska socialnodemokratična občina. Če bi bila ljubljanska občina takrat započeto stanovanjsko politiko nadaljevala, bi danes imela od nje mogočen vir dohodkov in ljubljanske mizerne stanovanjske razmere bi se bile znatno izboljšale. Kletnih in drugih stanovanjskih lukenj bi ne bilo več, a obenem bi bile najemnine, ki so ogromne, morale znatno pasti. Za občino glavno: pomanjkanja denarja ne bi bilo. — Tako se pač maščuje politika, ki nima pred očmi splošnih interesov.
Maribor
AH veste, kdo zagovarja g. Schonskyja?
V aferi električne napeljave v tovarni g. Schonskyja (Zelenka in drug) se je čudovito napihnil nacionalistični tednik in objavil najobširnejši razkrinkujoč članek. Mi smo se kar čudili, ko je vendar g. Sclionsky s svojim uradništvoin najbolj odločno nastopil za nacionalistično plavo listo ob volitvah v Delavsko zbornico. Naenkrat pa je bilo čutiti v zadnji številki nacionalističnega tednika v novem članku o Schonskyjevi električni napeljavi, pri kateri je bila občina oškodovana, preobrat v tej smeri, da so klicali na odgovornost predvsem: mestno električno podjetje, oziroma nastavljence od električnega podjetja. In naslednji dan smo zvedeli, da se je izprehajal na sodišču z gospodom Schonskyjem nacionalistični ideolog g. dr. Žnuderl in da je prevzel za-govorništvo g. Schonskyja v tej »električni aferi«. Novica je vzbudila veliko senzacijo.
Naši naciji se jezijo, češ, da so bili prepozno obveščeni s strani Delavske zbornice glede atentata delodajalcev na delavsko socialno zakondajo. Dnevno časopisje o tem res ni ničesar poročalo, kar je povsem razumljivo, ker so hoteli vendar delodajalci ta napad izvesti na skrivaj. Toda naš list je prinesel v svoji številki štev. 42 z dne 26. maja obširno poročilo o tej nakani delodajalcev. Kdor se zanima za delavska vprašanja, je to gotovo opazil. Bržčas pa tega niso opazili naši naciji, ker so preveč zaposleni s perečimi nacionalnimi vprašanji, kakor n. pr. razbijanjem reklamnih napisov, desk, kjer je nalepljena naša »Delavska Politika«, in pokopavanjem marksizma. S takim početjem se tudi ne zamerijo delodajalcem, ki bi jim pa gotovo zamerili, ako bi se pridružili protestom osovraženih rdečkarjev. (Ugotavljamo, da je Delavska zbornica s cirkularjem obvestila vse strokovne organizacije o nameravanem atentatu delo-dajalcet na en in isti dan, torej ne more biti niti govora o tem, da bi nacionalci ne bili pravočasno obveščeni. Res pa je najbrž, da je bila zadeva nacionalcem neljuba, ker vendar zagovarjajo načelo uajožje povezanosti in prijateljstva med delavci in delodajalci po hltlerjevem vzorcu. Taki napadi pa niso baš prikladni za ustvaritev prijateljskega razmerja, zato so sprva skušali preiti molče preko cele zadeve. Šele razburjenje delavstva jih je prisililo, da so zavzeli »stališče«. Da pa opravičijo svoje postopanje, se sedaj izgovarjajo na to, da so biti prepozno obveščeni. Op. ur.)
Demagogija rdečkarjev. Nacionalistična tetka »Borba« imenuje protestna zborovanja, ki jih sklicujejo Svobodne strokovne organizacije proti nakani delodajalcev radi poslabšanja socialne zakonodaje, »demagogijo rdečkarjev«. Komentar k taki lopovščini si naj ustvarijo delavci sami!
Orjuno nameravajo obnoviti. Ker je poteklo 6 mesecev, od kar so bila vložena pravila za ustanovitev »Orjune«, nameravajo baje demokrati obnoviti delovanje te organizacije. Kakor se zatrjuje, rabijo demokrati »Orjuno« kot protiakcijo proti »Bojevnikom«, ki jim postajajo v zadnjem času neprijetni. Eden izmed bivših voditeljev »Orjune« je baje dobil že zasiguran daljši dopust, da se bo lahko posvetil organiziranju »Orjunašev«. Vitezi, Orjunaši, Bojevniki, Boj in še kaj! Vse to se pojavlja v nacionalnem taboru z namenom, da reši naš mili narod. Manjka menda le še »Fiihrer«.
»Jaz Imam vse na ženo prepisano!« Različni so načini, kako skušajo v času sedanje krize prebrisani elementi obrnažiti poštene in marljive reveže. Nekateri snujejo družbe z omejeno zavezo, drugi snujejo tovarne s starimi stroji in plačujejo nesramne mezde, a danes nam je prišel pravit obrtni pomočnik sledeče: Tirjal je delodajalca za mezdo, pa je bil odslovljen z izgovorom: »Nič ne plačam in mi nič ne mo rete, jaz imam vse na ženo prepisano.« Pri tem pa gospod mojster prav udobno živi, ima celo kompanijo pomočnikov, krasno sta novanje, a blizu mu ne morete, ker ima vse na ženo prepisano. In koliko je takih junakov po mestu, ne samo med obrtniki, tudi med trgovci in še v višje kroge sega ta učenost plačevanja računov.
Na magistratu so pričeli s pripravami za prireditev mariborskega tecfna.
Novi šef-zdravnlk OlJZD. Za šef-zdrav-nika mariborske ekspoziture OUZD je bil predlagan dr. Jože Sekula, za novega zdravnika okrožnega urada pa dr. Jurečko.
Nezgoda. Minulo nedeljo proti večeru je nek avtomobilist podrl na državnem mostu dijaka Orešnika, ki je pri padcu dobil občutne poškodbe. Zdravi se v tukajšnji bolnici.
Črna pri Prevaljah
Protestni shod »Zve?:e rudarjev«, ki se
je vršil minulo nedeljo, je nadvse lepo uspel. Dvorana s. Kneza je bila nabito polna. Zborovalci so z ogorčenjem obsojali zahrbtne namene gotovih delodajalcev, ki bi hoteli spraviti delavstvo ob socialno zaščito, za-garantirano v obrtnem zakonu. Na protestnem zborovanju je govoril sodr. Čeh iz Maribora. — Naciji so hoteli prvotno tudi pristaviti svoj lonček, nato pa so se premislili in imeli lastno »zborovanje«, katerega se Je udeležila peščica ljudi (čeprav so zadnjič poročali, da je zadnja trdnjava marksistov, črna, že padla v njihove roke. Op. ur.).
Število članov Cankarjeve družbe pri nas lepo napreduje. Izvršila se je reorga-
nizacija poverjeništva. Vse posle vodi so-drug knjižničar »Svobode«. Opozarjamo rudarsko in ostalo delavstvo, da lahko plačuje članarina za Cankarjevo družbo v mesečnih obrokih, kar je delno pri ostalem članstvu že uvedeno.
Trbovlje
I.	delavski prosvetni večer.
ki ga je priredilo delavsko kulturno društvo Svoboda« v Trbovljah, je krasno uspel, kar je gotovo »Svobodi« in prirediteljem lahko v čast.
Tisočem obiskovalcev, ki so zasedli zadnji kotiček prostornega dvorišča Delavskega doma, se je predružilo še večje število onih, ki so stali ob cestah daleč okrog Delavskega doma in poslušali delavsko glasbo.
Godbe in delavska pevska društva iz okoliških rudarskih revirjev so se v polnem številu udeležila te delavske kulturne prireditve. Zato je šlo vse krasno po programu.
Zelja jx> radijooddaji se prirediteljem ni izpolnila, ker ljubljanska radijopostaja ni hotela sprejemati.
Delavska pesem in delavska godba se je razlegala dolgo in daleč v temno noč. Slišal se je mogočen glas delavske pesmi in godbe, akoravno mislijo plavi in črni nasprotniki delavske kulture, da je delavstvo pod težo bede in pomanjkanja klonilo k tlom. Ta prireditev je ponovni dokaz, da je delavstvo vzlic strašnemu trpljenju, ki ga mora prestajati, ohranilo in celo izpopolnilo svoje kulturne organizacije.
Prireditelji so že na proslavi sami želi pohvalo obiskovalcev in jim: vsa delavska javnost kliče, da naj delajo na kulturnem polju vztrajno naprej.
Protest proti poslabšanju socialne zakonodaje. Dne 15. junija ob 4. uri popoldan se bo vršilo veliko protestno zborovanje v Delavskem domu v Trbovljah proti poslabšanju socialnega zavarovanja in socialne zaščite delavstva in nameščenstva. Zborovanje priredi Zveza Rudarjev Jugoslavije, podružnica Trbovlje in je važno tudi za vse trgovske in obrtniške pomočnike, zato se naj vsi tega zborovanja polnoštevilno udeleže.
Litija
Protestno zborovanje. Splošna delavska strokovna zveza v Litiji sklicuje za soboto, dne 16. t. m. ob pol 15. (pol 3.) uri protestno zborovanje proti nakanam delodajalcev, ki bi radi okrnili socialno zakonodajo. Zborovanje se bo vršilo v dvorani g. Cerarja. Referiral bo s. Jakomin iz Ljubljane. Delavke in delavci, pridite vsi!
Jesenke
Občinska seja. (Po nadzorovalnem zapisniku.) Dne 29. maja t. 1. se je zopet zbral jeseniški občinski odbor, da zavzame stališče, to pot k enajstim točkam dnevnega reda. Po formalnostih, pri katerih je manjkalo čitanja zapisnika prejšnje seje, je poročal župan Žabkar sam o naloženih fondih iz proračuna leta 1933, da so bili zneski za gasilski dom', za škarpo pri meščanski šoli in za tujski promet ali skakalnico naloženi v Beogradu v Hipobanki, knjižice so pa spravljene na Jesenicah. Svojega poročila ni dal v debato ali glasovanje, temveč je podelil besedo Avseneku, ki je poročal o vir-miranju denarnih podpor domačim revežem. Poročilo je bilo pregledno. Pri glasovanju je oddalo 16 odbornikov glas za, 7 pa jih ni glasovalo. Pri tretji točki, tičoči se več virmiranj, je zopet poročal Avsenek, dobro, kakor preje, glasovalo je 17 odbornikov za, proti pa nihče, ker tega dela glasovanja odslej ni bilo več, pač pa je navzočnost narasla od prvotnih 23 na 26 odbornikov. Občinska dela na škarpi pri meščanski šoli so bila po referatu dr. Rekarja brez debate s 16 glasovi oddana občinskemu odborniku in članu občinskega gradbenega odseka Novaku Jožetu, ki je pred prehodom na to točko dnevnega reda molče odšel in se prav tako molče povrnil, ko smo prišli k naslednji točki. Novak je bil v zmi-slu S 28, t. 4 zak. o občinah najnižji ponudnik. Soglasno je sklenil občinski odbor brez debate na referat dr. Rekarja v lastni režiji izdani Din 8.640.— za škarpo v Obrtniški ulici, Din 10.000.— za popravo, Din 20.000,— pa za zavarovanje mostu na Hrušici. Nato je poročal dr. Rekar o novem pravilniku za gradbene takse in nagrade. Skliceval se je na navodila, ki so bila izdana. Dr. Stanovnik je grajal preveliko da-lekovidnost pravilnika, njega obsežnost in naglasil, da sklepanje ni tako nujno, da ne bi bilo mogoče pravilnika malo popraviti. Dr. Obersnel je branil referentovo stališče in nujnost ter potrebo pravilnika in omenil, da finančni odsek soglaša z osnutkom, v ostalem pa tudi gostilniškemu gostu ni treba vsega pojesti, kar je na jedilnem listu. Dr. Štempihar je izvajal, da izbira gostilniški gost jedila po svoji prosti volji, ne pa po restavraterjevi dobrohotnosti, grajal je zlasti nagrade, ki so po obč. zakonu nedopustne, m plediral za odložitev sklepanja, pri čemer naj se popravijo tudi preveč ohlapni predpisi pri popustih na taksah. Dr. Obersnel je izrazil misel, da je glavni pomislek opozicije potemtakem bojazen, da bt se v praksi pravilnik krivično izrabljal, čemur da se da odpomoči z resolucijo, v kateri naj občinski odbor nakaže smernice upravi pri postopanju radi dovolitve popustov pri taksah. Referent je ta domislek načeloma sprejel, nakar je župan prekinil sejo, ki se je nadaljevala tako, da je dr. Obersnel prečital kratko resolucijo, župan pa je izjavil, da smo na jasnem, in dal predlog referenta in resolucijo na glasovanje. 17 glasov za. Zatem je župan sporočal, da točke 8. ni, ker ni pri-
pravljena, zato se je pa potem sklenilo soglasno k 9. in 10. točki dnevnega reda po zelo dobrih referatih Sušnika in Avseneka odobriti podpore Starim in novim podpirancem ter izdane nujne podpore. Zadnja točka (sprejemi v članstvo občine) je bila odpravljena soglasno v tajni seji. — Občinstva je bilo zelo malo, kar ni prav, čeprav izgleda, da so seje nekoliko dolgočasne. Občani naj se zavedajo, da so oni javna kontrola dela na občini, in naj se udeležujejo sej občinskega odbora.	Driš.
K članskim zborovanjem gospodarske organizacije jeseniškega delavstva. Sredi tekočega meseca bodo pričela članska zborovanja gospodarske organizacije našega delavstva v gornji savski dolini in zlasti v jeseniškem železnem revirju. Delavci, v kolikor so tudi zavedni zadrugarji, bodo prerešetali delo svoje zadruge v lanskem letu in napravili bodo načrte za v bodoče. Menimo, da ta obračun ne bo težak. Zadruga je gospodarila povoljno, v kolikor se v takih težkih razmerah pač da in lahko s ponosom izjavi, da kljub borbami in zaprekam od vseh strani, svojega gospodarskega stanja ni le obdržala, marveč še celo izdatno izboljšala. O kakih visokih poslovnih prebitkih v današnjih časih ni sicer mogoče govoriti, toda izboljšala se je predvsem likvidnost, konsolidirala so se posojila, uredili posamezni obrati tako kakor je treba, in zadruga je danes na stališču, da lahko brez vsake skrbi gleda v bodočnost in ima zdaj tudi vse pogoje za dober gospodarski razvoj. I zadružne prodajalne i zadružne gostilne i zadružni kino obratujejo v prospeh članstva in jeseniškega zavednega delavstva. Še boljše bodo pa prospevali, kadar se bo še ostalo delavstvo, ki zdaj še ne ceni pomena svoje gospodarske organizacije, tega zavedlo in podprlo svoje zaledje tako kakor je treba. Doseči to, bodo glavni razpravni predmeti, ki naj jih obravnavajo članska zborovanja zadruge in tudi občni zbor, ki jim bo sledil. Pred tem bomo pa še povedali, kaj bodo sklenila članska zborovanja.
Slov. Javornik
Shod NSZ na Slov. Javorniku. Narodna strokovna zveza, podružnica na Jesenicah, je imela svoj javni shod v nedeljo, dne 13. maja t. 1. Na tem shodu je poročal poleg lokalnih predstavnikov NSZ tudi odposlanec iz Ljubljane dr. Branko Alujevič. Ko‘ so se priglasili k besedi zastopniki marksističnega delavstva, niso dobili besedo, češ, da se niso pismeno prijavili. To je vzbudilo ogorčenje tudi med narodnimi, katerih je bilo navzočih na shodu do 70. Tukajšnja podružnica SMRJ je pismeno zahtevala obrazložitev odklonitve besede na javnem shodu našim zastopnikom in ponovno sklicanje shoda v svrho odgovora na izvajanja narodnih govornikov. Jeseniška podružnica NSZ je tak ponovni shod odklonila, sklicala ga je pa podružnica narodnih na Slov. Javorniku, in tega se je v nedeljo, dne 27. maja t. 1. udeležilo kakih 100 narodnih in 50 naših sodrugov. Predsedoval je g. Kralj, glavni referat pa je imel g. dr. Branko Alujevič iz Ljubljane. Navajal je vse mogoče zahteve narodnega delavstva, prednosti narodnega pokreta in pa delo nacionalnega gibanja. Reči moramo, da je bil govor dr. Br. Alujeviča zelo pomirljiv in da ni niti zda-leka podoben govorancam po drugih krajih in pa pisanjem nacionalnih »Angriffov« itd. Po tem govoru sta govorila za naše sodru-ge ss. Celesnik Ivan in Cvetko Kristan. So-drug Celesnik je obdelal narodne lokalno in ožigosal njih nacionalno postopanje tu pri nas, ki se prav nič ne sklada s smernicami, podanimi od govornika. Odgovoril je tudi na razna vprašanja, stavljena mu od narodnih. S. Kristan je pa v daljšem govoru vzel narodne pod načelno in mednarodno sito. Pobil je njih argumente o lojalnosti med delavskimi organizacijami, o njih težnjah za enotnostjo delavskega gibanja, njih argumente o socialni pravičnosti, o nacionalnosti in internacionalnosti itd. ter je končno dokazal, da so vse fraze o možnem sožitju delavstva z delodajalci, o nepotrebnosti mednarodne delavske solidarnosti, o lojalnosti narodnih do drugih delavskih organizacij samo fraze, prazne in puhle. Zatem so govorili narodni o vseh mogočih stvareh in skušala pobiti z raznimi očitki, starimi deset ali še več let, dokler ni zmanjkalo drugega argumenta, da je moral tajnik narodnih z Jesenic, Markovič, priti na dan z lažjo, gnusno in ogabno, da socialistični voditelji napolnijo najprej svoje žepe, potem pa uidejo, kakor je to zlasti dokazano zadnji čas v Avstriji! Z medklici so to naši govorniki sodrugi najogorčenejše zavrnili in zatem je tudi s. Celesnik v svojem drugem govoru te insinuacije energično obsodil. V svojem zaključnem govoru je dr. Alujevič priznal stvarna izvajanja naših govornikov, ter je — ko je nanje delno odgovoril -— želel še več takih shodov oz. diskusij, rudi mi še želimo več takih shodov, ki so bili tako pod vtisom izvajanj naših sodrugov, kajti Šele na ta način bodo spregledali oni, ki menijo, da bodo lahko s cepljenjem organizacij in z raznimi frazami brez dejanske vrednosti dosegli kake koristi za delavski razred. Naše ideje so žive in nesmrtne, čeprav so nas kje zaustavili, premagali pa nas niso nikjer ne telesno, še manj pa idejno. Zaradi tega pa dobro vemo, da »kmalu pride čas, ko bomo slavili zmago naših svetih idealov«.
Zahteve našega delavstva
Resolucija s shoda v Rušah
Delavstvo in nameščenci, zbrani na protestnem zboru podružnice Splošne delavske zveze v Rušah zahtevajo:
1. Korigiranje zakona o obrti: Zakon o obrtih z dne 5. novembra 1931 je prinesel jugoslovanskemu delavstvu in nameščencem upravičeno v času krize nekoliko izboljšanja. Vendar ta napredek še nikakor ne dosega višine socialne zakonodaje v drugih državah, ki so v enakem gospodarskem in socialnem položaju. Zato odločno protestiramo, da bi se na željo gospodarskih slojev določbe delovnega prava Dri redigiranju stilističnih nejasnosti poslabšale na škodo delojemalcev.
2. Zakon o minimalnih mezdah:	Delodajalci hočejo vso težo krize prevaliti na delojemalce. Radi tega znižujejo dan na dan mezde in plače delojemalcev pod eksistenčni minimum. Posledica je nezadovoljstvo delovnih slojev, širjenje bolezni in večja bremena socialnih ustanov, kot bolnišnic, dečjih zavetišč itd. Zahtevamo vsled tega čim prejšnjo izdajo po Ministru socialne politike že obljubljenega zakona o minimalnih mezdah.
3. Zakon o 40 urnem delovnem času: Brezposelnost tudi naše kraje vedno bolj teži in je videti, da bo ostala trajna. Izda se naj vsled tega zakon o 40 urnem delavniku, ker se je izkazalo celo v Ameriki, da takšno ureditev delovnega časa sedanje gospodarstvo prenaša in predvsem' odstranjuje tudi socialno zlo brezposelnosti. Posebno naj oblasti strogo kaznujejo prestop-
ke delovnega časa po že veljavnem zakonu o zaščiti delavstva iz leta 1922.
4. Razsodišča: Obrtni zakon je uvedel razsodišča z upravnimi sodniki. S tem je bila socialna zakonodaja znatno oškodovana in pomeni ta zakon za delavstvo udarec več desetletij nazaj. Številne pravde zadnjega časa so pokazale, da se judikatura o delovnem pravu novega obrtnega zakona še niti pri rednih sodiščih ni izjasnila. Pri pravdah za zneske pod Din 500.—, kjer ni bil možen priziv na višje sodišče, so zgubili delavci že večje vsote vsled napačnega razlaganja določil obrtnega zakona v škodo delavstva. Zato zahtevamo, da se razsodišča ne uvedejo, ampak izda poseben zakon z uvedbo posebnih delavskih sodišč po vzgledu češkoslovaških, kjer bodo sodili redni sodniki, ki specielno dobro poznajo socialno zakonodajo in sploh socialne prilike delojemalcev. Proti razsodbam naj bo možen priziv na višje inštance z rednimi sodniki. Pač se naj že sedaj opozori sodišča, da smatrajo pravde iz službenih razmerij za posebno nujne, kot predvideva to tudi ci-civilno pravdni postopek, da se ne bodo zavlačevale delavske pravde mesece in leta.
5. Zakon o dopustih: Ker je tudi delavstvo v Jugoslaviji potrebno odmora, da se po celotnem delu v delavnicah telesno odmore v svoj in delodajalčev prid za daljnje delo, zahtevamo, da se tudi pri nas uvede zakon o dopustih, po katerem mora dobiti vsak delavec po enem letu službe vsaj enotedenski plačani dopust, kot je vza-konjen po drugih sosednih državah.
Jubilej krščanskega socializma v Sloveniji
Sirite naš list!
Pred štiridesetimi leti je dr. Janez Krek zasnoval ideologijo krščanskega socializma v Sloveniji. Kr-ščansko-socialno gibanje pod firmo katoliške stranke je obstojalo že prej, dr, Krek pa je gibanje poživil s tem, da je uvedel predvsem teroristično akcijo proti svobodnim strokovnim organizacijam in proti socialističnemu gibanju, ki je že imelo močno izobraževalno društvo v Ljubljani in drugod ter več delavskih strokovnih organizacij. Dr. Krek je oznanjal najljutejši boj proti »rdečkar-jem«, »demokratom« in »brezvercem« ter je na mnogih shodih prišlo do ljutih pretepov, ker so zapeljani delavci motili socialno-demokratične in društvene delavske shode. Na deželo in v podeželske kraje to in klerikalno gibanje socialistov sploh ni pustilo. Kjerkoli so se socialisti pojavili, so pripevljali duhovniki in drugi agitatorji ljudi, češ, da morajo prepoditi brezverce, ki so prišli oznanjat krivo Vero. Tako zmotna je bila takrat politika krščanskega socializma.
Šele v najnovejši dobi je postalo to gibanje nekoliko kritičnejše. 2e pokojnega Kreka je klerikalizem svaril, da vzgaja posebno gibanje. Pozneje je pa vendar tudi to gibanje spoznalo, da je katoliška meščanska stranka nekaj drugega kakor delavska. Katoliška politična stranka je namreč zahtevala, da morajo biti krščanski socialci nje sestavni del. ^Na tem stališču je še danes in tudi vodstvo krščanskih socialcev, kakor kaže, je še vedno moralno pod vplivom te ideologije.
Mnogo je bilo sporov med klerikalizmom in krščanskimi socialci. Do popolne politične ločitve pa ni prišlo, čeprav so krščanski socialci ponovno uvideli, da klerikalizem v praksi ni tako socialen kakor v teoriji.
Predsednik jugoslovanske strokovne zveze je rekel v svojem govoru, da to gibanie rase iz krščanstva, ker more to dati tista duhovna in etična načela, brez katerih ni pravega socializma.
Resnica je, socializem ima svoja duhovna in etična načela. Toda, če imaio kje samo zapisana ta načela, v praksi na iih ne izvajajo, romeni to prav toliko kakor da bi jih ne imeli. Socialistična etika zahteva socialno pravičnost in odločno borbo zanjo. Ce pa te borbe ni, so načela prazne besede, brezpomembna dekoracija programov, ki nikomer ne koristi, pač t>a marsikoga zavaja v zmoto.
Potrebno je torej tudi z ozirom na dogodke v Avstriji in Nemčiji, ki smo jih priča, da se to gibanje od-
ločno postavi na delavsko stališče ter zastopa svoje interese samo.
Meščanskih političnih strank še nikdar nismo naleteli iskreno v vrstah delovnih slojev. To mora uvideti vsakdo.
Književnost
Knjiga o Kolomanu Wallischu. Praški češki dnevnik soc. dem. »Pravo Lidu« od nedelje ima v kulturni rubriki obširno pohvalno oceno pravkar izišle knjige »Vojak revolucije«, oz. »Soldat der Revolution« Koloman Wallisch, ki jo je 'pravkar izdala Praška Zentralstelle £iir das Bildungsrvvesen izpod peresa Pavla Keria. Knjiga je natisnjena v majhnem formatu notesa na popolnoma drobnem papirju s 40 stranmi, tako, da se lahko pošilja v pisanih, z običajno pisemsko poštnino. Pisatelj je krasno naslikal trnjevo življensko pot :poik. Wallischa skozi življenje, ki je bilo en sam neumoren in nesebičen boj za pravice ponižanih in razžaljenih. Keri pa nam je 'predstavil Wallischa tudi iz njegove človeške strani takšnega kot je bil, vedno dobrosrčen, odkrit in 'blag značaj. Knjiga stane 4 Kč.
»Kronika« za Ljubljano in Maribor. Ljubljanski mestni svet je začel rpred nekaj meseci izdajati reprezentativno dvomesečno revijo, ki bi v podobi in besedi propagirala vse zgodovinske, kulturne in tujsko - prometne znamenitosti Ljubljane. Ker se je pa izkazalo, da je ta delokrog preozek in tudi v gmotnem oziru predrag, se je dosegel sedaj tudi s predstavniki Maribora sporazum, da ibo »Kronika« prinaSala odslej tudi mariborske prispevke. Na ta način bi prišli menda sčasoma do reprezentativne revije slovenskih mest v obče, saj so tudi ostala slovenska mesta v tem ali onem oziru omembe vredna, čeprav si vsako posamezno ne more vzdrževati lastne revije.
Z O. z.
z o. z. sredo, 18. uri v
»Delavski dom11, r. z. v Mariboru.
Vabilo
na
REDNI LErNI OBČNI ZBOR
zadruge »Delavski dom«, r. z
v Mariboru, ki se bo vršil ' dne 27. junija 1934, ob Frankopanovi ul. 1/1.
Dnevni red:
1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročila funkcionarjev.
3. Računski zaključek za 1. 1933 in razrešnica.
4. Sprememba pravil.
5. Volitev novega načelstva in nadzorstva.
6. Razno.
Načelstvo.
III. Delavska Olimpijada v Pragi
Slavnostni sprevod skozi Prago
Določen je že točen razpored slavnostnega sprevoda skozi Prago, ki bo vrhunec slavnosti Delavske Olimpijade. Vršil se bo zadnji dan, v nedeljo, dne 8. julija dopoldne. Začetek ob 9. uri dopoldne. Na čelu sprevoda b& Velik prapor republike med dvemi rdečimi prapori, nakar sledijo posamezne skupine po sledečem redu:	1. četa
mož in žen v narodnih krojih; 2. kolesarji;
3.	skavti in skavtke; 4 četa mož, ki bodo nesli rdeče zastave; 5. slavnostni odbor Olimpijade, Izvršilni odbor stranke, poslanci in senatorji; 6. inozemski gosti; 7. domači gosti (Nerrici, Poljaki, Rusini itd.); 8. tehnični odbor žensk; 9. naraščajnice; 10. žene v telovadnem kroju; 11. žene v slavnostnem kroju; 12. tehnični odbor mož; 13. skupina zastav naraščaja; 14. naraščajniki v telovadnem kroju; 15. naraščajniki v kroju; 16. športne skupine; 17. člani v telovadnem kroju; 18. starejši člani v telovadnem kroju; 19. avstrijski oddelek češkoslovaške delavske telovadne zveze; 20. Slovaška, telovadci; 21. Mor. Ostrava, telovadci; 22. Brno prostjejov, Hrade Kralovi, Mlada Boleslava, Pardobice; 23. Plzen; 24. Praga; 25. Članstvo v civilni obleki, politične in strokovne organizacije.
Razno
Cigo cigi glava pere. če človek čita obračune med staro in novo garnituro nacionalistov, potean se lahko vedflo spomni na ono, kako sta si dva cigana drug drugemu preganjala uši in pa drug drugemu očitala grehe, »Ti si vukral kobilu, ti pa si vukral konja.« In kradla sta oba, obadva sta si grehe izpovedala — toda nihče se ni poboljšal, pa tudi nihče ni vrnil ali popravil svojega greha. Svet se je sukal brez moteni .zvezde so sijale kakor prejšnje dni, trpinovo trpljenje pa je ostalo neizpremenje-no. Tako je tudi menda pri nas: grešnike oznanjajo, grešnike razkrinkavajo brez vsakega sramu ali pardona (čeprav so bili iz-povedniki še nedavno njih oprode), na dam vlačijo vsemogoči smrad — toda jedra kljub vsemu ne popravijo. Kaj bo uspeh vsega? Bati se je, da se ne usmradi še ono bore, kar ie danes še brez smradu!
Šport
Na olimpijskih prireditvah, ki so se vršile minulo nedeljo v Mariboru (in po celi državi), so sodelovali vsi mariborski športni klubi. Opazilo se je, da so vsi štirje nogometni klubi skoroda enakovredni; zmagali oz. podlegli so le po težkih naporih. Rezultati so bili naslednji: Železničar : Svoboda 2 : 0 (1 : 0), Rapid : Maribor 1 : 1 (žreb določi Rapida za zmagovalca). Svoboda : Maribor 1 : 2 (1 : 0), Rapid : Železničar 1 : 2 (1 t 0). Nas je zlasti razveselila Svoboda, ki je tudi po mnenju drugih jako napredovala, pri startu je hitra in prodorna in ji je res dana možnost, da pride v I. raz-s red. Strel, ki ga je oddal Tičar, je bil najlepši gol dneva sploh! Tudi lahkoatleti so imeli svoja tekmovanja, kjer se je zlasti pri 1500 m odlikoval Muraus (2.)> pri štafeti je zmagal 2.
Ne boš me
Cuj, ženica, že zopet si govorila v sanjah o r.ekeni Ernestu.«
Ha, ha, ne boš me ujel! Saj mu ni ime Ernest.«
Splošna go9pad«rska zadruga »Delavski dom« r. z. z o. z. v Zagorju
vabi na temelju § 29 svojih zadružnih pravil na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v četrtek, dne 28. junija t. 1., ob 8. uri dopoldan v rudniški restavraciji na Toplicah s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in predložitev računskega zakljuc*a za I. 1933.	.	...
3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka za 1. 1933.
4. Čitanje revizijskega poročila Zveze gospodarskih zadrug.
5. Razno.
Zagorje, 9. junija 1934.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
3(upujte svoje potrebščine pri naith inserentih.
LEGAT
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28
ŠPECERIJA
DELIKATESE
ZAJTRKOVALNICA
Iikirt Kln a insed kiah in iinve iz DuM Himne t Mirita. - Iti) Sin. El
Ti<iIrt: Utid*k» Mtkirna, rt. d. t Marlbnm, or*d't*vitrl) Jo«lp OJIak ▼ Mariboru. — Za konzorcij Izdaja la w«M« Viktor Er*«« ▼ Maribor«.
.. .M-