Hocblobl.k. k.-Hofbibliothck, Wicn *--- St. 31. V Gorici, 4. avgusta 1882. ^edaj 111. „Soia" izhaja vsak petek in velja ¦ poito prejemann ali v Gorici na (loin poSiljana: Vse let*.....t 1.40 Pol Ieta.......~'.20 Cetvrt leta ......1.10 1 Pri oznauilib. in ,>iav tak» y.vl ..po-alunicah" se plaeuju *a uava«ln.» tristop-no vrsto: 8 kr. f.e ae tiska 1 km Za vece crke po prostoiu. Po iimesne Stcvilke 80 dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici ˇ go. sposki ulici, \iV\zo „treh kron". na srnrem frgu; in nrniski ulici; v Ajdor-Scini pri trgovcu g. Dolencu Dopisi naj se blagcvoljno poSiljajo nrfdnisivii ..Soce" v Gorici v Hilarijanaki tibkftriii, jiiu-'jciiinapa opravni4tvu„So5a' Via Rabat: . (RabatisCe) St. 20. Rokopisi se ne vrac&jo; dopisi naj se lilagovoljuo frankujejo. — Delalcom in drugim iinprenioaiiitu se naroCnina tail*, ako ho oglasa pri urednifttvti. Trfcaika razstava se jo 1. avgusta oficijalno odprla. Sam ccsarjev brat pnSelje ta dan kot pokrovitelj razstave v Tist, inje » tern cesarska hisa pokazala, da priStevajo tudi na najvilem niestu trzaski razstavi neuavaden pomen. Razstava je pa tudi eama na sebi lepa in nepricako-vano velika, Vse deiele avstrijske so poslale svojat-vene pridelke in izdelke ob tej priliki v Trst; vsi narodi razprostrte na&e diiavc so prinesli sprifievala Bvojega uma in dlana v naSe prvo primorsko in od-vaino kujifijsko mesto. V enaki uteri bodo razstavo tudi od vseh krajev pridno obiskovali. V to bo vabil avstrijske narode se posebno kraj ob niorji, Tint sam in pa prelep kraj, na katerem bo razstavo na-mestili. Dobicek, katerega razstave v obee imnjo, do-bc*3 brez dvonibe tudi tr2a§ka razstava. Ktipfiija bo tu spoznavala, kje se dobivajo te ali druge vrste pri* delki in izdelki, in kmetovalci kakor obrtniki se z o-gledovanjem nauci, kje so v Avstriji najbolj napredo-vali na raznc strani kmetijstva in obrtniStva. Ali razstava tr2a§ka ima Se poseben pomen in naraen. Lotos je 500 let, odkar se je Trst sam pridru-til Avstriji, ko je postal posebno dcpittacijo na dvor Leopolda III. v Giadec, in 30. septembra 1382 je isti nadvojvoda in vladar notranje uv.strijskih de2el izdal diploma, s katero sprejemlje Trut z okolico v svoje var.stvo. V 500 letni zgodovhtski spomin totvj se je razstava trzaSka priredila in vsled tega bo oua takd rekoc dolgi patriotski praznik, katerega bi imel Trst z veseljem in v prvi vr^ti obhajati. Trst je natures svojo vainost in svoj razvoj dosegel samo s po-tnocju avstrijske cesarske hise; poslednja ga je na vse strani s politicmmi pravicami in z gmottio podporo pospesevala zlasti tudi v preSlem stoletji. V seda-njem veku in sosebno zadnja desetletja je pa Avstrija milijone in milijone zttovala, da bi Trst povzdig-nila kot imenitno trgovsko mesto ob morji. S Trstoin so pa bolj ali manj v zvezi in dotiki vse pokrajine naSe dr2ave; vsled tcga in iz Ijubezni do cesarske hi§e obbajajo 500 letnico Trsta tudi vsi avstrijski narodi. Zato so tudi odprtje razstave tr2a§ke v pa-triotskem dubu bre«« razlofika z veseljem pozdravili. Trst je kljubu vsem nasprotnim dokazom na slo-vanskih in specinSno slovenskih tleb; isti Trst jeimel v vseb stoletjih odlidne zastopnike iz slovenskih ro-doviu, in Slovenci so bili tudi v deputaciji, ki je avstrijski nisi pred 500 leti izreLila Trst v varstvo. Slo> venei so oavezani na kupcijo s Trstoin, in vse njih polo2je je tako, da se patriotskega praznika v Trstu t prvi vrsti vesel6. Neomejena vdatiost do cesarske hiSc jim vzbuja odkritosrdne 2elje, da bi se 500 let-aica v pravem pomeuu obhajala, in da bi proznik avstrijski, ki se izrazuje v trzaSki razstavi, dobrodejno vplival na Trst in njegovo bodocnost. Zalibog da ravno Slovencem tr^aske razmere kalijo fiisto veselje, ravno gled6 na Siovence smo morali z zalostjo opa-ziti, da snovatelji in odborniStva razstavna so slovenski jezik Cisto prezrli v svojih javnih porofiilih. Nemcem in Italijanom so razstavne novice razglaSali v njih jeziku; samo Sloveuec moral si je taka poro^ila prc-vajati, da jib. jeizvedel. Slovenes v Trstu in v njego-.vi okolici varuje duh vdanosti in zvestobe nepremak-ijivo, in ravno njega so letos prezrli v Trstu celd od strani triaSke vlade, ki je sama oficijalno pri nastav-Ijanji zupaua italijanSSino kot ediui de2elni jezik razglasila, slovensko narodnost pa postavila v eno vrsto z drugimi narodi, ki so le po nakljucji in ne v mast zastopani v Trstu. Z druge strani pa tudi drugi avstrijski narodi ne morejo se popolneui radovati aad Trstoni in na-Cinom, kakd ravno Trst petstoletnico prostovoljnega pridruieoja k cesarski hiSi praznuje. Progi«ssovska stranka \ mcstnem zboru je od zaCetka nasprotovala triaSki razstavi, in ista stranka zuaaj zbora razstavo v svojem glasilu popoluem prezira; ona nofie, da bi se patriotski praznik obhajal v tistem Trstu, katere-ga srffia je zavisna od Avstrije in v tistem Trstu, od katerega ima ona stranka najvefii dobifiek. Tr2a§ko (aeato pozna in nodpfra samo Itaiijaue, in delalo je na to, da je zdaj v Trstu okoli 90000 naseljencw iz la^kega kraljestva! Tr2a§ki progressisti se ne zmenijo zato, da je zdaj Avstrija v prijateljskih razmarah z Italijo; onl ne poznajo potrebe, da Trst mora biti ssdritfen z Avs-trijo, da drugace propade. V resnici Trst v kupfijj8. kem pogledu potrcbuje uotranjih delel n svoj obst«j iu razvoj. Tr3t propade, ako se mti notranje uaSe de-Me odtegnejo, naopak pa za trgovino niso posilina-vezaue iste dokle na Trst, in ako bi priSel Trst nol Italijo, kokor namerava Irredentii, odtegnile bi se'mu notranje avstrijske dniuk, in isti Trst bi moral pro-pasti pod ital. vlado. Trst je torcj prisiljen JSivljenja iskati zdaj in v vsakem pololji v sedanjih avstrijskiU (le^eliil). iste delete ga utegnejo pa vaiCiti s tern, da se ga ognejo. Z druge straoi je trLa§ka Irredenta nemodra in tira mesto brezvspesno za svoje namene v pogubo, ker ne bo nikdar dosegla, da bi prifila tr^afika luko, trMko mesto pod Italijo. Tudi ko bi bila Avstriia preSibka, bi severna Neuidija nikdar ne doimstile, da bi se Trst udal Italiji, in kar uajvefi velja. narodi avstrijski bi nikdar ne dovolili, da bi jim' la§ka vo-lovlast napirala pot v jadransko in«tern sredozemsko morje kot imonitcn prehod v sosedne, Se bolj pa v jutrovi iu zapadni svet. Dezele nail Trstoin potrebu-jejo to mesto v politicnem oziru in ostanejo vedno mogoeniSe, iiego Trst, tudi ce se pomnoJSi po probi-valstvu in po duhu za Irredento. Trst bi imel po najved "vojaSko zoslombo od laSkcga polotoka; avstrijski narodi in $ iijhtii vsa srednja Evropa proti se-verju od Trsta pa ostanejo §e vedno mogofiniSi, in nikdar bi si isti mogocni del Evrope ne dal zauka-zovati, da bi dajal davek za izvo2njo in uvoziijo pre-ko Trsta, in da bi isti del Evrope ne imel besede in mo5i nad morjem, katero srednji Evropi sluzl in bo vedno sluftlo kot naravua in preva^na pot na vzhod iz zahod. Irredenta tr&iSka in la§ka torej Trstu samo Skoduje, in to trgovi§ce se mora spametiti prej ali poznej; Trst bo moral gledati, da se neizogibni sili, tak6 rekoL prirodnim zakonom uda, ako note prosto-voljno skrbeti za svoje blagostanjc pod sedanjimi po-goji. Prej ko pride do tcga spoznanja, bolj§e bo za njegove prebivalce, in patrioti ne samo tr2a§ki, am-pak vse Avstrije morajo delati na to, da se pogubni dementi v Trstu zattejo in brz" ko mogoCe odstranijo. V interesu ddavnem mora pa tudi avstrijska vlada delati na to, da se v Trstu okrepijo oni elementi, ki so Avstriji resnigoo udani ze sto in stoletja, in ki delujejo vedno in nepremicDO v patriotskem duhu. Irredenta dela sama a& to, da «poznajo tudi vladni krogi, katera je pravu pot za'srefino vladanje in pos-peSevanje Trsta v gmotnem in politifinem oziru. Irredenta je sicer zvita, pa vendar vfiasih tudi slepa; itt v avstrijskem interesu smo ji za njeno zasleplje-nost—hvalezni. Ravno ob razstavi kaze ona, da je tre-ba preobrata, in preobrat na bolje pospe§uje proti svojim naineram—Irredenta sama. To in pa dunajska vlada nam je porok, da pridejo bo!j§i casi tudi za Trst. ______ Nadvojvoda Karol Ludovik je slovesno odprl trzasko razstavo 1. avgusta. Sam je upanje izrazil, da bo razstava kot patriotsko podjetje dobro uplivala na prebivalce. Sprejeli so visokega uda cesarske hise z navduSenostjo. Ogledal si je razstavo, in pohvalno se je izjavil o velikih napravah in razlo- ienih predmetih. Ceiih 5 ur si je ogledoval razne od- delke. Tudi pri hrva§kem oddelku se je dalj casa mudil ter se hrvaSkim zastopnikom nasproti prav za- dovoljno izrekel. V obfce spremljali so Slovenci, Hrva- tje, z eno besedo Slovani v veliki vefiini pokrovitelja tr2a§ke razstave. Ako se je navdu§eni ?.ivio! aaj- krepkeje sli§al in ponavljal, je sklepati, kje je bilo pravo veselje in na kateri strani je treba iskati o- nega miSljenja, ki se zlaga s patriotskim podjetjem. Nadvojvoda pokrovitelj je priSel v druSui z nad- . vojvodama Ludovikom Salvatorjeni in Ste- 5 fanom in bivali so visoki gostje tudi 2. avgusta v : Trstu ter so si ogledali vse ?eUke napvav za stavo. V kratkem dobimo tudi v Komnu telegrafifiuo postajo Bdrotu to je gotovo. In k)ma se imim> za to zahvaliti? Gotovo nikomur drugemu ue kak^r le ue-katerim staraSinom, ki se ve6 spolnujejo, nego jim bozja zapoyed veleva, v dejanju kazaje, da svojega bli-2ojega bolj ljubijo, nego saini sebe. Tako jim je na vesti gmotno staoje svoje srenje, da so sebf v skodo dragi cas z inoledovanjem potiatiti, da bi se le kmalu njih lskrene l'Jje,-otvor telegrafiCne postaje—uresai-6»le. Pripravljeni so bili vse 2rtovatt, kar koli je bilo treba in bar so od ojih vide ablasti zahtevalc. Ne rm mi jjl. pretiram, Ce teidim, da so tem raozem teinje srenje na sreu prirasfiene; kajti njih blagi namen je raz-mere obfiine, kolikor mozno zboljsati. S tega stali§6a mora gotovo vsakdo, komur so razraere popolnoma znane, njih hvalevredne m vzgiedne namene pripoz-nati in si iii«S druzega ne zeleti, nego, da bi bili v svojih uamenihin nazorih vstrajni; nevstraSljivi in neu-pogljivi. Komu pa se mora priznati slava, da se Komen s svicarskimi hisami pouasa ? Meni in, da le enemu med starasmi gre ta Cast, kateri je liki meteor ko-menskega 2upanstva. Svicarska hisa v Komnu ! — kaj aieni§, cestiti bralec, to ni kar si bodi, to ni v-sakdanja prikazen. Ako nimas pojma o sYicarski stav-bi, pofrudi se sem, pridi pred postni urad, ozri se proti severo - vzhodni strani, in glej! — prekrasen naravni model svicarske hiSe se bode pied tvojimi oCrni razprostual Ker smo ravno pred poSto, oglejmo si jo neko-liko. Hm! skoro ne vem, kaj bi o njej bpregovoril. Ako mi je resnica ljuba, trditi moram, da se v ne-rednosti cdlikuje. Ko bi me nad durmi viseCe zna-menje r«:snice ne preprifialo, mislil bi, da sem priSel v kako titalnico ali Bog se ga vedi kam drugam kakor pa v poStiri urad. Ue po svoje feisosipe prides, z nejevoljo zapaziS, da je u^e drugi citajo, koji ni-majo nikakorSnega posla na po§ti. Utegne se ti tudi pripetiti, da, ako po markah poprasujes, jib vselej ne dobis. Velikokra^ in to se vcckrat n%dan polto v uradnih urah s kljufieui zaprto najdei. Cas je, in menim skrajni fias, da bi poStna direkcija tem nerednostim konec naredila, Kakor drugih poSt, menim, moral bi bifei tudi komenske poSte namen postre^ba ljudstva sploh, in ne Citalnica ne-katerih radovednezev. Prav za prah zdaj nimamo nobenega postarja. Gluhi, stari, po§tar jo uze mesec diiij bolaii^ njegova hcerka pa, ki zdaj ta posel opravlja, nima niti prakse niti izpita. Trpelo i moldalo se je mnugo iasa, in to zaiad ubogega stariSeka. A sedaj je neobhodno potreba, da nekoliko nevljudno hfierko na spolnovanje pnstarskih dol$nosty opozorimo, Ko bi utegnil nas pozor biti bn'zvspesen, potrkali bomo pa kje drugod. ___ Y, Politidni pregled. Nas cesar, ki je zdaj na Dunaji, zdaj v Ischlu pri ccsarski rodoviui, pride tudi letos skup s cesarjcm Viljemotn, ki biva v Gostinji. V poslednji kraj je dosel tudi fm. Moltke, prvi pruski vojskovodja. Kralj Milan oh'Me tudi nasega cesarja. Ti shodi se izvrse vsi te dni. Min. pi. Kallay, ki je vzel seboj v Bosno vec uradnikov, v tem ko je druge iz Bosne po-slovil, je ze dosel v zasedene dezele; povsod ga radostno pozdravljajo. Tudi MBalkan-PresseB, ki razmere v Bosni in Hereegovini in vsega srb-skega narcda dobro pozna, si veliko obeta od potovanja novega ministra, in trdi, dase je ven-dar nasel mozak, ki bo vedel, kako Je treba ljudstva v Novi Avstriji zadovoljiti. V dez\ zbor koroski sta izvoljena veliki posestnik Lovro Krampl (po domaee Star) iu ^upan Poc, oba konservativea. Dobro znamenje! Bajamonti, vodnik ital. stranke v Spleta, se je yodstvu odpovedal in node ve6 politiko-vati. Skoda da m imel enake pameti pred 20 leti. Fml. Stransky doslej namestnik naieloika d*e^. vladi v Bosni in Hercegovini pride iz te sluibe k vojnemn zapovednistvu v Sarajevem. Preiskava zarad pogresane Ester-e Soly-mossy kaze, kakor poroCa nPesti Naplo", po rezlogih, katere za posebno prei.skavo navaja preiskovalni sodnik Bary, sledece: Salomon Sckwarz, Leopold Braun in Abraham Buksbaum so na podlagi odlocnih, nadrobnih in jasnih za-dosti vtemeljenih izpovodeb prid, katere so v soglasji z dogodbami, na sumu, da so dne 1. aprila na dvorisei sinagoge, kjer so bili pri po-skusnji bozje slu^be navzo6i, tje privabljeno E-stero Solymossy s prerezanjem vratu* umorili. Ye6 druzih oseb je zatozenih, da so pri t3tn hudodelstvu . loma pomagali. Pravda Rusinov, ki je ze tedne in tedne trajala, je vendar konfiana. Vsi zato^enei so o-pravifieni veleizdaje, ^ zarad motenja javncga mira so obsojeni: ziipnik Naumovic na 8 mss-cev, Piosanski na 5 mescev, Spunder inZalugkl na 3 mesece zapora. Zagovornik Dulemba je La-2nanil pritofcbo o nidevosti. Francija ostane se na dalje ona drlava, ki rodi nepri^kovane saaovej ona ima toiikp stoj* nih elementov, da danes prekopiene, kar je v- i fieraj ustanovila. Zato trdhno, da Francija nima Se stalnih pogojev za utrjeuo republiko. Mislilo I se je, da Freyeinet, dosedanji zunanji minister, ostane na krmiln, vsaj dokler se stvari v Egiptu ne vredijo, in u bo Francoska z AngU&ko s pomoejo lastnih vojsk prekucijo v Egiptu zatrla. AH kar nakrat da francoska zbornica miuistcr-stvu nezaupnico, to je popustilo svoje sedeze, in predsednik Grevy ne ve, kako ministerstvo bi si izbral. Francija je kar nakrat ustavila svoje oboro^evanje za Egipet, in ne ve se, kako se bo ret dalje rc§evala. Tako dela Francija v tern vaznem 6asu! Turcjja hoLe zdaj v Egiptu pomirjati, An-glei&i pa bi radi sami na svojo roko vse izvr-SUi. Znano je, da je Tureija z Arabijem v do-ttfci, ssato se pa tudi brani poslati tega krutega prekucuga v prognanstvo, Mo2no je, da se vna-me Se vojska med Anglijo in Turcyo ; s tako vojno pa bi bila Strena le bolj zamotana in v obfie evropski mir v nevarnosti. —¦ Italija tudi mocuo posreduje. SueSki kana! hofiejo varovati vse velevlasti s pomoejo mcdnarodne polieije. Domade stvari. Znizana vozna cena po 2eloznici iz Gorice v Trst od 1. avg. do 15. nov\ tedaj za ves cas razi-stave ttiaske, po 33l/30/0. Vo2nja tje in nazaj stane v I. razredu 3,94 gl, — 11 razr. 2.96 — III. razredu 1.94. Vofcui listi za tje in nazaj veljajo 8 dnij t Porodilo goriike velike gimnazije prinaSa na Mu sestavek: „Die Tendtmz des platonischeu Menexenos", vom Suppl. Fr. Roeh. V kroniki so z veseljem poroca, da nauk letos ni trpel vsled nika-kih neprijetnih slucajev. Poucevalo je z vodjem 10 profesorjev, 3 ueif.dji, 5 suplentov, polcg ufiiteljev za petje in telovadstvo. Med prostimi predmeti so na-ateti: italijanseina za Neitalijane in slovcnSeina za ' Neslovence, Icpoyisje, steuograujn, petje in telovadstvo. Neslovcncev se je ucito slovenScino v 1. poln-letji 16, v 2. pa 13. Vseh ufieneev je bilo zaeetkom leta 362, koncem leta pa 333. Iz Gorice je obisko-valo gimuazijo 86, z Gori§kega 149, iz drugih deM 98 ueencev. Po vert je 321 katolicanov, 5 evangel j-cev, 7 judov. K italijauski navodnosti (veCina Labov, Furlanov) jeptiStetih 138, k slovenski tudi 138 ink nem§ki 57 ucencev. KNemeevje dodati§e2 privatista 10 let statihjih jebilo5, 25 let pa 1. Z odhko jih je dovrStlo Sole 39 in 1 privatist, s 1, redom 215; dvojko jib ima 40, trojko pa 10 in 29im je dovolje-no skusnjo ponavljati po pocitnicab. Slovenicma S2 je poucevala tudi letos v vseh razredih samo po 2 uri na tedeu, in v dragem ucil se je samo krscanski nauk v 1. in II. razredu za Slovence tudi v slov. jeziku. Glede na §teviio uCenccv moramo obzalovati, da se Slovenci krcyo od leta do leta. Doslej smo se tolaz"rli, da so Slovene! na GoriSkem vsaj na giuma-zijo po§iljali razineruo aajvec ueencev, v tein ko jih na realki ni bilo nikdar veliko; zdaj pa so tudi na gimnaziji Lahi dospeli ie do enakega stevila, kakor Slovenci, in tako bodo nas tudi tu prehiteli. Duhov-nov vedno bolj pomanjkuje; ze ta prikazen in stara ljubezen slovenskih starsev do dubovskega stanu bi jih mcrala naganjati, da bi po§iljali svoje otroke v veSem §tevilu na gimnazije. Konec solskega leta na goriSki realki. V nedeljo 30. julija je konCala tukajSuja c. kr, realka 22. Solsko leto od one dobe, 'od katere kot samo* stalni zavod in visja realka obstoji. Iz Solskcga spo-rofiila (programa), katero ima na prveni mestu obslr-no etimologilko obravnavo, („Die aus der lateinischen Wurzei nFac" entstandenen franzdsischen Wdrtcr") sestavljeno po profesorju J. Hendrych-o, je razvidno, da j«5 v preteklem Solskem letu obiskovalo imenovani zavod, kateremu se pri§teva tudi pripravnica pod vo-diteljstvoin g. M. Komel-a, skupaj 186 dijakov in si-zix 109 Gorifianov in 77 zunanjcikuv. Po narodnosti je bilo 24 Nemcev, 130 Itaiijanov in le 31 Slovence v. "V vseh razredih je bilo odlikovanih 18 dijakov, 126 je dobilo spricevalo prvcga reda, 22 dijakov je do-bilo „dvojkeK in 7 ntrojke", 11 dijakov mora pa po podttnicah izpite ponoviti, dva nista bila izpitovana. Ako pomislimo, da 2^3 onih dijakov, kateri morajo izpite iz ednega predmeta ponoviti, presku§nje dobro prestane, je na tern zavotlu propalo nekaj Cez 17 0/0 dijakov, kar moramo kot „dober vspeh* smatrati. Ob-2alovati moi*amo, da je muogo slovenskih roditeljev svoje sinove kot Italijane ali Neoice vpisalo, in da Slovenci sploh svojih sinov v ta vsestransko va^oi HRYOd v veejem Stevilu ne poSiljajo. PcyI naj bi po- mislili, da najlep§a bododnost iSaka na§e realce na slovanskem jugu in da je potrebno euo slovanskih narefiij tistemu dobro pozuati, kat*-ri si bode hotel tarn kruba iskati; drugi pa zakrivijo, da vsa domafia obrtni§ka in kupfiijska mesta toliko na de^eli kakor tudi v mestu tujci zasedajo. Na c. kr. uditeljskem izobraaevali§6i v Gorici se je viSil zrelostiii izplt od 24. do 31. julija t. 1. Predsedoval je do^. Solski nadzornik g. pi. vitez i Klodic-Sabladoski. K izpita se je oglasilo 12 itali-janskih ia 10 sloveuskih gojenk goriSkega izobra^e-vali§6a In Se 2 samostmiski sestri \z Maribora, foraj skupaj 24. Z odliko *o izpit nandile 3 gojenke (ita-lijanski gospodidni Lnzzato Cornelia in Schroll Marta; slov. gen. Kranjc Marija). Od ostalih 21 jih je dobilo spricevalo zrelosti 17 (med temi 9 ital., 7 slov. in 1 nemka); eni (ital.) se je dovolila preBkuSnja iz enega predmeta cez % meseca, ena (slov.) zamove izpit ponoviti &ez pel,leta, ena (slov.) ^ez 1 leto; ena (zmianja) pa je odstopila mud ustiiiui izpitom. Za h^kc in ueni^ke sole m dosegle spoaobnost 3, za slovciiske in hrvaSke 2, samo za ncniSke 1. Omamljiv je bil pii/or, ko je po koueanem iz-pitu velefiestiti g. predsednik vprifio cele izpraSevalue komisije naznanil maturantinjam arelost za u^iteljftki poklic in jih opozoril z gunljivimi besedami ua ualogo, ki jih caka v bodofinosti. Vsako lice, vsako oko je pricalo, kako neizrtkljivo radost Cuti sice. Oeetovski Se koueino ogovori g. vodja nove uciteljice ter jih s prekrastismi besedaiui zadnjikrat opozoruje na pot, ktcro naj hodijo pri svojem poklicu. Srcao se je na to zahvalila za italijanske maturantinje igfin, Luzzato Cornelia, za slovenske pa gfin. Kranjc Marija. Besede zadnje gospodiiue so bile primerno v stihe vplctene. Fizika za nizje gimnazije, tealke in u^itelji^a. Spisal in zalo?Jl Jakob (tabular, c. k. vii^je realke profesor v Gorici. Natisnila llilarijanska tisknrna v Gorici. 1882. To je nova knjiga, 6 pol. obst>2na, v vel. osmerki ali v obliki MatiCnih knjig, tiskana na lepem, moinein papiiji, in pojde ^e drugi teden kot prvi del vse flzike inud slovenski svet. Dobival se bo 1. del po 80 kr. G. pisatelj se je clival, kakor tudi v prudgovo-ru uaznanja, strogo induktivne metode, ter je del v vsak jmragrai' na prvo mesto poskus „in potein slede iz poskuBov izvajani prirodni zakonl". Glede znaust-venih tenuinov ,te imel Cigaletovo terminologijo pred ocjmi, a kjermuni zadostovala, „koval je nove, in pri tern tnu je bil v pomoC velecastiti profesor Fr. Erja-vec, kateremu se za to in tudi za drugo prijateljsko podporo pri tern delu presreno zahvaljuje.B Tudi prof. §anti|, vcS&ik iz iste stroke, bil mu je pri roki. Stati todoljub, visje sodnije sovetnik pozuani bivSi narodni zastopnik A. Goriup pa je omogocil, da je kniga pri§la ua svitlo. Vse te vesti,vptedgovoru objavjone, ze same ob sebi zagotavljajo, da bo delo slovensko strokovnjastvo z veseljem sprejelo. Mi upamo Sc posebna pojasnila podati v uaSem listu o tej knjigi in sicer od strokov-ojaSke roke, danes pa samo poroCamo, da smo se, kolikor je v nasih moCeh, iz irvih pol tudi sam» pre-pvifiali, da je knjiga, dasi tt'2avnega predmeta, pisana z liajsrecoejo dikcijo za svoj namen, in da se nahajajo v njoj termini, ki popoluem ugajajo pravemu duhu slo-venskega jezika, in da je vsaka tudi glagolska oblika na pravem mestu. V obfie je ves slog tak6 lahak kljubu zaresnemu predmetn, kakor da bi bral kako lahko in lepo berilo najboljih slov. pisateljev. Povsem tern z veseljem pozdravljamo novo delo, ki dobro doj-de 2e za prihodnje solsko l«to, kjer se bo fizika ucila v slovenScini, pa tudi vsem izobrazencem. Vabilo. Vljudno se vabijo vsi gg. drustveniki Solkanske citaluice k redncmu obCnemu zboru, ki bode v nedeljo 6. avgusta ob 3. uri popoludne v druStveui sobi. Odbor. Vabilo k velikemu koncertu, katerega priredijo dilelanti z vljudnim sodclovanjam znane dramatifine pevkinje gospodiCne 3. Mrak-ove v Tominu dne 6. avgusta t. 1. v Devetakovi dvorani. Spored: Prvi del: 1. Sinfonija iz op. „ Don Juan" (Mozart) za glasovir, harmonium in violin. 2. Tercet iz op. „Viljem Tell" (Rossini) za glasovir, cvetero* roiSno. 3. Duet za soprau in bariton iz op. „Don Juan (Mozart). 4. Fraze melodiCue o operi „Maria Padilla (Donizetti) za glasovir, violin in flaut. 5. „Vorrei morir" pesem Tosti-jeva za sopran. Drugi del: 1. Potpouri za glasovir in violin iz op. „Fausttt (Gounod). 2. „L' Estasi" walzer za sopran (Arditi). 3. Fraze melodicne o operi „Barbiere di Siviglia* (Rossini) za glasovir, violin in flaut. 4. „Marcia del diavolo" (Souppe) za glasovir, 6vetero-rocno. — ZaCetek toCno ob 8. uri zvecer. vVstopnina 30 kr., radodarnosti se ne stavijo meje. Cisti doho-dek je namenjen v korist godbeuega druStva tomin-skega. Odbor. BovSka narodna 6italnica je slavnega na-§ega pesnika S. Gregorfii&i v prvem let. obeneth zboru imenovala za svojega Castnega uda zarad zasiug ua slovstvenem polji. Ljudske veaelic© v Se2ani, katere vzpored auio aadnjii5. ozuauili, se udeleft rauogo ob6ln§tvaj ko- likor se sliSi, pridejo rodoljubi skupaj tudi iz odda-Ijenih krajev, posebno pa iz Trsta. Odbor sezanske Citalnicc se pa tudi trudi, da bi vesellca goste zado-voljila in pravi namen, korist „Narodne,aiu donuia ko* likor mo^no pospeslla. GoriSki mestui zbor je sklenil upreti se neko-liko ol»gu namestniStvene poslednje naredbe.f BIndip.a pa sum giaja gorigko staveSinstvo, ees, da o zalcgah ni takd; lahkomiselno govouti, kakor sp zagovarjali nekt udje tega zastopatva dosedanje ravnanje z ras- nimi zaioganii. Ta list |>>avi, da zalogeso vendar ne------ dotakljive in je njihznacaj trajnost ali vecnost. Tudi graja isti dopisnik, da ni oacelnistvo do Casa opozorilo na duevni red in se je ravnalo proti pravilniku v tem pogledu. En mestui odborniK je ofiitno grajal tako postapauje, ki je bilo zlasti dosedaj v navadi, On je oCitno izpove(lul, da so doslej dnevni red prekasno naznanjali, Se takrat, ko je slo presojevati poroCila s Stevilkaiui; vsled tega da niso stare&ine vedeli, kako je prav za prav s stvarjo in tako da se je glaso-valo, pa se ni vedelo pogostoma, zakajl Tak6 da ne sme^iadalje biti! Mo2 je prav imel, da bi lo kaj zda-lo! Cas bi U bil zato ! Megcani so radovedui, kaj je nekl n tisfco govo-rico, ki cel<» pred sodnijo trdi, da so se gospodnrske inejtre knjige pacile v Stevllkah! Novi triaiki gkof, velefi. g. dr. Glavina je prisel zadnjo soboto iz Porc^a v Trst ua vladuein parniku Pelagosa. Sprejel ga je dei namestnlk, jupan, Skofijski kapitul in tr2. duhovMina. V nedeljo je elo-vesuo prisegel, prih. nedeljo pa bo sveeana Instalacija. Umor. Iz Cerovoga v Brdih nam porofiajo: Neki Filip Vtln&l iz dol. Cerovoga, 20 let star, kmet, je svojega tekmeca Antona Martincica iz gorenjega Cerovega, 24 letnega mladenifa iz ljubosumnosti na plesi^ci tako nusrecno z nozeni v sree zabodel, da je posledn.H v 10 minutah du§o izdihui). Morivca so 2audarji 6o tisto no6 vje!! ir» pravici izt'ofiili. 0 ti uesrecni plesf! Koliko iu kolikokrat se je ^e govorilo in piBalo, da bi visoka vlau- o ucsieftio iu pohujft-Ijive javae plese pvepovedala, a vse zastoitj t Ki ga skoro plcsa, vsaj tukaj po Brdih no, da bi ne bilo tepe^Ske in boja. SI. c. kr. okrolua sodulja v Gorici bi ntcgnila v tem veliko povedati. Vse protenje, vse sovra^tvo in srd, katerega mladenici pre] v sreu ku-Imjo, pri plasu na svojega nasprotnika izlijcjo, in Mi Bog ne malokrat s (alum nesrecniin izidom, kakor preteklo nedeljo v dol. Oerovem. Kaj morejo duhovtu u6initi proti team z too-ralnim oro^jem hesode bo^je, ako se jim od strani obc. predstojnikov naravnost nasprotuje, in ako se vsi njih opomint ua smch stavijo! To raj Se enkrat: vi-deant consulesl lz Grgarja nam porofiajo: V Grgarju je bilo dne 30. julija kmctijisko predavanje, ki ga j C. L. kmetijsko dru&tvo priredilo. Predaval je povma§i zju-traj in popoludne po slu^bi bo2jo g. Fr. ^epiC, pri-stav dei&clne kmetijske §ole in sicer, kakor je bilo v „Soci" ze naznanjeno, o hlevih, gnoji§Lih, travnikih in vplivu gozdov na kmetijstvo. Po dokoncaucm lepem in razumljivem govoru vnei se je zivaheu razgovor med nauka^elj nimi po sluSalct, katerih se je bilo lepo stevilo se§lo, — bilo jih nad 120 oseb; in med predavateljem z razgovori in odgovori o kmetijski zadevi, kar ocitno s priCuje, da ljudstvo so vedno polje zanima za kmetijstvo iu i da zeli napredka Jaz po mislim, da je treba le zaCetl in vspeh se bode kmalu pokazal. Mestni odetje tr^aski so se vendar premi-sHH ter so se uekako pogodili med seboj, ker so vi-deli, da bi jim utegnila §e huda peti. Zbalt so se, da zgube svoje mandate in da bi prej ko ne za dalj casa za vse skup zasedel njih sedez en sam gospod: c. k. komisar! PreSU petek so se zbrali v sejo in najprej izvolili delegacijo: 5 konservativcev, 5 pro-gresistov, za namestnike 3 konservativce, 2 progre-sista, v odsek za Solstvo: 8 kons. in 7 progr., v fi-nanfini odsek: 5 kons., 4 progr,, v trgovinski odsek: 10 kons., 5 progr., stavbni odsek: 6 kons., 5 progr., v odsek za javno cistost iu redarstvo: 4 kons., 3 progr., v sauitarai odsek: 4 kons., 3 progr., v odsek za nadzorstvo mestne hianiluice: 4 kons., 4 progr., v odsek za voja§tvo: 2 kons., 3 progr., vpravni odsek: 2 kons., 3 progr. — Kakor se vidi, imajo v tem od-seku konservativci, v drugem pa progressovci veCiiio. AH kakor smo ze trdili, progressovci bodo fa skr-beli, da dobijo veciuo glasov, kedar koli bo kak sklep obseZeu ali politifino vpliven. Vzrokov nofiemo na-Stevati za to zaiostno okolnost in razmerje. „Unione operaia triestina" (delavsko drnStvo v Trstu) je dobilo od cesarja iz njegove piivatne de-narnice 100 gl. v dar. To dru§tvo je italjausko sicer, a'.i ono je konservativnega iu patriotskega duha; zato ju inedentovcem zeld ua poti.PreSlo nedeljo je hotelo to druslvo blagosloviti svojo zastavo, in soproga na-mestnika Deprctisa je iuiela biti kumica. Vse je bilo napravljeno za slovesnost: ali od 6 do 7i/2 zjutraj jim uk/adejo zastavo iz sobe, strgali so jo jim s pa-lice, katero so pustili. Darave in zastavo so odnesli, na also zmeknih, VsakdQ vidi, da tatovom ni •e nilo do denarja, ampak do demonstracge ? protiav-striiskcni zmislu. Irredeoia hofe v Trstu vse zatreti fear bi na Avstrijo apomnjald. Ono droStvo si mora in kofie drngo zastavo napravffi; na najviSem raestn pa ategnejo tadi od take straoi spoznavati, kdo noce v Trstu gospodovati. Volilcem koprskega okraja, ki bodo volili 9. U m. poalanca za deleioi zbor v Porecu, priporoSa JSdinost* v sporazumljenji z rodoljubnim *. g. de-kanom Janora, g. Vekoslava Spin Si ca, c. kr. Sols, nadzoniika za koprski in voloaki okraj. 0. Spin^ Klatran, rodoljub, dober govornik in v vsakent pogledu sposoben za poslanca. Naj bi ae *jedinili ?si glasovi zaoj, ker dragace premagaju nasprotniki lahoni! ,NaSa Sloga* Y iatem zniislo pravi j „Topto Vam preporueamo, da svi jednodnino dadete svoj glas g. Vjekoalavn Spiu^u, covjekn Vase krti i ^traeoa, vriednoBia avakoga povjereoja, neka bude VaJim aastapoikom I V to ime pomoz Bog !* „SavinJ8ki Sokol'\ kateremu je vlada pravila raroo potrdila, vabi apodnje Stajerce k obilcmu pri-atopu. Eaaka drnftva so va2nega poinena po svoji prvi nameri, pa todi ? narodnem pogledu. <*. Joa. Nolli, slavni slovenski pevec, barito-nist, poribjjen je ? Prago, da bo pel v laSki open, pozneje pride v Rim. Narodno vesalico u& korist „Narodneinti do-lift* napravijo 6. avg. tadl aa Breiovici nad Idubljano. Miniaterska dolodba tm Kranjsko. Za Kranjako je nancno ministerstvo izdalo 22. Jul. Stev. 10.820 posebno dolocbo glede" aa gimnazije v Ljubljana Novem mestu (Rudolfovera) ia Kranji. Vsled te doloebe je a) siovenscina ucni jezik za vse predmete ? I. in II. razredu. b) V III. ia IV. razredu je nem-§Lina ocoi jezik za nemSCino in grScino; za druge predmete je slovonsclaa ncni jezik. V 1., 2. ia 4. razredu ao nemaCini po 4 in v 3. razr. po 3 ure od-loiene. V 1. 1882[83 se v I. razr. vvrsti geografija in raatematika med ucne predinete s sluv, ngnim jezi-kom. V II. razr. poucnje se naravoslovje tudi v 2. ppluletji slovenski. Nerascini se dolocijo 4, sloven-icini po 2 uri na teden. V III. tmr. nadaljuje se pouk a slov. uCniin jezikom. V bodocih Solskih letih vvaja se sloveniCiua po ta razvidni dolocbi sukcesivno. To je bistvo najnovcjSe doloCbe za Kranjsko, dasi je to pa tam kak stavek pritakneo, ki daje nem* Scini indirektuo prostor, kdor jo bo hotel raztegniti piek bistvenih doloCeb. Gotovo z veseljem pozdravi vsak Slovenec ta korak, ki pomeni napredek vsaj za sredino slovenskih pokrajin. Saj je storjen zacetek, in pot na boij§e je vsekakor priznati, tad! ko bi se raztezanje sloveii-SCine omejilo na ni2e gimnazije. Dasi pa povsem vidirao in pripoznavamo modro, t. }. pocasno postopaoje Taaffejeve vlade, iudinio se vendar, da za druge slovenske pokrajine ni nid §e slisati o enakib doloCbah. Mi smo veseli, da se vsaj Eranjska utrdi; ali modrosti ne vidimo v tern, da se slovenski zivelj ravno ob mejah, zlasti pa ob laSkih mejah toliko zanemarja. Kranjskih Sloveueev nemskn-tarji ae iznenarodijo Se, ia se §e toliko poddrnzuic scbulvereina namnozi; v Primorji pa se tujfrjo vasi od leta do leta v veLem Stevila, in kaj to tujCeoje pomeni, je dunajski vlaai tudi ze znano. Nerace-vaoje po Stajerskem in KoroSkem je pa v nekeni po-aiena enako nevarno in Skodljivo Avstriji, kakor po-italijanCevanje Slovencev in Htvatov po Primorskem. Ko bi v Taaffeja zaupanja ne imeli, meuili bi, da se kranjski Slovenci nalaic zadovoljujejo, da bi po tent oni molcali ia dragi Slovenci v svoji onemoglosti tudi nadalje brezvspeSno cakali in npali. Pa tega pesiuii-zma vsaj glede na Taaffeja nimamo vec, in zatrdno se zanasamo, da bo tudi za mejne slovenske pokrajine kmalu dosia enaka dolocba, kakor za Kranjsko. Do tedaj pa v pogledu na sloveusko bodocuost ne morerao biti veseli iz vsega srca. „Le rive dell'Adriatico" (jadranski bregovi) je novo deb, ki izbaja zdaj v zvezkib v Milanit pri tistem Treves-o, ki%azpo§ilja uajhujSe irredentovsko pisane knjige med svet. Ta iinenovana knjiga je tako hudo pisana proti Avstriji, da jo je doti^oa tiskovna pravica v Trstu ustavila in prepovedala za naao dr-iavo. V Trst in druga primorska mesta spravljajo po tibotapski poti polno euakib knjig, da protiavstrijski duh lazSirjajo. ponavljali sarao po dvakrat v letu, potem pa od leta 1874 pray hudo po vsak teden. Padal sein brez zavesti, Skodoval sem si jezik in peniti se mi je zafcelo s krvjo v ustin, tako da sem bil zares prav po-bit Clovek. Vsi pomoLki, katere smo star§i ia jaz porabiii, ni-so niC zdalt Potem pa =em izvedel leta 1379 naslov gospoda dr. Silvija Boas-a od boluika Hocbmauna iz Karlsburga (v Sedmograikem), ki, kakor so mi pove dali, je bil ozdravljen otl bozjasti po gospodu dr. Boas-u. Vsled tega sem pro.sil pismeuo gospoda dr. Boas-a, da bi me zacel zdraviti po svoji Cudoviti me-todi. Hvala Bogu, to je bile, najveea sreca, ktere sem mogel biti dele^en; kajti zdaj vzivam zopet zdravo 2ivljenje. Eno leto je ^e, odkar me bozjast ni napa.Jala, Lutim se v oLOe kot prerujeuega na vsako stran, kot uajzdravcji clovek. Iz btaleinosti potoval sem ta mesec k gospodu dr. Boas-u in sem urn izkazal i^ebno svojo hvait-znuit. Naj se paC obrnejo vsi, ki trp6 zarad kiea ali neivoz-nosti, ? bozjem imenu z a up no do g. dr. Bos^-a. Josip Gaspar, zasebnik. Josip Gaspar Kronstadt Da je gospod Josip Gaspar to izjavo tukaj sto-ril uradno in lastnorocno podpisal, se potrjuje. Kronstadt, 31. oktobra 1831 Za mestno glavarstvo Aleksander Szaboz, poIiCijski komisar. Javna zahvala. Od leta I860 sem po nesreei silno trpel zarad boijasti. Bolezen ta me je nadlegovala, ker sem bit padel 8 bifinega, tretjega nadstropja. S prva so se napadi PeSat mestnega glavarstva Kronstadt. se ponuja tako dobra prilika; da s<; more izvrstna ura za polovico cene kopiti. VELIU MU\)\i\ Po vsej Evropi nastals politicne razmere se tudi Svice niao ognile i zato se je ranogo delalcer izselilo, vsled desar se ruSijo tudi fabrike. Tako je i pnra naj-znamenitcja urarnica, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkor. Tako ime-novane Waachiogton iepne are so najboIjSe ure na sve-tu, izireoredno krasno vrezljane i Tezeut i po amerikan-skem Bestava napravljene. Vse are so na aekunde repasirane i mi dajemo poro§tvo za r:-ako uro na 5 let. Za dokaz gotovega poroitva i siroge solidnosti se a tern javno obvezujemo, da hofiemo vsako uro, ki ni po-volp, na2««i vzeti i zameniati 1000 iepnift remontoir ur, navijajo se brez kljuca, s stalnim zuklopcetn, izvenredno tocao na seknode re-gulirane, razen tega po novem naclnu elwktrogalvaniski pczIaCene, z verizieo, medaljonom itd. poprej gld. 25, zdaj ena Ie po 10 gld. 20 kr. 1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikia, na 15 rubinih, z emajliranim kazalom, za sekunde, kristalrim plolnatim steklom, poprej gld. 21, zdaj ena Ie gld. 7.25, vse na sekunde repasirane. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem in srebronikla, kristalnim ploinatim steklom na 8 rubinih, najnatanjcniSe repasirane, z verizieo, medaljonom i za-metnim etuijem, poprej gld. 15, zdaj ena Ie gld. 5.60 1000 ur na kotvo, iz Siatega IS Iotnega srebra po c. k. puncovnem uredu pregledane, ns 1? rubinih, razen tega elektricno pozlacene, najnatanjCni§e reguli-rane. Te ure so poprej stale 23 gld, zdaj pa stoje le gld. 13.40 1000 Washington remontoir iepnih or iz pravega 13 I. teikega srebra, po c. k. puncovnem uredu pregledane. PoroStvo sc daje, da so najtocnise na sekunde repasirane, notranja sestava je iz nikla i teb ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld» 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verizica, medaljon, etui iz zameta i kljuc. 5000 pravih zlatib ur za gospe, na 19 rubinih, prej 40 gld., zdaj 20 gld. 1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospe, prej 100 gld., zdaj 40 gld. 650 ur za zid z najlepsim emajliranim okvirom in bitnira kladivom, poprej 8 gld. 75 kr. 650 ur budiUiic z udarccm, ki prav dobro tolce, najnatanjcni&e regulirane, tudi pripravno za mizne pi-sade; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 650 ur Z nihalom v najlepse izdelani visoki go-tiiki omarici, navijajo se vsacih 8 dni, najtocnige na Cas regulirane, izvenredno lepe i krasno. — Ker ima taka ura He po 10 letih dojno vrednost, ne imela bi se v nobeni hiSi pogresati, posebno ker je taka res kra-sota sobi, Take ure so poprej veljale po 35 gld., zdaj pa izjomno Ie 15 gld. 75 kr. Kadar ae narocujejo ure z nlhatom, treba je pri-loiiti zagotovicino. Napis: Razprodaja ur ur-arjoioe 1*11. Fromma Dana|« Rothonthurmstrasse it, 9, partere Bozjast POZORI-W Oni, ki bolehajo zarad krLa aliziv-cev, in vei ki se zanimajo za take bolezni in i&cejo gotovega zdra-vila, naj si zaupno priskrbe broguro dr. Boas-a. Brezplacno in franco jo razpo&ilja DR. BOAS Pa-is, Avenue Klcber, 10 Champs-EIyaucs. jjela Parlagi, prej firma Brachfeld et Wellisch Miinchen, zdaj Pari* Avenue Wagram, 29 ne razpoSiljajo veS moje brosuro, ker sem jim jo odtegnil. TKclrClTrTlioA naJ«oveJ§e sestvave, potrobujejo malo XlOA.a>VlllOC/ prosfora, tiskajo s podvojeno naglo. (vilJSke lirese) stJ° Proti preJSrjun t.skavnicam, so v r ' roene, trdno in trajno sestavljene, se irdelujejo od najnanjiem do najvece velikosti za velike vino- rejee. (iaraucija, spriievala o 1000 to izdelanih tiskavniah. Pisane podobe in eene na zahtevo brezplacno in fmnko. (irozdni mlini najnovejse sestave. Naro5be naj ae podvlztjo, PB. MA?PARfS I Cfl nft Dun»»» JI» Praterstrasse 66, Fabrik • m MittawiM m w in prankfUrt a. M. Temejjt pomoč vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. (»hranjenje zdravja naslanja se večjim delom na Čiščenje in snaženje «o* krovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebav« Ijenja- Najboljše za to srodstvo je dr. RozažiTljensM oalzam. Zivljonaki balzam dr. Rosov odgovarja popolncra vsem tem zahtevam; isti ozivi vse prebavanje, iiareja zdravo in cisto kri, in truplo dobi svojo prejgnjo mod in zdravje zopet. Odpravlja vse tcSko prebavanje, o«o-bito gnjns do jedi, kislo riganje, napetost, blje. v.inje, krL v zelodci, raslinjenost, zlato iilo, pre* obte/enje zelodcaz jedill itd., je gotovo in dokazano domade sredatvo, ki se je v kratkem zaradi ivojega iz. vrstnega uplivanja obco razSirilo, 1 velika eklenica 1 gl., pol sklenice 50. kr. Na stotine pisem v prizaanje je na razgled pri-pravljenih. RazpoSilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poitnemu povzetju svotc, Volooenjoni gospod! H toplo zahvftlo Vam naznnnjam, da mi jo po« poliiem pomngiil V«5 dr. Hnza Jivljenski balzam proti 8 niHsecfV frajajof-i boloCini, to je proti 8transkemu vjcdunju na prsih, zarad cusur sem imol hudo napetija-nje in /.eloddnt krc. Odkar rabim ta lek, sem popolnem zdrav in se dobro pocutim, kar so mi prej kljubu vsuj adravuiiki pomoci ni moglo posreciti. Sprej mit» tonrj tnojo srfino zahvalo, in priporoiam to zdravilo vsem, ki trpe vsled enake bolezni. Trneny Onjezd Josip Tyrl, sodah WC SVARJENJBI Sh Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naroCnilce, naj povaodi izrecno dr. ROZOV ilv* Ijenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi za-htevajo, kajti opazil sem, da so narocniki na vec krajih dobili neuspeSno zmes, ako so sahtevali samo zlvljenski balzam, in ne izrecno dr.Rosovega zivijenskego balzama. hm k hm lifljessli hhia dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Frag* ner-ja, lekarna „k crnema orlu" v Pragi, Ecke der Spomergasse Ifr. 205—3 V OORICI: G. t'ristofoletti. lekarni^ar: G. B. Pontoui, lekarnit'ar. V OGLEJI. Daniuso d' Ilia. V TK6TU: P, Prendini, lekarnidar; G. Foraboschi, le-kam'car J. Strravallo. V ZAGREBU; Sigm. Mltl-bach lekarnicar. Vse lekarne in vecje trgovine z matorl-jalnim blagom v Avstro-Ogerikej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Prazko domafie mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se fcenam prsa vnamejo, ali strdi)0, pri bu-lah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri drvu v pratu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmaSJ cenji, pri morski (mrtvj) kosti, zoper revmaticne otekli-no in putiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, roah, t ledji, ce si kdo nogo spahne, zoper kurje ocesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lisaje, zoper oteklino po piku mrcesov, zoper tekoSe rane, odprte noge, zoper rak in vneto kozo, ni boljScga zdravila, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (zavba) se namaze na platneni robec in se pritisne na bolno stran. Cez 4— 6—8—12 ur se naredi nov fla§ter. — Zaprte bule in o-tekline se hitta ozdravijo; kjer pa ven tece, potegne mazilo Y kratkem vso ognojico na-se, in rano o-zdravi. — To mazilo je sato tako dobro, ker bitro no-maga, in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni Vita bolna ognojica ven potegnjena. — Tudi za-brani rast divj«sga mesa in obvaruje pred snetom (crnim prisadom); tudi bolecine to hladilno mazilo potisi. — Odprte in tekoce rane se morajo prej z inlacno vodo miti, potem ?e le se mazilo nanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam~za uho. Skugeno in po mnozih poskusih kot najzaneslji-vejSe aredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi tudi popolno uze zgubljen sluh. I sklenica I gl. a. v. Jzdajatelj m odgotomi weOiiik; F, PQDOQKEttL. — Ti^kat »HUari|ansia %mmr v ^opej.