?:--,, e~ ~/,e: c}--e:o,~~ Pridi in poglej bližje: Špičnik v Svečinskih goricah Vsebina UVODNIK KADRI GOSTUJOČI KOMENTAR INOVACIJE 6 8 10 RAZPISI 11 EDEN 12 MARKETING 14 WELLNESS 16 DEDIŠČINA 18 GEOTURIZEM 19 SIW 20 TUJINA 22 DOMAČI TRG 23 INVESTICIJE 24 25 26 DOGODKI 27 27 AKTIVNOSTI STO 28 NOVICE 30 TUR!ZEM • Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije • Izdaja Slovenska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubljana • Tel. 01/5891 840, e-mail: info@slovenia.info • Glavna in odgovorna urednica: Livija Kovač Kostantinovič • Pomočnica glavne in odgovorne urednice: Katja Turk Escobar • Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem • Priprava za tisk: Založba Kapita l, Maribor • Tisk: Kozjanski tisk, d.n .o. • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 • Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info • Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospo- darstvo (mag . Mateja Tomin Vučkovič), Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič) , Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta (dr. Tanja Mihali č), Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag . Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko Jan čič), predstavniki turističnega gospodarstva in predstavniki Slovenske turistične organizacije. \ , Slovensl ·; -1 I g .. ,..... -•··. ' \ . :.',;, -~ -;;,~ - . : ... ;.3'"- .· ... : lili! Alpska melodija - Spin Travel Naša Alpska melodija je usmerjena v po- nujanje avtentičnosti Slovenije. Turisti, ki gredo na izlet z nami, spoznajo naj- lepše kotičke Slovenije in lokalne lju- di, ki so poosebijenje pristne Slovenije. Turistom, ki iščejo posebna doživetja, ta izlet ponuja prav to: izlet v neokr- njeni naravi, srečanje z nekdaj tradici- onalnim načinom živijenja v gorah v so- žitju z naravo, pokušanje lokalnih spe- cialitet ter izkušnja novih doživetij, ki jih samostojno brez agencije skorajda ne morejo izvesti. • Slovenska turistična organizacija www.slovenia.info ~ Nove priložnosti Bank_e priložnosti mag. Dejan Križaj, dejan.krizaj@turistica.si Na portalu Banke turističnih priložnosti Slovenije, wwwBTPS.si, je od prejšnje številke Tur!zma spet na voljo nova serija pologov - idej, energij, znanj, novic. Nekatere med njimi predstavljamo v tokratnem prispevku. IDEJA - Računalniški popotniški pro- gram za Slovenijo r07049, 24. 5. 2009 Po zgledu tujih rešitev bi lahko izdelali računalniški program, kjer bo turist vrisal želeno pot - začetek in konec z vmesnimi postanki in datumi. Program izriše možne cestne poti z znamenitostmi na poti, z gostil- nami in hoteli ter dogodki, ki se odvijajo v določe­ nih krajih. Na seznamu (izrisani poti) so multimedij- ski dodatki (filmi, AV sporočila, prospekti v pdf, linki na spletne strani .' .. ), kje si lahko turist ogleda pro- mocijska obvestila. Osnovni koncept: 1 - ugotovjtve o stanju v sloven- skem turizmu, zaradj katen·h je jdeja smjselna: ponu- diti spletno izdelavo poti iz kraja A v kraj B z vsemi dodatnimi obvestili, 2 - primerjava s stanjem v tu- jjnj: www.rail.eo.uk/ukrailjplanner/planner.htm, // • route.rac.co.uk/, //www.directline.com/routeplan- ner/routeplanner.htm, 3 - osnovnj koncept jde- je: nov pristop k ponudbi obiska Slovenije, 4 - korakj od danes do popolnoma uresnjčene jde- je: izdelava računalniškega programa in pove- zava s ponudniki turističnih storitev, 5 - pogo- jj (v Umu jn v slovenskem turizmu), kj morajo bjtj jzpolnjen;, da jdeja uspe: možnost kandi- diranja za EU sredstva v obliki projekta izde- lava IKT tehnologij v turizmu, 6 - dodana vre- dnost jdeje (z vjdjka vseh jzvajalcev jn uporab- njkov ): večja prepoznavnost Slovenije in pove- čanje obiska turistov. IDEJA - Strategija razvoja gostilne v Sloveniji · Jumart, 21. 5. 2009 V obdobju, ko je turizem v Sloveniji v razvoju, je za njegov kakovosten razvoj velikega pomena gostinska ponudba države. Še posebej to velja za našo drža- vo, ki je tako v evropskem kot tudi svetovnem meri- lu med najboij raznolikimi ravno na področju gastro- nomije. Gastronomija se v zadnjem obdobju trži pod sloganom "Okusiti Slovenijo" in gostilna je najbolj primeren prostor za okušanje le-te. Z gastronomijo Slovenije je močno povezano tudi okolje, v katetem se državo spoznava ali z drugimi besedami, v kate- rem se državo 'okuša'. V Sloveniji predstavija to oko- ije gostilna, ki pa v času svetovne globalizacije po- stopoma izgublja svojo gastronomsko in kulturno is- tovetnost oziroma identiteto. Primeri kažejo, kako so druge države pristopile k vpra- šanju zaščite, ohranjanja in razvoja svojih prepoznav- nih gostinskih obratov. Naj izpostavim nekaj primerov: kdo si Irske ne zapomni po irskem pubu, Madžarske po čardi, Italije po piceriji? Rešitev predlagam v obliki priloženega koncepta strategije, ki bo začrtala smer- nice za zaščito dediščine in razvoj prihodnosti gostil- ne. Tako bo gostilna postala pomemben turistični pro- dukt Slovenije, ki bo na najboljši način ponujal ga- stronomijo Slovenije. 11111 www.slovenia.info IDEJA - S kotalkami in rolerji po Sloveniji r07049, 17. 5. 2009 Za ljubiteije kotalkanja in rolanja izberemo kolesarske ali manj prometne ceste in naredimo progo, po ka- \ , teri se bodo udeleženci peijali. Ob poti določimo za- nimivosti, kjer se bodo potniki ustavili, imeli obrok hrane in prespali. V krajih, kjer obstajajo uradni ure- jeni poligoni, se organizirajo tekmovanja turistov in domačinov. Slovenska ideja "z rolerji na dopust" čaka na uresničevalce. IDEJA - Bivanje na vodi - izdelava apartmaja na vodi MitjaO, 29. 4. 2009 Razvijamo projekt izdelave apartmajev na vodi, ki ima velik tržni potencial. Z odlično idejo lahko logistično dostavimo takšen apartma kamor koli na svetu. Z zuna- njimi strokovnjaki smo razvili sistem lahkih, čvrstih in vodoodpornih materialov, ki jih lahko po žeiji dizajni- vijenjsko dobo. Za dokončanje prototipa in začetek pro- izvodnje potrebujemo partneda, ki je pripravijen vložiti v ta projekt. Tržni potencial je zelo velik, saj na svetu trenutno ni podobnih rešitev, donos na kapital pa 30- 35 odstoten. Potreben je hiter odziv, saj želimo letošnjo sezono izkoristiti za preizkus prvega prototipa. NOVICA - Najemite kravo in pridelaj- te svoj sir · BTPS, 17. 4. 2009 Na turistični kmetiji v Avstriji (Vorarlberg Kasestrasse) čaka goste nenavadna ponudba. Za 29 EUR lahko na- jamete kravo in en teden uživate na kmetiji ter poma- gate pri delu v sirarni. Vaš trud bo pop kačan z 8 kilo- grami gorskega sira. Polovico krav je že najetih preko spletne strani. Vsak, ki je že delal na ·kmetiji, lahko kadar koli pride na obisk in si odreže rezino slastnega sira. Na 300 let stari kmetiji sta na voljo dva apart- maja za 4 osebe, naučili pa se boste lahko tudi mar- sikaj o rasti in uporabi raznovrstnih zelišč. ZNANJE - Popotnik, postoj! r07160, 6. 4. 2009 Naš namen je izdelati atraktiven turistični proizvod v smislu trajnostnega turizma ter obogatitve turistič­ ne ponudbe kraja, ·.ki bi ga ob podpori zainteresira- t nih podjetij in obč"ine realizirali. Kot rdečo nit razi- skovanja v naši nalogi smo predstavile majhno pod- jetje Gostilno Bučinek s stoletno tradicijo, ki bi lah- ko s svojo avtohtono gostinsko ponudbo predstavija- lo povezovalno vez z ostalimi ponudniki turističnih storitev v tem delu Mislinjske doline. rajo in na takšen način zadovoijijo individualne potrebe _ Avtorice so z raziskovalno nalogo sodelovale na kon- -k'tipcev. ysi materiali so zelo trpežni in imajo dolgo ži- ferenci Mladi za turizem (www.ntz-nta.si) in dose- Avstrijska ideja "rentaj kravo - pridelaj sir" čaka na posnemovalce. gle l. mesto. IDEJA - TUR-TV prva turistična televi- zija rokpoprask, 3. 4. 2009 Smo prva turistična televizija v Sloveniji z imenom TUR-TV. Za ustanovitev smo se odločili, ker v Sloveniji še ni takšnega televizijskega kanala, ki bi promoviral Slovenijo v vseh turističnih panogah. TUR-TV bo na- menjen vsem, ki si želijo dobrih informacij o turizmu v Sloveniji. Poleg tega je v pripravi interaktivna spletna stran, kjer bodo obiskovalci lahko vsak trenutek izve- deli podatke iz posameznega delčka Slovenije. Kot velik projekt imamo v mislih tudi info okno, kjer bi iz kamer, postavijenih po Sloveniji, gledalci lahko vsako uro spremijali vremenske podatke iz turističnih mest, vasi, smučišč, term ter seveda našega morja itd. V pri- pravi je veliko oddaj, ki bi popostrile turistični prostor v Sloveniji, od izobraževalnih, glasbenih, kulturnih, na- gradnih in drugih. Naša vizija pa gleda tudi preko meja, v Evropo, kjer bi lahko naš projekt požel tudi veliko po- zitivnih učinkov. • f!i.l BANKA TURISTIČNIH PRILOŽNOSTI SLOVENIJE i.;n,.'fJ,.J,,,,.11 Za turistične projekte 31,4 mio EUR evropskih S --re dste~ ]Mateja To min Vučkovič, mateja.~ckovic@gov.si; • ' 'l' Suzana Turk, suzana.turk@gov.s1 Na Direktoratu za turizem Ministrstva za gospodarstvo je v okviru nove finančne perspektive 2007-201,3 na voljo 145 milijonov EUR (od tega 85 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj), ki bodo namenjena različnim, za turizem pomembnim projektom. D o sedaj je bilo s 97 milijoni EUR podprtih 76 projektov turistične infrastrukture, Direktorat za turizem pa tudi v letu 2009 nadaijuje s sofinancira- njem projektov, ki so za slovenski turizem bistvene- ga pomena. V letošnjem letu bomo poleg sredstev, ki so v proračunu dodeljena sofinanciranju že odobrenih projektov, različnim projektom dodelili še nadaljnjih 31,4 milijonov EUR. Spremenjene gospodarske razmere v Evropi in svetu so se dotaknile tudi Slovenije. Na spremenjene okoliščine ter njihove posledice za turizem smo se na Ministrstvu za gospodarstvo že pred časom odzvali s posluhom in tehtnim premislekom o tem, kako naprej. Na voijo je več ukrepov za blažitev posledic finanč- Z dodeijevanjem sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki jih name- njamo projektom, ki bodo imeli izrazi- to pozitivne učinke na nadaijnji razvoj slovenskega turizma, nameravamo nada- ijevati tudi v prihodnjih letih. Pozitivni učinki, ki bodo nastali kot posledica sofi- nanciranja projektov, se bodo kazali tako na področju hitrejšega razvoja turizma (pestrejša in kvalitetnejša ponudba, ve- čja prepoznavnost, integralni turistični proizvodi), kakor tudi v nastanku novih , delovnih mest ter večjem BDP-ju. ne krize, med njimi tudi dva javna razpisa, ki bosta slovenskemu turističnemu gospodarstvu v zaostrenih razmerah v pomoč pri realizaciji zastavljenih ciljev. Prvi je javni razpis za sofinanciranje dodatne promo- cije turistične ponudbe Slovenije v letu 2009 in dru- gi javni razpis Dvig konkurenčnosti turističnega go- spodarstva - turistična infrastruktura. e 1 \M INISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO RE PUB U KA SLOVEN IJA Kotnikovaulica5. IOOOLjubljana rcl: 0147833 11, fak,: O! 478 !O 31 www .mg.gov .si Dva razpisa Javni razpis za sofinanciranje dodatne promocije turistične ponudbe Slovenije v letu 2009 je na- menjen intenziviranju promocije turistične ponud- be. Vrednost javnega razpisa, ki je bil objavljen 22. 5. 2009 v Ur. l. št. 38/2009, je 1,4 mio EUR. S temi ~ sredstvi bo prijaviteljem sofinanciranih 60 % vredno- sti upravičenih stroškov projekta, ki so: stroški obli- kovanja in izdelave promocijskega materiala, stroški zakupa medijskega in oglaševalskega prostora v tu- jih in domačih medijih, stroški sodelovanja na turi- stičnih sejmih in predstavitvah v tujinj. Naslednji v nizu protikriznih ukrepov je javni raz- pis za sofinanciranje turistične infrastrukture v vrednosti 23 milijonov EUR, ki je bil objavljen v ju- niju. Razpis bo v danih razmerah v pomoč turistič­ nemu gospodarstvu pri izpeijavi načrtovanih naložb, z njim pa bo Ministrstvo za gospodarstvo nadalje- valo uspešen cikel investicij v slovensko turistič­ no infrastrukturo, s katerim je od leta 2004 dalje Še trije razpisi Jeseni bomo objavili Javni razpis za obnovo in po- sodobitev planinskih domov, katerega namen bo so- financiranje celostne obnove in posodobitve planin- skih domov in s tem dvig kvalitete nastanitvene in gostinske ponudbe planinskih domov. Predvidena vre- dnost javnega razpisa je 1,5 milijona EUR. Sofinanciranje investicij v naravne parke, ki so za turizem bistvenega pomen. Za obnovo tistih med nji- mi, ki so nacionalnega pomena in izkazujejo velik vpliv na turistične prihode in nočitve ter posledično vplivajo tudi na razvoj dodatnih turističnih dejavnosti, bomo namenili 3 milijone EUR. Investicija v turistično infrastrukturo Parka Škocjanske jame, ki predstavija ed1nstven na- ravni spomenik, je bila s strani Ministrstva za gospodarstvo prepoznana kot nujna, zato smo ji v letošnjem letu odobrili sofinanciranje v vi- šini 2,5 milijona EUR. Investicijo v ohranja- nje in varovanje ter~povečevanje prepoznavno- sti naravne in kulturne dediščine, za katero bo Park Škocjanske jame pridobil nepovratna sred- stva Evropskega sklada za regionalni razvoj, se- stavijata dva sklopa investicijskih aktivnosti: sofinanciralo 112 investicij, ki so skupaj ustvarile • investicijske aktivnosti za ohranjanje in va- 7774 novih turističnih ležišč in prispevale k odpr- rovanje narave: tju 1789 novih delovnih mest. Sofinancirani projek- _ • vlaganja v obnovo dvigala na izhodu iz ŠJ v tManes predstavijajo pomemben del slovenske tu- Veliki dolini, ristične ponudbe. • vlaganja v obnovo turistične infrastrukture Evropska sredstva bomo namenili tudi drugim, za v sistemu Škocjanskih jam z dostopnimi peš potmi turizem pomembnim projektom, kot so obnova in do parka, posodobitev planinskih domov, investicije v narav- ne parke ter druge projekte nacionalnega pomena, ki imajo bistven vpliv na razvoj turizma na turistič­ nih območjih. • investicijske aktivnosti za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine: • vlaganja v prenovo objekta Matavun št. 8 za promo- cijsko kongresni center. • Investicija v turistično infrastrukturo Parka Škocjanske jame, ki predstavlja edin- stven naravni spomenik, je bila s strani Ministrstva za gospodarstvo prepoznana kot nujna, zato smo ji v letošnjem letu odobrili sofinanciranje v višini 2,5 milijona EUR. Do sedaj je bilo s 97 milijoni EUR podprtih 76 projektov turistične infrastrukture, Direktorat za turizem pa tudi v letu 2009 nadaljuje s sofinanciranjem projektov, ki so za slovenski turizem bistvenega pomena. www.slovenia.info ~ Solčavsl~o: Naravi in obisl~ovalcem prijazen ter domačinom l~oristen • razvoj • turizma ~laša Pukla,ec; masa.puklm ec@slovenia.info Letošnja zmagovalka izbora EDEN v Sloveniji na temo Turizem in varovana območja ter prejemnica naziva Evropska destinacija odličnosti 2009 je destinacija Solčavsko. ,, S olčavsko je po mnenju strokovne komisije izkazalo največji trajnostni potencial na področju vkijuče­ vanja naravne in kulturne dediščine v turistične pro- dukte in gospodarjenje ter na področju partnerstva in sodelovanja na ravni destinacije. Slovenija je tako dobila že drugo evropsko destinacijo odličnosti '(lan- skoletna zmagovalka je Dolina Soče). Slovenska turistična organizacija (STO) v letu 2009 že drugič sodeluje v evropskem projektu European Destinations of ExcelleNce (EDEN), s katerim želi Evropska komisija usmeriti pozornost na vrednost, ra- znolikost in skupne značilnosti evropskih turističnih destinacij, ki sledijo ciijem in načelom družbe- ne, kulturne ter okoljske trajnosti. STO je v sodelovanju s strokovno komisijo za iz- bor Evropske destinacije odličnosti v letu 2009 in v skladu z usmeritvami Evropske komisije v okviru tega projekta, v začetku leta obliko- vala pogoje in merila izbora EDEN v Sloveniji na temo Turizem in varovana območja. Na iz- bor se je prijavilo devet destinacij, med kateri- mi je komisija izbrala tri finalistke, in sicer de- stinacije Tolmin, Kobarid (Dežela žive vode); Kozje, Bistrica ob Sotli in Krško (Kozjanski park) in Solčava (Solčavsko). Na podlagi doda- tnih kriterijev iz razpisne dokumentacije in le- renskih ogledov finalistk je bila maja izbrana zmagovalna destinacija, destinacija Solčavsko. Zmagovalna destinacija je z malo prednosti premaga- la drugi dve finalistki; drugo mesto je pripadlo desti- naciji Tolmin - Koban"d, Dežela žive vode, tretje mesto pa je zasedla destinacija Kozjanski park. Destinacija Solčavsko se je na razpis EDEN prijavila s turističnim produktom "Solčavsko - harmonija treh dolin", ki je zasnovan kot tridnevni program vode- nih sprehodov skozi varovana območja Robanovegf in Matkovega kota ter Logarske doline, ki z nizom doži- vijajskih aktivnosti povezujejo opazovanje narave, ob- čudovanje naravnih vrednot ter spoznavanje kulturne dediščine območja. Kot je svoj izbor utemeijila stro- kovna komisija, je zmagovalna destinacja med tremi finalistkami izkazala največji trajnostni potencial na področju vključevanja naravne in kulturne dediščine v turistične produkte in gospodarjenje ter na podro- čju partnerstva in sodelovanja na ravni destinacije. Destinacija jasno izpostavlja in vkijučuje sodelovanje lokalnega prebivalstva pri oblikovanju turistične po- nudbe ter njihovo izrazito skrb za okolje in razvoj tu- rizma na podlagi trajnostnih kriterijev. Koncept razvo- ja turizma na Solčavskem je tako skladen s konceptom trajnostnega turizma in ekoturizma. Vodilo razvoja v destinaciji je »Naravi in obiskovalcem prijazen ter do- mačinom koristen razvoj turizma«. l._ www.slovenia.info Destinaciji Solčavsko je bilo priznanje ob pridobitvi naziva Evropska destinacija odličnosti podeijeno 12. junija na Solčavskem, podelitev naziva na evropski ravni pa bo potekala oktobra v okviru 8. Evropskega turističnega foruma v Bruslju. Mreži Evropskih desti- nacij odličnosti, ki se širi že tretje leto in katere član je tudi destinacija Dolina Soče - slovenska zmagovalka Predstavitveni samostoječ plakat - Solčavsko; Predstavitveni samostoječ plakat - Mreža slovenskih EDEN zmagovalk in finalistk; Naslovnica promocijske brošure slovenskih EDEN zmagovalk in finalistk; Naslovnica promocijske brošure destinacije Solčavsko. --.. izbora (DEN v letu 2008, se bo letos pridružilo novih 23 odličnih destinadj. Skupaj bo mrežo letos pred- stavljalo že 51 destinacij. Po besedah župana Občine Solčava, Alojza Lipnika, naziv EDEN za Solčavsko pomeni potrditev pretekle- ga dela, pravilne razvojne vizije in konkretnega raz- mišijanja o trajnostnem razvoju. Mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije, pa je o iz- boru povedal: "Letošnji poziv turističnim destinaci- jam za priznanje EDEN je bil namenjen novo nastaja- jočim, v trajnostni razvoj turizma usmerjenim desti- nacijam, ki so na podlagi varovanih območij uspešno razvile turistične produkte. Že dolgo ni skrivnost, da je trajnostni razvoj edina možnost uspešnega razvoja tu- rizma, zato je podelitev priznanja EDEN tako za samo destinacijo kot tudi za slovenski turizem, še pose- bej pa za njegov razvoj, posebnega pomena. Čestitke za prejeto priznanje gredo prijaviteljem projekta, pa tudi prebivalcem Solčavskega, ki so a~tivno sodelo- vali pri nastajanju in razvoju turističnega produkta Solčavsko - harmonija treh dolin. Priznanje nagraje- nemu produktu je tako še eno priznanje Solčavskemu za vzoren primer razvoja turizma, ki gre z roko v roki z ohranjanjem neokrnjene narave, enega najmočnej­ ših adutov slovenskega turizma." STO bo destinacijo Solčavsko predstavljala z vse- mi svojimi orodji tržnega komuniciranja, in sicer je za destinacijo, ob spletni predstavitvi na portalu www.slovenia.info/eden, pripravila tudi vrsto promo- cijskih aktivnosti, med katerimi so promocijska bro- šura v štirih tujih jezikih, predstavitveni samosto- ječi plakati, promocijske majčke Solčavsko, animira- na PowerPoint predstavitev, predstavitev destinaci- je na sejmu TTG Rimini ipd. Destinacija se intenziv- no promovira tudi v okviru letošnje tržno- komunika- cijske akcije - BLIZU DOMA, BLIZU SRCA, s katero PROJEKT EDEN V LETU 2010 V mesecu februarju letos je Evropska komisija objavila tudi že nov razpis EDEN 2009/2010, in sicer na temo Turizem in vode. Slovenska turistična organizacija se je za sodelovanje v projektu prijavila tudi letos. V kolikor bo Sloveniji tudi tokrat pro- jekt odobren, bo STO aktivnosti izbora na državni ravni pričela izvajati v začetku leta 2010. V izboru bodo lahko sodelovale obmorske destinacije, destinacije ob jezerih in rekah ter tiste, ki razvijajo turistične produkte na osnovi drugih naravnih vodnih vi- rov. Naziv Evropska destinacija odličnosti bo prejela tista turistično manj obiskana destinacija, ki razvija inovativne turistične produkte, ki prispevajo k ohranjanju nara- ve ter k povečanemu obisku tudi izven glavnih turističnih sezon. > Delavnica za zmagovalki in finalistke izborov EDEN 2008 in 2009 v Hotelu Plesnik na Solčavskem. Posvet s predstavniki destinacije Solčavsko na Turistični kmetiji Klemenšek na Solčavskem. Podelitev priznanja destinaciji Solčavsko (z leve proti desni Alojz Lipnik, župan občine Solčava, in mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije). Slovenska turistična organizacija Slovence pred leto- šnjo glavno turistično sezono vabi k oddihu doma. Posebno pozornost pa STO namenja tudi nadaljnjemu razvoju destinacije in oblikovanju njene močne tržne znamke. V ta namen je STO na dan podelitve prizna- nja organizirala posvet s predstavniki destinacije Solčavsko, v okviru katerega so udeleženci razpravija- li o nadaijnjih smernicah razvoja in trženja turistič­ ne destinacije Solčavsko. Qb zakijučku posveta so se udeleženci, strinjali, da je potrebno pripraviti stra- teški dokument, ki bo zajemal strategijo nadaljnje- ga razvoja in trženja destinacije Solčavsko ter v okvi- ru tega tudi definirati prepoznavno tržno znamko in produkte destinacije. Destinacijo Solčavsko pa bo intenzivno promovirala tudi Evropska komisija, ki bo destinacijo predstavi- la na svojih spletnih straneh www.edenineurope.eu, prav tako pa bo o destinaciji posnela kratek promo- cijski video film. Mreža slovenskih EDEN zmagovalk in finalistk Ne le za zmagovalno destinacijo, ampak tudi za fina- listke projekt EDEN pomeni veliko priložnost za nadaij- nji razvoj in trženje ponudbe destinacije. STO tako zmagovalki kot finalistke namreč predsta- vijala v svojih orodjih tržnega komuniciranja. Ob predstavitvi destinacij na spletnih straneh www.slovenia.info/eden sta bila tako v leto- šnjem letu za zmagovalki in finalistke izborov 2008 in 2009 pripr~vijena tudi promocijska bro- šura v štirih tujih Jezikih in samostoječ plakat. STO pa je za mrežo slovenskih zmagovalk in finalistk prvič organizirala tudi interaktiv- no delavnico, na kateri so bile predstavnikom destinacij predstavljene teme kot so razvoj in trženje destinacije ter razvoj tržne znamke, ra- zvoj turističnih produktov, možnosti za prido- bivanje EU sredstev in razvoj turizma v varova- nih območjih. Destinacije so na delavnici raz- pravijale tudi o možnostih nadaijnjega medsebojnega sodelovanja pri oblikovanju skupnih turističnih pro- duktov ter izmenjavi izkušenj in znanj področja razvo- ja in trženja turizma. Evropska komisija pa je z name- nom vzpodbujanja povezovanja in sodelovanja med fi- nalistkami in zmagovalkami izborov EDEN na evropski ravni vzpostavila spletni forum, namenjen izmenjavi izkušenj in znanj med destinacijami. • * * * * Vse informacij v zvezi s projektom EDEN si lahko preberete na spletni strani www.slovenia.info/EDEN. Doživi drugačno EVROPO: http:/ /youtube.com/watch?v=5KD3RnSGDTY Projekt EDEN delno financira Evropska unija. www.slovenia.info 1111111 Bluetooth mark_etinšl~a ak_cija • • požela velil~o Za nlm a nJ aTina Toši č, tina.tosic@slovenia.info; Gregor Zimic, gregor@ creativinteraktiv.si Trajnostni turizem je ena izmed glavnih usmeritev, h kateri teži ves globalni turizem. Pot do cilja je dolga in zahtevna, zato je na njej vsaka ideja dobrodošla. Medtem ko turistični ponudniki trendu prilagajajo svojo ponudbo in način svoje storitve, se 'zelenemu' razmišljanju pridružujemo tudi na Slovenski turistični organizaciji. Ob koncu preteklega leta se je porodila ideja, da bi gostom, ki pridejo v Slovenijo, ponudili koristne informacije na inovativen in okoiju prijazen način. V sodelovanju s partnerjema Aerodromom Ljubljana, d.d., in podjetjem Creativ Interaktiv, d.o.o., smo to idejo tudi uspeli uresničiti. Tako lahko od sre- dine decembra lani potniki, ki priletijo na Letališče Jožeta Pučnika, prejmejo vse potrebne informacije za bivanje v Sloveniji brezplačno, preko bluetooth vmesni- ka, na svoj mobilni telefon. Prednosti interaktivnega mobilnega marketinga . Interaktivni mobilni marketing je v vzponu in korak za korakom pridobiva na po- menu v tržno-komunikacijskem spletu podjetij in blagovnih znamk. Podjetja in uporabniki postajamo vse bolj vajeni na mobilne tehnologije in jih vsako- dnevno s pridom uporabljamo ne le v komunikacijske namene, z njimi išče­ mo informacije, nakupujemo, ustvarjamo in se zabavamo. Mobilni telefoni so v zadnjem desetletju postali tako rekoč prisotni vse- povsod. Tako je mobilni telefon verjetno edini osebni medij, ki ga ima po- trošnik vedno in povsod pri sebi, še posebej v tranzitu (na potovanjih) in je danes eden izmed najpogosteje uporabljenih kanalov komuniciranja. Tržnikom in organizacijam odpira nove možnosti in pristope za učinkovito komuniciranje s svojim ciijnim občinstvom, saj ponuja vrsto prednosti pred ostalimi, tradicionalnejšimi sredstvi komuniciranja. Naštejmo le nekatere: • Potrošnika dosežemo pravi čas, na pravem mestu, s pravim sporočilom. • Potrošniku posredujemo informacije, ki jih predhodno želi in potrebuje - marketing z dovoljenjem. • Informacije so shranjene na potrošnikovem telefonu in so tako vedno in povsod dosegljive. Goste že na avtobusih pozivamo, naj vklopijo bluetooth povezavo na svojem mo- bilnem telefonu. • S pomočjo bluetooth tehnologije prejme uporabnik informacije brezplačno. • Posredovane vsebine je možno hitro prilagajati in osveževati. • Omogoča zajem podatkov na enostaven način in avtomatično gradnjo baze za oglaševalca. Zgoraj omenjeni potencial mobilnih telefonov smo želeli izkoristiti za predstavi- tev Slovenije kot turistične dežele, njenih destinacij in znamenitosti. Obenem je bil namen te marketinške akcije preveriti smotrnost koncepta, da bi gostom, ki priletijo v Slovenijo, takoj ob vstopu v državo na neposreden in brezplačen na- čin posredovali koristne in zanimive informacije. Te bi zanje imele dodano vre- dnost v tem , da jim ne le olajšajo bivanje v Sloveniji, temveč jih z uporabnimi nasveti in predlogi po njej tudi vodijo. • www.slovenia.info Bluetooth akcija na Letališču Jožeta Pučnika Gostje, ki priletijo na Letališče Jožeta Pučnika v Ljubljani, so že na avtobusih pozvani, naj na svojih mobilnih telefonih vključijo bluetooth povezavo. Pozivi za vklop gosta spremijajo vse do prostora za prevzem prtljage, kjer se nahaja t.i. bluetooth območje. Ob vstopu vanj naprava zazna vklopljeno bluetooth poveza- vo na mobilnem telefonu in mu avtomatično ponudi prejem informacij v obliki interaktivne mobilne brošure. Ko gost prejem potrdi, prejme na m6bilnik sporo- čilo in aplikacijo z informacijami namesti na svoj telefon. Prvotno. testno akcijo smo konec marca nadgradili z bolj konkretnimi pozivi na poti do prostora za pre- vzem prtijage in večjo talno označbo bluetooth območja. Bluetooth območje se nahaja med obema trakovoma za prevzem prtljage. Aplikacija je na voljo v slovenskem in angleškem jeziku. Slovenska različica vse- buje informacije o možnostih rezervacije prostih nastanitvenih kapacitet, med- tem ko angleški prvi podmeni ponuja koristne informacije, ki jih gostje potrebu- jejo ob obisku naše države - poleg možnosti rezervacije prostih kapacitet še se- znam delujočih mobilnih operaterjev, časovni pas, v katerem se nahajajo pomemb- ne telefonske številke, možnosti plačevanja, nekaj osnovnih slovenskih fraz, ki jim lahko pomagajo pri sporazumevanju z domačini. Drugi podmeni v obeh raz- ličicah vsebuje opise in kontakte šestih najpogosteje obiskanih turističnih de- stinacij (vir: SURS 2007), ki jih gostje na svoji poti po Sloveniji ne smejo zgre- šiti. Možnosti aktivnega preživijanja časa so v pomladnem in poletnem času naj- pogosteje povpraševani produkt, zato gostje v aplikaciji trenutno prejmejo vse potrebne informacije o pohodništvu ( označenost poti, prenočitve, najugodnejši čas za pohodništvo, potrebna oprema) in igranju golfa (predstavitev slovenskih golfskih igrišč in njihovi kontakti). Z aplikacijo uporabnik na svoj mobilnik dobi ažuriran seznam nekaterih aktualnih prireditev in možnost povezave na mobilni portal mobile.slovenia.info, kjer so objavljeni tudi ostali dogodki. Da bi gostom ponudili še dodatne ugodnosti, smo se povezali s turistični ponudniki, ki so pri- spevali ugodnosti v obliki mobilnega kupončka. Tega lahko gost pokaže ob rezer- vaciji prenočišča v Hotelu Park v Ljubijani ali ob naročilu in plačilu storitev v ka- varnah na Ljubljanskem in Tivolskem gradu. Da gostom olajšamo orientacijo na samem letališču, zadnji zavihek vsebuje koristne informacije o storitvah, ki jih Got bored waiting? Turn on your BLUETOOTH. Oownloacl free useful tourist info & geta special gift . Vas čakanje dolgočasi? Vklopite BLUETOOTH _ in brezplačno prenesite · i1 zanimiva vsebine o Sloveniji.- S Čaka vas nagrada .. -,:~ . [:~ Goste pri prevzemu prtljage na možnost prejema informacij opozori poziv pod zaslonom, ki označuje destinacijo prihoda. to nudi (kontaktna telefonska številka, pomoč pri izgubijeni prtljagi, internetne storitve na območju letališča, najem vozil ... ) . Porast prenosov v zadnjem času V obdobju trajanja testne kampanje od 16. decembra 2008 do 6. junija 2009 je bilo zaznanih 17.317 različnih telefonov z vklopljeno bluetooth povezavo, od tega se je na storitev odzvalo 48 % uporabnikov. Uporaba Bluetooth Storitve na Letališču JP Ljubljana v obdobju od 15.12.2008 - 06.06.2009 • Prenesena -.sebina • Zavrnjena -.sebina • uporabnik ni opazi/je ignoriral pozi Graf 1: Od vseh zaznanih potnikov z vključenim BT jih je do 6. junija 2009 16 % dovolilo in preneslo vsebino na svoj telefon. V mesecu marcu so bile izvedene optimizacije glede komunikacije storitve (iz- boljšali smo tekste na pozivih, pozicije tiskanih pozivov, talnih označb ... ) in parametrov na oddajni postaji, ki so rezultirale. v 3-4 krat višjih stopnjah preno- sa mobilnih vsebin. Število prenosov je po tednih variiralo - od minimalno 21 pa do 224 prenosov v najboljšem tednu. J Uporaba BT storitve v 2. testnem obdobju (25.02.09 - 6.06.09) uporabnik ni opazi/je ignoriral poziv 6.105 zavrnjena vsebina .868 prenesena vsebina 2.299 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 Graf 2: Uporaba storitve je v drugem testnem obdobju narasla. Podajamo nekaj statistike: V drugem, 102-dnevnem testnem obdobju od 25. 2. 09 - do 6. 6.09 je bilo sku- paj 2299 prenosov (86 % vseh prenosov celotnega testnega obdobja). V drugem delu testnega obdobja se je na storitev odzvalo kar 54 % potnikov z vključenim bluetoothom. Od teh jih je 32 % (2299) dovolilo in preneslo vsebino na svoj telefon. Struktura telefonov • Nokia • Sony Ericsson II Samsung • LG • Ostalo Graf 3: Med zaznanimi mobilnimi telefoni prevladujejo Nokie, sledijo Sony Ericsson, Samsung in LG. · Prenosi so variirali po urah dneva. Prvi nekoliko izrazitejši porast lahko opazi- mo med 6. in 7. uro zjutraj, drugega med 11. in 14. uro in kot najbolj iz- razit vrh v številu prenosov med 17. in 18. uro popoldan. N?jboljše raz- merje med prenesenimi in zavrnjenimi vsebinami nastopi v poznih večer­ nih in zgodnjih jutranjih urah. V opazovanem obdobju je bilo zaznanih veliko različnih znamk in mode- lov telefonov. Pri tem je močno prednjačila Nokia, katerih modeli telefo- nov so zasedali celotno top 10 lestvico najp?gosteje zaznanih telefonov na Letališču JP Ljubljana. Najpogosteje zasiopani telefoni so bili N95, 5300, N73, N70 in E51. Kako naprej Na podlagi podatkov izvedbe pilotnega projekta in pozitivnega odziva upo- rabnikov na novo mobilno storitev je Aerodrom Ljubljana, d.d,. izrazil že- ljo vključiti bluetooth portal v permanenten del ponudbe storitev za svoje potnike. V projekt želimo vključiti dodatno oddajno napravo in tako razši- riti bluetooth območje v bližino informacijskega pulta, kjer se bo na njegovo de- sno postavil info terminal z zaslonom na dotik in zračna tuba z označitvijo blue- tooth območja. Zaradi tega lahko v prihodnje pričakujemo še višjo frekvenco pre- nosov in hkrati testiramo učinkovitost posameznih lokacij postaje. Glede na rezultate pogovorov in opazovanja interakcije gostov z novo storitvi- jo nameravamo ustrezno prenoviti in nadgraditi tudi vsebine portala. Obstoječe vsebine bodo času primerno redno ažurirane, dodali bomo tudi nove zavihke, ki bodo namenjeni določenemu segmentu gostov (poslovnežem, družinam ... ) in ugodnostim, ki jih bodo preko mobilnih kuponov ponujali partnerji iz turistične­ ga gospodarstva, ki se bodo v akcijo lahko kmalu intenzivneje vkijučili. Multimedijski portal, ki smo ga posredovali prispelim potnikom na Letališče JP Ljubljana preko univerzalne in brezplačne bluetooth povezave, se je izkazal za učinkovito komunikacijsko orodje za promocijo Slovenije in njene ponudbe. Našo ciljno skupino - goste v Sloveniji smo ujeli v pravem trenutku, na pravem mestu in s pravimi informacijami. Mobilna brošura uporabnikom gostom ne zagotavlja le ustreznih informacij, pač pa jim daje občutek, da so v Sloveniji upoštevani in dobrodošli ( ob prihodu, v času bivanja in po njihovem odhodu). Obenem pa je portal požel veliko zanimanja tudi v tuji strokovni javnosti kot ino- vativen primer podajanja koristnih turističnih informacij. Nekaj izsledkov iz tu- jih medijev lahko najdete na spodnjih povezavah: • http://www.tourism-review.com/article/1632-mobile-phone-marketing-at-lju- bljana-airport • http:// springwise.com/tourism_traveljsloveniabluetooth/ • http://www. mobile-marketing-blog. net/2009 /05/bluetooth-marketi ng-i n-ai r- ports-now. htm l • www.slovenia.info llllli Analiza turistične wellness ponudbe v SI ... o ve n1 J lmag. Slavka Gojčič ; slavka.gojcic@ gos pas.si Wellness ponudbo prištevamo k preventivni zdravstveni ponudbi in je po raziskavah še vedno v nenehnem naraščanju; verjetno tudi prihajajoča kriza ne bo bistveno prizadela tovrstne dejavnosti, ki večplastno vpliva na človeka in njegovo življenje. Skrb za zdravje in zdravo okolje bo vse izrazitejša te-meljna naravnanost vse večjega števila ljudi tudi v prihodnje. Kriza, ki se vedno bolj odraža tudi v našem okolju, bo po mnenju strokovnjakov zahtevala spre- membo vrednot in življenjskega sloga. Wellness de- javnost zahteva s ?vajo kompleksnostjo, celovitostjo in hkrati s heterogenostjo izjemno senzibilnost pri za- znavanju potreb in pričakovanj izbranih ciljnih skupin gostov in hkrati veliko mero kreativnosti, inovativno- sti in interdisciplinarnosti znanj in vedenj pri obliko- vanju in trženju wellness ponudbe. Wellness turizem je pomemben segment turistične ponudbe v razvitih turističnih državah, še posebej v Evropi, in dosega več kot 30-odstotni delež v struktu- ri zdravstvenega turizma1. Njegov razvoj je zelo intenziven in izrazit predvsem v državah Srednje Evrope - v Avstriji, Švici in Nemčiji. V Sloveniji je turistična wellness dejavnost prisotna v slo- venskih naravnih zdraviliščih in pri pomembnih hotelskih ponudnikih, vendar je še vedno ne mo- remo primerjati z razvitimi oblikami v nekate- rih omenjenih državah. Po mnenju prof. Urlike Kuhnhenn iz HTW Chur v Švici, ki ga je pred- stavila na 3. slovenskem Spa & wellness kon- gresu v Kranjski Gori leta 2007, smo v Sloveniji v življenjskem ciklu integralne ponudbe well- ness storitev še vedno v fazi uvajanja, v Švic1 in Nemčiji v fazi rasti, medtem ko so v Avstriji že v fazi zrelosti oziroma zasičenosti. Torej imamo v Sloveniji še velike potenciale za rast in razvoj to- vrstne ponudbe - le pravilno bo morala biti usmerjena in naravnana na izbr,ane ciljne skupine gostov. nik. V nekaterih večjih zdraviliško-turističnih centrih Na pobudo Slovenske turistične organizacije je bila po- so izpolnili več vprašalnikov, za vsak wellness center, mladi 2009 izdelana analiza turistične wellness ponud- bodisi v isti ali v drugi kategoriji, posebej in se (samo) be v Sloveniji, s katero smo želeli pridobiti podatke o uvrstili v naslednje kategorije, ki smo jih segmentira- številu in strukturi turističnih wellness ponudnikov v li v pet kategorij, in sicer (v oklepaju je število anke- Sloveniji, koliko jih je, kakšna je njihova struktura in tiranih ponudnikov): analizirati njihovo ponudbo, kar bo osnova za nadalj- • medicinski wellness (9 ponudnikov), nje strateške trženjske in razvojne aktivnosti na tem • wellness hoteli {18 ponudnikov), področju. Podatke o wellness centrih pri slovenskih tu- • drugi hoteli z wellness ali s spa ponudbo {24 po- rističnih ponudnikih smo pridobivali po metodi elek- nudnikov), tronskega anketiranja vodij wellness centrov oziroma • druga nastanitvena wellness ponu.dba (2 ponu- direktorjev hotelov. dnika), Vprašalnik smo oblikovali skladno s cilji in namenom • turistični termalno-doživljajski centri, aqua fun raziskave po področjih wellness dejavnosti in ga de- (4 ponudniki). cembra 2008 preko e-pošte posredovali slovenskim tu- Anketirana podjetja smo spraševali o infrastrukturi, ka- rističnim ponudnikom namestitvenih kapacitet. Zaradi drih, pa tudi o storitvenih oziroma programskih aktiv-, slabe odzivnosti povabljenih smo morali vabilo večkrat nostih v njihovi ponudbi. Ugotovili smo naslednje: ponovno poslati in hkrati uporabiti tudi telefonsko ur- • Najcelovitejšo in najbogatejšo ponudbo wellness sto- genco. Vprašalnik je bil razdeljen skladno z opredeli- ritev imajo ponudniki medicinskega wellnessa (vklju- tvijo wellness dejavnosti v sklope: čena samo zdravilišča), sledijo wellness hoteli, dru- • ponudba in storitve telesnega gibanja in rekreaci- gi hoteli z wellness in s spa ponudbo, turistični ter- je, malno-doživljajski t entri in druga nastanitvena well- • ponudba zdravega prehranjevanja, ness ponudba. • ponudba storitev duševnih aktivnosti, • Najobsežnejša in najcelovitejša je infrastrukturna po- • ponudba storitev za sprostitev, nudba storitev telesnega gibanja in rekreacije (glejte • ponudba storitev za lepotno in telesno nego, tabelo v nadaljevanju), sledita ji ponudba storitev za • ponudba zdravstvenih storitev klasične medicine, sprostitev in ponudba za lepotno in telesno nego. • ponudba storitev lepotnih posegov, • Ponudba zdravega načina prehranjevanja v slaven- • ponudba storitev komplementarne medicine. - ski turistični ponudbi še ne dosega mesta, ki bi ji pri- Vabilu z.a sodelovanje v raziskavi se je odzvalo 57 slo- tikalo, saj smo v naši analizi pri ponudbi hrane za go- venskih turističnih ponudnikov, ki so izpolnili vprašal- ste ugotavljali skromno ponudbo dietnega prehranje- vanja, vključevanje bioživil in živil iz okolja. • Zelo skromna je tudi ponudba storitev za duševne aktivnosti (ponovno najceloviteje, najbogateje in naj- pogosteje zastopana v kategorijah medicinskega well- nessa in wellness hotelov), ki vzpodbuja goste k izo- braževanju, spreminjanju življenjskega sloga oziroma odpravljanju razvad in zasvojenosti. • Ponudbo storitev za lepotno in telesno nego v ana- lizi spremljamo samo v treh kategorijah wellness po- nudnikov, saj ponudniki v ostalih dveh kategorijah te vrste ponudbe ne ponujajo. Najintenzivnejša in najbo- gatejša (tako z vidika infrastrukture kot kadrovske za- sedbe) je ponudba v wellness hotelih, sledijo ponudni- ki medicinskega wellnessa in drugih hotelov z wellness in s spa ponudbo. Wellness turizem je pomemben segment turistične ponudbe v razvitih turističnih državah, še posebej v Evropi, in dosega več kot 30-odstotni delež v strukturi zdravstvenega turizma. • Ponudba zdravstvenih storitev klasične medicine je najobsežnejša, najbogatejša in najcelovitejša med po- nudniki medicinskega wellnessa in lahko govorimo o konkurenčni prednosti zdraviliške zdravstvene ponudbe, ki ob infrastrukturnih, kadrovskih in terapevtskih kapa- citetah izkorišča tudi učinke naravnih zdravilnih dejav- nikov, kot so termalno-mineralna voda, blato, slanica, klima in podobno, in lahko zagotavlja edinstvenost lo- kacije in vseh drugih omenjenih dejavnikov. - www.slovenia.info V Sloveniji je turistična wellness dejavnost prisotna v slovenskih naravnih zdraviliščih in pri pomembnih hotel- skih ponudnikih, vendar je še vedno ne moremo primerjati z razvitimi oblikami v nekaterih omenjenih državah. • Ponudba storitev lepotnih posegov je med analizira- nimi ponudniki skromno zastopana, prav tako ponud- ba storitev komplementarne in tradicionalne medicine. Pomembno bi bilo poiskati in najti stične točke in na- čine sodelovanja ter doseči sinergijo med klasično in komplementarno ali tradicionalno medicino, kar bi ko- ristilo pacientom oziroma gostom in kar je v zdravili- ško razvitih državah že običajna praksa. terije za deklariranje wellness ponudnika, kar bi bilo priporočljivo po vzoru držav z razvitejšo wellness de- javnostjo. Na ta način bi se izognili napačnemu poime- novanju, pa tudi nelojalni konkurenci tistih, ki si tega naziva ne zaslužijo. • Priporočljivo bi bilo izpeljati oblikovanje minimal- nih kakovostnih standardov za wellness storitve po po- sameznih sklopih wellness dejavnosti (infrastruktur- ne, kadrovske), s čimer bi se izognili predvsem neu- strezni kadrovski usposobljenosti izvajalcev wellness storitev. Namen pričujoče analize je bil pridobiti ključne infor- macije, ki bodo služile za nadaljnje aktivnosti na po- dročju oblikovanja in trženja slovenske turistične well- ness ponudbe. • Ugotavljamo, da v Sloveniji še nismo kategorizirali wellness dejavnosti oziroma oblikovali minimalne kri- • Iz analize je razvidno, da so največja odstopanja med posameznimi kategorijami ponudnikov v kadrovski 'podhranjenosti' in pomanjkanju ustreznih strokovnja- Tabela: Primerjava infrastrukture bazenskega dela med posameznimi kategorijami wellness ponudbe. Bazenski del Medicinski Wellnešk~ Drugi hoteli z Druga nast. Tur. termalno-wellness hoteli wel„ P-Onudbo wel. ponudba dož.cenm__ - Bazen. ponud. (število/število vseh 82 (93) 17 (18) 16 (24) 1 (2) 4(4) Velikost vodnih površin (VP) 400-2000 m24 250-9200 m2 24-1850 m2 72m2 1000-3000 m2 Povprečna vel. VP 969m2 1743 m2 377m2 72m2 2075 m2 Velikost notr. vod. površin (NVP) 256-1400 m2 128-1600 m2 24-719 m2 15 200-2150 m2 Povprečna vel. NVP 577m2 553 m2 204m2 / 950m2 Velikost zun. vod. površin (ZVP) 144-1100 m2 f4-3000 m2 428-1200 m2 72m2 150-3000 m2 Povprečna vel. ZVP 441 m2 391 m2 923 / 1363 število vseh počivalnikov 96-700 15-1750 5-600 / 400-900 Povpr. štev. počivalnikov 326 348 109 (1526) / 571 štev. poč./m2 VP 0,17-0,5 0,1-1,3 0,25-0,9 / 0,2-0,44 število počival. NVP 46-350 28-850 14-400 / 50-850 Povpr. štev. počival. NVP 169 183 62 / 328 štev. poč./m2 NVP 0,2-0,5 0,1-1,0 O, 1-1,0 / 0,17-0,4 število počival. ZVP 50-450 10-900 10-400 / 50-600 Povpr. štev. počival. ZVP 170 167 72 / 325 štev. poč./m2 ZVP 0,1-1,0 O, 1-1,7 0,25-0,5 / 0,2-0,7 Celotna analiza turistične wellness po- nudbe v Sloveniji se nahaja na poslovnih spletnih straneh Slovenske turistične or- ganizacije www.sloveni.info/raziskave. kov, zato bi bilo potrebno oblikovati sistem permanen- tnega izobraževanja in usposabljanja na vseh nivojih in vseh poklicnih področjih na nacionalnem nivoju (iz- obraževalno akademijo). . • Wellness ponudniki so v analizi izrazili željo in po- trebo po povezovanju in organiziranju v združenje wellness ponudnikov. Gre za združenje, ki naj omogo- či celovito oblikovanje in trženje wellness ponudbe. Dosedanja slaba izkušnja z wellness klastrom ne bi sme- la biti ovira pri tem. Združenje bi lahko organizirali tudi v sklopu Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. • Pričujočo raziskavo na ponudniškem nivoju wellness dejavnosti bi bilo smiselno nadgraditi in povezati s povpraševalskim delom ter ugotoviti, kdo so gostje, ki obiskujejo slovenske wellness centre, kakšen je njihov življenjski slog, kakšne so njihove potrebe, pričakova­ nja, s čimer bi dobili še kompleksnejšo informacijo za nadaljnje aktivnosti in usmeritve pri razvoju turistične wellness dejavnosti. • Skupaj z Ministrstvom za zdravje bi bilo potrebno wellness dejavnost (predvsem medicinski wellness) vključiti v proces nacionalnih aktivnosti na po- dročju preventivne promocije zdravja za promo- viranje in spodbujanje zdravega življenjskega sloga Slovencev. Pričujoča analiza je prva primarna analiza o slo- venski turistični wellness dejavnosti. Koristna je tako za posamezn? ponudnike, ki lahko primer- jajo svoje prednosti in slabosti tudi med sloven- sko konkurenco, koristna pa je tudi za nacionalni nivo, saj bo osnova za nadaljnje strateške trženj- ske in razvojne aktivnosti na tem področju. V nadaljevanju je prikazana ponudba storitev za telesno gibanje in rekreacijo, ki smo ga razdeli- li v bazenski del, savne in savnanje, fitnes cen- ter in drugo športno ponudbo. Primedava bazenske infrastrukture med posame- znimi kategorijami wellness ponudbe kaže, da z njo raz- polaga (ob vseh štirih termalno-doživljajskih centrih) večina ponudnikov medicinskega wellnessa in wellness hotelov, medtem ko le 67 % drugih hotelov z wellness in s spa ponudbo. Z zunanjim bazenom razpolaga ena od dveh v analizo vključenih turističnih kmetij. Velikost vodnih površin je najbolj raznolika v skupini drugih ho- telov z wellness in s spa ponudbo, saj obsega od 24 do 1850 m2. Povprečna velikost vodnih površin na anali- zirani center je največja med turističnimi doživljajski- mi centri, sledijo ponudniki medicinskega wellnessa in wellness hoteli. Podobno razmede je tudi pri števi- lu počivalnikov na analiziran center in pri številu poči­ valnikov na m2 vodne površine, kar je razvidno iz zgor- nje razpredelnice. • 1 Institut fur Freizeitwirtschaft: Marktchancen im Gesundheitstourismus, Munchen 2003; Wellness-Angebote, Munchen 2004. 2 število anketiranih ponudnikov, ki ponuja določeno storitev. 3 število vseh anketiranih ponudnikov določene kategorije. 4 Dve števili pomenita od najmanj do največ. 5 Anketirani ponudniki ne razpolagajo s ponudbo. 6 število velja za centre, ki razpolagajo z notranjimi ali zunanjimi bazeni. www.slovenia.info - Hiše s tr a di C i j o dr Živa Dcu in Uroš Buda, univ. dipl. inž.; info@hiseslradicijo com V sodobnem, kakovostnem razvoju turistične dejavnosti je razpoznana kot posebna vrednost kulturna in pokrajinska raznovrstnost. Ohranjanje kulturne in pokrajinske raznovrstnosti, tudi kot posebne vrednosti turističnega razvoja, je v Evropski uniji podprto s sprejetimi dokumenti o ure- janju prostora. V njih je postavijeno v ospredje razvoj- no dopolnjevanje razpoznavno določijive kulture biva- nja, vpete v izoblikovana naseija in stavbe. V slovenskem prostoru mednarodno usmeritev varstva pokrajinske in kulturne raznolikosti udejanja Zavod za razvoj hiš s tradicijo. Zavod s ciijem razvojnega ohranja- nja snovne in nesnovne dediščine, ki predstavija v turi- stičnem razvoju vi~oko kakovost, povezuje raznovrstne turistične objekte, ki ohranjajo v slovenskih pokrajinah razvito kulturo bivanja. Gostu se ta odstira skozi narav- ne in ustvadene danosti ter v načinu bivanja in delu pri- lagojeno arhitekturo, opremo notranjih prostorov, skozi navade, običaje, kulturo prehranjevanja itd. Pobuda za nastanek združenja Hiš s tradicijo je prišla s Portugalske. Mestna občina Ljubijana, Oddelek za go- spodarske dejavnosti in turizem, kasneje Zavod za turi- zem Ljubijana, je kot predstavnik Slovenije leta 1999 pristopil k mednarodnemu projektu "Europe of Tradition". V okviru projekta je nastal konzor- cij "Europa Traditionae Consortium". Glavni na- men konzorcija je ohranjanje kulturne dediščine posameznih evropskih držav in regij z vkijučeva­ njem lastnikov stavb z ohranjeno tradicijo, tako v arhitekturi kot tudi v običajih v turistični ponud- bi, ter skupni promociji te individualne turistične ponudbe in kulturne dediščine na oddaijenih tr- gih npr. Japonske, ZDA, Avstralije. Članice konzorcija www.europetraditions.eu so: Chateau Accueil (Francija), The Hidden Irel~nd (Irska), Erfgoed Logies Nederland (Nizozemska), Solares de Portugal (Portugalska), Wolsey Lodges (Velika Britanija), od leta 2004 pa tudi slovenske Hiše s tradicijo. Pridružene članice konzorcija so še Avstrija, Italija, Madžarska, Nemčija in Španija. Zavod za razvoj hiš s tradicijo Zavod za razvoj hiš s tradicijo, ustanovijen je bil ~ta 2001, trenutno združuje 18 turističnih objektov, ki ra- zvojno negujejo v preteklosti razvito kulturo bivanja in jo kot posebno vrednost, zanimivost in drugačnost odstira- jo vedno boij zahtevnim in vedožeijnim gostom. Zavod za razvoj Hiš s tradicijo združu- je 18 turističnih objektov: Hrvatova domačija, Penzion Lectar, Matjaževa domačija, Penzion Slamar, (asa del Sal, Antiq Hotel, Gostišče Zlata kapija, Hotel Vitranc in Belopeški dvo- ri, Pri Ažbetu doma in Turistične kmeti- je klet Trebče, Ločnikar, Plesnik, Soržev mlin, Šeruga, Želinc, Firbas, Zdolšek, Živcova domačija. - www.slovenia .info Število delujočih hiš s tradicijo v Sloveniji narašča poča­ si. Negovanje v slovenskem prostoru razvite in njemu la- stne, zato izvirne in posebne bivalne kulture, je bilo dol- go obdobje zapostavijeno, danes pa jo pospešeno uni- čuje globalizacija z industrijsko proizvodnjo in trgovi- no brez meja. Zato mooga znanja in vedenja, ki na po- dročju stavbarstva, opreme prostorov, bivanja, dela itd., gradijo našo lastno kulturo bivanja, komaj še poznamo. Oživijanje pozabijenih vedenj in znanj, ki jih je potreb- no prilagoditi sodobnim zahtevam bivanja, pa je dolgo- trajen proces, ki zahteva posebej izobražene strokovnja- ke in ozaveščene uporabnike. Ker so se starodobna ve- denja in znanja ter oporne niti izoblikovani kulturi bi- vanja v slovenskem prostoru najboij ohranila na podeže- iju, je v začetku nastajanja verige Hiš s tradicijo pogo- jem za dodelitev tega imena zadostilo največ turističnih kmetij z nastanitvijo. Sicer je veliko lastnikov zapušče­ nih stavb s stavbno dediščino izkazalo interes za uspo- sobitev stavbe za delovanje v verigi Hiš s tradicijo, ven- dar so pričakovali takojšno pomoč s sredstvi za obnovo ter brezplačno izdelavo projektov obnove, kar pa zavod ni sposoben nuditi. Zavod se financira iz članarine, raz- pisov, del sredstev primaknejo ustanoviteiji, vendar je sredstev premalo za udarnejši razvoj, na katerega vpli- vajo tudi korenine nastanka zavoda. Zavod za turizem Ljubijana, ki ima aktivno vlogo od začetka, čaka, da se njegova vloga prenese na slovenski nivo. Merila in ocenjevanje Hrovatova domačija mejo bronasto označevalno tablo Hiše s tradicijo in so vkijučeni v trženjske akcije zavoda. Predstavitev Ponudba Hiše s tradicijo se predstavija z natisnjeno pred- stavitveno mapo z vložnimi listi v slovenskem, angle- škem, nemškem in italijanskem jeziku, v vodniku kon-, zorcija Evropa tradicij ter na spletnih straneh. Konec leta 2008 je zaživela tudi nova dinamična spletna stran www. hisestradicijo.com, ki omogoča članom, da sami urejajo in posodabijajo svoje vpise, zavod pa skrbi za skupne vse- bine. Kapacitete nove spletne strani še niso izkoriščene, za marsikaterega čla~a je uporaba spletnih orodij novost. Nova spletna stran članom omogoča, da se vsaka hiša s tradicijo na portalu prikaže s svojim spletnim naslovom, besedilom, fotografijami, lokacijo, opisom ponudbe ... V okviru zavoda deluje strokovni svet zavoda (vodja prof. Na pobudo Zavoda za razvoj Hiš s tradicijo je Slovenska dr. Živa Deu, člani: arh. Blaž Birk, Uroš Buda in Jože turistična organizacija (STO) v skladu s strategijo pred- Andrejaš). Svet je izdelal metodologijo za ocenjevanje stavitve posameznih produktov, specialistov v okviru slo- hiš s tradicijo in Pravilnik o ocenjevanju ansamblov in - venske turistične ponudbe na spletnih straneh www.slo- ~ vb glede na identitetne in razpoznavne značilnosti. venia.info odprla znotraj rubrike nastanitve verigo ozira- Na 5. zboru članov zavoda, ki je potekal meseca maja v ma skupino Hiše s tradicijo ter posodobila oziroma vpi- Hiši s tradicijo "Pri Ažbetu doma", je bil članom predsta- sala podatke o hišah, ki doslej niso bile predstavijene vijena novela pravilnika. Novelo pravilnika so narekovala v okviru portala STO. Predstavitve Hiš s tradicijo je STO spoznanja pridobijena v 7 letih ocenjevanja Hiš s tradici- prevedla v vse tuje jezike portala. Potencialni gostje po- jo in prehod iz 3 na 5 razredov Hiš s tradicijo, enako kot pri nastanitvenih objektih za pohodnike in kolesade. Strokovna komisija v skladu s pravilnikom oceni objekt in dodeli kategorijo. Objekti, ki izpolnjujejo pogoje, prej- šiijajo povpraševanja s portala preko Centralnega rezer- vacijskega sistema (CRS). Upravijavec CRS se bo s posa- mezno hišo dogovoril tudi o možnostih on-line prodaje ter o posodabijanju podatkov. • 5. zbor članov Zavoda za razvoj hiš s tradicijo. Ge o turiz e m Katja Majerhold; katja.majerhold@kompas.si Razvoj, onesnaženost, globalizacija, masovni turizem vplivajo na to, da se vse več turistov odloča za destinacije, ki povzemajo take oblike turizma, s katerim si prizadevajo nižje onesnaževanje zraka, bolj varčno rabo energije in ostalih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja in okolice, v ponudbi prehrane pa uporabljajo tudi organsko pridelano hrano ter tako svojim gostom sporočajo, da so odgovorni tako do okolja kot do prihodnjih generacij. ']1ake oblike turizma so: trajnostni turizem, ekoturi- _l zem, pojavija se tudi nova vrsta turizma, znana kot "geoturizem", ki postaja vse boij popularen in ga pov- zemajo tako destinacije kot obiskovalci oziroma turisti. Seveda masovni turizem še zdalec ne bo izginil, ven- dar bo v ospredju turizem, ki temeiji na samoizpolnitvi, močnih čustvenih dražijajih, ko obiskovalec v turistični destinaciji igra glavno vlogo in dogajanje ne samo opa- zuje, temveč se .vanj tudi aktivno vkijučuje. Okolju in naravi naklonjene oblike turizma imajo eno izmed najhitrejših stopenj rasti med sodobnimi turističnimi proizvodi. Kaj je geoturizem? Po definiciji je "geoturizem" turizem, ki vzdržuje in poudarja zemljepisne značilnosti določenega kraja - njegovo okoije, estetiko, zgodovinsko in kulturno de- diščino, ter dobro življenje njegovih prebivalcey. Po definiciji je "geoturizem" turizem, ki vzdržuje in poudarja zemljepisne zna6lnosti določenega kraja - njegovo okolje, estetiko, zgodovinsko in kulturno dediš6no, ter dobro življenje njegovih prebivalcev. rijo, kolesarijo in uporabijajo javen prevoz tam, kjer je za to poskrbijeno. Koristi, ki jih prinaša Geoturizem vkijučuje koncept, ki ga je prvotno uteme- t • . ijil trajnosten turizem, ki pravi, da naj bodo destinaci- geo unzem, SO. ------je ostale nedotakljive bodočim generacijam. Povzema • nudi mir, sprostitev doživijanje naravne in kulturne tudi načelo ekoturizma, ki stremi k temu, da prihodek lastnosti območja, · iz turizma prispeva k ohranitvi okoija in zaščiti biolo- ške in kulturne raznolikosti. Spodbuja tak način poto- vanja, da zmanjšuje škoden vpliv množičnega turiz- ma, kateri nosi negativne posledice na okolje, lokal- no skupnost in druge. Gradi odnos med obiskovalcem in destinacijo in med gostom in gostiteijem. • Geoturizem so snovali leta 1997. Nekaj držav) e že podpisalo ustanovno listino geoturizma, s kat~ro so se zaobljubile, da bodo spodbujale in podprle nje- gova načela1. Med prve destinacije lahko štejemo: Honduras, Norveška, Kukovi otoki, Romunija, Mehika, Vermont in Arizona v Združenih državah Amerike. • prednosti geoturizma so okoijevarstvene in družbe- no koristne, poudada gospodarske in socialne koristi za destinacijo, • pritegne tak tip turizma, ki najboij podpira naravne in kulturne lastnosti pokrajine, • stimulira lokalno kreativnost, • ustanavijajo se geoparki za geoturiste. V Evropi so prvi geopark odprli leta 2000. Od desetih evropskih deželje cca 25 geoparkov in sicer: • Nemčija - Geopark Gerolstein ( www.vulkaneifel-eu- 1 Načela geoturizma: ropean-geopark.de ) • Španija - Maestrazgo Kulturni park ( www.turismoma- estrazgo.com ) • Grčija - Otok Lesvos itd. • Geoparki so različna območja, ki nudijo edinstveno po- krajino, naravo in kulturno doživetje znotraj dane države. Pri geoparkih ni samo pomembna naravna in kulturna de- diščina, temvec tudi ijudje, ki bivajo v tem območju. • pomeni nadstandard v turistični ponudbi območja. Zak~uček ' Turizem postaja v 3. tisočletju ena vodilnih in najpo- membnejših gospodarskih dejavnosti„ zato veliko držav ne glede na ekonomsko razvitost, politično usmedenost in kulturno različnost poudadajo razvoj turizma kot svo- jo strateško razvojno usmeritev. Ob pravilnem razvoju tu- rizma lahko turizem številnim turističnim državam in regijam omogoča hitrejši razvoj, rast osebnega standarda in živijenske ravni. V primeru neprimer- nega turističnega razvoja pa lahko turizem nega- tivno vpliva na pokrajinsko in biotsko raznovr- stnost, uniči kulturno značilnost kraja, kar v za- kijučni fazi pavze.oči zmanjšanje dohodka lokal- nega prebivalstvcf (IUCN, 2003). Okoiju in naravi naklonjene oblike turizma ima- jo eno izmed najhitrejših stopenj rasti med so- dobnimi turističnimi proizvodi. Med take oblike turizma sodi tudi geoturizem, katera glavna skrb je, da omogoča trajno ohranjanje virov okoija, pokrajinsko ter biotsko raznovrstnost s sodelo- vanjem prebivalcev, lokalne skupnosti in obisko- valcev kraja, ki so preko geoturizma deležni pro- mocije in izobraževanja o naravi in kulturni krajini. Gradi na geografskem značaju kraja - 'občutek za prostor', ki ustvari tak tip turizma, da poudari njegovo lokalno zna- čilnost in pri tem spodbuja zaupanje med lokalnim pre- bivalstvom in obiskovalcem. Iz raziskav, ki se ukvadajo s turističnim povpraševanjem, je razviden izrazit porast t.i. geoturistov, ki iščejo edin- stvena in kulturno verodostojna potovalna doživetja in ne hodijo v področja industrijskega turizma, ampak do- bro plačajo za svež zrak, zdravo prehrano in mir v lepo- ti neokrnjene narave. • • celovitost prostora -podpreti in izboljšati geografski značaj območja, Kdo so "geoturisti"? Geoturisti iščejo destinacije, kjer doživljajo verodo- stojno kulturo, naravo in podpirajo krajevno turistično industrijo. Se poslužujejo lokalnega vodenja, prehra- njujejo se v restavracijah, ki servirajo hrano, tipično za posamezno področje, pridelano na lokalnih kmeti- jah, kupujejo turistične spominke neposredno od lo- kalnega prebivalstva, ne kupujejo izdelkov narejenih iz ogroženih vrst ali starodavnih artefaktov, podpira- jo lokalno prebivalstvo in njihova podjetja, planina- • oprijema se mednarodnega kodeksa (svetovna turistična organizacija z etičnim kodeksom v turizmu), • vključevati lokalno skupnost, • zagotavljati ekonomsko in socialno korist lokalnemu prebivalstvu, ki ga prinaša turizem, • poskrbeti za zadovoljstvo turista, • ohranitev virov z zmanjševanjem onesnaževanja voda, zraka, varčevanjem rabe energije itd., • zaščita in izboljšanje privlačnosti destinacije, • modra uporaba zemljišča za turistične namene, • spodbujanje k pestrosti produktov, • spodbujanje k informiranosti tako gosta kot gostitelja, • selektivnost trga, • evalvacija. www.slovenia.info. SIW 2009 - Al{_tivno! Turistična borza je potekala letos že dvanajstič zapored, udeležilo pa se je je skupno 295 podjetij - 150 tujih in 145 slovenskih podjetij. Osrednji poslovni dogodek Slovenske turistične organizacije (STO) vsako leto predstavlja SIW (Slovenian Incoming Workshop) - Slovenska turistična borza, na kateri se srečata slovenska turistična ponud- ba ter globalno turistično povpraševanje najpomemb- nejših organizatorjev potovanj. Ciij tega vsakoletne- ga srečanja je negovanje že navezanih in vzpostavlja- nje novih poslovnih stikov ter seveda sklepanje kon- kretnih pogodb o medsebojnem sodelovanju. Pri tem je celotno borzno dogajanje pripravijeno v obliki po- slovne delavnice, katere končni rezultat je povečanje števila tujih turistov v naslednjih sezonah. Letošnja Slovenska turistična borza SIW 2009 je pote- kala v Mariboru; delovno srečanje predstavnikov slo- venskih turističnih ponudnikov in zainteresiranega tu- jega povpraševanja pa v Hotelu Habakuk. Dvodnevno srečanje je potekalo pod sloganom "Okusiti Slovenijo. Aktivno!", s čimer so organizatorji vabili tako k aktiv- nemu sklepanju poslovnih partnerstev kot tudi k ak- tivnemu doživetju Slovenije in slovenske turi- stične ponudbe. Letošnje borze se je udeležilo skupno 295 podjetij, 31 več kot lani, od tega je bilo 150 podjetij iz tujine z 220 udeleženci in 145 slovenskih podjetij z 250 udeleženci. Borzno dogajanje se je pričelo v četrtek, 28. maja zvečer, z neformalnim srečanjem udele- žencev Slovenske turistične borze ob splavarski reki Dravi na večeru dobrodošlice pri Stari trti v središču Maribora. Obiskovalci so lahko poiz- kusili tradicionalno kulinariko in slovenska vina ter prisluhnili glasbi v izvedbi skupine Halgato in štajerskih 7. Poslovni dan borze se je začel z uradno otvori- tvijo, ki so jo s svojimi govori pospremili mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije, Milan Razdevšek, direktor Zavoda za turizem Maribor, ter Alenka Iskra, direktorica Term Maribor. Po uradni otvoritvi pa so se začela srečanja predstavnikov slo- venske turistične ponudbe s tujimi partnerji. Formalni del srečanj se je zakijučil pozno popoldne, sledilo je SIW 2010 bo potekal v Ljub~ani med 3. in 6. junijem. Poslovni dan borze se je začel z uradno otvoritvijo, ki so jo s svojimi govori pospremili mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije, Milan Razdevšek, direktor Zavoda za turizem Maribor ter Alenka Iskra, direktorica Term Maribor. STO se zahvaijuje vsem, ki so sodelovali pri izvedbi 12. Slovenske turistične bor- ze. Še posebej soorganizatorjema Zavodu za turizem Maribor in Termam Maribor in ostalim partnerjem Športnemu centru Pohorje, Kobilarni Lipica, GH Bernardin, l:iQtelu Šport, Vi netou, ZTL Ljubljana, Javnemu zavodu Park Škocjanske Slovenija, LTO Bled, Zavodu za kulturo Bled, Mobitelu, Avrigu, ABC rent a car, Adrii Airways, Aerodromu Ljubljana, pod- jetju Creativ Interactiv in Elanu. neformalno druženje ob večerji v restavraciji Hotela Habakuk, ko je zbrane udeležence v angleščini nago- voril moderator večera Peter ·Poles. Zakijučni večer se je po pogostitvi nadaijeval v zimskem vzdušju "Apres Ski Party". Zbrane udeležence sta pozdravila znana slovenska smučarja Tina Maze in Mitja Valenčič, staro smučarsko opremo je s svojim nastopom prikazala sku- pina Suha špaga, t.i. slovenska noč doživetij pa se je nadaijevala z demonstracijo smučarskih prvin na ram- pi v izvedbi skupine akrobatskih smučarjev. Letošnji SIW se je za tuje udeležence zakijučil v so- boto oziroma nedeijo. V soboto so se tuji udeležen- ci borze lahko udeležili enega od treh študijskih po- tovanj. Izbirali so lahko med štajerskim dnevom ( do- živetje Maribora in Pohorja) ter dvema &vodnevnima turama po slovenskih destinacijah. Udeleženci enodnevne ture so se najprej odpravili na Pohorje, kjer so se seznanili s poletno in zimsko turi- stično ponudbo ter kulinarično ponudbo Pohorja. Nato je sledil ogled štajerske prestolnice. Ogled Maribora in znamenitosti se je zaključil z pkušanjem vin v Vinagovi vinski kleti. Drava in dobra volja sta, poleg aktivnega Pohorja in sproščenega Maribora, še dve la- stnosti štajerske, ki ju ni za spregledati. Udeleženci študijske ture so ju najbolje doživeli v vožnji s spla- vom po Dravi, kjer jih je čakal splavarski krst ter vr- hunsko vino in kuli Aarika za pokušino. Ker je Maribor tudi mesto kulture, se je popoldanski sklop ture na- daijeval s kratkim ogledom Pokrajinskega muzeja ter vožnjo med vinotoči in turističnimi kmetijami v za- ledju mesta. Dan se je zakijučil z večerjo v Casinoju Mond v Šentilju, kjer so najbolj pogumni lahko tudi preizkusili svojo srečo. - Prva dvodnevna tura Taste Slovenia se je začela z ogledom glavnega mesta Slovenije, s sprehodom po mestnem središču, ogledom znamenitosti in obiskom tržnice. Po kosilu se je pot nadaijevala proti Gorenjski in Bledu, kjer so udeleženci poizkusili blejsko krem- šnito, se s "pletnami" odpeljali na otok in obiska- li Blejski grad. Drugi dan ture je bil namenjen odkri- Delovno srečanje predstavnikov slovenskih turističnih ponudnikov in zainteresiranega tujega povpraševanja je potekalo v Hotelu Habakuk. 1111 www.slovenia .info Borzno dogajanje se je pričelo v četrtek, 28. maja zvečer z neformalnim srečanjem udeležencev Slovenske turistične borze na večeru dobrodošlice pri Stari trti v središču Maribora. vanju podzemnih skrivnosti kraških jam. Z vpisom v seznam Unescove svetovne dediščine so Škocjanske jame nedvomno delček Slovenije, vreden ogleda. Po ogledu sveta podzemnih kraških čudes so se udele- ženci tudi na Krasu lahko okrepčali z lokalnimi kuli- V okviru turistične borze je potekala tudi novinarska konferenca. naričnimi specialitetami na kraški domačiji - z degu- stacijo na burji sušenega pršuta, lokalnim sirom i.Ji vi- nom. V bližnji kraški vasici Motovun pa so lahko začu­ tili utrip živijenja lokalnega prebivalstva, saj je rav- no v času njihovega obiska tam potekal tradicional- Zaključni večer se je nadaljeval v zimskem vzdušju "Apres Ski Party", ko sta zbrane udeležence pozdravila znana slovenska smučarja Tina Maze in Mitja Valenčič. ni jamski praznik Belajtnga. Sledilo je. pozno kosilo v Dvorcu Zemono nad Vipavo, s katerim se je dvodnev- no potepanje tudi zakijučilo. Druga dvodnevna študijska tura, poimenovali smo jo Taste Slovenia Activly, pa je bila namenjena vsem ti- V okviru turistične borze je poteka- la tudi novinarska konferenca s predsta- vitvijo vloge turizma v slovenskem go- spodarstvu ter aktualnih tematikah, pro- jektih in razpisih s področja turizma v -...Sloveniji, predstavitvijo turizma desti- nacije Maribor~ Pohorjem in aktualnega stanja na najpomembnejših emitivnih tr- gih slovenskega turizma ter napovedmi in pričakovanji za letošnjo poletno turi- stično sezono. stim udeležencem, ki so se želeli seznaniti s turistič­ no ponudbo za aktivne počitnice. Začetek ture je bil v Lipici, kjer so si udeleženci najprej ogledali svetov- no znano kobilarno, nato pa so vsi lahko preizkusili v igri golfa. Tisti najboij vešči so lahko odigrali nekaj Staro smučarsko opremo je s svojim nastopom prikazala skupina Suha špaga. Lokalni kuharski mojstri so v okviru večera dobrodošlice za udeležence pripravili vrhunske domače specialitete. Prvi večer je udeležence čakalo tudi doživetje na splavu na reki Dravi. poij, za malo manj vešče pa so gostiteiji pripra- vili kratko učno uro. Nekateri pa so igro golfa raje zamenjali z raziskovanjem kraške pokraji- ne in se s kočijo popeijali po posestvu Lipice. Prav na dan obis~a Lipice je na osrednjem hi- podromu potekalo svetovno prvenstvo v pre- skakovanju ovir, kar je bilo za udeležence štu- dijske ture še posebej zanimivo, saj so si lahko ogledali del tekmovanja. Po kosilu v Lipici so pot nadaijevali proti slovenski obali. Vsi adre- nalina žeijni so se udeležili zabavne regate na - jadrnicah ter izzivali vetrove in preizkušali va- love ob slovenski obali. Ostali so se seznanili z načini pridelave soli v Sečovijskih solinah ter se sprehodili po ozkih ulicah Pirana. Prvi dan ture se je zakijučil s pravo ribiško večerjo. Tudi naslednji dan se je nadaijeval z aktivnim potepanjem, najprej z vožnjo do Postojne, kjer je bil možen ogled Postojnske jame ali pa odkrivanje kraških gozdov z džipi. V Rakovem Škocjanu so džipi zamenjala kolesa, s katerimi je bilo potrebno del poti prekolesariti in poiskati skriti za- klad. Avantura se je zaključila s kosilom in lokalni- mi dobrotami. Po kosilu je skupino pot vodila v glav- no mesto Ljubijana, kjer se je celoten dvodnevni pro- gram zaključil z ogledom mesta. • Slovenska noč doživetij se je nadaljevala z demonstracijo smučarskih prvin na rampi v izvedbi skupine akrobatskih smučarjev. www.s lovenia .info - S predstavništev STO v tujini Italija V tem trenutku je že jasno, da leto 2009 italijanskim tu- rističnim delavcem ne bo prineslo toliko zadovoijstva kot lansko. Italijanski hoteli beležijo v prvem letošnjem četr­ tletju 7 odstotkov manj gostov v primedavi z lanskim ob- dobjem, pa tudi turistične agencije se soočajo z bistve- no manjšim številom rezervacij za poletno sezono. Strokovnjaki govorijo o pravem razpadu še do nedavno zelo priijubijenega in cenovno ugodnega sistema vnaprejšnjih rezervacij. Znamka Italije je, kot kaže, v resni krizi. V največjih škripcih so se zna- \, Rok V. Klančnik, vodja predstavništva STO v Bruslju Predstavništvo je junija sodelo- valo na workshopu TO Thomas Cook v Gentu in na dveh dogod- kih slovenskih izseijeniških dru- štev Sv. Barbara in Naš dom, s čimer smo pozvali Belgijce slo- venskega rodu, naj boij obisku- jej o Slovenijo. Slovenski po- slavni turizem smo promovira- li na intenzivni, dvodnevni de- lavnici združenja MPI (Meetings Professionals International). Gostovali bomo tudi na več radijskih postajah (npr. RTL) in v Sloveniji gostili ekipo TVB-F, ki bo reportažo o Sloveniji emitirala po vsem frankofonskem svetu, med drugim tudi šle najboij prestižne turistič- na TV5 Monde (Francija). Julija pričnemo s promocijo Gorazd Skrt, vodja predstavništva STO v Italiji ne lokacije, navajene na petič­ ne britanske in ameriške goste. Dobički beneških hotelov so se po podatkih Združenja hotelir- jev zmanjšali za 21 odstotkov v primedavi s prvim če­ trtletjem lani. Podobno se godi hotelidem v Rimu, kjer beležijo za petino manjši dobiček in neprekinjen upad števila gostov že od marca 2008 ter bistveno manjše število naročil za letošnje poletje. Nekoliko boij spodbudne so napovedi, ki zadeva- jo dopustovanja italijanskih gostov. Po izsledkih raziskave agencije Trade Mark se jih bo na poči­ tnice odpravilo 76 %, približno toliko kot lani. V primedavi s preteklimi leti jih je veliko več, kar 32 odstotkov, neodločenih. Spletna stran Expedia poroča, da bo 42 odstotkov Italijanov počitniko­ valo v bližini doma, samo 11 odstotkov pa jih bo na počitnice odšlo za daijše obdobje. Večina se jih bo odločila za počitnikovanje doma, del pa tudi ,za bližnje destinacije. Slovenija ima tako priložnost, da v prihodnjih mesecih unovči visok položaj na seznamu želenih destinacij. Ta trend smo skušali izkoristiti tudi na predstavništvu STO v Italiji in potencialne goste z oglaševalsko akcijo v sodelovanju s proizvajalcem fotografske opreme Nikon spomniti na Slovenijo kot idealno destinacijo za preži- vijanje kratkih počitnic. Italijane smo opozorili, da je le nekaj ur vožnje iz njihovih mest destinacija s sapo jema- jočo naravo, ki obeta prvovrstna doživetja. 415 zunanjih oglaševalskih površin v Rimu, Milanu, Veroni, Vicellf'.i, 1- Frerari, Firencah, Navari, Pavii, Alessandrii, Vareseju, Parmi in Piacenzi so 8. junija za dva tedna polepša- li motivi Soče. Prvovrstne naravne danosti, ki jih je iz- postavila akcija, so namreč ena od naših konkurenč­ nih prednosti. Beneluks Maj je bil v Beneluksu sončen, tako da so ijudje boij kot ne potovali po Belgiji in Nizozemski ( oziroma, zaradi bli- žine, v Pariz). Nekoliko boijši rezultat je bil za maj priča­ kovan z nizozemskega trga, kjer so imeli v začetku maja počitnice. Belgijci očitno ves denar in dopuste (strah pred izgubo zaposlitve) hranijo za poletje. Mnogo ijudi se celo do danes ni odločilo, kje bodo preživeli poletje, tako da imamo še nekaj malega časa za 'last minute bo- okinge' in za tiste, ki omahujejo. - www.slovenia.info smučanja in zimskih počitnic v Sloveniji, s čimer bomo okrepili sodelovanje z največjim belgijskim TO TUI Jetair. Septembra je v načrtu nova PR kampanja. Avstrija V juniju, avgustu in septembru bodo zdravilišča Ljubijano, Julijske Alpe in Slovensko Istro v okviru študijskih tur obiskali avstrijski novinadi. V septembru b_o predstavni- štvo STO v Avstriji sodelovalo na kongresnem workshopu MICE na Dunaju. V oktobru je predvidevana študijska tura v Slovenijo za organizatode potovanj iz Zgornje Avstrije, novembra pa še študijska tura za avtobusne prevoznike Jan Ciglenečki, vodja predstavništva STO v Avstriji iz Avstrijske štajerske. V mese- cu marcu je predstavništvo v na- kupovalnem središču v Leobnu v sodelovanju s slovenskim turi- stičnim gospodarstvom izvedlo slovenske dneve, ker je bil odziv avstrijske javnosti zelo dober, si prizadevamo, da bomo podob- ne dogodke ponovili predvido- ma v septembru in oktobru v tr- govskih centrih na Koroškem in v Zgornji Avstriji. Izsledki študije Avstrijskega združenja hotelidev: Pred kratkim je Avstrijsko združe- nje hotelidev na novinarski konferenci predstavilo študi- jo, v kateri so avtrijske hotelide ter nemške in avstrijske goste povprašali o njihovih načrtih in pričakovanjih v le- tošnjem letu. študija je zajemala 500 avstrijskih hotelir- jev in 300 gostov iz Avstrije in Nemčije. Izsledki so poka- zali, da so za večino gostov počitnice v Avstriji kijub kri- zi zanimive, vendar bodo letos varčevali pri sprejemanju odločitev kam in za koliko časa na oddih. 18% Avstrijcev in 22% Nemcev želi svoja potovanja skrajšati, varčevali bodo predvsem pri nastanitvi in pri obisku lokalov. Po podatkih avstrijskih hotelidev je stanje opravijenih rezervacij v letošnjem letu krepko pod lanskim nivojem. Številni hotelidi (45%) se že odpovedujejo planiranim investicijam, prav tako jih 67 % že krepko varčuje pri stroških, 46 % jih varčuje tudi na račun človeških virov (vsak tretji hotelir priznava, da bo moral zmanjšati šte- vilo zaposlenih). Pod največjim pritiskom so mestni ho- telidi, saj kar 67 % mestnih hotelov beleži več kot 10 % padec prometa, visok padec prometa pa beleži tudi po- slovni turizem (zaradi velikega upada poslovnega turiz- ma iz Nemčije). Hotelidi so mnenja, da lahko slabe re- zultate ublažijo okrepijene promocijske aktivnosti, pri čemer so poudarili predvsem oglaševanje. Skladno s tem večina hotelov (90 %) ne bo znižala sredstev za promo- cijo, nekateri (25 %) jih bodo .celo povečali. Avstrijsko združenje hotelidev ( OEHV) tako državi pre- dlaga 4 ukrepe: 1. povišanje budgeta Oesterreich Werbung za 10 mili- jonov na leto 2. podpora novim kvalifikacijam v podjetjih na področju spletnega marketinga 3. enotna obračunska obdobja za aelavce v trajanju naj- manj 6 mesecev 4. vpeijava novega studijskega programa za receptode Celotna študija je dosegijiva na www.oehv.at. Nemčija V mesecu maju je predstavništvo STO na -nemškem trgu izvedlo obsežno B2C akcijo z razglednico večjih dimenzij. Razglednico z obvestilom o aktualnih brošurah o počitni­ cah v Sloveniji je predstavništvo poslalo na 5200 naslo- vov, torej vsem, ki so v zadnjih 2,5 letih bili v kontaktu s predstavništvom. Na predstavništvCJ je prispelo 1900 Majda Rozina Dolenc, vodja predstavništva STO v Nemčiji prošenj za pridobitev materia- lov o Sloveniji, vsem prejemni- kom pa so na predstavništvu brošuram priložili tudi poseb- ne ponudbe slovenskih hotelir- jev za poletje in jesen 2009. V juniju se je akcija z razgledni- cami ponovno izvedla, tokrat s povabilom na slovensko obalo, v slovenska zdravilišča in oku- šanje slovenske kulinarike. V juniju sta bili izvedeni dve študijski turi za nemške novi- nade na temo pohodništvo in na temo Slovenska Istra, v Sloveniji pa je na štirih različnih lokacijah v Triglavskem narodnem parku, Solinah, na Cerkniškem jezeru in v Prekmudu snemala televizijska ekipa ZOF prispevke za oddajo o Sloveniji, ki bo konec septembra na programu ZOF in v decembru na programu ART. Poleg omenjenih aktivnosti s partnedi iz Julijskih Alp in Bledom kot nosilcem izvajamo dodatno promocijsko akci- jo v verigi trgovin K&L Ruppret. Posebej za ta namen je predstavništvo s partnedi izdelalo novo brošuro Julijskih Alp, ki ima tako promocijski kot tudi tržni del s posebni- mi ponudbami paketov počitnic. Brošura je izšla v nakla- di 200.000 in jo bo ves julij prejel vsak kupec v 60 trgo- vinah omenjene verige pretežno na Bavarskem. Julij je za to akcijo še posebej primeren, saj takrat potekajo se- zonska znižanja, prav tako pa je ves mesec na bavarskih šolah še v teku pouk. Z akcijo želimo ob bok avstrijskim regijam postaviti Julijske Alpe kot destinacijo za poho- dništvo oziroma aktivne počitnice v naravi in repozici- onirati Bled kot ikono slovenskega turizma. Bled smo prav tako predstavili v okviru golf turni da BMW Open v Milnchnu junija in na tem prestižnem dogodku opozorili na Slovenijo kot destinacijo za golf. Meseca avgusta se bo slovensko turistično gospodarstvo pod okriijem STO na nemškem trgu predstavilo v okviru borze za skupin- ska avtobusna potovanja RDA Koln. • Oddih v Sloveniji je BLIZU Livija Kovač Kostantinovič; livij a.kovac@slovenia.info Katja Turk Escobar; katja.turk@slovenia.info Slovenska turistična organizacija je pričela z izvajanjem tržno-komunikacijske akcije na domačem trgu pod nazivom BLIZU DOMA, BLIZU SRCA, v kateri domačega gosta vabimo na oddih v Sloveniji. Akcija poteka v sodelovanju s partnerji in sloven-skim turističnim gospodarstvom. Z akcijo vabi- mo Slovence pred letošnjo glavno turistično sezo- no k oddihu in počitnikovanju doma, glavni cilj ak- cije pa je domačim gostom približati naravne lepote Slovenije ter široko paleto možnosti oddiha ter dopu- stovanja v Sloveniji. V okviru akcije je Slovencem na bencinskih servisih Petrola, distribucijskem partnerju akcije, v pollitrskih plastenkah na voijo izvirska voda, ki jo polni podje- tje Unitur, partner akcije. Plastenke so opremijene z napisom BLIZU' DOMA, BLIZU SRCA. Izpolnitev leta- ka, ki ga najdete na večjih Petrolovih bencinskih ser- visih in/ali kupona, ki je na voijo na pollitrskih pla- stenkah vode, vam omogoča sodelovanje v nagradni igri, ki poteka v sodelovanju s Skupnostjo Slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), prav tako partnerjem ak- cije. Tako vse Slovence vabimo, da izpolnijo kupon; ki je na plastenkah vode in sodelujejo v žrebanju za številne privlačne nagrade, ki jih prispevajo sloven- ska naravna zdravilišča, člani SSNZ. Pri akciji sodelujemo tudi z lokalnimi turističnimi su- BLIZU DOMA, BLIZU SRCA. Če se želite potegovati za enega od številnih osvežujočih oddihov v slo - venskih naravnih zdraviliščlih, pojdi- te na ~lovenia.info/noma bjekti, in sicer pri organizaciji in izvedbi akcij iskanja vode na določeni destinaciji. V sodelovanju s partnerji določeno število plastenk vode "poskrijemo" v posa- mezni turistični destinaciji, Slovencem pa v okviru do- godka damo namige, kje to vodo lahko najdejo. Tisti, ki plastenko s kuRonom najdejo, se - poleg seveda ti- stih, ki jo bodo kupili na večjih Petrolovih bencinskih servisih - lahko potegujejo za privlačne nagrade. Perkmandlc in Zeleni Jurij podelila prvi dve nagradi Ob začetku poletne turistične sezone smo akcijo "is- kanja vode" že izvedli na Festivalu idrijske čipke in na Jurjevanju ter tako podelil prva dva vikend pake- ta, ki jih podarja partner akcije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. V Idriji smo nagradno igro izvedli v sodelovanju z Idrijsko-Cerkljansko razvojno agencijo, v Črnomiju pa Voda je temelj življenja. In voda je rdeča n.it akcije BLIZU DOMA, BLIZU SRCA, tržno- komunikacijske akcije - BLIZU DOMA, BLIZU SRCA, s katero Slovenska turistična organizacija Slovence pred letošnjo glavno turistično sezono \1abi k oddihu doma. V Idriji smo nagradno igro izvedli v sodelovanju z Idrijsko-Cerkljansko razvojno agencijo. Na Jurjevanju sta nagrade podelila direktor Slovenske turistične organizacije mag. Dimitrij Piciga in direktorica Jurjevanja Lidija Ivanšek. z RIC Bela krajina. Po bližnji okoli- ci obeh dogodkov smo "skrili" 100 plastenk vode z nagradnim kuponom, obiskovalcem pa dali namige, kje to vodo lahko najdejo. Tisti, ki so vodo našli in oddali nagradni kupon, so so- delovali v zakijučnem žrebanju v okvi- ru dogodka. Na Festivalu idrijske čip­ ke je glavno nagrado podelila direk- torica Festivala idrij- ske čipe mag. Jožica Lazar, na Jurjevanju pa sta nagrajence z nagradami razveseli- la direktor Slovenske turistične organizacije mag. Dimitrij Piciga in V okviru akcije je Slovencem na bencinskih servisih Petrola, distribucijskem partnerju akcije, v pollitrskih plastenkah na voljo izvirska'voda, ki jo polni podjetje Unitur. direktorica Jurjevanja Lidija Ivanšek. Akcijo po Sloveniji nadaljujemo tudi v poletnih me- secih na naslednjih dogodkih: • Thermana športni vikend 26. - 28. junij 2009 v sodelovanju s Thermano Laško, • Iz trebanjskega koša 26. - 28. junij v sode- lovanju s TD Trebnje, • Furmanski praznik 5. julij v sodelovanju s TD in ne Postojna, • Dnevi gore 11- - 12. julij 2009 v sodelova- nju z Društvom Gora, • Trški dnevi 10. - 13. 7. 2009 v sodelovanju s TD Suha krajina, • Poletje v Cerknem 26. - 27. 7. 2009 v sode- lovanju z ne Cerkno, • Oživela ulica 25. - 26. 8. 2009 v sodelovanju s Klubom študentov občine Koper, • Veseije ob Toplici 30. 8 2009 v sodelovanju s TD Topolšica in Termami Topolšica, • Luna gre na morje 13. 9. 2009 v sodelovanju z Zavodom Fest. • Slovenija ni velika dežela. Toda ravno v tem je njen čar, saj je vse BLIZU. Blizu je tisti tipični vonj, ki je lasten samo mediteranskem podnebju, blizu zasne- ženi vrhovi Alp, blizu razgibana pobočja Pohorja, blizu slikovita Dolenjska in Bela krajina, blizu za mnoge še vedno neod- krito in skrivnostno Goričko ... Zakaj BLIZU? Ker je BLIZU tako rekoč na vsakem koraku. Blizu je edinstvena ne- okrnjena narava s tistim kančkom skriv- nosti, ki jo obdaja. BLIZU je tudi vo- dno bogastvo naše dežele. Le skok je do morja, do jezer, do rek, izvirov, naravnih vrelcev ... Ste kdaj pomislili, da vam je v Sloveniji povsod na voijo kakovostna pi- tna voda kar iz pipe? Mimogrede, ste ve- deli, da se lahko pohvalimo z eno najka- kovostnejših pitnih vod na svetu! www.slovenia.info • ~ Sportni center Pohorje diha s polnimi l. ~· p J U C 1 Matej Obu; matc_j.obu@ sc-pohorje.si Mariborsko Pohorje je v zadnjih nekaj letih postalo eno največjih športno-rekreacijskih središč v tem delu Evrope. Tako pozimi kot tudi poleti. Z vlaganji v nastanitveno, žičniško in poletno-animacijsko infrastrukturo so pri .Športnem centru Pohorje, d.o.o., močno dvignili raven svoje ponudbe. Podjetje Športni center Pohorje, ki predstavlja motor razvoja zimskega in poletnega turizma na Mariborskem Pohorju, je v preteklem letu z vlaganji na skoraj vseh področjih svojega delovanja močno obo- gatilo turistično ponudbo na Mariborskem in Areškem Pohorju. Gre za vlaganja na področju nastanitvenih kapacitet, na področju žičniške infrastrukture, ne sme- mo pa prezreti tudi novosti na področju ponudbe pri- pravijalnih taborov za vrhunske športnike. Hoteli Arena, Bolfenk in Videc Slabih 5 milijonov evrov vreden projekt je s sredstvi iz \ , strukturnih skladov delno podprla tudi Evropska unija, ki je prispevala skoraj 1, 7 milijona evrov. Pri Športnem centru Pohorje so prenovili in povečali tudi ponudbo nastanitvenih zmogljivost na Pohorju. V hotelsko-apartmajskem kompleksu Bolfenk je zra- sel nov, skoraj 2,5 milijona EUR vreden Hotel Videc, ki je namenjen mladinskemu in družinskemu turizmu. Hotel s tremi zvezdicami ponuja 28 sob s 56 stalnimi in 56 dodatnimi ležišči. Tudi pri izpeljavi tega projekta so si Mariborčani po- magali s finančnimi sredstvi iz evropskih strukturnih ~skladov v višini 750.000 evrov. Prostorsko-vsebinske prenove pa je bil deležen Hotel Bolfenk. Hotel, ki je od smučišč oddaljen le dobrih 50 metrov, je sedaj kategoriziran s štirimi zvezdica- mi. Z dodanimi vsebinami pa so dopolnili tudi po- nudbo Gorskega wellness centra Bolfenk in Hiše do- brega počutja. Športni center Pohorje je z zaokrože- no ponudbo sprostitvenih storitev hotelov Bolfenk in Arena postaja eden večjih wellness, spa in fitnes cen- trov v Slovenije. Raj za smučarske navdušence Najpomembnejša pridobitev na področju žičniške in- čišča Cojzarica zadeli v polno. Na njihovi strani pa so tudi klimatski pogoji na tem delu Pohorja, ki zaradi nekaj stopinj nižjih temperatur omogočajo kvalite- tnejšo smuko in daijšo smučarsko sezono. Aktivni oddih Načrti Športnega centra Pohorje za prihodnost pa so med drugim osredotočeni tudi na pomladanske, pole- tne in jesenske mesece. Kolesarstvo, pqhodništvo in pripravijalni tabori za vrhunske športnike tako posta- jajo vedno pomembnejši del ponudbe. • Pogorje Pohorja z Dravsko dolino in Kozjakom na- mreč ponuja skoraj brezmejne možnosti za vse ljubi- teije gorskega in cestnega kolesarjenja ter pohodni- štva, pri Športnem centru Pohorje pa stavijo tudi na nogometne klube na pripravah. V ta namen so pod Pohorjem, v neposredni bližini hotela Arena, že ure- dili dve nogometni igrišči z naravno travo, ki ustreza- ta vsem mednarodnim standardom, v izgradnji pa sta še dve taki igrišči. Ponudbo pa zaokroža še igrišče za umetno travo pri hotelu Bolfenk na Pohorju. t Pohorje je raj za kolesarje. Na osrednjem pohorskem grebenu, med prostranimi smrekovimi gozdovi, lahko kolesarite na skoraj 500 kilometrih označenih poti. S kolesa boste spoznali naravne lepote Mariborskega Pohorja, Rogle, Ribniškega Pohorja in Kop. Če pa bo- ste v svojo kolesarsko avanturo vkijučili še Dravsko ko- Ob vznožju Pohorja, v izteku Snežnega stadio- na, je v lanskem letu zrasel novi Hotel Arena s štirimi zvezdicami. 61 sob, od tega 38 sob v na novo zgrajenem delu, ponuja skupaj 119 posteij. Hotelje namenjen športnikom na pripravah, po- slovnemu in seminarskemu turizmu, družinam in individualnim obiskovalcem. Hotel Arena svojim gostom s sloganom "Udobje v naravi" nudi veli- ko sončno teraso s pogledom na snežni stadion in pohorske gozdove, "Svet savn" ter wellness center z whirlpooli, počivališčem in fitnesom. Ponudbo zaokrožajo sodobna seminarska dvora- na, velika restavracija, "Zimski vrt" in lobi bar. Hotel ob standardnih hotelskih storitvah ponu- ja široko paleto alternativnih programov, m·ed frastrukture je nova 6-sedežnica Pisker 2 in k njej _ lesarsko pot in hribovit Kozjak, vam ta del Slovenije drugim možnost izbire energijske sobe, ekolo- ško pridelane hrane, bio hotelsko kozmetiko, nadstan- Jjti,padatoče smučišče na Areškem Pohorju. Dolžina ponuja več kot 1000 km asfaltnih, makadamskih in smučišča ob sedežnici je dobrih 2000 metrov, nova gozdnih cest ter kolovozov in poti. Bike park Pohorje, dardne velikosti vzmetnic, ki so prilagojene posebnim 6-sedežnica pa lahko prepelje do 3000 smučarjev na vodeni kolesarski izleti, Kolesarska vas Martin, hoteli potrebam vrhunskih športnikov ter programe "čišče- uro. Sodeč po odzivih smučarjev v pretekli zimi so Arena, Bolfenk in Videc ter Kamp Pohorje s svojo ko- nja duše in telesa". Pohorci s podaijšanjem in širitvijo popularnega smu- lesarjem prilagojeno ponudbo, izposojevalnica in ser- Hotel Arena Pogorje Pohorja z Dravsko dolino in Kozjakom ponuja skoraj brezmejne možnosti. Zlata lisica, gorski kolesarji, Univerzijada in še kaj Mariborsko Pohorje pa je tudi sinonim za vrhunske športne prireditve. FIS Svetovni pokal alpskih smučark, ki ga bodo prihodnjo zimo na Pohorju priredili že 46., Nissan UCI Svetovni pokal v 4-krosih in spustu za gorske kolesarje, ki se bo letos zgodil 20. in 21. junija, in zimska Univerzijada leta 2013 so samo nekateri izmed njih. - www.slovenia.info vis koles. Tudi to je Športni center Pohorje. Ne smemo pa pozabiti na Adrenalinski park oziroma na višinski poligon, na PohorJet in MiniJet, na pole- tno sankanje, na orjaške skiroje ali Monster Rollerje, na "Team and Play" ponudbo za podjetja, na mladin- ski turizem in organizirane športne dneve in zaključ­ ne izlete ... Za konec pa še misel Bojana Geriča, vodje gostinstva in turizma pri Športnem centru Pohorje: "V okviru Športnega centra Pohorje si želimo naredili kvalitativni preskok k boijši in širši ponudbi, tako ho- telski, kot tudi animacijski. Kot eden od nosilcev tu- ristične ponudbe v Mariboru, na Pohorju in v širši re- giji pa čutimo tudi odgovornost do iniciative v pove- zovanju turističnih ponudnikov in v dopolnitvi splo- šne turistične ponudbe." • Več o podjetju Športni center Pohorje in o njihovi ponudbi najdete na www.po- horje.org. "V Vrata odprl Resort Spil{_ Družba Hit Alpinea, nosilec turističnega razvoja Kranjske Gore, je 5. junija 2009 odprla prenovljeni in dograjeni hotel Špik v Gozd Martuljku. Hotel Špik so slovesno otvorili direktor druž-be Hit Alpinea Aleš Topolšek, minister za šol- stvo in šport dr. Igor Lukšič, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Darja Radie, župan Kranjske Gore Jure Žerjav in predsednik uprave Hit, d.d., Niko Trošt. Projekt je vseboval gradnjo povsem novega hote- la na področju starega, zgodovinskega, hotela Špik, zgrajenega leta 1937, ter obnovo dela hotela, ki je bil dograjen v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Celotna investicij~ je znašala 13 milijonov evrov, pri čemer je družba Hit Alpinea pridobila 2,5 milijona ne- povratnih sredstev Evropske unije. Obnova Obnova hotela Špik predstavija pomemben del stra- tegije razvoja skupine Hit v Kranjski Gori. Pomeni dokončno oživitev nekdaj uveljavijenega turistične­ ga centra in klimatskega zdravilišča v Gozdu Martuijku Nova pridobitev Zgornjesavske doline in družbe Hit Alpinea. in vsebinsko ter kakovostno dopolnitev turistične po- nudbe Kranjske Gore, ki se uspešno razvija v celoletno turistično destinacijo. Špik se nahaja na prvovrstni in atraktivni lokaciji pod najvišjimi vrhovi Julijskih Alp. Umestitev v naravno okoije in spoštovanje načel traj- nostnega razvoja je bilo tudi osnovno izhodišče pri Špik nudi gostom 58 novih sob na ravni štirih zvezdic v novem delu hotela ter 60 sob na ravni treh zvezdic v obnovljenem delu hotela. načrtovanju in opremijanju objekta ter zasnovi turi- stične ponudbe, ki vsebuj~ obsežne in pestre well- ness, sprostitvene in športne programe, ki dopolnju- jejo naravne možnosti sprostitve in rekreacije v nara- vi (hoja, kolesarjenje, plezanje ... ). Celoten hotel te- meiji na konceptu petih osnovnih elementov narave - voda, les, ogenj, zemija in kovina. Prepletenost petih elementov v hotelu pa se izraža tudi v arhitekturi, ki je delo arhitektnega biroja Gužič Trplan, d.o.o., z ar- hitektom Gregorjem Trplanom. Ponudba Špik nudi gostom 58 novih sob na ravni štirih zvez-, dic v novem delu hotela ter 60 sob na ravni treh zvez- dic v obnovijenem delu hotela. Welln~ss center vse- buje tri bazene (plavalnega 160 m2, sprostitvenega 140 m2 in otroškega 20 m2), po eno finsko, zelišč- no in turško savno ter ledenico. Poseben prostor je namenjen vodeni duhovni in fizični vadbi (in- dividualni ali skupinski), kjer se l9hko gostje sproščajo ob različnih programih (joga, avtoge- ni trening, sproščanje ob glasbi, aerobika ... ). Hotel Špik se ponaša še s posebno sobo oziro- ma storitvijo, ki omogoča tudi wellness in ma- saže na odprti ter9si. Segment gostov, kate- rim je namenjen t c! ko nov hotel kot tudi nje- gova ponudba, so aktivni gostje, družine, se- niorji ter ljubiteiji zdravega načina življenja. Gostom sta na voijo dve squash igrišči in igri- šči za odbojko na mivki ter fitnes center, naj- mlajšim pa poseben igralni prostor. Špik pred- stavlja tudi idealen prostor za kongresni turi- - zem, saj prenovijeni konferenčni center vsebu- je eno večjo dvorano s kapaciteto 170 sedežev in tri manjše klubske prostore, namenjene poslovnim sestankom, delavnicam, t.i. "team-buldingom" in za- sebnim srečanjem (za 20 do 30 oseb). Hotel Špik odgovarja tudi zahtevam visoke kulinarične ponudbe, saj za pestro in visokokakovostno kulinariko skrbi kuharski mojster Eric. Družba Hit Alpinea je na- mreč pričela tudi s projektom Ericova kuhinja na ko- lesih, s katero catering storitve ponujajo na območju celotne Slovenije. V sklopu tega projekta, kot doda- ten produkt pestre turistične ponudbe Kranjske Gore, organizirajo tudi t.i. kulinarične delavnice. Prihodnji projekti Vsebinska zaokrožitev resorta Špik bo gradnja apart- majskega naseija ob hotelskem delu, kjer bo gostom v 45 objektih na voljo 65 apartmajev. Ta del centra bo vseboval tudi prostor za 20 avtodomov, kjer bo omo- gočeno ekološko urejeno praznjenje odpadnih tekočin s teh vozil, trgovski del z zunanjo tržnico in dodatne zunanje športne objekte (nogometno igrišče ... ). Hit Alpinea je za ta del projekta že vložila vlogo za grad- beno dovoljenje, začetek gradnje je načrtovan za le- tošnjo jesen, vrednost investicij pa bo znašala doda- tnih 5,5 milijona evrov. • www.slovenia.info - V Podčetrtl{_u odprt nov termalni l{_omplel{_s Orhidelia V termah 0limia so v sredo, 7. maja, odprli nov termalni kompleks Wellness center 0rhidelia. Termalni kompleks 0rhidelia z garažno hišo so zgradili na območju med Termalijo in Aparthotelom Rosa. Z a gradnjo novega termalnega kompleksa Wellnessa Orhidelia so se v Termah Olimia odločili zaradi ve- dno večje potrebe po večjih vodnih površinah. Prav tako pa se je zaradi razširjene in dodatne ponudbe, ki so jo razvili v zadnjih letih, izkazalo pomanjkanje par- kirnih prostorov. Izgradnja novega Wellness Orhidelia z garažno hišo je Zi;lsnovana kot nadaijevanje posegov, začrtanih z dosedanjimi projekti, ki so jih v Termah Olimia začeli z odprtjem Wellness hotela Sotelia**** pred dobrima dvema letoma in predstavija obogati- tev ponudbe, namenjene zahtevnejšim gostom in ti- stim, ki si želijo privoščiti več. Wellness Orhidelia kot najnovejši in najsodobnejši del Term Olimia je hkrati nov svet termalnih užitkov. Investicijo, v skupni vrednosti 14,5 mio EUR so za- čeli v Podčetrtku izvajati aprila 2008, z deli pa so zakijučili v enem letu, torej letos. Investicija se izvaja v okviru Operativnega programa krepi- tve regionalnih razvojnih potencialov za obdo- bje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov; prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega go- spodarstva. Opis prostorske zasnove Wellness Orhidelia je lociran med Wellness cen- trom Termalija in Aparthotelom Rosa. Ker so že- leli ohraniti stik z naravo, je Wellness Orhidelia večinoma vkopan in parkovno urejen, hkrati pa je stre- ha v prostoru prisotna kot ozelenjen teren. Obstoječa sprehajalna pot do Vasi Lipa je ostala ohranjena in nudi nove in drugačne poglede na celotno okolico. V notranjosti je nov objekt razdeljen v dve etaži. V zgornji, kjer se Wellenss Orhidelia tudi navezuje na Wellness center Termalija, ter povezovalni podzemni hodnik so umeščene garderobe, savna center in doda- j Ustvarjeni rezultati v letu 2008 Terme (9 Iimia ~ :~ ' -O \'-..,._'·'°"-'-\: ·----.. . •·· d, ' ,·'\l ~-~ -~ ... - - _...;: / ·1· ·,_,' V~\~-/\' --ilf"Rl > - "' , "'"'''~ ,1 •!" ,., -- . !L::c"---~ ·:,1\1i . - ~-1\, i 1 \ i1 l l ' :;p ~ tna tematska počivališča . Spodnja etaža pa je name- njena bazenskemu delu in klubu. Obe nadstropji ima- ta neposreden dostop do zunanjih površin, ki so or- ganizirane terasasto, druga nad drugo. Celoten prostor Wellnessa Orhidelia je zasnovan kot enoten programski sklop, tako da obiskovalcem pri prehodu iz bazenskega v savna del ni potreben pre- hod skozi kontrole pristopa. Pri oblikovanju notranjo- sti jih je vodilo zagotavljanje velike mere zasebnosti V letu 2008 je Terme Olimia obiskalo 87 .397 gostov, kar je 2 % več kot leta 2007, od tega je bilo domačih gostov 65.536, pri katerih jim je uspelo ohraniti pozitivni trend iz leta 2007 ter 21.861 tujih gostov, kar je za 6,4 % več kot v letu 2007. Porast be- ležijo predvsem pri italijanskih in hrvaških gostih, ter pri drugih evropskih in ostalih državah sveta. Ustvarili smo 349.452 nočitev, kar je 2,3 % več kot leta 2007, od tega je bilo 266.512 domačih nočitev, kar predstavija enako število v primerjavi z letom 2007, ter 82.940 tujih nočitev, kar pomeni za 11,2 % porast glede na leto 2007. Večje šte- vilo nočitev beležijo pri italijanskih, nemških in švicarskih gostih, ter pri gostih dru- gih evropskih in ostalih državah sveta. V letu 2008 so prihodki iz poslovanja znašali 15.3 mio EUR, kar predstavija 7 % več v primerjavi z letom 2007, medtem ko je čisti dobiček za leto 2008 znašal 1,3 mio EUR, oz. kar 26 % več kot leta 2007. - www.slovenia.info uporabnikov s poudarkom na uporabi prijetnih in na- ravnih materialov. Wellness Orhidelia je neposredno povezan z Wellness centrom Termalija ter s podzemnim hodni- kom z Wellness hotelom Sotelia, Hotelom Breza in Aparthotelom Rosa. Načrti za 2009 Obnova in dograditev Hotela Breza - Hotel Breza je bil odprt leta 1978. V njegovem sklopu je' bila ponudba dopolnjena s prostori za balneo- in fi:ioterapijo ter sodobno urejen bolniški oddelek z vsemi pripadajo- čimi prostori za zdravniško zdravijenje. Leta 1994 so hotel sanirali in v naslednjem letu razširili s 25 do- datnimi sobami višje kategorije, telovadnico in fitnes studijem, ki se je kasneje preselil v Wellness center , Termalija. Od takrat in do danes objekt ni doživel ve- čjih investicij. Na račun tega in zaradi ca 80 % zase- denosti so se v Termah Olimia lotili projekta obnove in dograditve samega hotela. V sklopu obnove Hotela Breza je stekla tudi_ obnova Centra zdravja Olimia, ho- telske recepcije, reitavracije in hotelskega bazena. Izgradnja termalno zabaviščnega kompleksa v Gevgeliji - v prihodnjih letih nameravajo Terme Olimia razširiti svoje poslovanje po vzoru investicije v Termah Tuheij na Hrvaškem tudi v Makedonijo. Med opravljenimi ogledi lokacije in glede na že opravljene oglede tere- na in analize trga ter dogovore z lokalnimi skupnostmi - in potencialnimi lokalnimi partnerji, v Termah Olimia vidijo možnost za realizacijo projekta zgradnja termal- no zabaviščnega kompleksa v Gevgeliji. Na sami meji z Grčijo, natančneje v Gevgeliji ob reki Vardar se nahaja bogat termalni izvor vode, ki je trenutno neizkoriščen. Zato glede na kapaciteto vodnega vira in razpoložiji- vega zemijišča obstaja priložnost za izgradnjo termal- no zabaviščnega kompleksa, ki bi vključeval: velik vodno-zabaviščni park s pokritimi in predvsem odkritimi bazenskimi površinami in veliko vodnimi atrakcijami s poudarkom na zabavi, savna in wellness center, hotel kategorije štirih zvezdic, večji kasino. V projekt bi poleg lokalnega partnerja in lokalne sku- pnosti Terme Olimia vkijučili tudi partnerja, ki se pr- venstveno ukvarja z igralniškim turizmom. Veliko po- slovno priložnost vidijo predvsem v dejstvu, da je lo- kacija na glavni prometni povezavi med Solunom (75 km) in Skopjem (145 km), kar pomeni, da v manj kot 150 km pokriva več kot 4 milijone ijudi potencialnega trga, pri čemer je tovrstna ponudba v tem delu zelo is- kana. Projekt je v bližnji prihodnosti zelo zanimiv tudi s tega vidika, da se bo zaradi statusa Makedonije v prihodnjem letu odprla tudi možnost pridobitve evrop- skih sredstev, s čimer imajo v Termah Olimia že izku- šnje pri izgradnji Hotela Sotelia. • -IMEX 2009 Slovenija utira svojo P O t Miha Kovačič, miha.kovacic@slovenia-convention.com Slovenija se je med 26. in 28. majem predstavila na globalni kongresni borzi IMEX v Frankfurtu. Kljub mednarodni finančni gospodarski krizi v okolju mednarodnega kongresnega turizma vlada dobra klima, kar je bilo 'čutiti na sejmišču, tako med ponudniki kakor tudi kupci kongresnih storitev. Slovenijo je na borzi predstavljal Zavod -Kongresnoturistični urad v sodelovanju z Zavodom za turizem Ljubijana in štirinajstimi turističnimi podje- tji. Predstavili smo se z novim "image" oglasom, v ka- terem smo združili prednosti Slovenije kot kongresne in incentive destinadje. "Energijska pijača" v personalizi- rani pločevinki se je pojavila tudi v uglednih mednaro- dnih strokovnih publikacijah, skupaj z omenjeno -pred- stavitvijo Slovenije kot kongresne in incentive destina- cije. Tudi pločevinke energijske pijače, ki smo jih delili obiskovalcem stojnice, so bile dobro sprejete. Na stojni- ci smo vzpostavili osebni stik s preko dvesto kupci kon- gresnih storitev. Obiskovalcev je bilo manj kot lani, toda kvaliteta kontaktov je bila boijša. To pot~uje tudi pre- pričanje, da Slovenija vse boij utira svojo pot na konku- renčnem mednarodnem kongresnem področju. "Push up, Slovenia" Na pobudo ijubijanskih hotelirjev, Kongresnega ura- da in Zavoda za turizem Ljubijana ter s pomočjo do- datne finančne pomoči Slovenske turistične organi- zacije bo v letu 2009 izvedena največja mednarodna promocija Slovenije kot kongresne in incentive desti- nacije na primarnih trgih. Eden od ključnih izzivov Slovenije na mednarodnih tr- žiščih je premagati njeno neprepoznavnost med orga- Udeleženci borze IMEX Zavod - Kongresnoturistični urad, Zavod za turizem Ljubijana, Adria Airways, Gospodarsko razstavišče Ljubijana, Austria Trend Hotel Ljubijana, Grand Hotel Union, HIT Alpinea, Hotel Habakuk, Hotel Lev, Hotel Mons, Hotel in kongresni center Ljubijana, Life Class Hoteli & Spa, Hoteli Bernardin, Terme Olimia, Vila Bled-Sportina Turizem, ~ Intours DMC, Kompas Slovenija. nizatorji dogodkov in posredniki. Kongresni turizem se trži na poslovnem področju (B2B) in za dvig pre- poznavnosti poteka promocija tudi v uglednih med- narodnih strokovnih publikacijah, kjer je Slovenija predstavijena kot neodkrita kongresna in incentive destinacija . Izbrani so bili mediji, ki imajo v svojih državah največji doseg, ugled in branost. Redni bral- ci izbranih medijev so organizatorji dogodkov in po- sredniki. S predstavitvijo Slovenije v treh tujih pu- blikacijah in enem elektronskem mediju je bilo dose- ženih preko 60.000 evropskih organizatorjev dogod- kov in posrednikov. Dodatno bo izdelana publikacija "Slovenia Meetings", ki bo na zanimiv način predsta- Predvidene trženjske aktivnosti Kongresnega urada v letu 2009 Poslovne borze • IMEX, Frankfurt, 26. - 28. maj 2009, www.imex-frankfurt.com • BTC, Rim, 5. - 6. november 2009, www. btc.it • EIBTM, Barcelona, 1. - 3. december 2009, www.eibtm.com ' • študijski obisk in workshop v Sloveniji • študijski obisk z vkijučenim ·worksho- pom za kliente iz Velike Britanije, sep- tember 2009 vila Slovenijo kot kongresno in if\(:entive de- stinacijo in predstavila vse člane Kongresnega urada. Ta publikacija bo distribuirana na celo- tno bazo tujih klientov s področja kongresne dejavnosti, ki so kadarkoli stopili v kontakt s Kongresnim urado-!11 (5000 naslovov). Za do- seg merijivih rezultatov izdelave in distribuci- je te publikacije je bilo izvedeno teletrženje. Vse aktivnosti so bile usmerjene tako, da se je vrhunec oglaševalske in trženjske akcije zgo- dil v sklopu poslovne borze IMEX v Frankfurtu, 26. - 28. maja 2009. • Novo predstavništvo za odnose z • • 1avnostm1 v N ew vo rlF ·u Lucija Jager; Lucija.jager@slovenia.info, J_ 4 ~ mag. Karmen Novarlič; karmen.novarlic@slovenia.info Slovenska turistična organizacija (STO) v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom nadaljuje promocijo na trgu ZDA. V okviru teh aktivnosti je ibilo odprto tudi novo predstavništvo za odnose z javnostmi v New Yorku. t Po lanskoletni predstavitvi Slovenije v sodelova-nju z National Geographic je STO v torek, 12. maja, v priznanem newyorškem klubu "21 Club" or- ganizirala delavnico slovenskega turizma in novi- narsko konferenco s ključnim sporočilom vzpostavi- tve novega turističnega predstavništva za odnose z javnostmi Slovenije na trgu ZDA. Z aprilom 2009 je funkcijo novega predstavnika za odnose z javnost- mi STO prevzel g. Michael J . Benz, sicer predstav- nik Kollander World Travel iz Clevelanda. Delavnice slovenskega turizma, kjer so se predstavniki sloven- ske turistične ponudbe srečali z zainteresi ranim pov- praševanjem s tega prekomorskega emitivnega trga, se je udeležilo sedem slovenskih in 40 tujih turistič­ nih agencij in organizatorjev potovanj. Hkrati je po- tekala tudi novinarska konferenca. Prisotne so uvo- doma pozdravili Miriam Možgan, odpravnica poslov na veleposlaništvu RS v Washingtonu, Jean Philippe Perol, predstavnik European Travel Commission (ETC) v ZDA in mag. Karmen Novarlič iz STO, kije predstavi- la Slovenijo kot turistično destinacijo in kijučne re- zultate v letu 2008 ter napoved sezone 2009. Sledila je predstavitev Michaela J. Benza, novega predstav- nika za odnose z javnostmi Slovenije v ZDA in direk- torja LTO Sotočje, Janka Humarja o turistični ponudbi celotnega Posočja oziroma Smaragdne poti, prejemni- ce priznanja EDEN v lanskem letu. Gostje so Slovenijo na predstavitvi pod sloganom Taste Slovenia spoznali tudi preko degustacije odličnih slovenskih vin, seveda pa ni manjkala niti naša potica. Kijub dejstvu, da na trenutno povpraševanje po turistični ponudbi s trga ZDA vpliva globalna finančna in gospodarska kriza, se STO zaveda pomena tega emitivnega trga slovenske- ga turizma in ga uvršča med najpomembnejše preko- morske trge, tako za trenutno, kot tudi prihodnjo pro- mocijo in trženje slovenske turistične ponudbe. Zato s skupnimi močni s slovenskim turističnim gospodar- stvom utrjujemo že obstoječe in iščemo nove poti za promocijo naše države, pri čemer ne smemo pozabiti na osebne stike in 'negovanje odnosov' s potencial- nimi gosti in ciljno poslovno javnostjo. In prav to je naloga predstavništva za odnose z javnostmi v ZDA, za katerega smo prepričani, da bo beležilo dobre rezul- tate, ki se bodo izražali realno v segmentu turističnih prihodov in prenočitev gostov s tega trga v Sloveniji in tudi v povečanju prepoznavnosti Slovenije kot ra- znolike in privlačne evropske destinacije. • www.slovenia.info - V okviru Istrskega večera sta zbrane goste pozdravila tudi mag. Matjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo in mag. Dimitrij Piciga, direktor STO. Istrski večer V četrtek, 21. maja, se je na Marezigah odvijal prvi kulinarični folklorni dogo- dek - Istrski večer, katerega gostiteijici sta bili Slovenska turistična organizacija in Mestna občina Koper. Prvi Istrski večer so v okviru št~dijske ture po Slovenski Istri lahko doživeli izbrani slovenski novinarji ter številni povabijeni gostje. Gre za obogatitev turistične ponudbe Slovenske Istre, v okviru katerega lahko gostje v prijetnem vzdušju istrskega zaledja ob živi glasbi istrskih folklornih sku- pin na tradicionalnih glasbilih, istrskih napevih, tradicionalnih plesih, ti- pični istrski hrani ter avtohtonih vinih (malvazije, refoška) doživijo pristno slovensko kulturno izročilo s poudarkom na specifiki območja Slovenske Istre. Gostje, ki se bodo odločili podoživeti Istrski večer bodo tako lahko poizkusili istrski bakala, istrsko mineštro - bobiče, domač kruh, specialite- to ombolo oziroma pršut v refošku s polento ali kakšno drugo domačo jed, s sezonsko zelenjavo. Manjkala ne bo tudi dobra domača sladica ter odlič­ no vino iz okoliških krajev. Slovenski poslovni ,turizem pod žarometi ~---.. Belgijska strokovna revija Travel2 je v majski številki posvetila osrednjo pozornost slovenskemu poslovnemu in kongresnemu turizmu. Obsežna reportaža je bila posledica obiska specializirane novinarke revije in profesionalnega foto- .. , : . : It :" brussels f .. :: airlines SlWenie verleidt, - www.slovenia.info grafa. Na naslovnici, ki je bila v sončnem majskem dnevu posneta na terasi blejskega gradu z otočk­ om v ozadju, sta se znašla vodja marketinga sloven- skega kongresnega ura- da Azra Botonjič in vod- ja Slovenskega turistič­ nega urada v Bruslju Rok Klančnik. Na sliki vodja marketinga slovenskega kongresnega urada Azra Botonjič in vodja Slovenskega turističnega urada v Bruslju Rok Klančnik. Z dogodka predstavitve Slovenije in nove letalske linije med Ljubljano in Madridom. Nova letalska povezava med Ljubijano in Madridom Od aprila dalje je Slovenija z vzpostavitvijo nove letalske povezave _Adrie Airways med Ljubljano in Madridom še boij povezana s Španijo. Nova redna povezava med prestolnicama obratuje vsako sredo in soboto v poletnem voznem redu in je dobro- došla dopolnitev že obstoječe povezave s Španijo, med Ljubijano in Barcelono, ki je bila vzpostavijena aprila 2006. Slovenska turistična organizacija je v sodelova- nju z Zavodom za turizem Ljubljana in Adrio Airways 19. maja v,Madridu uspešno izvedla dogodek, namenjen promociji Slovenije in nove letalske povezave. Na novinarski konferenci v hotelu Urban v središču Madrida je več kot 40 pri- sotnih španskih novinarjev pozdravil slovenski veleposlanik v Madridu, nj. eks. Peter Reberc, razvoj slovenskega turizma in turistične ponudbe Slovenije sta prisotnim predstavila generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar in direktcir Slovenske turistične organiza- cije mag. Dimitrij Piciga. Novo letalsko povezavo in Adrio Airways je predsta- vila Elisabeth Casanova de Pergar, generalna direktorica generalnega agenta za Španijo, Kompas Espana. Po novinarski konferenci se je nadaljevalo družabno srečanje, kjer se je zbranim novinarjem pridružilo še okoli 30 španskih turističnih agentov in tour operater- jev, vse zbrane pa je pozdravil tudi častni gost Taleb Rifai, začasni generalni se- kretar Svetovne turistične -organizacije (UNWTO). Ob okušanju slovenskih vin in prigrizku je bila izvedena kratka predstavitev Slovenije in Ljubljane, nato pa je udeležence zabavala slovenska glasbena skupi- na Jararaja z gostjo Matejo Starič. Junija in julija bo v Španiji potekala tudi ogla- ševalska akcija nove letalske povezave in Slovenije, in sicer na nekaterih prilju- bljenih španskih spletnih straneh in v turistični prilogi najboij branega španske- ga dnevnega časopisa El Pais - El Viajero. Sodelovanje med Slovenijo in Črno goro na področju turizma zelo dobro Maja je Slovenijo obiskala gospodarska delegacija iz Črne gore. Namen uradnega obiska je bil predvsem poglobitev sodelovanja med državama na področju turizma in predstavitev turistične ponudbe Črne gore. Na uradnem obisku v Sloveniji je ministra za turizem Republike Črne gore Predraga Nenezic:a sprejel mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo Republike Slovenije. Pogovorov so se udeležili tudi ambasador Črne gore v Sloveniji nj. eksc. Ranko Milovic:, direktor Nacionalne tu- ristične organizacije Črne gore Saša Radovic:, direktor Slovenske turistične orga- nizacije mag. Dimitrij Piciga in mag. Mateja Tomin Vučkovič, vodja sektorja za razvoj in promocijo turizma na Ministrstvu za gospodarstvo RS. Glavne teme po- govora so se navezovale na izkušnje o posledicah finančne krize za turizem, čr­ panje sredstev evropskih razvojnih skladov za turizem, investicijsko politiko ter mednarodno sodelovanje. Po pogovorih sta mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem, in Predrag Nenezic, minister za turizem Črne gore, poda- la izjavi za javnost. Nacionalna turistična organizacija Črne gore je v okviru obi- ska pripravila tudi tri promocijske dogodke za medije in organizatorje potovanj s predstavitvijo turistične ponudbe Črne gore v sezoni 2009, in sicer v Mariboru, Novem mestu in Ljubljani. Smaragdna reka preplavila Italijo V Italiji se je 8. junija pričela dvotedenska oglaševalska akcija, ki jo je pripravila Slovenska turistična organizacija v sodelovanju s priznanim proizvajalcem fotoa- paratov Nikonom, in severno primorsko RDO Smaragdna pot. Slovenija se na skupno 1035 oglasnih mestih v Milanu, Rimu, Veroni, Vicenzi, Ferrari, Firencah, Navari Paviji, Alessandriji, Parmi, Piacenzi ter Vareseju pregsta- vija s fotografijami reke Soče, ki jih je oktobra 2008 in aprila 2009 posnela sed- merica profesionalnih Nikonovih fotografov. Prav čista neokrnjena narava, ki jo pooseblja prva slovenska destinacija odličnosti in lani s priznanjem European Destinations of ExcelleNce (EDEN) nagrajena doli- na Soče, predstav.ija kvalitativno prednost, ki jo je pri promoviranju Slovenije po- membno izpostaviti. Slovenija se na skupno 1035 oglasnih mestih v Italiji predstavlja s fotografijami reke Soče. Gorazd Skrt, vodja predstavništva STO v Italiji o reklamni kampanji pravi: "Namen akcije, ki preko fotografije predstavi edinstvenosti naše pokrajine in svet ob Soči, je utrditi prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije z lastno in prepoznav- no identiteto na italijanskem trgu in posebej goste iz severne Italije opomniti, da jih do nepozabnih doživetji loči le par ur vožnje." TURISTIČNA TISKOVNA AGENCIJA {TTA) je prva spletna turistična tiskovna agencija v Sloveniji in novost na področju informiranja slovenskih in tujih novi nadev ter vseh drugih, ki jih zanimajo novice s področja slovenske- ga turizma. TTA je spletno mesto, kjer so za- interesirani javnosti na voijo aktualne, dnevno ažurirane novice s področja turizma v Sloveniji v slovenskem in angleškem jeziku. Slovenska turistična organizacija (STO), ki je pobudnik in avtor projekta TTA, projJkt izva- ja v partnerskem sodelovanju z zainteresira- nimi partnerji. Cenjeni predstavniki slovenskega turizma! Si lahko privošate, da zainteresirane medij- ske in ostale javnosti doma in v tujini ne se- znanite z vašimi zadnjimi turističnimi novost- mi? Postanite partner projekta TTA in posre- dujte novice s področja slovenskega turizma in tako ažurno obveščajte ciljno javnost o no- tta TURISTIČNA TISKOVNA AGENCIJA tta@slovenia.info www.tta.si www.slovenia.info/tta vostih s področja turizma pri vas. Vabimo vas, da to storite na e-naslov tta@slovenia.info ali nas pokličete na 01/589 18 67 {Livija Kovač Kostantinovič, Katja Turk). Ob dnevno ažurirani objavi novic s podro- čja turizma v Sloveniji na spletnem mestu www.tta.si oz. www.slovenia.info/tta so no- vice naročnikom na voljo tudi v kratkih no- vicah TTA. Vabimo vas, da se naročite na brezplačno prejemanje kratkih novic TTA in si tako za- gotovite samodejno prejemanje ažuriranih novic s področja turizma v slovenskem/an- gleškem jeziku na svoj elektronski naslov. Naročilo na kratke novice TTA je na voljo na www.tta.si. Na tem spletnem naslovu vam je v Koledarju TTA na voljo tudi pregled dogodkov s podro- čja turizma, in sicer za medijsko in strokov- no javnost. www.s lovenia.info - 1. redna seja UO STO 19. junija 2009 je potekla 1. redna seja novega Upravnega odbora Slovenske tu- ristične organizacije. Člane odbora z man- datno dobo štirih let, ki ga sestavijajo mag. Vekoslava Gojčič, mag. Damjan Pintar, Eva Štravs Podlogar (vsi trije na predlog Ministrstva za gospodarstvo), dr. Slaven Mickovic (na predlog Ministrstva za finance), Marko Rajšter (na predlog Ministrstva za šolstvo in šport), mag. Gojko Zupan (na predlog Ministrstva za kulturo), Janez Slabe (na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Damijan ,Jaklin (predstavnik Turistične zveze Slovenije), Danilo Daneu (predstavnik Gospodarske zbornice), Jože Kotnik (predstavnik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije) in mag. Jernej Zajc (na predlog zaposlenih na STO), je na re- dni seji 4.6. 2009 na predlog ministr- stev v skladu z Uredbo o STO imenova- la Vlada Republike Slovenije. Za predse- dnico Upravnega odbora so člani na 1. redni seji izvolili Evo Štravs Podlogar, k njeni izvolitvi pa mora sedaj podati soglasje še minister za gospodarstvo. Workshopa v Amsterdamu in Brusiju Zavod - Kongresnoturistični urad je v sodelovanju s Slovensko turistič­ no organizacijo - predstavništvom v Bruslju, Zavodom za turizem Ljubijana, podjetjem Allied Consultants in trinajstimi člani urada sredi marca izvedel dva workshopa za kongresni in incentive turizem na trgu Belgije in Nizozemske. 16. marca je workshop potekal v 5* ho- telu Park v centru Amsterdama. Dogodka se je udeležilo dvaindvajset nizozemskih Razstavljavci na workshopu v Amsterdamu in Bruslju. - www.slovenia.info organizatodev dogodkov, od katerih ve- čina Slovenije kot kongresne in incenti- ve destinacije ni poznala. Slovenija se je tako kot kongresna destinacija na nizo- zemskem trgu predstavila prvič. Gostje so lahko uživali ob kulinaričnih dobro- tah hotela in vrhunskih slovenskih vinih. Predstavitev Slovenije kot kongresne de- sti nacije je bila obogatena z glasbenim nastopom Mateje Starič in Jana Tomšiča. 17. marca je bil organiziran workshop v trgovini Mmmmh v centru Bruslja. Workshop je bil že zaradi atmosfere--in ambienta nekoliko drugačen in kot tak zelo pozitivno sprejet s strani slovenskih razstavijavcev in preko petdesetih belgij- skih vabijenih gostov. Po uradnem delu workshopa, ki je potekal v zgornjih pro- storih restavracije, so se udeleženci pre- selili v .spodnji del, kjer je Hiša Kulinarike Jezeršek poskrbela za pripravo pristnih slovenskih jedi in pogostitev pred gosti. Ob slovenski hrani in slovenskih vrhun- skih vinih so g~stje uživali še pozno v ve- čer. Med belgijskimi gosti so bili izžrebani dobitniki štirih bogatih nagrad, ki so jih podarili slovenski udeleženci workshopa: Hotel Bernardin Portorož, Zavod za tu- rizem Ljubijana, City hotel Ljubijana in Hit Alpinea. Nizozemski in belgijski trg sta za Slovenijo kot kongresno in incen- tive destinacijo zelo pomembna trga. Predstavitev je pokazala, da je s strani potencialnih organizatodev velik interes za organizacijo dogodkov v Sloveniji. 5. letno srečanje Kongresnega urada -~ Kongresni urad je 26. in 27. marca 2009 izvedel peto letno srečanje članov. Generalni pokroviteij in gostiteij najve- čjega letnega dogodka Kongresnega urada je bil Hit Alpinea iz Kranjske Gore, skup- ščine pa se je udeležilo preko 60 članov Kongresnega urada in drugih vabijenih gostov. Na skupščini so bile predstavije- ne aktivnosti Kongresnega urada v letu 2008, program dela za leto 2009 in akcija "Push up Slovenia''. Izvedene so bile tudi volitve dveh novih članov, za novi članici Sveta Zavoda z dvoletnim mandatom sta bili izvoijeni Renata Balažic, Grand Hotel Union in Dušica Todorovič, Cankarjev dom. Za predsednika Strokovnega sveta je bil ponovno izvoijen Matjaž Žnidaršič, Hoteli Bernardin. Kot novost je bil na skupščini letos prvič uveden odprti fo- rum, ki je omogočil predlaganje aktual- nih tem in vsebin. Vsi udeleženci so bili pred dogodkom vabijeni, da se vanj ak- tivno vkijučijo preko blaga. "Open spa- ce" oziroma odprti forum je preprost na- čin komunikacije za majhne in velike sku- pine. Glavna prednost tega načina sreča­ nja je, da imajo vsi udeleženci možnost, da se aktivno vkijučijo v vsebino določe­ ne teme, hkrati pa lahko teme tudi pre- dlagajo. Izbranih je bilo pet kijučnih tem: • 1) Kako v obdobju recesije pridobi- ti nove igralce, nove distribucijske poti in nove kongresne udeležence - predlog Gorazd Čad, GorMice. • 2) PCO - povezovalni člen v veri- gi kongresne industrije - predlog Majda Zidanski, Albatros Bled in Srečo Peterlič, Auditoria. • 3) Promocija in prepoznavnost Slovenije - predlog Tomaž Krušič in Miro Hribar, Intours/Demaco. • 4) Razmerje med kvaliteto in ceno storitve - predlog Tomaž Krušič in Miro Hribar, Intours/Demaco. • 5) Družbena odgovornost in trajnostni razvoj - predlog Vesna Slapernik. V okviru foruma je Gorazd -čad, direk- tor podjetja GorMice, predstavil metodo Petcha Kucha - "Elevator Pitch", trženje v času krize. S strani Faye Bennett, Senior Sales Manager, Regent Exhibitions Ltd, Velika Britanija, je sledilo predavanje v angleškem jeziku na temo mednarodnega marketinga, kjer je bil poudarek na naj- večji poslovni borzi IMEX. Sledila je špor- Odprti forum. tno zabavna aktivnost "Bokrle", ki jo je organiziralo podjetje Koren Sports, udele- žila pa se ga je večina udeležencev skup- ščine v Kranjski Gori. V petek, 27. marca, so udeleženci lahko prisluhnili predavanju Vesne Slapernik na temo "Toyota way". Po osvežitvi je sledila predstavitev vseh tem odprtega foruma, ki je bila s strani udele- žencev zelo dobro sprejeta. Tovrstna iz- menjava mnenj se je izkazala za pravi- len pristop, saj je interakcija med člani Kongresnega urada prispevala k pripravi konkretnih zakijučkov, ki se bodo upo- števali pri aktivnostih Kongresnega ura- da v prihodnje. Člani Kongresnega urada so imeli možnost uživati v kulinaričnih specialitetah mojstrov kuhinje podjetja Hit Alpinea, ki je pripravilo večerno zaba- vo v restavraciji Fabula, kjer se je družba veselila ob glasbenih ritmih skupine The 80's. V spremijavi ritmov iz osemdesetih pa se je družba vrtela tudi v'nadaijevanju družabnega programa v di~koteki hotela Kompas. K prijetnemu vzdušju so prispe- vali še vrhunski koktajli ter obilica pozi- tivne energije udeležencev. Predstavitev monografije Alpe - k_ot jih vidijo ptite V četrtek, 28. maja 2009, je bila na sede- žu UNESCA v Parizu predstavitev mono- grafije Alpe - kot jih vidijo ptice, ki je le- tos aprila izšla pri založbi Panalp (www. panalp.net). Predstavitve so se udeležili glavni ure- dnik Vojko Strahovnik, avtor teksta Janez Bizjak ter avtor fotografije Matevž Lenarčič. Uvodno besedo je imel vele- poslanik RS v Franciji nj. eks. dr. Janez Šumrada. Generalni direktor UNESCA go- spod Koichiro Matsuura in minister za okoije RS *arl Edavec sta poudarila sve- tovno razsežnost tega projekta. Projekt sta predstavila Janez Bizjak in Matevž Lenarčič. Predstavitvi so prisostvovali tudi veleposlaniki alpskih držav ter stal- ni predstavniki UNESCA iz teh držav. V okviru akcije so Jakopičevo sprehaja- lišče v parku Tivoli dva pretekla mese- ca krasile velike fotografije celotnih Alp, fotografiranih iz zraka v okviru razstave Alpe - kotjih vidijo ptice. Razstava je svoj epilog doživela 17 . ju- nija 2009. Izjemno uspešno razstavo si je ogledalo preko 250.000 obiskoval- cev. Pozitivni odzivi kažejo, da sta raz- stava, kot tudi celoten projekt, dosegla svoj namen. Naslednja postojanka velike razstave o Alpah bo na osrednjem trgu v Bolzanu v Italiji. Otvoritev hotela Kras v Postaj ni V sredo, 24. 6. 2009, je v središču Postojne potekala slavnostna otvoritev hotela Kras s 4 zvezdicami. Otovoritev novega hotela v neposredni bližini sve- tovne naravne znamenitosti Postojnske jame je za mesto Postojno zagotovo po- memben dogodek. Modem in ekskluziv- no opremijen hotel Kras s 4 zvezdicami razpolaga s 24 dvoposteijnimi sobami in tremi nadstandardno opremijenimi apart- maji, ki se nahajajo na samem vrhu hote- la. Hotelska terasa pa nudi čudovit raz- gled na planoto Nanos in mestno okoli- co. V najvišji etaži hotela Kras se naha- ja tudi klimatizirana kongresna dvorana, ki sprejme do 50 oseb. Hotel Kras nudi gostom parkirno garažno hišo pod video nadzorom in kavarno. Spletno mesto turistične destinacije Ljubijana za mobilne naprave Zavod za turizem Ljubijana je vzpostavil različico spletnega mesta turistične desti- nacije Ljubijana, ki je namenjena upora- bi na mobilnih napravah. Spletno mesto Mobile Visit Ljubijana se nahaja na na- slovu http://m.visitijubijana.si. Za Zavod za turizem Ljubijana ga je zasnovalo in izdelalo podjetje Innovatif. Potem ko je Zavod za turizem Ljubijana lani vzposta- vil spletno mesto Visit Ljubijana (www. visitijubijana.si), katerega osnovno po- slanstvo je omogočiti uporabnikom, da si prek spleta v celoti organizirajo obisk de- stinacije, je njegova mobilna različica na- menjena predvsem uporabnikom, ki se že nahajajo v Ljubijani in se želijo na hiter v ~ , .,, l da l l l fr m. visitljubljana.si ~- ~~p; ~~kt~~~---- - - -~ -- Vr em e danes: 27. m ay 2009 oblačno if"'.. zjutroj14°C ~ čez den 1s·c S-dnevna napoved > Znam enitost i Pleč nikova Ljubljana t' Svetovno zmmi slovenski arhitekt Jože Plečnik Je avtor nekaterih nejlepših ijubijan5kih znamenitosti, kc( so TromostovJe, Narodna In univerzitetnei knjižnica ter mestna tržnica z arkadami. stvaritve arhitelda Plečnika > Ogledi in izleti Redni ogledi mest.;i Oglejte si LJubliano in njene znamentl:osti v spremstvu vodičev, ki -.,·am bodo razodeli marsikatero zanimivost iz zgodovine mesta. Seznam rednih ogledov Ljubljane > ,., - Pr ir editve Ma Več na m .visitljubtj,m.t.si >O l jubljeni > Nasttmitve > Ogledi in izleti > Doživetja »Prireditve '------'. PMiM in preprost način prek svojih mobilnih te- lefonov ali dlančnikov seznaniti s turistič­ ni mi in drugimi informacijami o mestu z okolico ter dogajanju v njem. Spletno me- sto Mobile Visit Ljubijana je prilagojeno majhnim ekranom in zasnovano tako, da je količina prenosa podatkov prek spleta minimalna in je zato strošek brskanja za uporabnike mobilnih omrežij čim manjši. Poleg osnovnih informacij o Ljubijani si lahko uporabniki na njem ogledajo nasta- nitve, podatke o znamenitostih Ljubijane, se seznanijo s ponudbo ogledov mesta in organiziranih izletov v okolico ter s pri re- ditvaryii. Vsebina spletnega mesta je na voijo v petih jezikih: slovenskem, angle- škem, nemškem, italijanskem in franco- skem. Navigacija po -vsebinah, ki je po- sebej prilagojena brskanju na telefonih, dlančnikih in drugih tovrstnih napravah, je preprosta in pregledna. Spletno mesto Mobile Visit Ljubijana deluje v brskalnikih mobilnih naprav, zato za njegovo upora- bo ni potrebna instalacija nobene doda- tne programske opreme. J Trl