.J vLMKUM
DoSI° i 3.X. 1830
Poštnina plačana v gotovini.	  kr?5*	-	s>j[^
Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84’—, polletno Din 41’—, mesečno Din 7’—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulira štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
LetO II.	Ljubljana,	dne	4.	oktobra	1930.	Štev.	40.
Delo Zbornice TOI.
Dne 25. septembra je na plenarni seji ljubljanske Zbornice za TOI podal predsednik g. I. Jelačin poročilo o splošnem gospodarskem položaju v Dravski banovini, v katerem razkriva neugodno stanje v vseh gospodarskih panogah, predvsem v premogovnikih in v lesni industriji. Nič boljše nd v živinoreji, ker je izvoz živine padel, pa tudi druge agrarne panoge se nahajajo v ze'o slabem položaju, /.lasti vinogradništvo in hmeljarstvo.
Poročilo o novcu vel javi jenih zakonih priča o agilnem delu zborničnega vodstva, ki je sodelovalo pri sestavi vseh važnejših gospodarskih zakonov, skušajoč pri tem doseči čim večje koristi za naše gospcdarstm Zlasti je omeniti pri tem zakone o pospeševanju , živinoreje, (j nadzorovanju prometa z živili, o organizaciji izvoza poljskih pridelkov, o uporabi 20% kronskih priznanje, o trošarini, o taksah, o pobijanju nelojalne konkurence, o kon kurzih in poravnavah in še celo vrsto drugih, za gospodarstvo važnih zakonov .
Dasiravno se ni posrčilo pri novouve-ijavljenih zakonih popolno upoštevanje trgovskih teženj, pomen ja, uveljavljenje enotnih zakonov za celo državo veliko pridobitev.
Pore čilo o prometnih zadevah, ki ga je pedal zbornični tajnik, g. Mohorič, kaže, da se je 'etos v naših krajih na železniškem omrežju prav malo izpreme-nilo, dasiravno se Zbornica trudi doseči zvezo s Sušakom in se bori za razne druge potrebne prometne naprave. Po-
leg tega poročila ne omenja razdrapanega stanja naših cest, ki potrebujejo vslled naraščajočega motornega prometa vTeč pozornosti. Železniški promet se bo nekoliko izboljšal z uvedbo motornih vagonov, kar bo zlasti v prid tujskemu prometu.
Poročilo omenja dalje revizijo železniških tarif, ika ise morajo preurediti tako, da bo dana možnost življenja tudi lesni trgovini, premogarstvu in železni-narski industriji.
V nadalnji debati se je razpravljalo o reformi davka na poslovn i proimet ter se priporočilo vodstvu Zbornice, naj svoje delovanje usmeri tako. da reformirani davek ne bo še povečal produkcijske krize.
G. dr. Pless je poročali o izjed«ačenju čekovnega prava, ki je v/grajen na modemih načelih ter uvaja enotno poslovanje z menicami v celi državi.
Končno je bil sprejet predlog za znižanje pristojbin pri postnem čekovnem prometu.
Pred zaključkom seje je pri poročilu o delovanju zborničnega zavoda za pospeševanje obrti prišlo do ostrejše debate, fcpr njegovo delovanje ni vedno v skladu s pomiritvijo strankarskih sporov.
Predsednik zbornice, g. Jelačin, je zahteval, da se v smislu programa 6. januarja, predvsem .v gospodarskih korporacijah .-.pomete s stamkarstivom, ua kar je zbornica upoštevala njegovo že:jo ter izpremeniila odbor zavoda tako, da je v njem poleg zbornične kontrole zastopana tudi manjšina.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
A'ko se med letom primeri, da plača liistnik debetnega kcnlokorenita ves svoj dolg in poleg tega plačilo presega prejšnje debetno stanje računa, da se na ta način izpremeni. v dobroimetje. ki se obrestuje nižje kot dolg, moramo /.e med letom vplačilo takega zneska razdeliti na dva dei'a, in sicer vknjižimo najprej znesek, kolikor j© znaš a., o debetno stanje računa, izračunamo ::a to vsoto obrestne številke, obenoin pa moramo zaključiti tudi kolono obrestnih številk ter od salda obrestnih številk, katerega i' sv’rho izjed načenja vpišemo v manjši plolpec, izračunati debetne . brest: ter za nje računoimetaika obremeniti, kar izvedemo potom prima-note, oziroma potom journala.
Preostanek pa, za katerega je plačilo računodimetnika večje od njegovega dotedanjega dolga, vpišemo zopet posebej ter izračunamo dneve dn obrestne številke, katere vpišemo na novo v stolpec kreditnih obrestnih številk, doči.m smo prej pod to kolono (potegnili črto in jo zaključili ob priliki izračunan ja. debetnih obresti; vsled česar tudii prejšnje obrestne številke pni bodočem zaključevanju ne prihajajo več v poštev.
Alko bi n. pr, v našem slučaju računo-imetnik v drugem polletju plačal na svoj račun dne 15. avgusta znesek 32.000 Din, medtem, ko znaša njegov dolg samo Din 28.110-08, je plačal Din 28.110-08 na stari račun, ki se obrestuje po 6%; ostanek v znesku Din 3.889-92 pa predstavlja vsoto, katero je vplačal na novi račun, se obratuje nižje (recimo 4%), ker je to njegovo dobroiimetje.
Vplačila tega zneska iknjižinio tedaj dvakrat:	najprej	vsoto,	ki predstavil ja
njegov, dotedanji dolg, tedaj Din 28.110 8 par z valuto, 16. avgusta (dan pozneje ter ga priznamo za obresti od 16. avgusta do. prihodnjega zaključnega dne (tedaj 31. decembra), kar da 134 dni, ali obrestne številke v višini 37’667, ki jih vpišemo v kreditni stolpec obrestnih številk.
Obenem izračunamo saldo obrestnih številk, ki znaša 12.931 (ker znašajo v
debetnem stolpcu predpisane obrestne številke 50.598.
Od saldo obrestnih številk (12.931)» katerega vpišemo radi izjednačenja vsot v kreditni stolpec, izračunamo 6% obresti, katere znašajo Din 201-55 ter za ta znesek obremenimo računoimetni.ka potom journala ali prima-note. Pod kolono obrestnih številk pa potegnemo črto; vslled česar pri kasnejših k nji/.bali in kasnejšem zaključevanju te zaključene obrestne številke ne igrajo nobene vloge več.
Preostalo vsoto v znesku Din 3.889-92 pa vpišemo šele po tem zaključku z isto valuto ter izračunamo za njo obrestne številke kot pri navadnem tekočem računu.
Obremenitev za obresti, ki .smo jo ob tej priliki izvršili v prima-noti odnosno v journalu, prihaja za vpis v tekoči račun v poštev kot vsaika druga prometna postavka in se njeno valutiranje, kakor tudi izračunavanje obresti ne loči v ničemer od drugih vpisom.
Frncoski način.
Pri nemškem načinu kontokorenta izračunamo obrestne številke od vsakega posameznega zneska za celo dobo vnaprej do zaključnega dneva. Francoski način pa se loči od nemškega predvsem v tem, da izračunamo obrestne številke od vsakega vknjiženega zneska za nazaj od dneva valutiranja do otvoritvenega dneva.
Ker imamo pri saldu valuto naznačeno na otvoritveni dan (1. januarja), ne štejemo dnevov in seveda tudi ne izračunamo obrestnih številk, pač pa zapišemo v stolpec »dnevi« opazko »Epoha-:. Pri kasnejših vpisih pa izračunamo dneve za celo dobo nazaj od datum« valute do 1. januarja in pomnožimo število dni z vpisanim zneskom ter zmnožek razdelimo s 100.
leti knjižni slučaj, kot pri nemškem načinu, nam pokaže v francoski obliki sledeče lice:
1	2	3	4		5		6	7	8	9
Da-	Tek.	Predmet	Debet		Kredit		c3 P		Obrestne številke	
tum	štev.								Debet	Kredit
			Din	P	Din	P	>	Q		
1.1.30	B	Saldo	54.000	—			1 I.	Epoha		
5. II.	235	plačal na rač.			8.500	—	6. II.	36		3.060
10.111.	450	na blagu	6.800	—			10. III.	70	4.760	
4. IV.	582	plačal na rač.			20.000	—	5. IV.	95		19.000
17. V.	734	na blagu	12.000	-			16. V.	136	16.320	
25. V.	842	na stroških	542	50			24. V	144	781	
3. VI.	974	plačal na rač.			18.000	—	3. VI.	153		27.540
30. VI.	B	bruto saldo Din 26.842-50					30. VII.	180		48.316
«	»	6 °/o obresti	1.267	58					76.055	
		prenos salda			28.110	08				
			74.610	08	74 610	08			97.916	97.916
i.vn.	B	saldo	28.110	08			i.vn.	Epoha		
Pri prenosu salda 1. januarja 1930 nismo upoštevali dni, pri poznejših vpisih pa smo obratno kot pri nemškem načinu izračunali dneve in obrestne številke za dobo nazaj do dneva epohe.
Do dneva zaključevanja imanno tedaj po francoskem načinu izračunane obrestne številke za one zneske :in za ono dobo, za katero obresti ne smemo računati. Da najdemo saldo obrestnih številk, od katerih moramo izračunati obresti, moramo tedaj odbiti ob zaključevanju še obrestne številke za oelo dobo nazaj (tedaj za 180 drai) od onega zneska, ki predstavlja razliko (saldo) na dan zaključka.
Saldo na dan zaključka izračunamo na ta način, da seštejemo zneske v četrtem in petem stolpcu. Razlika, za katero je debetni stolpec večji od kreditnega, nam predstavlja debetni saldo; nasprotno pa nam ranili ka, za katera je večji kreditni stolpec, kaže* kreditni saldo. Ker dobimo pravi saldo šele potem, ko bomo izračunali in prišteli' še obresti, imenujemo ta saldo bruto ali nečisti saldo.
V našem slučaju nam kaže vsota debetnih zneskov’ Din 73.342’50, kreditnih pa Din 46.500’—; debetni bruto saldo znaša tedaj Din 26.842’50. Od tega zneska moramo tedaj izračunati obrestne številke za dobo nazaj; tedaj za 180 dni, kar znaša 48.346.
i Ker smo prejšnje številke odbijali, in nam gre za to, da dobimo saldo obresitnih številk, od katerega moramo izračunati obresti, knjižimo te številke pod kredit, kakor bi morali nasprotno številke kreditnega bruto salda knjižiti v debetni stolpec.
Ko smo opravili to zaključevalno kinjižbo, nam preostane najti, po že znanem nam načinu, še saldo obrestnih številk, ki naim pokaže isto vsoto kot nemški način, namreč 76.055. Od teh številk, ki predstavljajo debet računoimetniika, izračunamo 6% obresti in zanje obremenimo tekoči račun, katerega od tu naprej zaključujemo po istem načinu kot nemškega. Pri prenosu salda pa namestp dni zapišemo zopet -Epohai in ne izračunamo obrestnih številk.
(Nadaljevanje sledi.)
Trajen izvor
zaslužka
nudi prodaja
MAGGIieulh
izdelkov za iuhe
tu-
Trgovinska vojna Sovjetov.
Vedno jasneje se kaže, da ruski trgovinski dumping ni samo posledica potrebe tujih vrednot, kot se je prej domnevalo, ker je jasno, da naglica in nizke cene nikakor ne odgovarjajo gospodarskim potrebam Rusije.
Dokler je bila ruska konkurenca opasna samo pri lesu na škodo skandinavskih držav in Jugoslavije, so velesile še brez pravega zanimanja opazovale to konkurenco- dasiravno so bile že tedaj oene sumljivo nizke. Rusija pa se ni omejila samo na forsiranje lesnega izvoza- marveč je pričela izvažati vse, celo ono blago, ki ga bi morala v normalnih razmerah uvažati. Cene ruskega blaga so na čudo povsod globoko pod svetovnimi cenami, kar je pričelo ubijati gospodarstvo v vseh večjih državah in izzvalo vsled naglega padanja cen pravo revolucijo v svetovni trgovini.
Šale primerjava razmer in cen v Rusiji sami ter vzporeditev z onimi cenami, s katerimi Rusija nastopa na svetovnih tržiščih, je odprla oči onim, ki prej niso hoteli videti, niti razumeti, da streme sovjeti s'svojim dumpin-gom samo za ciljem, izzvati gospodarsko in trgovinsko revolucijo. Menda bi velike države še. ne utegnile izpregle-dati, da se ni ost 'sovjetske trgovinske ekspanzije obrnila naravnost proti njim.
V poslednjem času je rusko žito povzročilo katastrofalen padec žitnih cen na angleških in ameriških borzah, ker so Sovjeti sklenili ogromne prodaje za Anglijo in Ameriko.
Značilno za cene ruskega žita je dejstvo da stane pšenica v Odesi ali v drugih črnomorskih pristaniščih 7.10 L, na angleškem tržišču pa se poleg prevoznih, zavarovalnih, carinskih in raznih drugih stroškov prodaja isto blago po 7 L tona.
Naša žitna tržišča so doslej .šele malo občutila posledice ruskega dumpin-ga, a je izven dvoma, da bo prej ali slej zadela naše ž.ito ista katastrofa kot ameriško in avstralsko, če se ne najde pravočasno uspešnega sredstva za zajezitev sovjetske povodnji v Evropi.
Poleg žita in lesa so glavni predmeti ruskega izvoza:	krzno,	smola,
platno in milo. Vsi ti predmeti so padli že globoko pod predvojno pariteto in je mogoče to blago v večini držav Evrope dobiti v detajlu po nižjih cenah kot veljajo v Rusiji sami.
Poznavalci gospodarskih razmer v Rusiji pripovedujejo, da vlada tam v veliki večini države naravnost krvava potreba po predmetih, ki jih Sovjeti izvažajo v ogromnih množinah globoko pod svetovnimi cenami. Sovjeti pa se ne brigajo za to, da bi v zadostni meri krili potrebe državljanov. Od izvoznikov zahtevajo izjave, da drže proveni-jenco in vrsto izvoženega blaga v največji tajnosti ter je vsaka kršitev strogo kazniva.
Da zamorejo konkurirati svetu, dajejo na izvoženo blago premije, ki se gibajo v višini 40—70°/o domačih tržnih cen.
V navadnih razmerah bi se normalni ruski izvoz komaj občutil. Toliko hujše pa se ob današnji svetovni gospodarski depresiji čuti forsirani ruski izvoz, ki se hoče baš v najtežjih časih okoristiti s slabim gospodarskim položajem, ker ve, da je trenutek sedaj ugodnejši kot v času gospodarskega blagostanja.
Amerika, Anglija in Francija mrzlično iščejo sredstev, ki bi bila v stanu odbiti trgovinski napad Rusije in vedno bolj prevladuje mnenje, da je rešitev možna edino le v skupnem nastopu. Vendar pa je spričo različnih gospodarskih interesov teh držav še vedno malo verjetnosti, da pride do enotnih obrambnih ukrepov, zlasti ker način izvajanja sovjetske trgovinske politike v sami notranjosti teh držav oškoduje posamezne gospodarske skupine postopoma in ločeno, vsled česar najde večkrat zagovornike med njimi, dasiravno se lahko iz vsakdanjih slučajev prepričajo o resničnosti pregovora:	Danes meni, jutri tebi!«
ERJAVEC FRANC
trgovina usnja Ljubljana, Stari trg Sl. tla
Les na panju je predrag.
Dne 15. t. m. se je vršila ob udeležbi velikih lesnih podjetij v jastrebarskem dražbena prodaja 5646 hrastov s preračunanimi 14.000 m3 gradbenega lesa in 6000 m3 drv. Izkliona cena je znašala 8,918.300 Din, kar bi odgovarjajo ceni 640 Din za m3 hrastovine na panju Dražba pa ni uspela, ker se za tako visoko ceno ni mogla odločiti nobena °d prisotnih tvrdk.
Poznavalci razmer trdijo, da se tudi Ponovna dražba, pri kateri nameravam ceno znižati za 20—25%, še vedno ne bo obnesla, ker je les na panju ob današnjih razmerah tudi po tej ceni še vedno odločno predrag.
Slično poročilo je o dražbi hrasto-vine v turopoljski občini, kjer je bilo na dražbi 2216 hrastovih debel z izklicno ceno 3,557.897 Din. Od vseh interesentov se je za nakup zanimala samo ena tvrdka (J. Mann - Lekenik), ki je ponudila 2 milijona dinarjev. Ta kompleks je bil tudi lansko leto trikrat na dražbi, a vedno brez uspeha zaradi previsokih cen.
Opozorili smo že večkrat naše lesne trgovce, naj se nikar ne prenaglijo /. nakupi stoječih gozdov, ker dnevni slu-
čaji dokazujejo, da je les na panju zlasti v naših krajih odločno predrag in onemogoča previsoka cena rastočega lesa ne samo vsako rentabiliteto, marveč tudi vsako konkurenčno možnost naše lesne trgovine.
Kraji, kjer je cena rastočega lesa vsaj deloma primerna, pa so navadno vezani s tako slabimi komunikacijami, da požre izvoz iz gozda mnogo več kot znaša nakupna cena, obdelava in izvoz skupaj. Naši lesni trgovci vse premalo računajo s temi dejstvi in se često v kapricijoznem konkurenčnem boju pulijo za les na panju, ne da bi poprej kalkulirali s cenami na svetovnih tržiščih, ki gredo še vedno stalno navzdol in z vedno bolj otežkočeno možnostjo prodaje.
Navzlic vedno naraščujočim iežko-čam lesne trgovine, zlasti vsled pojave ruskega lesa na naših neposrednih tržiščih, je razpoloženje še vedno preveč optimistično, zlasti kar zadeva nakup lesa na panju.
Ponovno opozarjamo lesne trgovce na potrebo točne kalkulacije pred nakupom, da ne bodo razočaranja v bodočnosti še večja kot so bila doslej!
Gospodarske beležke.
Fred sklepom novih trgovinskih pogodb.
V Beogradu se završujejo pripravljalna dei'a za sklep trgovinskih pogodb z državami, s katerimi jih doslej še nismo imeli. Zaključene so priprave za sklep pogodb s Češkoslovaško, Grčijo, Albanijo, Turčijo in Bolgarijo, ki v zadnjem času želi stopiti z nami v ožje trgovske zveze. Tudi pogodba s Španijo se predelava, kar bo v veliko korist naši (trgovini. Pretrgana pogajanja z Avstrijo se pred januarjem ne bodo nadaljevala, pač pa se dela z vsemi silami na to, da bo nova pogodba za nas ugodnejša od stare.
Velik izvoz sliv v Nemčijo.
Nemški trgovci so te dni pokupili zopet velike množine sliv v Mačvi. Računa se, da bo llatošnji izvoz sliv. presegal množino 10.000 vagonov.
Nova gremijalna šola v Ljubljani.
V novi palači Trgovski dom, ki je že dograjena ter se dokončavajo le še zadnja notranja dela, so bili v ponedeljek otvorjeni na svečan način novi prostori gremijalne šole, ki je morala doslej gostačiti po tujih prostorih, vsled česar je bila zlasti v prejšnji Mahrovi šoli izpostavljena raznim neprilikam.
Pod novim krovom, v moderno urejenih učilnicah bodo nedvomno tudi uspehi lepši ter razvoj šole pospešen.
Izvoz grozdja preko Maribora.
Z Avstrijo je dosežen sp razum glede tarifnih postavk za izvoz našega grozdja v Avstrijo preko Maribora. Po tej tarifi se naše grozdje lahko neovirano izvaža v Avstrijo po isti ceni kot doslej preko Kelebije.
Prod ?radbo trgovske akademije v Ljubljani.
Dne 29. septembra je imelo Ljubljansko društvo : Trgovska akademija«, ki /.e od ustanovitve Državne trgovske akademije v Ljubljani deluje neumorno za to, da se zgradi za njo posebno, potrebam odgovarjajoče poslopje.
Tiho delo društva, posebno prizadevanje predsednika g. Jelačina je rodilo uspeli, da se prične z zgradbo poslopja za Državno trgovsko akademijo že letos. Denarna sredstva društva presegajo en milijon dinarjev, poleg tega pa je z garancijo mestne občine ljubljanske zagotovljeno štirimilijonsko posojilo pri Državni hipotekarni banki, ki se bo odplačevalo iz državnega proračuna v letnih anuitetah.
Novo poslopje trgovske akademije bo ena najlepših šolskih zgradb v državi ter bo stalo poleg palače banske uprave in sedanjega »Trgovskega doma« na oglu Gregorčičeve in Blei\veissove ceste.
Bodočnost balearskega pristanišča.
Eno naj večjih londonskih kovinarskih podjetij Najior Benzon & Co je ponudilo naši vladi, da postavi v Bakru vse potrebne, najmodernejše urejene naiprave za nakladanje železne rude. Podjetje bi kupi lo letno 35.000 vagonov železne rude iz državnega rudnika v Ljubiji pni Pri-jedoru (Boena). Instalacije hi bile državna laflt ter bii njihov strošek odplačevala država sukcesivno z rudo.
Poleg drugih ugodnosti bi državne železnice kasinale letno okoM 35 milijonov Din samo na prevoznim do Bakra. Seveda bi ob dnevnem prometu ea 100 vagonov železne rude dobilo zaposlenje tudi mnogo naših delavcev.
Proti kartelom.
Beograjske Male novi ne < zahtevajo razipust kartelov, ki podražujejo blago tvnea utemeljenega vzroka in škodujejo s teni naši (trgovini. Posebno vehementno se zavzema za razbitje s’adkomega kartela, ki je s svojimi pretiranim,i cenami vzrok, da uvažamo inozemski sladkor, ki je navzlic visokim, zaščitnim carinam še vedno cenejši qd domačega.
Kongres trgovcev s kolonijalnim blagom.
Na prvem kongresu trgovcev s kolonijalnim blagom v Subotici, kjer so bili zastopani trgovci iz cele države, se je sprejela sledeča resolucija: 1. Z uzakonitvijo novega obrtnega zakona naj se razširja ideja kolegijalnosti med trgovci, kar naj se doseže potom strokovnih organizacij. 2. Trgovinskega ministra se naproša, naj čimpreje uveljavi enoten trgovski zakon za celo državo. 3. Isto glede novega obrtnega zakona, ki naj se izvede po predhodnem zaslišanju vseh gospodarskih organizacij, a-Trgovinskega ministra se naprosi, da s sodelovanjem trgovskih krogov čimpreje pristopi k izvedbi zakona o zavarovanju trgovcev za slučaj onemoglosti in starosti. G. Zaprositi strožje nadzorstvo nad konsumnimi zadrugami, katerih poslovanje naj se brezpogojno omeji samo na člane.
Standardizacija poljskih pridelkov.
V Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je komisija strokovnjakom končala svoje deto na načrtih zakona za standardizacijo žita in sadja.
Vlada je končno izdelala tekst zakona o kontroli kvalitete svežega grozdja ter ipaprike. Zakon bo v kratkem objavljen v >Službenih novinah« ter stopi v veljavo 3 mesece po objavi.
Konferenca o davku na poslovni promet.
Na željo finančnega ministrstva so na delu vse gospodarske organizacije, da s primernimi predlogi pomagajo ustvariti enotno tarifo za uvedbo enkratnega davka na poslovni promet.
V Zagrebu so že zborovali ločeno po vrstah produkcije: 25. septembra papirna in pisarniška stroka, 29. septembra tekstilna stroka, 30. septembra usnjarstvo, 1. oktobra kolonijale, 2. oktobra železnina in 3. oktobra kratko in pleteno blago.
Zaključki se predložijo finančnemu ministru, da jih upošteva pri sestavi tarif k novemu zakonu o davku na poslovni promet.
Podpora sadjarjem.
V zvezi z zakonom o pospeševanju sadjarstva j© določila banska uprava v Ljubljani večje število nagrad in podpor 1 sadjerejcem za nabavo sadjarskih potrebščin in zgradb v krajih, kjer je to potrebno. Prednost do nagrad imajo sicer sadjarske korporacije; vendar se 1 podeljujejo tudi privatnikom v svrho nabave in naprave vzornih sadjarskih potrebščini in sicer v višini do ene tretjine celokupnega izdatka kakor hitro je nabava ali naprava izvršena, tako da Ustreza svojemu namenu, kar mora potrditi županstvo, odnosno referent za sadjarstvo pri bančni upravi, ali drugi, od banske uprave določeni strokovnjak. Podpora se izplača proti zavezi, da bo lastnik dal napravo v uporabo tudi drugim sadjarjem proti primerni odškodnini im jamstvu za pokvaro.
Nedovoljene tehtnice.
Zbornica TOI je dobita od urada za kontrolo mer v Ljubljani opozorilo, da se v zadnjem času uvažajo iz inozemstva balamčne tehtnice, ki ne odgo-var- , jajo našim merosodnim predpisom. Največkrat se dogodi, da so ležišča in noži prevlečeni z emajlno barvo, cesto so tudi ležišča izdelana iz mehkega že- { ieza, namesto da bi bila izgotovljena iz ! najtršega jekla; tudi oblika mnogokrat ne odgovarja predpisom. Pred nabavo tehtnic iz inozemstva naj se trgovci po-uče pri' Zbornici TOI, ali odgovarja za-že.ljena tehtnica zakonitim predpisom, oziroma naj od prodajalca zahtevajo potrdilo Zbornice TOI, odnosno merosod-nega urada, da je tehtnica dovoljena v naši državi.	<
Velesejem v Novem Sadu.
Zgledom, drugih večjih jugoslovanskih mest je sledil tudi Novi Sad ter je dne 27. septembra ©tvoril svoj prvi vzorčni velesejem, na katerem je udeleženih 328 razstavljalcev. Poleg domačih tvrdk je zastopanih 70 ioozemeev. Prostor za velesejem je dala na razpolago deloma tvornica aeroplanov »Ikarus«, deloma pa se vrši v prostorih vojvodinskega hmeljarskega1 društva.
Rudninsko bogastvo v Južni Srbiji.
:-*y	,
V zadnjem času so raziskovanja v Južni Srbiji odkrila velike in bogate sklade različnih rudnin. Pri raziskovanju so naleteli tudi na večja zlata ležišča, ki se bi zamogla z veliko rentabilnostjo izkoriščati.
V občini Železne reke so naleteli na baker, magnet, jeklo in pirit; okoli Sib-nice srebro in žveplo; okoli Zvezde asbest; okoli Duha cink, pirit in žveplo; pri Brocu, Novem selu in Midinskem zlato, srebro, pirit, jeklo; pri Pečkovu zlato in cink; pri Gostivaru in Kičevu arsenik.
V večjem delu novih najdišč se bo že v kratkem pričelo z izkopavanjem.
Nsolidnost našega parobrodarstva.
Jugoslovanski Lloyd beleži vest, da se dalmatinski trgovci rhjše poslužujejo paroibrodov italijanske paroplovne druž-be »Puglia«, ker jiim ta nudi nižaje tarife in večje ugodnosti kot domača »Jadranska piovidba«. Istočasno z obžalovanjem narodne nezavednosti dalmatinskih trgovcev, upravičeno poziva) »Lloyd« Jadransko plovidbo«, naj z ozirom na državne subvencije nudi našim trgovcem vsaj iste ugodnosti.
Poživitev trgovskih zvez s Švedsko.
Zadnje čase so se iz naše države izvozile na Švedsiko večje množine surovih kož, ker so naše cene nizke in ta-mošnji usnjarski industriji vsčted nizkih uvoznih carin konvenirajo. Istočasno se opaža tudi naraščanje uvoza naših drugih surovin, kar kaže, da najdemo na Švedskem novo tržišče za naše blago.
Sadna razstava v Slovenjgradcu.
Dne 12. oktobra priredi slovenjgraško sadjarsko društvo razstavo sadja iz ta-mošnje okollice.
Modernizacija naših pristanišč.
iV Beogradu'so dovršeni načrti za ureditev in povečanje naših pristanišč, predvsem Soišaka, Splita, Šibenika, Ko-tora in Dubrovnika.
I
I
I
i
Ugodno napredovanje naše trgovine z Grčijo.
Naš letošnji izvoz v Grčijo je dosegel vrednost milijarde dinarjev in se je v razmerju pirati prejšnjim letom skoraj ipodvojil. Tudi trgovinska bilanca nasproti Grčiji je visoko aktivna, ker znaša vrednost letošnjega grškega uvoza v Jugoslavijo okoli 30 milijonov Din.
Novi bani-ovci.
Naš zavod za izdelovanje bankovcev je že pričel obratovati. Najprej se izdelajo desetdinarski bankovci z napisom Kraljevina Jugoslavija, ki se bodo zamenjali s starimi. Tudi 100 in 1000 dinarski bankovci se izmenjajo za nove poleg tega pa bodo izdelani novi bankovci po 50 dinarjev.
Zanimanje za naše orehe.
Več nemških tvrdk se je obrnilo na naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu z željo, da se jim pošljejo vzerci in ponudbe iz naznačbo cene fko Berlin, ali Pasau, ali cif Hamburg. Blago mora brt.i dovolj debelo, žveplja-lio in neoprano. Informacije pri 'omenjenem zavodu pod št. 5624/26.
Blagovni vzorci za inozemstvo.
D-oslej se je večkrat dogodilo, da so pošte predložile blagovne vizorce Za inozemstvo carinarnicam v ooarinjenje, kar je zlasti hmeljarjem škodovalo ter povzročilo zamudo v trgovini. Poštna direkcija 'pa je te dni razposlala okrožnico, v kateri objasnjuje, da s© vzorci za inozemstvo, na katerih ni označena vrednost, ne izročajo več carinarnicam. Izvzeti ipo slučaji, aiko en pcšifljatelj na eno 'in isto osebo v inozemstvu pošlje več vzorcev, da je upravičen sum, da se 'hoče na rta način izogniti iplačanju carine.
Pospeševanje zunanje trgovine.
Da se inozemstvo seznani z našimi produkti, je sklen:i’a vlada pri vseh večjih poslaništvih imenovati trgovinske atašeje ter obenem ustanoviti pri njih »talne trgovinske muzeje.
Dve lepi razstavi plemenske živine.
V Veržeju je priredilo Redovniško društvo za; simendolsko pasmo pra uspelo razstavo, na katero je bilo pri' peljanih 99 glav goveje živine. Banovin-sko nagrado je prejelo 57 krav, 14 bikov in 8 telic.
Tudi ormoška selekcijska zveza je priredila uepeilo razstavo, na kateri j® bilo od 171 razstav'j en ih goved odlikovanih 148 glav. Veliko število nagrad priča o napredku v štajerski živinoreji-
Brzovlak Zagreb — Osijek.
Na željo gospodarskih krogov je prometno ministrstvo' uvedlo brzovlak na progi Zagreb — Osijek.
Dvojni tir Zidani most — Zagreb.
Projekti /a napravo drugega tira Zidani nnorat — Zagreb so pred dovršitvi-jo. Nekatere tvrdke so že predložil® i/ferte za gradnjo, ki se po vsej prilik* prične že v najkrajšem času, kar bo v veliko korist prometa, ki je na tej močno frekvenlirani progi doslej oviran.
Odplačilo za kuluk.
Skrajni rok za odplačilo kuluka, ki ie bil določen do 1. oktobra, se podaljša do HI. oktobra. Po item dnevu se bo odplačilo izterjevalo eksekucijskim potoni, na kar opozarjamo trgovce, da se s pravočasnim plačilom izognejo eksekucijskim stroškom 'ter zamudnim obrestim.
Nov trgovski parnik.
V Angliji je dovršen parobrod »Princ Andrej«, ki ima 13-5 milj hitrosti na uro ter nosilnost 94C0 ton. Zastopniki »Du-brovačke plovidbe« ga prevzamejo l® dni v Angliji, od koder nastopi prvo pot v Ameriko.
Izvoz opija.
Iz Srbije je pričel izvoz opija ter 9° bili te dni odposlani 3 vagoni v Nemčijo in okoli 15.C00 kg v Grčijo. Cene so čf vedno nizke ter znašajo okoli 550 Din a* kg, vsled česar producenti še vedno oklevajo s prodajo.
Neposredni davki v avgustu.
V avgustu so prejele državne blagajne na neposrednih davkih 258 milijonov Din, kar je rekordno število za mesec avgust od ustvaritve države in je prejemek skoraj za 92 milijonov Din večji kot je bil predviden s proračunom.
Jugočcška zvišala delniško glavnico.
Tekstilna tovarna Jugočeška v Kranju je zvišala potom emisije 100.000 novih delnic po 100 Din delniško glavnico od 10 na 20 milijonov Din.
Prodajalcem kaustične sode.
Ker je na podilagi pravilnika o kontroli drog in strupov prodaja kaustične sode dovoljena samo onim trgovcem, ki imajo posebno odobrenje ministrstva sc«.ijalne politika in narodnega zdravja, opozarjamo ti;?ovco na predpis, da morajo za to dovoljenje vložiti do 5. oktobra prošnjo na »Apotekarsko - kemijski odsek ministrstva sccijalne politike in narodnega zdravja . Prošnje morajo biti opremljene s prepisom o protokola-ciji in potrdilom o plačanih davkih.
Konkurz.
Hofler Irena, trgovka v Ljubljani, Miklošičeva cesta 14. Prvi zbor upnikov 7. oktobra; oglasitveni rok do 31. okt.; ugotovitvena narok 7. novembra pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Poravnave.
I. B. Mally, trgovec v Tržiču. Ponujena 40% poravnava, plačljiva v štirih četrtletnih obrokih. Narok za sklepanje o poravnavi 30. oktobra; priglasitveni rok do 24. oktobra pri okrajnem sodišču v Tržiču.
Ahlin Ciril, trgovec, Ljubljana VIL (šiška). Ponujena 40% poravnava, plač-jlivo v 12 mesečnih obrokih. Kok za priglasitev do 25. oktobra; narok za sklepanje o poravnavi 31. oktobra pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Konec poravnave.
Dobnik Ivan, pocestnik in trgovec v Bistrici pri Limbušu. Poravnalno postopanje je končano.
Likvidacija.
Korošec Ivan, družba z o. z. v Bohinjski Češnjici. Terjatve javiti do 1. nov. likvidatorju Jakobu Špicar.
Po širnem svetu.
Gospodarski položaj Poljske.
Iz poročila o gospodarskem stanju in delovanju Poljske v letošnjem prvem polletju posnemamo, da ‘je sicer nekoliko nazadovala delavnost v industriji, lepo pa se je razvila in napredovala zunanja ^trgovina, ki je zaključena z aktivnostjo 88 milijonov zlotov, dočim je bila lansko leto prvo poilletje za pot milijona zlotov pasivna. To izboljšanje ipoljske .-Ainanje 'trgovine je tem značilnejše, ker je spričo ruske konkurence pade' izvoz lesa na najnižjo točko, pa tudi izvoz drugih agrarnih produktov je vsled tega nazadoval. Poročilo omenja tudi naraščanje likvidnosti denarja in zmanjšanje števila kankurzov, kar so vsekakor zna- j -ki gospodarskega izboljšanja.	'
Cene na debelo v svetu.
Indeksi cen na debelo so se več ali manj ustalili it er v pretečenem tednu ni znatnejših sprememb razen v Nemčiji, kjer so z,qpet znatno padle.
Nazadovale so cene na debelo v Nemčiji od 944 na 93 in v Angliji od 749 na 74‘8. Porastli pa so indeksi cen na debelo v Ameriki od 83'4 na 83’6, v Franciji od 802 na 80-8 in v Italiji od 61-4 na 61 '6.
Vinska razstava v Rotterdamu.
Naš zavod za pospeševanje zunanje trgovine se trudi, da bo naš vinski paviljon na med narodni vinski razstavi v Rotterdamu čim boljše uretjen, da tako j pribori ugled našim vinom, ki so prisi-1 ijena, iskati si novih tržišč.
Težave z madžarskim žitnim izvozom. |
Kakor večina drugih agrarnih držav- ; se tudi Madžarskai bori za izvoz žita v , inozemstvo, ker razpolaga s kakimi 60 tisoč vagoni žita za izvoz. Polovico tega skuša prodati v Italijo, kateri ponuja v kompenzacijo carine prosti uvoz avtomobilov, južnega sadja in ribjih kon-serv. Ker ni izgledov za izvoz žita na | Cehoslovaško, forsira Madžarska izvoz v A'vs*rljo, od katere hoče kupiti v zamero 2000 vagonov lignitovega papirja brez uvozne carine.
Poleg ruskega žitnega dumpinga bodo ti madžarski poizkusi naši žitni trgovini najbolj škodovali.
Vpliv nemških volitev na borze.
Prve dni po izvolitvi novega parlamenta v Nemčiji so pričeli nemški papirji naglo padati in so celo občutno padli papirji Youngovega posojila; tudi marka je pričela kolebati. Po nekaj dneh razburjenja pa so se borze zopet umirile in papirji zlezli na svoje prejšnje tečaje.
Nova agrarna konferenca.
Romunska vlada se je odločila, da skliče novo konferenco agrarnih držav, ki naj bi se bavila z vprašanjem ublažitve agrarne krize, upoštevajoč novo stanje po zadnji ženevski konferenci. Konferenca se bo vršila po vsej priliki sredi tekočega meseca.
Tujski promet v Švici.
Spričo splošne gospodarske krize je tudi v Švici močno nazadoval tujski promet ter kaže statistika turističnih hotelov, da je bilo letos v juliju zasedenih samo 58 4% razpoložljivih postelj, medtem ko’jih je bilo lani 62-2%; v avgustu je znašala letošnja zasedba 722%, lani 80-2%.
Zunanja trgovina Anglije.
Izvoz v avgustu predstavlja vrednost 42’7, uvoz pa 79*9 milijonov funtov šter-lingov ter j© avgustova trgovinska bilanca zaključena s pasivo 37*2 milijonov funtšterlingov.
i
Zlate zaloge državnih bank.
V primerjavi s predvojnim stanjem zalog zlata pri državnih bankah se čudno opaža, da so vse zlate zaloge znatno polastile, v Italiji pa so se nasprotno skrčile,
V milijonih dolarjev izražena vrednost
i
zlata pri	posameznih državah		je	sle-
deča:				
	1913.	1930.	Razlika	
USA	1924	3700	+	1776
Anglija	170	748	+	578
Francija	679	2822	+	2143
Nemčija	279	624	+	345
Italija	288	274	—	14
Španija	93	477	+	384
Švioa	33	117	+	84
Švedska	27	65	+	38
Holandska 61		156	+	95
Uvoz nemških tekstilij na Balkan.
Ker uvoz nemškega tekstilnega blaga v balkanske države stalno pada, čemur je poteg razvoja tekstilne industrije na Balkanu glavni \zrok ta, da daje Čeho-slovaška, italijanska in angleška tekstilna industrija blago na dolgoročne kredite. Da si iznova pridobi nemška tekstilna industrija balkansko tekstilno tržišče, so sklenili ustanoviti močno izvozno organizacijo, ki bo skušala nuditi več ugodnosti balkanskim državam, ta-i ko v i»ogledu dolgoročnih kreditov, kakor glede cen in kvalitete, zlasti za fine, tanke tkanine.
Bančni polomi.
V Berlinu je ustavila plačila Kreditna banka za inozemske in kolonijalne Nemce, ki je obstojala deset let.
Na Kubi pa je ustavila izplačila najstarejša havanska banka Bank ot Co-UM^rcec.
Trgovinska bilanca Madžarske.
Vrednost izvoza v avgustu znaša 76-3, uvoza pa 704 milijona pengč ter je trgovinska bilanca za 5*9 milijona pengč aktivna. V razmerju z lanskim avgustom je nazadoval izvoz za 14, uvoz pa za 16*5 , milijona pengo.
Uvoz živine v čehoslovaško.
Poda,tiki o uvozu živine v Cehoslova-ško v avgustu kažejo, da se je uvoz živine nasproti julijskemu uvozu pomnožilo za celo četrtino ter je znašal 53.433 glav. Naš delež na tem uvozu je veliko premajhen, ker odpade na jugosloven-ski uvoz saimo 3000 glav. Na prvem mestu stoji! Poljska, ki je uvozila 33.152 glav, na drugem Madžarska z 11/244 in na tretjem Romunija s 5000 glavami.
Čehoslovaska rabi tudi precej perutnine, -katere je uvozila v avgustu 36.613 komadov. ,
Mednarodni kongres izvoznikov in uvoanikov jajc.
O priliki velesejma v Lvovu se je vršil kongres uvoznikov in izvoznikov jajc. Od izvoznih držav so hale zastopane Romunija, Poljska in Madžarska (Jugoslavija na žalost mi bila udeležena); od uvoznih držav pa so poslale svoje zastopnike:	Cehoslovaška,	Francija,	Av-
strija, Švica, Itailija in Nemčija.
Uvozne države so zahtevale, da se standardizacija jajc prilagodi potrebam kupcev, zlasiU naj se uvedejo pri vagon-skih pošiljkah zaboji s popolnoma enako Ježo.
flehoslovaški državni proračun.
Te dni1 bo predložen parlanienjfcu proračun za leto 1931., ki je za 471 milijonov čK. večji kot letošnji ter znaša v celoti 9838 milijonov oK.
Glavne točke proračuna so sledeče (v milijonih oK):	vojska	1715, prosveta
1010, pokojnine 932, socijalno zavarovanje 865, javna dela 800, notranje ministrstvo 699 milijonov čK.
Tržna
„v><	•*'> n
Znižanje ec n mesa in kruha, v Vinko vcih. j.
Mestni odbor za pobijanje draginje je znižal cene svinjskemu mesu od 18 na 17 Din, masti pa od 20 na 18 Din za kg. Kruhu se cene znižajo od 3 na 2-50 Din za belega in od 2-50 na 2 Din za kg črnega kruha.
Naraščanje brezposelnih v Nemčiji.
Tekoiin zadnjih štirinajst dini se je število brezposelnih v Nemčiji iznova pomnožilo za 100.000 ter znaša sedaj 2 milijona 893.000 oseb.
Husi kupujejo na Madžarskem.
V Budimpešto sta dospela dva pred stavnika sovjetske vlade z namenom, sondirati teren za rusko izvozno blago, Vlasti les. Obenem pa se pogajata za nakup konj in poljedelskih strojev. Madžarski tvorničarji so sicer pripravljeni nabaviti Rusiji stroje, vendar samo proiti takojšnjemu plačilu.
Trgovina med Italijo in Rusijo.
Rusija je uvozila v letošnjem prvem četrtletju v Italijo za 98 milijonov lir blaga (lani za 62 milijonov), iz Italije pa je izvozila za 34 milijonov (lani za 17 milijonov). Trgovina med obema državama se je tedaj povečala še pred sklenitvijo trgovinske pogodbe.
Velika ležišča nafte v Nemčiji.
V pokrajini Noienhagener so o priliki Kopanja naletfcli na tako močne vrelce nafte, kakršnih dosej v Nemčiji ni bilo. Prvi dan j#1 .privrelo nad 400 ton zemeljskega olja.
Brezposelnost v Italiji
še vedno narašča, ter izkazuje koncem avgusta 375.548 brezposelnih. Število se je v enem mieseou ipomnožilo skoraj za S4.000. Največja brezposelnost vlada v stavbeni, tekstilni ‘in kovinarski industriji, pa tudi poljskih delavcev je veliko. Poleg tega pa ima večina industrijskih podjetij zelo skrajšano delavno dobo. > ■
Kava.
Vsi napori brazilskega kavinega kartela, obdržati kavi njeno ceno z vsemi ,mogqčimi sredstvi, so se izkazali ničevi. Tudi to ni pomagalo, da so se ogromne zaloge sežigale in drugače uničevale; kava gre stalno navzdol, ker pridelek visoko prekaša svetovno potrebo. Zato: previdnost pri nakupih!
Cene živine v Zagrebu.
V nasprotju s pretečenim tednom so se cene živine zopet učvrstile; tudi svinje imajo trdne cene. Nasprotno pa so se pocenili konji.
Zadnje tržno poročilo navaja sledeče cene:
Goveja ž i v;i n a : biki 8—850 Din za kg žive teže, kraive-mlekarice 2800 do 60C0 Din za komad, za .meso 5—550 Din za kg žive teže; jnnice za rejo 2800 do 4000 Din za komad, za meso 7-75 do 8-50 Din, junci la 9—9-50 Din, Ila 6 do 7-25 Din, vola la 9-75—10-50 Din, lla 9 do 9-50 Diin, bosanski Ila 6-50—7 Din, teleta živa 12-25—13-50 Din, zaklana 14 do 16-50 Din za kg.
Konji1: težki par 10.000 — 11.000 Din, vozni par 6500 — 7500 Din, kmečki par 6000—8000 Din; žrebeta do enega leta 1200 — 1400 Din, do dveih let 1500 do 2000 Din za komad; konji za meso 1"25—1-50 Din za kg žive teže.
Svinje: domače - pitane 11 — 12 Din, sremske - zakame 14—1550 Din, svinje do enega leta 10—1050 Din, nad eno leto 10-50 — 11*50' Din; pujski 7. odojki živi 80—270 Din komad.
Dunajski živinski trg.
Na zadnji živinski trg na Dunaju je bilo pripeljanih 2560 gilav goveje živine, in sicer: 474 domačih, 663 iz Madžarske, 837 itz Romunije, 162 iz Čeh osi o vaške ter 151 iz Jugoslavije.
Debeli voli so se plačevali (v šilingih za kg žive teže) po 1-30—2-10, srbski po 1—1-55, kmečki po 145—1-60, biki po 1-16—4-50, krave po 1-05—1'50, mesnato govedo po 0-70—1.
Svinj je bilo pripeljanih 17.073 komadov, in sicer 1025 domačih iz Avstrije, 8791 iz Poljske, 4015 iz Jugoslavije, 2377 iz Madžarske, 497 iz Romunije in 349 iz Nemčije.
Mesnate svinje so se znatno pocenile, pač pa so se dobro plačevali debeli prašiči. Cene za kg žive teže v šilingih so lile sledeče: debele la 153—P60, angleške križanke 1-65—1-80, kmečko bla-go po 1-50—1-60, mesnate svinje od 1-50 do 2-15 po kvaliteti.
Grozdje.
Tedenski trg za grozdje v Rumi je bil bogato založen s prvovrstnim blagom, ki se je prodajalo na debelo po 1"25 do 1-50, na drobno pa po 2 do 2-50 Din za kg. Prodalo se ga je okoli 70 vagonov.
Tudi iz Fruške gore in Smedereva je izvoz grozdja v polnem teku. Za Dunaj in Budimpešto se plačuje grozdje po 3 do 3-50 Din za kg.
Sladkor.
Dočim so pri nas cene sladkorja še razmeroma dovolj visoke, se ima boriti češkoslovaška sladkorna industrija z veliko večjimi težavami. Cene sladkorja, ki so se tam še lansko leto obdržale na višini predvojnih cen, kažejo spričo starih zalog in ugodne letind katastrofalno pot navzdol, da pričakujejo padca, ki bo cene sladkorju določil najbrže komaj na polovični višini predvojnih cen. Položaj pa se utegne še poslabšati vsled ruskega dumpinga.
J ajca.
Na berlinskem trgu so cene jajc zopet nekoliko poskočile ter se plačuje jugoslovansko blago po 9 in pol do 11 in pol pfenigov za komad. Zadnje čase se je pojavilo že argentinsko, afriško in avstralsko blago ter se pričakuje v zvezi s tem znižanje cen.
Naša domača jajca so navzlic temu še vedno draga ter se plačujejo zaradi majhne produkcije po 1-25 do 1-30 Din za komad.
Vino.
Vojvodinska vina iz leta 1928 se plačujejo po Din 2-— liter. Lanski pridelek je nekoliko dražji ter dosegajo sortirana vina letnika 1929 celo višino do 5 Din. V okolici Gudurice notirajo kvalitetna vina 2 do 3-50 Din. Stare zaloge so že precej majhne ter se pričakuje letos prav dober pridelek.
V ormoškem in ljutomerskem okraju se je vsled slabega vremena trgatev nekoliko zakasnila. Cene novemu moštu se bodo gibale predvidevno v višini 4 do 6 Din.
HMELJ.
Savinjski hmelj se je [prodajal po trdnih cenah za prvovrstno blago po Ii2 Din, drugovrstno pa po 8—10 Din. Kupčija je razmeroma živahna ter prevladuje upanje, da. se bodo oene celo izboljšate.
Tudii na Čehoslovaškem so cene čvrste m se je v Zatcu plačevalo blago po 350 do 550 Kč za 50 kg.
v Niiirnbergu se je poiložaj tekom tedna izboljšal ter notira halertauski hmelj 60—85 mark, tettauski od 85 do 100 mark in hersburško gorsko blago 40 do 60 mark za 50 kg.
ŽITO.
>J,'-'	•	.	I:
Med tem, ko so na vseh inozemskih borzah žitne cene vsSed ruskega, žitnega dumpinga občutno nazadovale, se se na ljubljanski borzi obdržale še stare cene, kakor smo jih javili v zadnji številki. Tudi na ostalih borzah v državi se ne
Borzna
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu.
Uradni tečaj Prosti tečaj
	Din	Din
1 angleški funt	274'30	274'50
1 ameriški dolar	56'30	56*37
1 avstrijski šiling	8'—	7'98
1 belga	7’90	7‘85
1 bolgarski lev	—'41	—‘40
1 češkoslovaška krona	1'671	1*67
1 francoski frank	2’215	2'21
1 grška drahma	—‘731	— 73
1 italijanska lira	2'9 5	2'95
1 madžarski pengo	9'90	9'89
1 nemška marka	13‘405	13‘43
1 poljski zlot	6'35	6'2.5
1 romunski lej	—'408	—'34
1 švicarski frank	10'959	10'96
1 španska peseta	605	5'90
1 danska krona	15'12	15'12
1 hol. goldinar	22'69	22'7S
1 turška lira, papir	■ 27'—	27'—
1 zlati frank	10'96	10’96
1 kanadski dolar	56’—	56'20
1 norveška krona	1511	1515
1 brazilski milreis	6‘30	5'65
Po dolgem času	je nekoliko nazadovala	
marka. Občutno je	padel poljski	zlot, ru-
munski lej in španska peseta, ki kakor kaže še vedno ni na trdni podlagi.
opaža znatnejših sprememb; vendar kaže tendenca navzdol in je težko verjetno, da ibi padec cen na inozemskih borzah ne vplival tudi na cene naših žitnih borz.
Tržišče surovih kož.
:Na zadnjem tržišču surovih kož v Berlinu so za funt not.ira.le bledeče cene v nemških pfenigih (v oklepaju cene iz; začetka, avgusta):	ovčje kože z volno
4-2'A, s polovično volno 4.6'A—54 (65), s kratko volno 78 — 85 K (94'A — 96), jagnečje kože s kratko volno 61—65%, bivol je kože 71 (71), kravje kože 43% (42%), junice do 20 funtov 75% (70%), telečje kože do 9 funtov 85—86 A (78 do 78%), goveje'kože po teži ni 57 do 65 (55%—63), bivol je kože po težim' 35 % —68 (34—67), kravje kože po težim 47—49 (45%—46%), junice po težini 55%—70 (53—67%). Cene so tedaj pri večini blaga prav čvrste in je kupčija živahna.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 435—436,	7	% % Blairovo posojilo
83‘50—84'25, 8% Blairovo .posojilo 95 do 95’75, investlcijskoposojilo 88—88-25, tobačne srečke 30 ponudba, 7 % posojilo Držav, hipotekarne banke 82-25—83'25, 4 'A % bosanske agrarne obveznice 53-50 do 55, begluške obveznice 75—76, Rdeči križ 55 ponudba.
Tekom tedna so šli skoraj vsi papirji navzdol’, posebno občutno je nazadovanje vojne škode, Blairovega posojila in posojila Drž. hipotekarne banke.
Privatni efekti: Celjska, 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska. štedionica 922—924, Krditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 126 — 130, Ruše 280—300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8180 — 8280, Trboveljska premogokopna :J84 — 386'50, Kranjska industrijska družba 312.
Trboveljska premogokopna je ziopet nazadovala za 3—3 točke, tudi Narodna banka in Praštedrona sta šli nekoliko navzdol; sicer stanje neizpremenjeno.
Lesni trg.
Lesne prevozne tarife.
Iz referata tarifnega odbora odbora posnemamo, da so želje lesnih trgovcev vsaj deloma upoštevane ter je predlagano sedeče znižanje:
Drva: izvorna (tarifa naj se zniža za 22%, izjemoma pa za 17%.
Rezani dn tesani les: za deske v izvozni tarifi se predlaga znižanje 7%, v luški tarifi 10%; za frize in trame v iz-V'07jni tarifi 7%, v lučki tarifi 10%.
Hlodi za domače žage: znižanje 5% in ukine predpis do najdalje razdalje 250 tem ter da se razširi ugodnost tudi na vse druge industrije za obdelavo le-5>a in ne samo na žage.
Tani tiski les: znižanje 22%.
Polfabrikati za domače žage in struganje: znižanje 7%.
Poileg tega je predlagano tudi znižanje tarif za vse druge vrste lesa in lesnih poMzdelkoiv ter za oglje.
Ruski les osvaja nemško tržišče.
Dasiravno je letos v juliju Nemčija uvozila imanj lega kot lansiko leto, je ruski deilež na uvozu v juliju skoraj trikrat tako velik kot lansko leto iter znar Sa 223.000 ton, ali skoraj eno tretjino celokupnega nemškega lesnega uvoza. Nemčijo sta zalaigali prej Poljska in Avstrija ter je zlasti Poljska; lesna trgovina močno prizadeta, vsled česar si išče novih tržišč.
Tarifne ugodnosti za ixvoz drv prenehale.
Olajšave, ki so bide dane izvoznikom ■dVv, so 30. septembra prenehale in je s teni ukinjena ugodnost 15% anižane tarife, kar je izzvalo v krogih naše lesne trgovine nerazpoloženje, ker je ravno lesna trgovina in še posebej izvoz drv zaradi neugodnih tarif v zelo slabem (položaju in ga bo ta ukinitev dosedanjih ugodnosti še poslabšala. Zagrebški Save* lindustrijcev in trgovcev z lesom je brzojavno, interveniral pri prometnemu in. trgovinskemu ministru ter je upanje, da se (bodo upravičene želje na merodajnem mestu upoštevale.
Konkurenca ruskega lesa.
Pred dvema tednoma so prispele v Napoli nove pošiljke ruskega lesa, ki so takoj povzročile padee cen mehkega lesa od 200 na 170 Lit.
Tudi v pragovih dela Rusija nepremagljivo konkurenco in je povzročila, da smo propadli s ponudbo naših pragov v Belgiji. Na Češkoslovaškem so pri zadnji licitaciji za nabavo pragov tudi prodrli Rusi, ki so prodali pragove po 3 do 4 Kč cenejše kot so bile najnižje ponudbe domačega blaga.
Posebno pa se občuti konkurenca v bukovini, ki je tekom zadnjih mesecev nazadovala za 30%, a navzlic temu ne najde odjemalca. Potrebno bi bilo, da bi naše želznice krile potrebo pragov tudi v bukovini, ki naj bi se impregnirala v domačih podjetjih; sioer se položaj še poslabša.
Ljubljanska lesna borza.
Položaj na borzi je nespremenjeno mlačen (ter sploh ne pride do večjih sklepov.
Cene so neizpremenjeno iste kot smo jih javitli v 35. številki.
Povpraševanja so nekoliko živahnejša ter sie išče sledeče blago:
Hrastovi neobrobljeni plohi:	ca. 8 m3
80 mm ‘2-80 do 3 m, ca. 6 m3 130 mm ‘2-50 do 3 m, ca. 2 m3 90 mm 2-50 do 2'60 m, ca. 2 m3 110 mm 2‘50 do 3’50 m, ca 2 m3 120 mm 2’50 do 3'50 ni, od, 22 cm srednje Širine naprej, meri se na gornji strani, blago obeljeno, zdravo, izključeno gnilo, razbito, zimasto. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon 18 mm smrekovih desk, ostro-robih, očeljenih, paralelnih, vezanih od 18 cm naprej, I., II., lepa III. Dobava do 6. oktobra 1930. Cena franko vagon meja Postojna.
Rabi se večjo množino smrekovega lubja, suhega (čreslo). Cena franko vagon avstrijska meja.
Naravna bukovina, obrobljena, I. in II., od 2 m naprej, od 14 cm naprej, medija 20/22 cm: 27 mm 20 m3, 38 nun 30 m3, 50 mm 30 m’, 60 mm 100 m3. 70 mm 10 ms, 80 mm 10 m3. Cena franko Sušak pristanišče: Dobava takojšnja.
Borovi brzojavni drogovi, 70% od 8 m, 15% od 10 m, 10% od 12. m, 5% od 15 m, premer v. vrhu 11 do 12 cm. Teža m3 .do 750 kg. Cena franko meja Postojna tranzit.
Trami: 24 X 29, 12	m,	7 m3;	24	X	29, j
8	m,	1 m3; 24 X 29, 6	m,	15 m3;	19	X	21,
8	m,	22 m3; 19 X 21, 9	m,	22 m3;	16	X	19,
7	m,	3 m3; 16 X 19, 4	m,	1 m3.
Morali: 38 X 78, 250 komadov.
Deske: 25 mm, II. kvalitete, 2 m3; 30 mm, 111. kvalitete, 3 m3.
Jamski les: smreka, jelka, bor, obeljen, premer spodaj od 18 do 22 cm; 5 vagonov 2“20 m; 20 vagonov 2’50 ni ali mnogokratniki; 5 vagonov 3 m. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
1 vagon bukovih, naravnih plohov, od 18 cm širine naprej, z medijo 25 cm od vsake dimenzije, dolžina 3, 4 in 4‘50 m; 4 m3, 40 mm ali 38 min, 4 m3, 50 mm ali 48 mm,
7 m3, 80 mm ali 78 mm, z navedbo cene za I., II. in za I., II. z malo III. Navesti je treba težo, čas dobave ter ceno franko vagon meja via Postojna tranzit.
Večja množina škuret, 14 mm, v fiksnih dolžinah od 1'30, 1'50, 2'60, 3, 4 in 4’50 m, širine od 7 do 13 cm.
2 vagona mecesnovih tramov, dolž. 5, 6 in 7 m, debeline 30/35 s toleranco oblice. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon neobrobljene bukovine, 70 mm debeline, od 2'50 m dolžine.
1 vagon obrobljene bukovine in sicer polovico vagona 70 mm in polovico 80 mm, dolžina 4'50 m. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
1100 komadov tesanih tramov, uso Trst, 6/9" oziroma 18/24 cm, v dolžini 5 in 6 m. Blago mora biti suho, zdravo ter lepo tesano, tako da na špici bi imelo najmanj 20 cm premera. Navesti je treba rok dobave ter ceno franko vagon meja Postojna tranzit.
Bordonali: 10 komadov po 13 m dolžine, 22/28 cm glava, glava; 6 komadov po 13 m dolžine, 18/24 cm glava, glava; k dopolnitvi
| vagona bi se doložilo še bordonale 9 in i 10 m dolge. — Ceno je treba navesti franko vagon nakladalna postaja.
Ca. 2000/3000 m3 bukovih testonov. Cena franko vagon italijanska meja.
2 vagona mecesnovih desk, monte, izključene so izpadajoče grče, debelina 38 mm z 2 mm debelejše rezave, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej s približno medijo 23/24 cm. Dobava naj bi se vršila v 3 tednih. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna.
300 komadov desk, 17 ali 18 mm, smreka, I. in II. od 19 do 28 cm, 4 m, ali pa ca. 60 m3 desk, I„ II. in III. od 16 cm naprej, smreka, s toleranco največ 20% bele jelke, blago ostrorobo, pravokotno, očeljeno, do 2 cm konicitete. Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
200 komadov borovih brzojavnih drogov, dolžina od 4'50 do 8 m, z debelino v sredini 25 cm. — Cena franko vagon meja Postojna tranzit.
Trami: 8/8, 4 m 200, 5 m 200; 8/11, 4 m 300, 5 m 100; 11/11, 4 m 300, 5 m 400, 6 m 200; 11/13, 5 m 300, 6 m 400, 7 m 200; 13/16, 5 ril 100, 6 m 200, 7 m 100. — Blago mora biti lepo, zdravo, belo. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
2 vagona moralov, smreka, jelka, 38 X 78
111111, 4 m dolžine.
1 vagon moralov, sestavljen tako: 34 X 68 mm, 5 m dolžine, 10 m3, 98 X 98 mm,
4 m dolžine, 5 m3, 98 X 98 mm, 5 m dolžine, 5 m3, 118 X .118 mm, 4 m dolžine,
5 m3, 118 X 118 nun, 5 m dolžine, 5 ni3, I., II. in III. monte. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon surove bukovine, 1. in II., v debelinah 70 in 80 mm, v dolžini 4*50 m z največ 10% od 4 m, blago mora biti obrobljeno. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.	r
Praktični
Za čiščenje steklenic,
posebno močno umazanih, se navadno uporablja svinčeno zrnje (šibre), ki pa vedno pusli v steklenici nekoliko svinčenih, zdravju škodljivih ostankov. Za čiščenje steklenic je mnogo priporočljivejši pesek, ki ga pomešamo z mlačnim jesihom in potem steklenico dobro poplaknemo z vodo.
Ako imajo že očiščene steklenice neprijeten duh, ga odstraniš s tem, da deneš vanje nekoliko oglja in ga pustiš nekaj časa notri. Če to ne pomaga, dosežeš uspeh s hipermangano-vo raztopnino.
Oljnate steklenice osnažiš edino z žaganjem in toplo vodo, napolniti pa moraš steklenico skoraj do vrha in dalj
»Tribuna« K. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke!
tovarniška zaloga stekla
Ljubljana Komenskega ulica %i. 20.
Dobavljamo vse vrste steklenice za lekarne, drogerije, tvornice soda vode, kemične in Ukerske tvornice, kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja, kozarce in steklenice za gostilne i. t. d.
  Zahtevajte ponudbe! --------
nasveti.
časa močno pretresati. Potem je potreba še izmivati z gorko sodino raztopnino, nakar izplakneš z mrzlo vodo.
Praprot kot obramba pred mrčesom.
Vpoletni vročini trpe živali, zlasti psi zaradi raznega mrčesa. Da jih odpraviš iz pasjih hišic, jih nastelji in obloži s svežo praprotjo. Kadar se ta posuši, obnovi in mrčes se psa gotovo ne loti.
Obvestilo!
MANUKAKTURNA veletrgovina R. MIKLAVC, «Pri Škofu», Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let m Tazprodaja na debelo in drobno manufakturno, sukneno in vse v tu stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje.
Tvrdka drži na zaiogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn s veliki izbiri m najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neohvezno ogleda.
Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU" - UUBLIAMA
llngahevc — 'edarsks ulica — Pred Škofllo
^ VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
ZALOGA SVEŽE PRA ŽENE KAVE, MLETIJ! DIŠAV IN RUDNINSKE VODE
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA 1
ZAHTEVAJTE CENIK!
Lastnik; Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo; Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani