M. Iljin Priroda in ljudje HISE ZA RASTLINE Iz česa bi zgradili streho nad poljem? Ali iz stekla kakoi v rastlinjaku? Ne, steklo ni prikladno. Steklo je dra-go in povrhu še krhko in težko gradlvo. Zgradiš streho, pa se razbije. Treba je poiskati kako drugo snov, in 6icer tako, ki bi bila prozorna ko steklo, trdna ko kovina, lahka ko papir, ki ne bi gorela v ognju in ki je voda ne bi zmeh-čala, ki se ne bi bala niti viharja niti vetra ne vTočine ne mraza. In povrhu mora biti tudi poceni, kajti potrebovali je bomo mnogo — potrebne bodo velike strehe. Ali pa je mogoče izumiti snov s ta-fcimi čudežnimi svojstvi? Učenjaki pravijo, da je mogoče. V našem Agrofizikalnem institutu se bavijo z izumom prozorne pločevine, ki bi prepuščala poleg vidnih tudi nevidne. ultravioletne žarke. Poglavitno pri tem )e, doeečl. 1a bi lahko to pločevino proizvajalj v velikih količinah in da bi bila cenejša od stekla. Sča6oma bodo Ijudje ir take pločs^ine gradili poleg velikanskih prozornih streh nad polji in sadovnjaki tudi zaščitne po-krove za posamezne rastline. Tedaj bodo lahko gojili na severu najnežnejša dre-vesa — mandarine, limone, oranže — pod »steklenim zvonom«, ki pa ne bo l* stekla. marvei iz neke nove prozome tvarine. RASTLINE SE SELIJO NA SEVER Gradnja velikanskih 6treh nad poljl je ctvar bodočnosti. Sedaj je treba poiskati druge načine za razmaknitev mej, da bo-do rastline lahko rasle tam kier 1ih do-slej ni bilo — vedno viš€ na severu. En tak način je že davno znan: ustvar-Janje novih vrst, ki so odporne joper mraz. Mičurin je že pred štiridesetimi leti vzgojil češnjo, ki je postala slavna po vsem svetu, ker prenese tudi štindeset stopinj mraza. Leta 1898 so v Kanadi pozeble vee češnje. Le eni sami vrsti se ni zgodilo nič: »Mičunnovi plodorodm« Sedaj so velikanske površine v Kanadi poseiane s to Mičurinovo češnjo Sto in sto rastlin so pri nas in v dru-qih deželah že spravili ljudje ia njihovib običajnih bivališf dalje proti eeveru. Krompir, repa, koleraba in zelje že ra6tejo za tečainikom. Ozimno ri pridelujejo v Hibinah na polotoku Koli, kjer prej ni nikdar rastla Redkvica se je doselila celo do Spitz-bergov. Pa še na drug način spreminjamo iiv-ljenjske navade rastlin: na življeme v tujem podnebju jih pripravimo s tein, da fih damo najprej v šolo. PRIPRAVLJALNA SOLA ZA RASTLINE Misol, da bi dajali rastline v šolo, iz-vira od agronoma Lisenka. V šolo 6e sprejemajo rastline v svoji semensfci sta-rosti. Solsko p&slopje (za 6emena pšeni-ce) je navaden ,5kedent ali kašča. Učna sredstva in pritikline so: kad z vodo, lo-pata, grablie, vedro, tehtnica, velnica škropilnica, poglavitno sredstvo oa je toplomer. Priprava obstoji v tem, da dajemo 6e-menom toploto ali hlad, temo ali svetlo-bo — kar jim je paf potrebno. Ce na primer pripravljamo v šoli se-mena ozimn« pšenice, jih hladimo s hla-dom od nič do dveh stopinj Ce hočemo, da bi začela kliti, jih polivamo z vodo. Če nočemo, da bi se ogrela, jih razgra-bimo in obračamo z lopato. Če pa jim postane preveč hladno, jih spet zme-čemo na kup in še pokrijemo z odejo iz jadrovine. Ko je priprava končana, pošljemo se-mena na polje. In kai se pokaže? Ra6tline, ki so orebi-le oripravo, se razvijajo hitreje od ra-stlin, ki niso bile v šoli. Pšenica prej po-žene v klasje. Bombaževec daje prej gla_ vica. To pa je silno važno. V kratkem severnem poletju ne more-jo juznt rastline vzcveteti. Če pa jih prisilimo. da živijo hitreje, da se razvija-jo hitre]e jim pomoremo, da uidejo zimi di dozore. preden naetopi zima. Na jugu ugonablja pšeničo suša. Če spodbodemo pšenico v rasti, ji ponnore-mo, da ulde suši, da požene v ^lasje, preden st posušijo tla. Tu včasih 'ahko odlofijo trije, štirje dnevl. Raznim rastlinam je potrebna raziična priprava. Bombaževcu manjka na 6everu toplote. Treba mu je dati prej. že v prlpravlialni šoli, zadoetno porcijo toplote. Koruzi manjka spomladi na 6everu te-me. Noči na severu so ji presvetle. Tre-ba jo je hraniti v temi, dokler je fako rekoč §e dojentek. Vsaka rastlina mora dobiti svoj po-6ebni pouk. Ozimna pšenica ljubi zimo, zato )o tu-di imenujemo ozimno. Sejemo jo ^selej jeseni, da lahko vso zimo prebije pod snegom Ce jo posejemo spomladi, ne utegne dozoreti in pognati v klasje. Lisenko pa je dal pšenico v šolo in vse njene navade so 6e spremen'le: ozimna pienica se je spremenila v jaro, ki jo lahko sejemo spomladi Takl oše-nici m potrebno zimsko spanje, tcajti svojo porcijo hlada je dobila že v hn\L Lisenkovo delo je že 6topilo iz labo-ratorijev na kalhozna polja. Pri nas po- sejejo na tisoče hektarjev z »jarovizi-ranimi« semeni, to je s takimi semeni, ki so prebila pripravljalno šolo. Bilo je že dosti primerov, da jedobra priprava rešila rastlino pred sušo na iugu in pred mrazom na severu. OBNOVA POLJ Nikdar doelej niso ljudje na zemlji zavestno, razuanno in po načrtu ustvar-jali in razseljevali rastlina Poljedelske rastline so se razselje-vale t-ako, kakor se je razseljevalo člo-veštvo. A človeštvo se je razseljevalo po kon-tinentih brez načrta. Nekateri deli sveta so do 6krajnosti preobljudeni, drugi pa 6o še prazni. Polovica vsega človeštva se doslej še duši v gneči v svoji staro-davni Južni Aziji. Hkrati pa so 'Oiike bogate, rodovitne dežele v Južni Atneri-ki in v Afriki nenaseljene in neobdelane. Na našem planetu so v tropskih krajih velikanska prostranstva, kjer ie top»ote in vlage v izobilju — tam so gigaa*ski rastlinjaki pod milim nebom. A v '.istih rastlinjakih še ni bilo vrtnarja, v niih se bohotno razraščaio divje rastline. V tisočletjih so osvojili ljudje zase še-Ie eno petnajstino kopne zemlje. A tudi na tej osvojeni zemlji so odbi-rali Ijudje rastline brez načrta: sejali so eno, zra6lo je drugo. Iz tisočev rastlin so odbrali samo nekatere in niti ne najbolj-ših. Le malo povrtnine fn le malo «adja imamo na zemlji. Poglavitna hrana mi-lijonov je žito. a niti tega nl dovolj. Svet je šele treba urediti. V naši deželi smo že začeli urejati zemljo. Veliko delo ]e pred nami. Na severu je vode preveč. Treba je osušiti močvirja. Na jugu je vode pre-malo. Manjka je za namakanje pustinj in Btep^ Na jugovzhodu je treba zasaditi gozdo-ve — z gozdovi zagraditi pot »suhove-jem«. Treba je zorati in posejati Se ne-obdelane površine. Polovlca površine, pokrite s črno pratjo, — »črnozjoma«, v naši deželi je še nedgtaknjena. Poljedel-stvo je treba razširiti na sever, da se bo lahko sam prehranjeval. To delo se je že pričelo in vodl ga enotna volja milijonov po enotnem na-črtu. Ce hočemo videti uspehe, nam ni tre-ba potovati predaleč. Vsakdo lahko do-ma v svojem kraju vidi, kako &e spremi-nja priroda. »Potujte po dnovskem, solec&em. ostrovskero in drugih okrajih leninrjraj-ske pokrajinel Tam, k]er so se razpr:>sti-rala črna močvirja, kjer je pokrivalo tla gosto grmovje in je bilo oko navaieno, videti puste kraje, se sedaj razprostirijo pšenična polja gosto in visoko zarastla prav tako kakor v Ukrajini in v osrednjl črnozemeljski pokrajini.« Tako piše v »Izvestjih« P. Struppe. Se pred nekai leti si je imgel človek le 6 teiavo predstavljati pšenična x>lja v okolici Leningrada. V Sovjetski zvezi se je začelo ^eiiko preseljevanje rastlin, velika obnova polj- In to je le del tietega dela. fci se ustvarja v naši dez li. Gradimo socialistični red, a to pomenl, da preobražamo sebe in prirodc naše de-žele. Pri nas ni mogoče govoriti o gradnji socializma, ne da bi hkrati govoriil o preobrazbi prirode — o namakanju atep, o pogozdovanju, o pomikanju poiiadel-6tva na sever, o spajanju morij, o osvaja-nju podzemeliskih zakladov — in o Dre-obrazbi človeka O vsem tetn je govoril vodja Sov-et-skih narodov, tovariš Stalin na 17. fcon-gresu VKP(bj.