P K O I. K T A K K «: JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATEIJE proletarec 4«lu*ilo Judoslovanske SocialisÜénc Zveze in Prosvetne Mollee OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU IT.—NO.1862. MlUr, IV«. t. un4»r IIm Act uf •i um m at oi aurts >. ms CHICAGO, ILL., 19. MAJA (May 19),~1&43. iMiah«! Weakly at 2801 8. Lswndala Ava. •ia LETO—VOL. XXXVIIL Zavctniiki vojaki na «traii v Biaartn. Kakšno vlado naj dobi Italija, ko Beneš o demokraciji, v kakršno veruje in je zanjo že tudi kaj storil V zveznem kongresu je govorilo za ¡tnago in demokracijo že precej visokih obiskovalcev \z drugih dežel Med n um par takih, ki o vsem ilciinnčewr ne razumejo m so bili povabljeni pred kongres le vsled svojih takozvanih dednih vladarskih prav »C: . Dne 13. maja je govoril v kongresu bivši predsednik čehoslovaške republike Efivard'BenoS, seda- načelnik češke zarr.ejne vlade v Londonu. V vsem društvu narodov ni bilo boljšega zagovornico demokracije in socialnih pravic kakor je bil Edvard Beneš V priznanje za svojo iskrenost m ^možnost je bil nekaj časa tudi predsednik lige, vsikšdar pa upoštevan in priznan za najboljšega zagovornika idej, ki »h je skušal uveljaviti na mirovni m po pivi svetovni vojni Woodrow Wilson * Beneš bi se lahko zelo potožil nad" demokratično Anglijo in Francijo, ker sta žrtvovali Čehoslo-vaško Hitlerju v nadi, da mu bo to utešilo imperialistične ambicije in obvarovalo mir v Evropi, Niti ni Beneš uverjen v pravilnost vseh stremljenj sedanje angleške in posebno še ameriške vlade Zato se je zelo oprl ob Moskvo, kar mu mnogi zamerijo. Njegov govor dne 13 maja — imel je pravzaprav (jva — v vsaki zbornic» enega — so mnogi časopisi le površno omenili. To je znamenje, da odnošaji med to deželo in pa vlado, ki jo on zastpa, niso tako prisrčni kot bi morali biti. Ko je v zbornici poslancev Beneš svoj govor končal, se je oglasil kongresnik Emanuel Celler iz New Yorka in udrihal poOttonu Habsburgu ter vseh tistih, ki ga podpirajo, kajti kar Otto zastopa in hoče, je nasprotno vsemu, kar zastopa Eqvard Beneš. Tudi mimo tega incidenta je ameriško konservativno časopisje v sklodu s politiko pašegd državnega oddelka prešlo večinoma s par kratkimi ¡omembami. Beneš ni s tem nič izgubil, nekaj pofcMmh "demokratov" pa se je poktjzalo v zelo nedemokratični luči. • ALI BO DARLANIZEM NADALJEVAN TUDI NA EVROPSKI CELINI?—SPLETKE ZA "NOVO" VLADOVRIMU.-BOJAZEN PRED SOCIALNIMI V NEDELJO 23. MAJA BO V PREVRATI. ITALUANSK, POGOJ, ZA MIR | J^Jgg^ KONFERENCA - MBB^M PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. Povprečen dohodek družin delavcev le nekaj nad tisoč dol. Naredbe> ki naj • • Urad za ljudsko štetje (Cen-svi Bureau) je nedavno objavil it at lat ¡¿ne podatke o zaalu-ik h, dohodkih in mezdah, iz katerih je razvidno, da ao do-hc dki povprečne delavske dru- ( zine znašali Uta 1941 le nekaj nad $1,200. Ti uradni podatki biroja zvezne vlade dokazujejo, da kapitalistično časopisje s vpitjem o previsokih mezdah delavcev nima podlage za svoje trditve. Sklicuje ae zgolj na listi mali odstotek poklicnih delavcev (mehan^ov in drugih), ki alužijo aedaj do $100 in več na teden, a molči pa o onih milijonih, ki ne prejemajo povprečno niti po $30 na teden. lato poročilo cenzus biroja ugotavlja, da'so znašali povprečni dohodki delavskih dru-i in v štirih južnih državah v omenjenem letu le nekaj nad uni|am zapro vse aktivnosti ZVEZNA POSLANSKA ZBORNICA ZA NAČRT, KI POMENI KONEC UNIJ, AKO SE GA BO UVELJAVILO.—UMW VZTRAJA V SVOJIH ZAHTEVAH. — LEWIS BO SE KUUBOVAL Na (h >dvig Lewisevih prc-tenj, ali bolje, v odgovor nanje, je bil v zbornici jk> «lancev odobren načrt, ki Ik> delovanje unijam s ča<*nia povsem onemogočil, ako se ga uveljavi. Glavne določbe Sprejeta p red h U<& doteka, da se ne sme dogoditi stavka v nobenem podvzetju, ki ima vojna naročila od -zvezne vlade. če se unija v kolektivnih po- $440, in bas iz tistih držav veje proti unijam največja kampanja. Veliko delavcev, ki prejemajo po $50, do $100 in več dolarjev na teden, ni stalno u-poslenih. Tako je njihova povprečna plača avtomatično znižana, ker se jo razdeli povprečno na vseh 52 tednov \ letu, ne samo na tiste tedne ali •tem l Rajanjih s komtpanijo ne more t ¿porazu me ti, ki se odloči za stavko, mora glasovati o tem za ali proti vse prizadelo članstvo. Toda glasovanje mora biti tajno in pod nadzorstvom menKlajnih zveznih, uradnikov. Ako se večina od leč i za stavko, mora vodstvo unije o obvestiti prizadeto kom- ko so zapoaleni. K temu lahko še dodamo naglo višanje cen živilom, pa vidimo, da delavske plače niso prav nič nevarnost sa povzročitev inflacije, kar ugotavlja tudi vladni OP A—urad za reguliranje cen. Izraža pa bojazen, da lahko zagazimo v inflacijo vsled silnega aarašča- To, da je Italija vojno izgubila, je «znano. Toda glavni del njene armade je Ae nedotaknjen. Do dneva, ko pi&emo to poročilo, ni stopil na njena tla v tej vojni Se noben sovražen vojak. Pri&la je Te ob imi>erij v Afriki, v Evropi pa »ma Ae j vse kair si je pridobila v tej m po i prejšnji svetovni vojni. Zavezniške sile jo napadajo z bombniki in prizadevajo silovito Akodo in pa — zmedo med ljudstvom. Nepremagljivi "duče,\ ki je toliko vpil in grozil, je potisnjen na prag in vsake sorte poročila ga v "živčni" vojni zaveznikov proti osičču slikajo kakor v smrt obsojeno oaebo. Oseba ni vse To, da je Mussolini doigral, j je že doigo znano. Svoj udar 'sam vase si je zadal, ko je za-vratno napadel Francijo baA v trenotku,'ko jo je že Hitler položil na tla, da jo zadavi. Ampak če se Italija popolnoma zruSi, kdo naj prevzame za fašisti vlado v nji? . Ako ao vse sorte govorice o notranjem razkroju saj deloma resnične, tedaj je pač fašističnega režima tudi v Italiji sami konec, ne samo v njenem afrftkem imperiju! . Vse polno poročil pa govori, da se Italija, častitljiva nasledil i%i rimskega cesarstva in pa prestolnka krščanstva, zana&a na "milost" — toda ne na način premagane države, nego kakor da ima ona v^lic poražen ju tnoč in pravico zahtevati koncesije. Torej tudi ako Mussolini izgine z vladnega mesta, zahteve Italije po novih osvojitvah in ohranitvi starih morajo o-stati v veljavi. Ali naj fašizem v Italiji oatane? Ne samo, o a zanteva Italija, ki je bila tepena v tej vojni vsepovsod in aedaj jo čaka enaka usoda tudi doma, več kot pa je izgubila. Hoče namreč tudi ohranitev fašističnega režima. Baje so pogajanja v ta (Nadaljevanje na 5. strani.) Delavci v sedanji zaposlenosti izhajajo "za sproti" in žele, da jim bo dana priložnost imeti delo in zaslužek tudi po vojna. A če jim bo po vojni vzeta, kakor jim je bila v zadnji krizi, bodo milijoni izmed njih že prva tedne vrženi v bedo. .............. SAUKEGAN, ILL V nedeljo 23. maja v Slov, nar. domu konferenca društev Prosvetne matice in klubov JSZ. Pričetek zborovanja ob 10. dop. Važen spored Pridite na to konferenco v čimvečjem številu. Ali ste že izvolili delegaJe na zborovanje drufltev in dru-tgih organizacij Prosvetne matice, ki bo v nedeljo 23. maja ob 10. dopoldne v Slovenskem narodnem domu v \Vaukega-nu? Prvotno je bil datum določen na 30. maja, a se ga je zaradi drugih priredi», ki bodo omenjenega dne, premestijo nalje VVairkegian z, okolico. Ohicago in vse druge naAe na-, selbine v tem okrožju. Zastopniki iz * Mflwaukeeja bodo poročali o tamoAnjih aktivnostih na kulturnem polju, na političnem ter na onem, ki je sedaj glavaio—namreč o akcijah v pomoč slovenskemu narodu. Bnako bodo poročali zastopniki iz Ohicaga in NVaukegnna in sploh vsi drugi. Dalje bomo čuk poročila o delu JSZ, o Prosvetni matici, o zadružnikih uspehih v Wau-keganu-North Chicagu, o JSC in naiih publikacijah ter potem poročilo o naAih splofcnih zadevah. podporna jednota pri-ipevala iz svoje blagajne in pa članstvo njenih društev sledeče vsote: Ameriškemu Rdečemu križu $10,500. V pomo&ni sklad za Slovence v starem (kraju $10,603.78. V sklad za ru^ki relif $12,-327.14. Isto poročilo ufcrrtavlja. da so društva SNPJ prispevala precejšnje vsote za razne kra-jevne relifne namene, za USO ter v druge sploAne relifne akcije. panijo 30 dni predno se bi imela Kavka pričeti. Sprejeti naCrt posebno poudarja, da se nobena stavka ne sme pričeti ako ni vse delavstvo dotičnega podjetja glasovalo tza njo na način kakor je določen v novi postavi. O stavki, o izidu glasovanja zanjo in o izdatkih s njo v zvezi se mora podati točno finančno poročilo merodajni oblasti. Piketirati smejo samo Mav-karji, kajpada mimo. in nihče drugi, Če ni uposlen v dotičnem podjetju. Delavcev, ki hočejo dalje na r«lec SUBSCRIPTION RATES: u Jnited SUtes: Ona Year $8.00; Six Months $l.tl; Three Months $1.00. Foreign Countries, Oas Tsar $8.60; Six Months $8.00 PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telepkene: ROCKWELL 2B&4 Swin siolica in __i "H diktator Franco o pogojih z„ ...ir a JOSKO OVEN: RAZGOVORI Fršizem v Evropi je v krizi. Španski "caudillo" (diktator Franco) ga sfcuóa otefi «pred porazom s sporazumom za mir med Anglijo, Zed. državami, Hitlerjem in Rimom. Mussolini ve, da je premagan, čeprav Italija ni še invadí-rana. Hitlerjeva Nemčija je še velesila, a tudi njenemu nacizmu se že š*bc tka pod nogami. če padeta Hitler in Mussolini—kaj potem? Tako vprašuje Franco, ki ve, da če bo fašizma konec v Italiji ki v Nemčiji, bodo tudi njegovi dnevi šteti. Zato je dne 16. aprila iprvič po teh spoznan jih apeliral na London in Washington, naj se sporazumeta a Hitlerjem. To začetno javno tipanje je izvršil Francov minister vnanjih zadev grof Francisco Jordana, ko je govoril omenjenega dne v Lizboni na 450-letnici povratka Krištofa Kolumba m novega sveta. Jordana je svetu oznanil, da je njegova vlada pripravljena prevzeti vlogo posredovalke za dosego Čimprejšnjega miru. "V tem upamo na sodelovanje nevtralnih dežel in svete stoike, ker je vsem v korist, da mir po svetu čimprej restatvri-r.imo." Dalje je grof Jordana poudarjal, da je temeljita nevarnost miru, kršoiLDstvu in civilizaciji komunizem, "zato naj vsi, ki se tega največjega zla «zavedajo, pomagajo Francu zbližati sovražne si sile» posebno pa sveta stolica, ki se toliko trudi, da klanje preneha in se sklenejo pogodbe, ki bodo deželam omogočile živeti v vzajemnosti." Opazovalci svetovne diplomacije so rz tega sklepali, da jo bil Jordana porabljen za to tipanje sporazumno med Francom in papežem. V ameriškem državnem departments je na vprašanje glede Jordanovega apela odgovoril Cordell Hull, da je zahteva ameriške vlade za mir prej 'ko slej brezpogojna predaja osišča zavezniškim silam. Vatikan je molčal, v Berlinu pa so znova poudarili, kako v jH-avem je Španija, ki svari Anglijo in Zed. držaVe t>red nevar-iiostjo komunizma. Dilator Franco ni obupal. Dne 10. maja se je sam v imenu Španije ponudil za posredovalca in rekel, da če se London in Washington ne odlcčita za sporazumni mir, bo imel koncem konca od tega korist le komunizem. S tem ni mislil samo ruskega boljševizma ne|go socializem in demokracijo, tki jo je zadušili v Španiji a pomočjo Hitlerjevi; in Mussolinijeve intervencije ter z diplomatičnim in moralnim vplivom Vatikana, ker se je cerkev in aristokracija zbala za svoja bogastva. Franco je v svoji ponudbi izjavil, da n4 v tej vojni nobena sila dovolj močna drugo popolnoma premagati. Torej Čemu ne klanja ustaviti inase pobotati rajše danes nego jutri? Dan pozneje (11. maja) je vprašal nekj konservativni poslanec v angleški zbornici tajnika, vnanjih' ¿adev Anthonyja Edeoa, kaj on misli o ponudbi fašista FrartcaJi^i'j Odgovoril je, da angleško vlado "ne Jknma" — to se pravi, da ima za Francov predlog "gluha ušesa". Proti Francu so pisali celo angleški konservativni listi in označili njegovo ponudbo iz>a nesprejemljivo. Čemu izvleči Hitlerja ven sedaj, ko njegova moč pojema, čeprav trdi, da ima v Evn i>¡ armado 15,000,000 mož, vprašuje dnevnik Evening News v Londonu in enak odmev je bil v drugem angleškem tisku. A mirovna ofenziva si še išče trdnih tal. Dne 15. maja je raznesel radio iz Vatikana v nemškem jeziku sestavljeno poročilo o papeževih mislih glede bodočega miru. Najprvo torej grof Jordana, ipotem France, oba sklicujoča se na Vatikan, in nato sveta stolica. Ko je Vatikan uvidel, da je odmev na ponudbo Španije v Londonu in tudi v Washington zelo slab, je moral tudi on reči nekaj, pa naj se njegove besede potem tolmači kakor se komu zljubi. United Press poroča, da je rpapež nagi asi 1 za svoj glavni l>r reds rji «« antracit«. Gor «i« |« skupina promof arjov is N«rtk Scranton«, Pa., Iri je anona a dr*«**" ia javil«, de aalr« «• premogovnik p« I jih n« be a «k««i, tamvoč I« «k« a« aadovolji aok tavala doUvcov v rovih, ker se vei kol epravttaee. Gen. Mihojlovič v luči sporov med zavezniki ■ Ubežni režim priznava, da \t storil pomoto, ko je imenoval poveljnika četnikov v vlado. — Tudi v Londonu so nejevoljni, v Moskvi pa se se hudujejo Ko se je razširila po svetu vest o uporu četnikov pod vodstvom generala Draže Mihaj-kroca v Jugoslaviji, in potem dramatične trditve, da je upo-slil proti sebi trideset nemških divizij, «no bili v tem listu skeptični in zapteali: "Kako je mogoče, da bi zmogel en uporniški porotjnik po potMu Ju gosiavije več kakor pa je mogla vsa jugoslovanska' armada, ki je bila ctjJašana za izmed oboroženih sil malih dežel za najboljšo na svetu?" Mihajloviča so javnoati predstavili za * legendarnega junaka tipa filmske zvezde. Komunisti, ki se sedaj nanj na vso meč jeze, so ga na svojih shodih imeli okinčanega v ea-stavah združenih narodov začno z ameriškim generalom MacArthurjem in sovjetskim maršalom Timošenkom. Ko pa so vojaški poveljniki v Angliji, v Rusiji m Ameriki u-* vedeli, da so upori v srbflikph, bosanskih in črnogorskih gorah in hribih pod Mihajlovi-čem ¡te na■ ■■ - p — Tako je nastalo partizansko gibanje, zvano tudi kot osvobodilna fronta. Poveljniku srbskih četnikov Mihajlcviču to konkurenčno gibanje ni bilo všeč, pa je ne* hal s svojimi odpori in se začel ukvarjati g načrti, kako ukrotiti *tolovajstv» partizanov in komuniste." Tak je — na kratko rečeno — bil proces, ki je dovedel do novega fpora med jugoslovansko vlado in Moskvo. Vlada v Beogradu je bila Sovjetski uniji sovražna od začetka boljše» viške revolucije. Iskala je pri nji prijateljstva le nekaj dni predno je Hitler udaril v Jugoslavijo, petem pa se spet o-sredotočila v smernice, v kakršnih je bila pod Aleksandrom in nato pod knezom Pav-lom—namreč wa hladnost do Rusije. A ker Hkler Rusije ni mdgel i čim se je »pojavilo v velikem delu Jugoslavije res uporniško , gibanje. V njemu je kajpada bilo od vsega začetka veliko pustolovcev, a vendar je bil in je še to res edini upor, ki se je v Jugoslaviji dogodil proti osišču. Vsa Mihajlovičeva akcija je bila zgolj propagandistična in uporabljena za poveličevanje mladega kralja sn za povrnitev jugoslovanskih dežel pod sta* re' koruptne, diktatorske razmere. Delovanje srbskih šovinistov v Angliji, v Ameriki ki v taboru Draže priča; da je temu tako. Ko je končala Moskva svej spor s tem elementom, ga je cenzura zavezniških dežel precej časa tajila, 4 plačanci na listi jugoslovanske vlade so P* podtalno netili toliko časa, da sta se morala London in Wac*h-irtjtOn odločiti bodisi za Miha jloviča aH proti njemu. * Fo nalogu svojih vlad sta se izrekla zanj s tem, da je čestital Mihšjtoviču ameriški poveljnik v Afriki gen. Eisenhower in pa angleški predstavniki v Londonu. To je bil Moskvi odgovor, kako stvar stoji.. Moskva še ni mirovala. Na- zlomiti ki je vsled 'tega Moskva ¿alÍev,A,a Je 2 <** J« v zavezniškem svetli, posebno na Balkanu, pridobila n« veljavi, rta se Molotov in Višinski, nedvermno na pobudo St*r Bna. lotila politike med Jugoslovani po starih ruskih tirih. Srbi in Bolgari, Hrvati in Slovenfci so prijatelji Rusije, ne pa vladajoči krogi teh narodov. Tako je moral nastati z Mi-hajlovkem neizogibni sper, ki je nehal pobijati Ncmce hi Ita-4ij»ne ter Paveličev-e Hitler in papež vendarle- v diplomatično prijateljskih odho-iajih. Tolmačenja, da je bila papeževa poslanica jm> vatikanskem radiu nekakšna klofuta diktatorju Francu, torej ne drže. Francov klic krščanskim deželam za sklenitev miru je pomenil, da iuij se Jjondon, W|»hingtoo, Berlin in ftim pogoje med acboi in potem pijppuste Hitlerju ptfosto pot na-vzhod. Naravno, da angleška in ameriška vlada tega ne W mogli storiti, tudi ako hi hotele, kajti račupati -morata vendarle* tudi s svojim ljudstvom, ki 1>i tiaik spora/.um matralo za i/^la.i ' ' \*seiia, za kar pravimo da se borimo. Anglija je sedaj zelo enotna v mnenju, da je trtba z Ku-.ujo vztrajati konca in v ta namen imeti z njo sporazum, ki bo jamčil nadaljevanje vzajemnoeti tudi po vojni. Anthony n Še posebno deklje v tem smislu. Manj naklonjenosti pa Ima Rusija V našem državnem depaJrtmemtu, ameriški bur-ln>nci j>a ho ji odkrito nasprotni. V>ndar tega sedaj ne poudarjajo i zahtevo, da naj Rusijo nehatno ¿odpirati, pač pa, da naj se v vojnih naporih Osredotočimo proti Japonski namesto proti Hitlerju. rffhče izmed razumnih ljudi v Rvropi ne želi, da se bi po vojni začeli aociakii potresi s civüftWii vojnami. Vsakdo izmed n jih hi rad. da se družabni problemi rtštjo rte da bi ljudje klali drug drugega, rušili in -potigali, an*pat da se Jt>i zabelo graditi in ustvarjati pogoje za'človeško življenje na miren način. To bo izvedljivo, če se v ta naiven sporazumejo vse zavezniške dežele in če merodajni faktorji v zavezniških vladah odrinejo ljudskih • množic.. Miha j lovk v zvezi s fašisti in da jim pomaga pobijati resnične upornike. Ob ©nem je Ju-goskmmski vladi zapretfla B prelomom, ka pa ga po zaslugi a»rg leske gaministra vnanjih zadev Anthony j a Edena ni* izvršila. Vendar pa so v Londonu MpntznaJi. da tako ne bo šlo, po» c=ebno ker je Moskva kazalp vedno bolj hladno Ike in v ratnih izjavah poudarjški, da se mora «zoper HKlerjtt boriti osamljena, in vvh tega Mitrk?l-rata proti nji še pol^dta in jugoslovanska vlada v I>ondonu. Molotov je v tem sporu zmagal, ker je jugoslovansko vlado obsenčil, legendarni general Mihajlovlč pa Je obledel v oloveit!. To iprjznavajo^ tudi Mfetaiiški krogi, in IstO potk ju je ^asniska agencija Over-seas News Agency, ki pravi v ,sloyensk«ni prevmki d&ročll« z dne 9. maja slede- če3 ce. "Washington, 9. maja. — (ONA) \ isokibiitantOci in ameriški krogi so prepričani, da je jugos^ovanaka vlada v izgnanstvu napravila napako, ko je imenovala geriJskega vodjo, Draža Mihajlovida, za vojnega ministra, obenem pa smatrajo, da bi bilo aajaj' skoraj nemogoče, ocbrtraniti ga. - Vplhrni viri tukaj dajejo naslednjo sliko položaja: Kot vodja gerilcev je imel Mihajlovič vejice uspehe, toda politika je njegova poguba. On in večina njegovega moštva so Srbi in nmajo radi Uga svojo določno politično smer— proti-hrvaško in , proti-sovjet-sko, ki teži za tem, da bi v veliki jugoslovanski državi do- Največja novica zadnjega tedna je zavzetje Tuniarje po zavezniških četah. Konec je prišel bliskovito po dolgem in težkem boju. Da bo vse to silno olajšajo delo zaveznikom je brecodvomno jasno tudi osišču. V Nemčiji je ljudi novica o padcu in predaji njih slovitega af riškega armad nega zbora velo potrta. Vse dolg« mesece jih je doktor Goebbels hranil s poročili o taktičnem umiku, kateri se konča s popolno zmago nemškega orožja. — Sedaj pa ta novica. V Rusiji so to ameriško-an-gleško zmago pozdravili z velikim yymtjm Sovjetski narodi vedo, da niso več osami jeni in da je druga fronta v porodu. Winston Churchill je bil v Washington u, enako Beneš, Joseph Daivies pa je odšel na posebno misijo v Moskvo. Radio v Moskvi se obrača direktno na Bolgarijo m Jugoslavijo s pozivi na boj proti nemškim in italijanskim fašfefam. Apelira na skupno slovanstvo proti fašizmu in germanStvu. Kot pravi francoski pregovor: "V vojni m v ljubezni je vse dovo-' Ijeno." Pri nas h- _. Premogarsga stavka še vedno visi na obzorju kot Damo-klejev meč. V minulem tednu se ni za rešitev tega problema ničesar storilo. V kongresu in senatu se kujejo nove na-redbe ki postave, katere naj s «Ho odstranijo to nevarnost. Kot že navada, a tem med delavstvom še bolj poostre že tako napeto razpoloženje. Da je tu treba treznosti in razumevanja premogprskih žalitev, katere gotovo niso pretirane, je jasno. Kdor razume in pozna nevarnost dela. v premogokopih ter življenje aii bplje živo-tare nje naših rudarjev, bo to lahko uvidel. S tem, da je vlada začasno prevzela rove, ni še rešila leg» vprašanja, • kajti lastniki so še vedno lastniki v ozadju. Edina rešitev je direktno podržavl jen je premogovnikov. Vsak pameten človek pa želj, da ne pride do stavke, katera bi imela v teh tako kritičnih časih lahko po-gubono^ne posledice. Roane Waring, poveljnik a-meriške legije, se je silno razsrdil na postojanko svoje organizacije v Johnstownu, ' Pa. Njeni člani ^so namreč tega na-duteža malo okrcali in, ob enem zagovarjali Lewisa. Sedaj jim je zagrozil z izobčenjem iz Ameriške legije. Roane Waring spada v "upper crust". Je velik sovražnik new dealerjev. Pred mesecem je bil v Afriki. Dospevši nazaj je pravil o silnih ameriških izgubah itd. Sedaj skuša organizirati kamtpanjo za letno zbiranje dvajset milijonov dolarjev za boj proti radikaltzmu. Zadnje ča»e je bilo veliko govorjenja d neki skrivnostni hiši v ulici R. v Washwirtonu. V tej hiši je neki agent po imenu Mobroe. s pomočjo ene ženske gostil ki zabaval precejšnje število visoke gospode, med njimi kongresnike, senatorje in vojaške uradnike. Pravijo, da je bilo tu sklenjenih nekaj vojnih kontraktov in drugih takih reči. Prikujejo, da pride k tega še precej ne t%vrtO topiti Hbvtc. * Neki časnikarski poročevalec, kateri ni radikalec, je po c J-hodu k Španije pisal: "Boljše restavracije v Madridu in Barceloni so polne ljudi v črnih večernih oblekah. Tudi v4«a, likerjev in hrane je dovolj za bogate. Ali revežev, posebAo otrok, je toliko, da je nepopisno. Ko sem*gledal tiste sestradane otroške obraze, prilepljene na okno restavracij« ter njih lačne udrte oči, katere so spremiljevale vsak moj grižljaj v usta — nisem mogel jesti" ... In to je Francova Španija danes. Se nekaj zgodovine Desetega maja leta 1933 je bilo v Nemčiji veliko navdušenje. Kot so nekdaj v starih časih sežiga!i po Evropi čarovnice in nesjpokorljive gre&nike, -so tudi na ta večer praznovali novo dobo nacizma s požigom knjig. Vse je šlo na grmado, kar niso čisti arijci spoznali kot edino pravo čtivo. Na stoti-soče knjig je zgorelo tisto noč. S tem činom so odprli vrata novi dobi, katera bi trajala po firerjevem računanju najmanj tisoč let. Seve, to v.se je bii!o vprašanje bodočnosti. Sedem let pozneje, tudi desetega maja, je Hitlerjeva armada udrla v Belgijo in Ilo-landsko. Tu so njegove legije napravile precej "impresivnega" dela kot porušen je merta Rotterdam a, kjer je izgubilo življenje več kot dvajeet tisoč ljudi. Seve, Hitlgrjevi junaki so že prej dobili precej prakse v pobijanju otrok v Madridu, Barceloni in Guernici. Ali to so bile samo predpripravljalne vaje. Prvo veliko de4o je bilo v Varšavi. Vse je šlo lepo po sreči, dokler se ni nezmotljivi fi-rer lotil Londona in — Ruuje. Nad Londonom, je do letel do takrat nepremagljivo Luftwaffe prvi pefraz. Ta poraz so skušali popraviti na Kreti in pozneje nad Begradom. Vselej junaki, kadar ni bilo opozicije. V Tun iziti se je p isala zgodovina drugače. To, kar so oni leta 1939-41 delili drugim, so dobili fo pot z obrestmi naizaj. To velja ne samo za Tunizijo, ampak tudi za Italijo! in za nemfeki rajh. Usoda, katera je zadela Hitlerjeve armade pri Stoalingradu in sedaj v Tuniziji, so samo začetek tega kar še pride. * « Ruaki relif Ta teden nisem dobil nobenih prispevkov. /Pripomnim, da je bilo za namizni prt prodanih 5to devet knjig po pet dolarjev. kar je znašalo $546. Na dan priredbe se je nabralo še enajst dolarjev, kar je skupno 1666! prejšnja vsota $469.-35, skupaj $1,025.35. Zadnje tedne $14.50, skupaj $1,039.-85. Ameriški izvoz v severno Afriko f \ \ k Zed. države so poslale v francosko severno Afriko do 7. aprila to leto potrebščin za civilno prebivalstvo v teži 150 tisoč ton, vredne nad $30,000,-000. Med drugim so poslale za v prehrano civilnega prebivalstva 70,000 toh pšenice. Francifco Franco je spet izpregovoril. To pot v vlogi goHoba z oljkino vejico. Ta morilec, kateri fMT'Ufc*/ pravici spada v triumvlrat te Mua-»crtinijem In Hitlerjem, je govoril o miru, o ¿veti veri, ropsjti civilizaciji fn barbari skem boljševizmu. Smisel njegovega govora je bfl, da je 6m ¿kleiriti mir, kajti nobena stran rH tfOVo*} močna ta absolutno zmago. Med drtltfm j6 dejal, d* je to tudi feMa svetega očeta VVrttkanu. Seve ni pa omenil, da je to «elja ne samo sVe-tega Oč^ta;>mpak tudi drugih Mkvflf očetoirrte vojn^—Mui-sbiHilja ki pa firerja. Kdor je «tšf knjfcri kot so WhiUkerje-va "We Cannot Escape History" ter Hamiltonavo "Appeasement's Child" bo vedel zafcgrj govori El CaudHVo o miru. *;>:mi ja je danes ena sama Tole mi ne gre v glavo? *velika ječa. Otroška umrljfvnsi (Nadaljevanje na 4. strani.)^!Je dosegtla gorostasne-višine. Čemu ao Italijani lahko tako spretni v zvijaČnoetih. da ai o-l Kvesaaao čeprav šeni v vojni? ao pora- - i K . Ji ¡L 'M' ^ K, POVESTNI DEL FERDINAND GODINA: BEG V TEMO (Nadaljevanje in konec.) Drugo jutro je bilo ttudil svetu in ¿vet se je začu-njemu. Tako fcta h« želela 235 1 m se nista »poznala. Hitel je iv pogovor in govorili so z aa-nosom. Študentje morajo biti i to. "Kako so lovariAki med seboj." je pomWil Markovič. Oni pa ao (govorili tiho, ostre sodbe so letele in takoj sporazum. Bledo je svetila plinovka sonce Vročina je rasi« in vre. Markov4č nekam tt ni vede| nad to mlado družbo, ki je panonska opazmalnica ne je sve- L^ , j dU koi z nebu v vag0íl. ljU¿ „ tila v soncu. Markovič a je pre-, budil glas komandanta bata* Ijona, vpitje komandirjev, suhi udarci vodnikov. Vsak dan Uto. čakal je, da je šel bataljon na vežbaJišče, da bi ne videl starega dedeka, kako je korakal v svoji debelosti. Markovi* se je počutil slabo. V glavi mu je šumelo, izmučilo gr je trdno spanje. Ci-#an mu je še bil pred očmi. Poskušal je pesem o ciganki, pn mu ni šla. Poklical je Tafila, da mu je odklenil vrata in ga spustil na prosto. Dolgo sta sedela pod narednik a pred stra-žairnico in nista govorila. Ničesar se ni zgodilo novega. Tafil je vstal danes zjutraj, uravnal stražo in reportiral komandantu. "Sest let sem podnarednik, Tafil, test let," je začel Markovič zamišljeno, "in se nisem ničesar naučil. Knjigo začnem brati tri-, štirikrat, nato pa jo pustim. Ni ča*a, straža, dežurna služba, vežbališče, ženske in vrag si ga vedi, kaj še." Zopet se je Markovič obrnil v stran, stisnil trepalnice in zamišljeno zrl v svet. "Vesel sem, da *pojdem," se je zopet prebudil Markovič. Tafil je molčal. Tudi on bi odšel, pa si ne upa. "Kaj boš delal v civilnem življenju?" ga je vprašal Tafil. "Pojdem za detektiva; če pa mi ne uspe, se odpeljem v Ameriko." "Dobro, pa kaj boš delal tam?" je silil Tafil. "Kaj,- Amerika je velika. Se prej pa obišče m Dalmacijo. Nekaj denarja imam, to zapravim za vse to življenje." Tafil se je smejal, čudovito. Roem je Markovič. "BoemT Ti nisi boem in kdo še ni boem?" • Tam daleč se je nebo poljubilo tl -zemljo. Modro nebo in rumena zemlja. Jesen je bila, orumenelo listje je popadalo na usahlo travo, ptic ni bilo več in čudežen mir je vladal povsod. Buče so bile razmetane po polju, repa je rasla, povsod, kamor si pogledal, je bil plod, ki ga je prinašala zemlja. Ozračje je bilo nasičeno s prijetnim vonjem. Kako pride Vse samo ob sebi. Žulji so se spremenili v sad, vsa zemlja se je obrnila v plod. To je (bik) tri mesece »po onem večeru, ko se je Markovič napil v celici in razdrvljal ob ciganovi pesmi. Sedaj je bil prost. Sedemnajst mesecev preiskovalnega zapora zaradi kraje in pretepa. Sodba: Osem mesecev ■zapora. Zato je bil Markovič takoj prost, izpustili so ga v svobodo, v »vet, kakor je bil vedno dejal. Vlak je prhnil, drsel po tračnicah, njive in šume so se vrtele. Vse je bilo nasičeno a, prijetnim izraikcm. vse veselo razpoloženo. Nebo in sonce je igrala na njihovih obrao^h, da so bili videti kakdr brušeni iz stekla. Oni, kf je sedel ob oknu in so ga zvali za Ivana, se je zga-stala nad stvarstvom. Tudi n»1. ** pr»Jol «a brado in nekaj Markovič se je veselil življe- rekel. Zasmejali so se vsi, trep-nja Ijali Ivana po kolenih, on pa si Nihče se ni ustavil s pogle- > g0,° brado\.^ dom na njem, vsak je hitel za- d, žal na sme h in se pripravlja! topljen vase ali strmel v polja.! ™ naslednjo šalo. ^ Vlak je prhal, drsel bre-. pre-1 . DJ?,ro' . * J« stanka. Markovič se je pctc.iil j°* J"11 1iekdo;, ... . v vsakdanjo*. Uniforme ni L ' Za poj m o, so govorili v n. borbi in v pomoč-iraiim zatira-1 Je smo mednorodni! Springfield, lil. — Naša prvomajska proslava kluba JSZ je bila res mednarodna. PriAli »o ljudje različnih narodnosti in smo se prav dobro razumeJi. Tudi nekaj dolarjev prebitka je bilo. Akoda, da ni tako, kakor je bilo včasih. A so sedaj drugačne razmere in v vojni smo. Kakor druge, ji prispevajo tudi slovenska deiavske družine, čeprav sovražniki delav-podpredsednik; J^hn Vite«, Uva P>*«jo, kakor da unije meta j nik-blagajn ik; ICarolina Ste- ¿«jo lavore vojnim naporom, fanich, zapisnikarica. I Naših fantov je veliko v ar- . madi. Moj sun Jože* ki je že saržent, je še v tej deželi. Saj nim bratom in sesti*m v stari domovini. > i A ko premislite, da gre vse to proti Hitlerju ki Mussolini-ju, boste sami sebi hvaležni za vsako pomoč, ki jo boste dali temu gibanju. Na tej priredbi 29. maja boste čuli tudi slovenske pesmi, ki jih bo predvajala ista skupina, ki je pela 11. aprila v gledališču Virginia. Za odbor: Joaeph Snoy, predsednik; Joteph Fabijan, Najvecja necatt m generale jt, tko m putti ujeti. Gomj« na Itfi je •lemiki geaeral van Arnim, kl ja poveljeval Hitlerjevi armadi w Taniciji Bil ja ajet s veemi tvojimi cetami vred. Vom Arnim, ao naeiji oglatali aa f naga ¡«med trojih najkoljäih (•■•rtlot. več. Nekdaj so se ozirali v belo bluzo, ki si jo je s stradanjem kupil od tovariša, ko je ta napredoval. Nož je imet tedaj oo strani in na bluzi blesteče zvezde. Sedaj ničesar. Mimogrede ga kdo pogleda, potem ne nagne skozi okno. Markovi} pa sedi tu. spoznava samega icbe in se čudi. Tu nisi eden, tu. v svetu postaneš ud velikega telesa. če odpad ?š, ni tako hudo, kot če zmanjka desetini desetnik. « V vlaku je postalo tiho. Zno-*|k> se je in nekateri so zaspa-i. Ma!o jih je bilo v vagonu, !a^o so legali pb tleh in smrča- "Majko mu, peli bodo," je zaživel Markovič, se nasmehnil, si podprl glavo in se pripravil, da bi poslušal. Saj pesem je kos njegovega ♦življenja. "Katero?" Drago, kodrast, bel fant, iz močnim gladom se je vzravnal. "Ono rusko?" "Ah, gonite jo že ves dan," se je vznevoljH Ivan. Vsi pa *o vpili: "Rusko! Rusko!" Odkašljali so se in se pripravili kot na slovesno opravilo. Zbranosti potrebuje pesem. Tiho je bilo v vagonu, le drveča kolesa so udarjala ob POMAGAJTE!* f « dt m v H»ney Fork, toda na avtu so ofcreči že izrabljeni in Chicago, 111. — Darujte, po- pa za tfaaolin ^ tr(ja jorej magkjte. žrtvujte' Te besede pridem na veselico v Bar-slišite vsak dan, v vseh krajihton, bom Er^ejevo vino tam da že ne veste kam bi darova- dcbil. Ni mi kazalo drugega li, da bi bilo boli pravilno in kakor najeti kaTO v Baiton. Lo-;*>m: da bi bolj $a leglo. Dolžnost težke naloge dobiti nasa je, da v prvi vrsti poma- veznika. Vsakdo pa odgovar-gamo naši domovini Amerik* s ja: -Manjka mi «asolina in tem, da kupujemo vojne bon- avlnj cbroči so slabi." Seveda, de, darujemo Rdečemu križu j cbroči h gumija/ in da pomagamo in darujemo Končno mi je rekel sosed, sploh vsem organizacijam, ka- $paT,ec po rodu in član SNPJ, tere delujejo za zmago Ame- da me bo peljal on, če drugega rike. Med organizacije, kater; nc borl[J moKe| dobiti, čeprav moramo podpirati, gotovo spa- ¡ma prav mAi0 ¿.aAa da ttftli Ju^odovan>ki pomožni veselico sva prišla že do- odbor Slove n ke sekcije. Več- kii\ Dozno. Takoj sva se po- i V spomin Johnu Godnjovcu V prejšnji številki Proletar-ca je bilo poročano o smrti dveh naših prijateljev v Cle» velandu, dne. 4. maja pa je umrl naš znani somišljenik John Godnjavec. Star je bil 47 let, doma iz vasi Radlje pri Trebnjem na| Dolenjskem. Zapušča ženo Cil-__ ko. -ina Stanleyja, ki je V ar- . fAk|. - madi, in hči Prances. Postojonka SANbo St. Z V Ameriki je živel 83 let. yo|>i na sejo Pc^crpan je bil 7. maja. Pogreb je bil civilen. FVank česen pravi o njemu v Enakopravnosti med dru- zadnjič, ko je nam pisal, je re-kel da je» še, a pričakuje pa, da se bodo vsak čas nekam "mufali". O delavskih razmerah je znano, kako je. Dela je sedaj veliko povsod a po vojni nam obetajo novo brezposelnost. J. O. Chicago, lil. — Prihodnja redna mesečna seja postojanke SANSa št. 2 se vrši to soboto 22, maja v Fleinerjevi dvo-"Ako hočemo nravilno oce-|rani, 1638 No. Halsted St. mti zasluge pokojnega God- Vsi dobro veste, da so te se-njavea, *e moramo vrnili v cve- J« važne in potrebne v tem ča-točo dobo razvoja in idealizma d» okušamo po naših naj- mladib slovenskih priseljen-1 boljših močeh pomagati našim trpečim Rojakom in s tem Sloveniji v celoti. kaj pozno "uT^"-'^;trainice da He je ču|o in od, krat se slišijo opazke, čes, za- /(|ravila s pridno ženo s. Joa. li. Markovič je bil začuden nad meva|<) y noč ^ ^ obJ kaj pomti/ati ljudem v Evropi j «koffAt ki je pomaKa]a kjer je tem, kar ga je obdajalo. Saj . . _ ali kie dru«j«? Skrbimo samo nrttrphno Ln mi rMivp^ula o*tal eden izmed mnogih. jel kolena, se nagnil nazaj, da mu je plinovka svetila v obraz m so tudi drugi nehote postali sentimentalni. Nato je začel z ^t!fbokim. lepim glasom: ali kje drugje? Skrbimo samoihno potrebno, in mi povedala, za Ameriko in zmaga bo naAa. da se njen soprog bržkone še Ljudje, kateri tako govore ¡*efira ted- e klical ime postaje. Nato se | . dje v Sloveniji, oziroma Jugo- j p^kedbe, je vedno dobil še *™"1 naraslo iz ponižne mja- Mir je vladal povsod. Le ko- 8laviji umirajo vsak dan za kaj časa za naše aktivnosti na lesa so bila enakomerno in ls-^eaie, katere reprezentira na- \ društvenem in polftičnem po-kre, ki jih je bruhala lokomo- j ^ zvezdnata f*tava, to je za |JU tiva so se opletale okrog oken. | ^^bodo in demokracijo. pri cev. m. Pokojni John je okusil že v starem kraju kruto borbo za obstanek. V premogokopih je dobil prve nauke razredne zavesti. Mlad in poln idealizma se je napotil v Ameriko ter se takoi pridružil naprednemu gibanju, v katerem se. je nesebično udejstvoval, dokler ga n* bolezen položila na posteljo. Ob svoji smrti je bil John član treh društev, toda kot dolgoletni tajnik je posvetil največ energije društvu '"Vodnikov venec" št. 147 SNPJ. To e vlak zopet premaknil, oni oo klopeh so se stresli in spet ie bilo vse v ropotu, enakomernem, udarjaj očem ropotu, ki je ginil v noč. Ni tako lepo živeti kot si je mislil Markovič NI. Postaja. Zavore so zaškripale. Par vitkih dimnikov se je pokazalo v svetlobi. Tovarna. Okna razsvetljena, stroji v te-ku, tu in tam se je premaknil med njimi delavec, kot senca. 5uden občutek je spreletel Markoviča. Vse je v železju, mrko, brezčutno hiti. še kasarna je bolj mehkočutna. V tistem trenutku so se odprla vrata. Mladi ljudje so se vsuli v kupe. Fantje in nekaj deklet. Ti smeje, oni resnih obrazov so zasedali klopi, ki so bile -prazne, in obešali površnike. Stisnili so glave, govorili tiho, vsi naenkrat in spet samo eden. Zdaj je povedalo nekaj dekle, ostro in kratko, streslo glavo, da so ji kodri nemirno vzvalovili po ramah. Fant, ki ji je sedel nasproti, ji je odgovoril. Gubal je kožo nad obrvmi in se v zadregi nekaj izgovarjal. Dekle je prasnilo v smeh in drugi z njo. Tako se je razpoloženje vrnilo v družbo. Za6eli so govoriti o stvareh, ki jih Markovič Sedaj se je Markovič za-1 ni razumel. Tujke so vpletali Prijatelju. Louisu Eršteju se Ljudje v kupeju so se prebu-1 Ljudje v Jugoslaviji in sploh dft ia negibno poslušali šhi-)|>0 VHeh državah, katere se bole nto\> ko pesem. , | Hjo proti našemu skupnemu Se je Drago sedel na Ion j en sovražniku, zaslužijo, da jih nazaj. Nihče izmed študentov stoprocer)tno podpiramo.. Zali črhni! besede. vedati *e moramo, da kolikor "Veste, kaj mi je padlo v škode naredijo ljudje sovraž-i^ p¿¿ivi. glavo," je iz pregovoril počasi niku tam. bo to pospešilo zma- Veseli me. da me Louis ni Drago. "Prav taki smo kot ru- go Amerike in zaveznikov. Po- po/attij. yčasi sva precej ar-*ki študentje pred petdesetimi misliti moramo, da vsaka č,lo- ^um^rala, vedno seveda v pa najtopleje zahvalim za žlahtno kapljico — za poslana galončka z vincem napolnjena, ker se mi je jako dobro prilegla. Sploh človek na stara *?ta potrebuje kaj takega, da SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah leti, ko so šli od svojih domov zopet v Mo.kvo. Moj Bog," je zavrelo v njem, "dramo sem gledal nekoč. Dobro se spomnim. Peli so to pesem, otožno, turobno, pred njimi je bila porasla, nepregledna stepa in od daleč so se čuli mogočni moskovski zvonovi." Študentje in vsi v vagonu so onemeli. Res, otožna je ruska pesem. Markovič je zopet vz-drhtel. Kako je vse to drugače. Hotel je prositi študente, da bi še peli. Pa ga je bilo sram. Ivan ob oknu se je pogladil zopet po goli bradi, raztegnil ustnice v smeh in pokaral doli na kolesa. "Naši zvonovi niso tako turobni in Ljubljana tudi ni da^ leč." Dobra volja se je vrnila in govorili so vsi vprefc. Oživelo je v vagonu. Študentje so se spustili spet v pogovor, resen in prijeten, da jim je Markovič zavidal. Ko to v Ljubljani izstopili, iih je Markovič opazoval, te študente, polne življenja. Zaposleni so se mu zdeli, a vendar jih je smeh in pesem opremljala. Podnarednik Markovič pa je sedel zopet v kupe, prisluhnil množici, ki je čebljala na peronu in čakal, kdaj ga potegne vlak naprej v novo življenje. Ko se je vlak zganil, se je Markovič p*topil sam vase. Pred njim se je odprlo življenje, ki se ga je bal in ki ga je šele začel spoznavati. veška žrtev, katera je danes doprine^ena v Evropi v boju proti nacijem in fašistom, npm mogoče prihrani 5 ali pa 10 življenj naših ameriških vojakov. Ako bi ne bila stvar v skladu a idejami Amerike in v prijateljstvu, Čeprav sva si prišla o tem ali onem vprašanju v navskrižje. Hvala tudi s. Snoyju in pa pozdrav prijateljici Frances Bajec v Clevelandu, ki pridno njeno korist .gotovo bi State Prolet arca podpira. Department ne dal temu odbo- Nace Zlemberger. ru dovoljenja za poslovanje. dike v mogočno drevo, katerega cvetje širi omamljivi vonj po elevelandski naselbini. Ko se je počela akcija za Slovenski narodni dom, je postal John eden prvih članov di-rektorija. Dalje je bil večletni p.edsednik Mladinskega pevskega zbrra "Slavčki". Vodila no vlogo je igral tudi v "Zvezi groceristov in mesarjev. Po prepričanju je bil :ia-list, da si ni bdi član stranke. Ker je bil bistroumen, so vsi vpoštevali njegova mnenja. John je bil vesele narave. Prijateljstvo je cenil nadvse, zato smo se marsikateri večer Naša postojanka prilično dobro napreduje. Dasedaj imamo 59 članov, kateri redno prispevajo, večinoma po 50c mesečno, vrh tega pa ob raznih prilikah dodajo zraven še 1a sredstva v podpiranju na-]Wov združenih narodov. Smešiti "dva judovska poljska socialista, ki so ju Rusi poslali v krtovo deželo" (citirano iz J. !M Trunkovega uvodnika v med enim in drugim datumom j Ajp. Slovencu z dne 15. maja), ni velika, a vendar se je v teh ali "pobiti vse Nemce do kra- dneh zgodilo marsikaj. Tiled čer rt bi kralju njegovi ministri govor sedaj nedvomno drugače spisali. So pa v Petrovih izvajanjih, to je, v besedah njegovih ministrov stvari, ki jih je vredno poudariti. N. pr. o bodeči Jugoslaviji. Kralj pravi, da naj bo federativna, ampak kdaj in kako, to naj bo vprašanje <ča*a. Nič se prenagliti. Enako glede balkanske federacije. "Najprej treba dobiti vojno," pravi JIC v prevodu njegovega odgovora omenjenemu arglečkemu listu, potem se bo že na kak način vse tako uredilo, da bo dobro. Obljublja tudi demokracijo, toda na sličen način. Morda kadar bo jugoslovansko I j «U d s t v o •»-rek> zanjo". Draia Mihajlovič je po mnenju Petra II. "velik junak in velik demokrat". To ugotavlja v lendonskejn tedniku Sunday DiiT>atch m dodaja, da so njegovi oddelki aktivni na vsem Ozemlju Jugoslavije. Priznava pa, "da je na žalost prišlo v ja". ali "uničiti Japonce kakor mrče*'\ ali "vse duhovnike je treba pobiti", dalje Diesova gonja proti "komunistom" — vse to so bolezni, ne pa načini, po katerem pridemo kdaj v ci-vilirsirano človeško družbo. Pater Bernard Ambrožič je začel z "dvotirno" reiifno akcijo v pomoč .staremu kraju zares. Vodi jo pod firmo "Pomožne akcije slovenskih župnij". On je tajnik. Anton Gr-dina blagajnik. Ustanovili ao jo 7. maja v Clevelandu in prvi cilj ji >e zbrati $10,000 za TAKOJŠNJO pomoč. Tu ae nabere ciolarje, tam se zanje kupi lire in ljubljanska škofijska pisarna pa ima brigo, da jih razdeli med. potrebne. Stvar ne bi bila napačna, če bi ljudje mogli jesti lire. Ampak denar, dober ali slab, je enako neužiten. Slovenija in vsa okupirana Evropa potrebuje ŽIVIL, ne MuSaolinijevih lir, ki bodo čez nekaj -mesecev še veliko manj vredne kot so sedaj. Prav lahko ae jim dogodi isto PRISTOPAJTE K mm ,-g USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET { CL^NOVdC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S SLOVENSKI NARODNI IS PODPORNI JEDNOTI fc ^ NAROČITE SI DNEVNIK C i "PROSVETA" I ^ Naročnina sa Zdrnieae driare (liren Cklrana) 1- ta ao ^ K Naročnina sa Zdruieue driare (liren C h ira ga) In Kanade 99.00 leto; 93.00 aa pel letat $1.90 aa let rt letat aa Ckkafe in Clcere 97.80 «a cale letet 93 78 aa *nl letat » Ue.—.tre 99.00.' i Naslov zo list in tajništvo je: &2057 So. Lawndale ylvennc £ S Chicago, Illinois s rJI bodo imeli v New Yorku DOLARJE, ki bodo VREDNOST. V "provinci Lubiana', kjer deluje škof Rožman. je beda. O tem ni spora. Ampak na vozite v njo še toliko lir, bo količina živil vzlic njim ostala prav tako majhna, enako nezadostna, kot je sedaj. Recimo. da se revnemu duhovniku ali lajiku nakaže podporo par sto, ali par tiaoč lir. če je kje kaj naprodaj, bo z njimi kupil kar mu bo pač mogoče dobiti. Ampak beda ne bo s tem nič zmanjšana jz enostavnega razloga, ker še trgovec meni proda, bo pa nekdo drugi glado-val, pred vaem tisti, ki delajo ®a dnevno mezdo. Jaz bom šel k trgovcu pri zadnjih vratih in mu poSe petal, da mu lahko dam prilično več kot pa ao uradne cene. Delavec, s svojim skromnim zaslužkom, bo šel v prodajalno spredaj in vljudni trgovec mu bo dejal: "Obžalujem, nimam!" Tako je ne samo v Rožmanovi škofiji, temveč v vsi Italiji, pa še marsikje in v malem že tudi pri nas. Ameriška vlada je v sporazumu z angleško prelomila samo v slučaju Grške svoje stališče, da se okupiranim deželam ne pomaga dokler ne bodo osvobojene. Grška zamejna vlada je dokazovala, da bodo Grki postali sovražniki zaveznikov, če jim ne bodo poslali živil. češ, spravili ste nas v vojno, sedaj Me nas prepustili u- nu se o tem posvetujejo, a tež-koče jim povzroča pomanjkanje ladij. Treba je namreč veliko p ami kov, ako hočemo pomagati milijonom gladnih v Italiji s hrano. Ako se bi po-služili taktike Pomožne akcija slovenskih župnij, bi bila stvar kar enostavna. V New Yorku bi naložili dolarje, v Londonu furtte Sterlinge, v Italiji pa bi natisnili lir hi jih razdelili l;udem Toda pomanjkanje bi bilo vzlic polnim žepom lir prav tolikšno kakor prej. JPO-SS bi moral k temu povedati. kaj je njegovo ¿ial&če. Ako je Rev. Ambrožič v pravem. da se lahko pomaga TAKOJ. ali fkj to pomeni, da JPO-SS node pomagati TAKOJ. pa je bila le valed tega potrebna NOVA pomožna akcija? Rev. ZakrajMc je'kmalu po svojem prihodu / v to deželo skušal vplivati na JPO-SS. da bi pomagal bednim v ljubljanski provinet a takojšnjim nakazilom dolarjev na račun Vatikana. Potem se je v enak namen prizadeval pridobiti pomožni odbor slovenskih «podpornih organizacij minister FY. Snoj. Bil je upra&an. kako m bi izvršba ta reč, In vprašana je bila zanivjna vlada, a piscu te kolčne ni znano, ¿e je sploh kdaj prišlo kako pojasnilo. Vzrok je,- -ker je treba to, del At i pod roko, da se ne pride v navzkrižje s politiko zvezne vlade. Rev. Ambrožič je nedavno ^î^* 86Jc ea*ek) «nova urgiral JPO-SS, da naj uvažati 2IVE2, ne denar v Grčijo. Jn dasi je vodil razdeljevanje Rdeči križ. se je vseeno dognalo, da imajo Nemci od teh poàUjatev 40 odstotkov koristi. Izkazalo se je, d«a pod okupatorji 'bednemu ljudstvu ških dostojanstvenikov se je vršir lanskega 18. decembra, a V prejšnji vojni se je z ne- «acrtffci urad za vojni? infor-tenjem bratomornega boja v I macije (OWI) ;e objavil vest delavskem gibanju pomagalo <\ njemu in o vsebini protesta edino reakciji in fašizmu, ki je 12. maja. V protestu se tedaj že dobival svoje kali; Ali se naj to usodno napako in zmoto spet ponovi? obsoja tudi izgon * slovenske duhovščine ?z krajev, "ki so bili 20 (let pod Jugoslavijo", in Narodni Glasnik ima v izda- cerkvene »m o vin e. Protest pravi, da so bili slovenski duhovniki izgnani v spodnjo Ukrajino. Njihov izgon je povzročil, da sedaj 90 odstotkov Slovencev Nemce sovraži, pravi to pastirsko pismo, ki pa vzlic kritiki proti "nacij&kim prenapetežem" ne reče žal besede čez nacizem. Ker ako bi, bi ne moglo nikoli v' javnost. Sicer pa vzlic nasilni nacijski politiki zoper cerkve ni*katoli-ška hierarhija v tretjem rajhu nikoli pokazala kaj yrida opozicije. Veliko bolj odporna pa je bila protestantovska duhovščina, dokler niso bili njeni voditelji ^spravljeni na varno in nadomeščeni s pristali Hitlerjevega evangelija. ji z dne 14. maja na prvi strani velik hujskajoč naslov, v katerem pravi: "Svedaki in drugi aocial-demokrati za Hitlerje^ mir*. In v podnaslovu pa, da ti verni služabniki Hitlerja "skušajo z lažmi razbiti edinstvo združenih narodov". Do 22. junija teta 1941 je baš Narodni Glaanik zaeno z drugimi komunističnimi listi vse storil, da razbije edmstvo zaveznikov in napadal je Roose-velta, "ker nas tira v imperialistično vojno". Ob enem ao napadali aocia I-demokrate za podpornike zavezniške vojne. Citatelji ' komunističnih listov 30 to najbrte pozabili, ali pa so se navadili sprememb v svojih listih že toliko kakor vre-__ m enakih sprememb GEN. MIHAJLOVIČ CaaopUje McCormickovega V LUČI SPOROV osjšg* je začelo na zahteve za MED ZAVEZNIKI drugo fronto odgovarjati z zahtevo za "drugo fronto" v Azi- iia kaže saj $10,000 takoj in obljubil je zbrati toliko le a «vojo posebno akcijo. Kaj je JPO-SS sklenil »glede njegovega apela pisec ne ve. Ve le, da je Rev. Ambrožič svojo akcijo pričelr ker smatra, da ao tudi na PolMem, v Grčiji ali v Ju- lire pomoč. Gotovo ima v mi-goslaviji- ni mogoče izdatno 8|ih begunce, ki ao' pribežali iz pomagati, najmanj pa še z denarjem. Vrh tega je to, kar dela Rev. Ambrožič, v nesoglasju s politiko ameriške in angleške vlade, pa če prav se v kupovanju lir pretvarja to akcijo pod zaščito Vatikana. Pomoč Grčiji je bedo prav ma^o omilila. Po dogovoru A-merike in Anglije z Nemčijo In Italijo so vozile tja na na3e Kratke živila švedske ladje. TVda te poAiljatve ao bile kakor kaplja v morje — drobti-ne v brezdno bede. Kaity Ar-gyropoulo, ki je prišla nedavno iz Gtfčije, pravi v intervju-vu v čikašfrih Daily News z dne 11. maja, da le pet izmed vsakih sto otrok v Grčiji, ki so se rodili po okupaciji, ostane živih. Ko ao Nemci zasedli Atene, je bilo v največji bolnišnici v tem mestu 1,437 otrok. Ker je zmanjkalo vsega in Nemci niso hoteli pomagati, ao v*i ti otroci pomrli. Poudarila je: "V Grčiji nima človek kaj jesti — absolutno • n*Če-«ar." Tu je aktivna v kampanji za grški relhf. Grčija potrebuje kruha, mleka, zdravil in dvigih potrrtWKin, tki jih jo Hitlerjevega dela Slovenije, v prvi vrsti duhovnike in redov-«90». PrVa sliena Zakrajškova* Ambrožičeva akcija je bila pod vzeta - največ radibede med njifni. ker so jim bili odvzeti vsi prejšnji viri za preživljanje. Bržkone je tudi nova pomožna akcija bila ustanovljena 9 tega namena. Ambrožič zafTotavlja. kda jimajo zaupniki škofa Rožman a nalogo razdeliti lire -med vse najpotrebnejše i n «pomagat i rojakom v jetniških taborih. Naj bo namen še tako dober, kupovanje lir z ameriškimi dolarji je sedtfj vzlic tetnu neiadatna akcija in pomagala bo v vTfti tistim, ki se bodo iznebili lir in dobili dolarje zanje. Komunistični listi so pred par tedni pričeli t 6rtto kampanjo proti švedskim in "nekaterim drugim socialdemokratom" ttty /n jejo Jfh. da so Mvemi .shiiabniiki HitlerjaM. Tega jih po krivici dolže. So-cikl-demokratI vseh dežel ao od vsega začetka «Inrpštlzirali z zavetniki, komunistični liati pa ao ziaveaaiike napadali vse do 22. junija 1941. ftole od to- ji. To kampanjo je pričelo ai-stomatično s Članki, poročili, s kartuni in na shodih. New York News, ki je najbolj razftrjen ameriški dnevnik, ima kartun. na katerem je globus in zraven njega sedita Stalin in Uncle Sam: Stalin vprašuje: "How about a second front in Europe?" U. S. mu odgovarja: "How about a second front in Asia?" In Chi^ oago Tribune je imela pred dnevi spet sličen kartun, na •katerem Uncle Sam Stalina vprašuje, čemu mu ne vrača pomoč s pomočjo?" Ceš, jaz ti pomagam v vojni proti Hitlerju, torej daj mi v povračilo saj baze v Sibiriji za ameriške bombnike, ki bi napadali Japonsko! Takih kart u nov je v ameriškem tisku čezdalje več ih tudi člankov. Ta kampanja je sicer zavajaina, ker je jasno, da ima Rusija več kot dovolj opravka na svoji zapadni (po naše vztoodni) fronti, a ta vprašanja vendarle motijo mnogo čitateljev , ameriškega tiska. Ker ne tftajo drugega, jim je rea nezapopadljivo. čemu naj bi toliko pomagali de-žeti, ki je v prijateljstvu z Japonsko. Editorial A. S. je nedavno zelo pohvalil Etbina Kristana. Napisal g* je Janez M. Trunk, ne Janez Jerič. Kota je mialil Rev. Francis Hornnung, ko je v poveličevanju bivšega pueblskega župnika rekel med drugim: "Rev. Ciril Zupan ne smUtra za svoj najsrečnejii dan kadar ima priliko voziti ae v avtomobilu po gorah, pa tudi ne kadar dobi Ae tako dobro velikonočno kolekto. Veliko raje porabi dve uri za obisk k bolniku ali pa tri ali več ur v apoveilnici." Katolilk» škofje v Nemčiji so b4Je fedalf' bister protest proti politiki vlade z ozirom ni cerkev, ker se ji ne dopuAča svobodno vriUti avoje delo. Zbor visokih nemških kaloli (Nadaljevanje z 2. strani.) minrrali Srbi. To odgovarja usmerjenosti \-odiilnih osebnosti londonske vlade v izgnanstvu, ki je z veseljem izkoristila naklonjenost javnega mnenja napram Mihajloviču s tem. da ga je imenovala za vojnctga ministra. i Kct geriLski vodja ni bil Mi-hajlovic odgovoren nikomur — nobeno njegovih dejanj ni moglo vezati njegove vlade. Svobodno je mogel barantati z Italijani za bencin ift orožje, ter jim ponujati v zameno ujete častnike. Mogel si je iskati podpore med bogatejšimi kmeti s tem. da je nmpadal od komunistov podpirane partizane, katerih rekvizicije so postale neprijetne. Nikdo ni mogel ob-tože\ ati njetgove vlade radi tega postopanja, katero mu je naj«brže narekovala potreba, da vzdržuje svoje sile za dan izkrcanja zedinjenih narodov. V «vojstvu člana vlade, do-bi vaj oče ga iz Londona pa bodisi tudi najneznatnejši materijah pa ao njegova vojaška dejanja postala politično važna. Za vojnega ministra je izredno nepristojno* mečeta riti s sovražnikom, tudi ako je to njegovo edino sredstvo, da oskrbuje avoje čete. Se več nego le nepristojno — v dejstvu, političen samomor pa je za vojnega ministra, da*napada Čete, katere podpira zaveznik, katar je to delal Mihajlovič glasom nedavnega priznanja jugoslovanske vlade. Z M ih a j 1 ov ič€veiya stališča je bil vzrok teb napadov tehten. On stremi za tem — in vojaško naziranje zedinjenih narodov se sklada z njim — da pripravi čim najmočnejšo vojaško silo za sodelovanje z Angleži in Amerik anc i od trenot-ka invazije naprej. Radi tega on vzdržuje pod ORpijem razmeroma le malo število moštva. Večina njegovih pripadnikov živi doma im čaka na poziv. Od komunistov podpirani partizani pa se trudijo, odvrniti z ruske fronte toliko divizij osi&ča, kot jih le morejo že zdaj poteflrniti nase. Te večje fliie žive od dežele, kar je kmetom in vaščanum neprijetno, tako da se obračajo na Mihaj-loviča, da bi jih odstranil. Posledica tega je bila, da je bil glavni del Mihajlovičevega bojevanja *v zadnjem čašu proti onim, ki bi bili morali biti njegovi zavezniki. V prav ntjzadnjem času pa je bil bolj pripravljen k sodelovanju in sicer pod pritiskom ukazov iz Londona, kjer se je jugoslovanska vlada iz tehtnih vzrokov bala dipiomatičnih korakov s strani aovjetov. Nadaljne komplikacije so prinesli nedavni Mihajkmcevi proti-britanaki in proti-aovjet-ski govori, ki so zopet vse prej negro politični —kadar prihajajo iz ust vojnega ministra e-nega od zedinjenih nattodov. Tudi za te izjave misii, da ima zadostnih vzrokov. Britanci in Amerikanci so mu obljubili podporo, ki pa je navidezno o-stala daleko nezadostna. Za ?erilskega vodjo pa so seveda čevlji in hrana za njegovo moštvo bolj važni nego dalekose-žni politični pomisleki. Politični opazovalci tukaj nagla&ajo, da je biki njegovo menovanje že od vsega začetka kratkovidno. V Jtfeoalaviji je bil dragocen zaradi svoje obveščevalne službe, radi etro-kovnjaško izvedene sabotaže in tu in tam radi napadov na čete osišča. Toda zanj je neizvedljivo, da bi zapustil Jugoslavijo in se šel posvetovati s svojo vlado, in cest» mu je celo nenjogoče, držati se njenih *tnernic. Toda njegova izločitev iz vlade bi pomenila zdaj priznanje upravičenosti obtožb, da ae je prodal osišču. To pa bt vrglo svojo senco na cefokuipno jugoslovansko vlado v izgnanstvu. Jugoslovani imajo v zunanjem svetu tako malo števi-' lo zmožnih politikov, da vlade ni mogoče prenoviti, temveč le premešati. Osebnosti pa, ki bi nosile pečat, kateretga bi jim pritisnilo priznanje, ki bi ga vsebovala odstranitev Hihajlo-viča, ne bi mogli najti mnogo spoštovanja pri drugih vladah." * Iz tega poročila lahko sklepamo, kar smo v tem listu Že dostikrat poudarili:. namreč, da je morala za to svojo zmoto jugoslovanska zamejna vlada drago plačati na ugledu, čeprav sta iprav tako krive njenega debakla tudi angleška in ameriška'vlada. - Slednji dve sta nehali ctgla-šati Mihajloviča, a Petrova vlada pa ga mora obdržati, če se noče predstaviti za še bolj nesamostojno kakor je že. In ako znamenja ne varajo, >e v tem sporu zmajral Molo-tov, oziroma Stalin, kakor je zmagal v sporu a poljsko zame j no vlado. Kadar poaluiate naae nasprotnike, ki aipljejo očitke na one, ki delajo, vprašajte jih, koliko ao ie oni storili m kje ae njihovo delo pozna? Na ta na-čin jih najlagljs osmešite. ......................................... ZA LIČNE TISKOVINE • VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSK0 TISKARNO I Ariria Printing CosH | 1838 N. HXLSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA IMM NAS « mi I z SANSovega urada * «w mum * « • mm «h» «■■» ^^ 3935 W. 26th St., Chicago, III. Ill 4L N ^•s». js- t» Potreb* statističnih podatkov Ko je Šla ita^njl? deptaacija Slovenskega ameriškega narodnega «veta v Washington, da ras):>ži prisojnim vladnim cbla rav dobra, otfru%niča imeta twpeh. Vprašanje so mi ■fit Vriva v glavo, čfc bi ne bik) dobro, da bi v&ako posamezno društvo tvorilo podružnico Hi imelo svojo itevilko, kot Je na-mignjeno v pravilih, ki bi skupni odbor aentklernkih podružnic tvoril le nekako federacijo asa lažje delovanje in neko skupno Sodstvo ostalih podružnic. «m več številk bi imeli v seznamu podružnic, tem boljši vtis bi morda delati na ameriško javna*. "Razpoloženje za SANS j■• ■ . utViii- - ir v ■ vBPl «j« prav», dm »o trn k«««. U v Nt»¿¡ji ki«« k»»« K»' * == Mm* SANS na delu za sodt&tvaoje Srbi, Hrvati in S' - i/i ji \cl «ti /HM TIr a Sloven »ki narod je že na svo- ; rezervirani, a mnogo kn napojem kongresu V Clevelandu iz-1 kon ne , zelo važen sestanek v New Yorku, N. Y., s ipred iinikom Hrvaškega na-rcdnclia sveta Zlatkom Balo-kovičem. Dne 22. maja ima podružnica «t 2 SANS v Chicagu s\ojo redno mesečno sejo, ki »e prične o pol oimih zvečer na 1638 N. Halsted Street. čikaški ^ehos«lovaki priredijo dne 23. maja v čikaškem e'ladijonu Benešev shod. Nanj je povabljen Etbin Kristan, da bi govoril v imenu Slovenskega ameriškega narodnega sveta. V sprejemnem komiteju za SANS so Kristan, Cainkar »n Kuhel. Dne 28. maja se vrši seja podružnice št. 39 SANS v Slovenskem narednem domu na St. Clairju v Clevelandu. Dne 29. maja priredi društvo št. 755 SNPJ v Sharonu, Pa., veselico Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu v korist. Dne 30. maja ima podružnica it. 1 SANS v Detroitu, Mich, velik javen »hod, ki se bo vršil v Slovenskem narodnem demu na 17153 John R, Detroit, Mich., glavni govornik bo Bt-bin Kristan; *hod se oglata tudi »po Jugoslovanskem radijskem klubu, ki ima svojo uro vsako nedeljo ob pol desetih dopoldne na postaji WJLB. Na isti dan popoldne se bo v Chicagu uprizorila Jontezova drama "Vera v ustajenje", in sicer v Ameriški češki dvorani na 18. ce«ti pod pokroviteljstvom čikaške postojanke št. 2 JPO-SS; polovica dobtoka je namenjena za SANS. Resolucije " Postojanka št. 32 JPO-SS na južni strani čikaškeg* mesta je imela dne 1. maja zvečer sestanek, «združen z domačo zabavo. Ob tej priliki sta bili sprejeti resoluciji, ki sta bili priporočeni V siprejetje ob obhajan ju Slovenskega dneva. Obenem se je nabrala vsota v znesku po $37.50 za SANS in tud.i že poslana v ta urad. Vlagajte del svojega saslu-žka v vojne bonde. S tem pomagate vojnim naporom svoje dežele, ne da bi od svojih vlog ka) Itfubitr ' Pc>U>vani gospod in e pred^jettaiče: Naše rlcvenačko Narodno Viječe uzelo je sa velikem za-dovoljHinom krasni uspjeh vašega Kongresa na znanje, jer je u svim prave ima pokazao, da se vaše idejr i u pogledu sadašnjoefti i sa obzirom na bu-dufnost posvetna slažu m fca-da^ama, koje je naš kongres cbdržavan 5. i 6. studena. 1942 u Clevelandu nalo4io našemu vi ječa. U. re.V.ucijama, prihva^^nim na vaAem velikem arboru vidimo moguonost, da bi zajecbio učinili još jedan loorak, to jest, da bi poskušali oživotvoriti organ izaci ju, ko j a bi pred ameriškem javnooti i * pred njezi-nom vladom mogla govoriti «a buduču Jugoslaviju. Na žalost nisu bal svi Jugo-siaveni u ovoj remiji jedini u svojim idejama i zahtjevima; šo vin iza m, ko ji je našao utoči-šta u nekim poznatim grupama. ješ nije izmmro te smeta rariu za sho^gu na temelju «bflj-ske jednakoeti i zdra ve demokracije. Ali to nije rafelo*, da bi malaksaJi v borbi za jedini cilj, ko j i pruža svim južnim Slave nima epa* i ga ranči ju potpunog narod nog Života i kultu: nog razvitka. Nema na svijetiu naroda, koji ne bi ne« basavao na slične • poteškote, pa ne smijemo ni mi da «e plašimo zaprijeka, ne!g»o treba da podjemo od luč no putem, o ko-jem smo uvjereni, da vddi' u slobodu. ■■ Vi tražite autonomnu Hrvat-sku sa zajamčenem demokracij om ; mi se borimo tza ujedi-njenu autonomnu Slove ni ju sa čistim demokratskim institucijama. Vi hočete, da budu oslo-bodjena vaša brača od ttkdje tiranije; to hočemo 1 mf. Nu vi ne radite tza hrvatsku izobčijo. mi nečerno da izoliramo Sloveniju. Slobodna federalizo-vana i demokratska Jugoslavija cilj je i vama i nama. olje izratU^f, mi*li i os ječ a je srpakog naroda nego šoveni. koji bi htjeli r^z-jedinstvo z-bog svbjiih sebičnih aspiracija. Ta grupa se idejno slaže i • Vama in a nama i koliko je n»rtia poznato, spremna je za narod nu sarad-nju. Gospodi ne presjedniče, ja-mačno te slalete «a našim mišljenjem, da našt organizacije ne stniju tek po«tojati, nego da merajv raditf za ostvafanje svojih pnvednih eiljeva.vHaJ-važniji faktorji, u Ovoj «etri!ji drsada nfru bili bat odušev-Ijeni za naše posloVe. Oni nisu vidjeH ništa van nesloga i ne-brp|*ske izpade. Posli je Vašeg I našeig kongresa to a« je (Vone-ikle ipromijenllo, 'ali joštau ."vrlo de intazij« INUtth zemalja potreb i tt u interesu p^bjed«. V Ako km možemo pokazati, da su se» varali, sudeči «narod po nekim viktMrrm i intri^antima, ako iftožeitl^ «oipiti pred njfli, složni Juto^lvent sa jasnim programom, ako ih možemo u-vjeriti, da se I Hrvati i Srbi i Slovenci bere za slobodu i za ciljeve, koje su izrazili Roosevelt i Churchill na visokom mo-ru i u Cmablanki, koje je sijajno očrta o patpredsjednik Wallace u svojim iskrenim govorl-ma, ako im možemo dokazati, da je dovoljno e le m ene ta sa o^tvarenje Jugoslavije, koja oi brla sagradjena na jednakim načetima «kao što Sjcdinjene Države, mi >" Victor Gordon I>ennox. po- j demokracijo in fašizmom, ne- Glad v Srbiji ker je zmanjkalo v Srbiji vsega in živi velik del prebivalstva v največji bedi, je "premier"- general Nedič s svojo 4tvtado" odredil, da morajo prebivalci letos obdelati prav vsak košček zemlje. "Lani je bilo vsled homatij in pa menda vsled sabotaže obdelane v Srbiji manj zemlje kakor še kdaj prej v zadnjih j »to letih. Tako trdi Nedičev peljedehki minister. ... Kupujte vojne bonde in «namke. Ta vloge so varna, se obrestujejo in obenem a t pomagate svoji dešeii. ¿t »p t ^ n s • r. * . ' ; s i « ■ Kdor ieli prevteti zastopstvo ta nabiranje narointkov Pro/e- (srcu, prodajat» A m. drutinaki koledar brošure in knjige, naj piše wpr*TMitYti, ki bo postit* potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike Apeliramo, naj skušajo ob vsak\ ugodni priliki pridobivati naročnike (emu listu. Pravzaprav je dolšntst vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati ta svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuičtnot naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CALIFORNIA. CU*«U«»d: John Krebcl in Joseph ' , ♦ ■¿¿■C * . PmUm: Aaton Blsnich. O.kUnd Aaton Tomfti«. ¿m AnFrank Nossk. Is« Fnnciico: A. Leksan. mtifšftriL «fi"*> COLOItADO. Croitod Pueblo B«tt«: Ant. šlabošnik. CUT.Und: Jol Lever. Girard: John Kosin in John Bogatsjr. CUmmi Albins Kravsaja. Li«b*«-Power Point: Jacob Bericant PifMT Fork: Frank Zsvrftnik. W«rwn: JoS«ph Jet. Ludvijr Yoxey. Wabéafcvn im mkmlicmt Frank L. Tomüó, i o x. > ILLINOIS. Chicafo in okolica: Frank Blxjsk, Joseph Oblak, Ckss. Pogorslec. Pettr Verhoirnik, Frank 2sltl in John Rak. ta Salla hi okolic«: Anton Udorich. IpriatfloMt Josoytt Ovca In John Viršoti! Fr. nersteh. WaakoC«a.No. Ch>c«fo: M «rt In Jud nich. INDIANA fclialaat Iffnsr Spends!. IndianspoK*: Msry S tro J. KANSAS. Araiat Anton Shu Is r. Ai«i4U> John Shdlar. . Wost Mineral: John Msrolt. MICHIGAN. ¿ i ,» • »,* '«i . ' "* a' « * \f * Detroit: John fcornik. Uo Junko, Jo-Sfph K lar teh in John Plsehtsr. MINNEf CtTA. ■•kit Msx Marts. OM«kolha: Fimnk Klan. Duletk: John Kohl. Kit» John Teran in Jacob Kunstelj. MONTANA. East Helaaat Joncpk Mlhelirh. Klein: Pstor Yollar. Red Led vat K. Ertnoinik NEW JERSEY. Ellsaketkt Amslis Oblsk. NEW YOKIt. Gowand«. James Deklevs. OHIO. Akren-K*«morr Barberton Mike Ko- psch in Matt Moeaik. • B«.d«e^net im wkoKcat d«fseph Skmy ni John Vitos. PENNSYLVANIA. Aliq*irp«i tico. Smrekar. Bnr»ett»town Sloe«n: Joseph KrmsL Crafton-Moon Ram Jennie Jersla. CaaonabnrfStrabanet John Teréelj 4a Marko TeKavc. . Exporii J or. Brits. For«»» City i Anthony Dranler Jr. point Mario«I Tony Zupsnčič. Hermini«! Anton Zornik. Imperial: Frank Auriitin. Johnstown i« okoli««t Andrew Vi-drich, John Langerh«lc in Ilijs Búbalo. L« t robe: John tn Mary Fradel. Lawrence: Lonis Brits. Library: Nick Triller. M««d«wl«ndt: Martin Bsits. Park Hill - Coa«»«-sbt Frank Pod-Hoy. Sharon: Joseph Cvelbsr. Syfan: LoVrenC Ksriië. Tire Hill: Frsnk CvèUn. Potovalna xastopnlk* sa ProleUrca. Ameriški družinski koledar in Msj-aki Glas sa sapadno Penno Anton Zomik, Herminl», sa Cambria in Somerset okraj pa Frsnk Cte Un, TIr« Hill. F«. * i WASHINGTON. Seattle: LuCSS Debetjsk. t WEST VIRGINIA. Sur City « Lawrence Selsk. Tkssssf Lenhsrt Wcrdlnsk. WISCONSIN. . Milwaukee in W«at Allia: Louis Bar- v 1 Sheboygan: Frank Stih. Willard: Mike Krults. WYOMING. K«mat«r«r in ok süss t Anton Tratnik hi John If. Krsianik. ♦ Roek Spring*: Joha J«T0b.. ročevalec cikaških Daily News, nravi v depeši % dne 15. maja rz Londona, da je že vse dogovorjeno od februarja vem. Mus»solini, namesto da se bi ga kaznovalo, kot obljubljamo v propagandi, s*e naj teseli kam na zelo varenlcra j, bodisi v Južno Ameriko, alf kamor že, sa-vojska dinastija .'naj ostane, cerkev naj v Italiji dobi še več moli, stari ekenomski sirtetn (privatne svojine in ifckoričia-nja) naj ostane, novo vlado pa naj prevzame jo Angiiii in A-merSki "prijateljski" fašKi. ^ Torej "kvizlinfci", kar pomeni nadaljevanje darlanizma, s kakršnim fmo se v zavezniški do liti k i prvie postavili v velikem obsegu ob 4 okupiranju francoske Afrike. Omenjeni poročevalec v či-kaških Daily News meni. da bi bili za «zaveznike (to je, za a-meriško in angleško vlado) sprejemljivi seetavitj novi režim v Italiji fašisti maršal Ba- \ doglio. Caviglia, Mussoliniiev zet grof Ciano. ki je seda i njegov zastopnik pri papežu in brvši italijanski veleposlanik na angleškem dvoru; Dino Grand i. Vsi ti in še par du catov drugih vodilnih fašistov so oglašani za "naše prijatelje" in ako jih priznamo, bo sprememba v Italiji le v toliko, da bo odvrgla pronemško fašistično vlado in jo nadomestila s "prozavezniško" » fašistično vlado. Liberalni tiak kritizira Ves liberalni tiek v Ameriki, in tudi celo mnogi konservativni listi, ki so nasprotni fašizmu grajajo naš državni department, ker se jim zdi, da res noče v Italiji dnugega kakor spremembo i« Hitler j« naklonjene fašistične » vlade v nam naklonjeno fašistično vlado. To poudarja v uredniškem članku tudi dnevnik Chicago Sun z dne 16. lIMfl. "Mnoga poročila so zelo vznemirljiva" pravi člankar, ln ugotavlja, kako Vztrajno se množe vesti, da mislijo zavezniki na mesto Mussolinije-vega postaviti v Rimu enako reakcionaren režim, ki se bo od prejšnjega raizlikoval le v tem, da "bo držal z nami", namesto tt Berlinom ki Tokiom. Isti list izraža željo, da naj bi tajava Roosevelta in Churchilla, podana v Casablanci, veljala dobesedno — namreč, da se mora osiiče podati brezpogojno, ne pa da nam bi recimo premagana Italija narekovala, kakšen naj bo mir zanjo in njen imperij.* go tudi med socializmom. kapitalizmom in DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK mmvm k «»¿¡¿¡ca, a poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. i . Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri ispitu ta driavljan-stvo, vasbuje knjiiica ie v II. delu «ekaj važnih letnic ii sgodovine Ze-dinjenih drtav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo efcdtnjenih driav, Lincol-hbv govor v Gettysbuigu, Predsedniki ediajenih driav in Poedine driavc. Cena ltatf»ci jm samo SO centov • pcitnino vred. . Naročila sprejema: Knjigarno Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE.. CHICAGO, ILL. HHIItMllltti iT........* POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. cio 10. ure dopoldne, posto|a at-war markets," aunounced tb.U — Tha country's problem after the war may bo to control a boom ralker than to prove*! a depression. We have been thinking about that problem. And we have come to tha point of wondering what thia nation would be like with a boom that waa uncontrolled. Hiatory providea an example of tnat aort of thing in the period of cur-lency inflation in pre-Nazi Germany. Summed up in one word, the best description for an uncontrolled boom ia—BANG! Rang! goes the value of money. Hang! goe|r~the security of accumulated wealth, flhng! goes the insurance policies, bank accounts and bonds. When Germany had her uncontrolled boom, business was brisk—to use a quite inadequate word. People literally ran in teiror from the money tbey had and the money they got. No sooner did worker» receive their wages than off to the atore they ran with a pocketbook and a wheelbarrow—the wheelbarrow was to carry the money to market and the pocketbook was to bring the purchase back home. So great was the boom that people atood in linea for houra at a time— and the boom was so great that by the time thoae at the end of tbe.line reached the grocer'a counter prices weae double thoae paid by buyera who had arrived first. • Well, air, if controlling something like that ia going to be the country's pfter-war problem, then we'd all better pray for strength. For although the Commence Department economiata didn't use the nasty word, such a boom means inflation. But great ia the power of worda! And so the people just don't think of inflation at all when they read about the problem. Nor do they think about what is going to happen to them while that boom is being controlled. Another important factor is that booms can't be controlled without alao controlling people. And ao it will be—if a boom ia going to be placed under control—that the American people will have to be told all over again what they may spend and for what and when—and all that aort of thing. And, try as we have, we juat can't interpret the proceaa of that kind of control aa four freedoma, or even one freedom; not at last by time-honored yardstick for measuring freedom. The more we try to fincm., Pa.), chairman of House Appropriations Committee Unfortunately our fighting men can't elect their cwn spokesmen. They get little nt ws from home, and Technocracy, Inc., announces in its ■ current literature that it welcomes the participation of "all types of people," but "aliena, Asiatic», and politicians are barred." It seem» there has been some misunderstanding about thq treatment of anti-faectst prisoners in Spain. The Brooklyn Tablet clears it up. "No citlzeh of Rusaii," It reports, "is allowed to enjoy what prisoner» In Spain enjoy." rub-committee dealing with military matters. The »uhi to he »ought, 8nyder h»ve no means of «peaking directly aai? The Ku Klux Kton ia Watching?" Festung ¿uropa: In July, 1840, there were 484,000 radio» in Norway. There are now 7,100, all owned by Quisling party members and Naxi officials,.. Because he refused\ to surrender his seat on a «treet car to a Na«i officer, a Norwegian worker has been sentenced to two yeara In prlaon; fourteen pftaaenger* who te»-tifiad thiK the officer h»d behaved in a brutal and offensive manner were each j^ptenced to one month In prison. In 1M9 and 19^0 Germany'« birth rate was 20.4. per thousand; in V041 it was 18.8, and in 1942 it dropped» to 15,2. .. A large number of German worker» In Halle have been jailed for mingling with French worker» in the amf factory. Two wtimen who introduced French workers to their friend» h»ve been »entenced to »ix year» at hard labor. land would expel all Axis national«" and all refugees with very few exception«." Festurg Europa: A Cieeh waitress forty-one year» old has been aen-tenced to two yeara in prison for Inefficient service to a group of Nasi soldiers... Crime Is increasing la WORSE THAN EVIL Rationing of railroad passenger» travel woulf the dole knew all about callorlea ind minerals and vitamins? Are Americans not risking another era of flour-p»»te diet» unless they act now to make the mean» of life the property of all the people and—now, before the war end«— establish an order of abundance for use to replace the way of scarcity for profit? RAILROAD PROFITS ARE Iif 100 PER CENT Cla»» I railroads in the Southern states report that for the first three months of this year, after they have paid intere»t on their bond» and all other obligations, they had net profit» ^f $41,500.000, an Increane of almost 100 per cent over the same I••11 lotf l»*» yoar. The Chicago, Milwauke, St. Paul . an.I Pacific made a more.»pedicular showing. Ita profit« for the first three months of the year went over the $8,000,000 mark, an inerea«e of about 400 par cont over the same period in 1948. - Under-Cover Pressures The failure, of OPA head Prentiss Brown to enforce grade labeling of canned food, ia but one of a aeriea of ahameful administrative retreats on the anti-inflation front. ..... It ia ubvioua that there cannot be effective price control of these good* without grade labelift*. Though the Preaident has called for «^roll-back of prices to gepte.» ber level«, new meat ceilinga have been announced that mean a aub»tantial riae over exiating prkea; and the OPA haa' increaaed one price after another. Since the Preaident'e onjer, the price of corn has been rat»ed by ft cent» par bushel; and Food Adminiatrator Cheater DavfcT»»*« refuaed to put ceiling» on livestock and other farm product» affecting the cost of living. ' More than that, he ha» ordered di»continu»nce of the »chool-lunch and school-milk program, that benefita aome five million American children The direct prenaure» of bu»ineaa intere»ta and price-profiteera that have cauaed aome of these retreats are obvious. But lesa obvious, und more effective, have been the under-eover pressure« from the tory element in Congress. . , Among Ita firat acta, the present Congreaa aet up a number of "inveatigat-ing commitee«," each headed by the worat type of poll ^x and anti-New De*J reactionary, to harry and anieor the adminiatration. In addition to the notorioua Diea committee, there are the Cox com mittee to probe the FCC, the Smith committee to probe almost any agency it chooaea, and other committeea. These committeea have been working aecretly, and with little publicity ao far, to frighten government utmiuistratora into doing their will. They are aet on eliminating anything that amacka ef "aoeial reform"—which means almost anything that benefits the common people. For fear of Congreasional attack, many administrators are yielding again and again to thia reactionary pressure, which amounta to political blackmail. To "appease Congreaa," some of them even retreat before the anticipated pressure ia applied. To counteract theae aecret business and tory pressures, labor must apply the public preaaure of a storm of popular protest—not only to the administrator» directly reaponaible for betraying the public to appease the profiteer», but alao to Congreaa itaelf.—The CIO New». As 'Serene' as Benito Once again Gen. Franco has apoken aa the loyal aide of Der Fflhret . He haa conaiatently aided with the Axia. He haa proudly identified himself with ita purpoaea. The thriumph of ita Fascist New Order in our «rorld, he told us not many months ago, was inevitable. Gen. Franco was very sincere in thia hope. If fascism falls in Europe, he falls. That explains the insolence of hi» past language to America and Britain. It explain», equally, his current peace offensive. s A month ago Franco, alarmed by the tide of battle in Africa, as in Russia, waa glad to serve his German master by launching the offensive, thrcugh his foreign minister. He tendered an olive branch to America and iritain. It was summarily rejected. Now Franco himself has spoken forth. "We have arrived," states he, "at a so-called dead stop in the fight: no belligerent is strong enough to destroy his adversary." To which he adds the gem: "We who l*<>k on serenely judge it is madness to retard peace." In 'eed, Fraacisco! Your serenity in the light of Tunisia, we can well tiaagiae, all blit equal that of Musaolmi. And how right you are, from Jhe viewpoint of every Fasci»t, that it ia madness to retail peace. Germany's only hope today ia that a /'peace" drive and other diviaion. it» tactics can seperate the Allies and bring the war to a close with the German machine still intact or reparable. Its armies will fight hard to make the war as costly as possible for Britain and America. Meantime it» «atellitea will continue to send up "peace" ballon». Like Franco in hi» Sun-ajy speech. Hitler will continue to tell ua about the Rusaian meua e. He tvlll do these things in the hope that the toll of the war, plus the airen uf iuixea.se. plus the propaganda of the American red-baiting front, will rcb ua of oar will to carry through to the unconditional surrender of fascism, lie, and Franco, wage the peace offensive in the knowledge that totul .•ietory is oura for the fight wig." In serving the campaign Franco is logical, ol»o ridiculuos. The spectacle of this insolent little Hitler agent telling us that no one can win the war, when he "has just learned not merely of German defeat in Africa but of utter German rout there, involving the capture of no less than nx hcrrenvolk generals, is Franco at his funniest. It'» no use, Fr.uiciaco. The «live to unconditional surrender of the Axis is speeding, and it has no turning bock.—The Chicago Sun. SENATE APPROVES ANTI-STRIKE BILL Legislation Make* Uncle Sam Strikebreaker) Stiff Peaalties for Vielatione Hot and bothered by the brief coal miners' strike, the Senate on Wednesday, May 5, rushed through legislation designed to shackle all workers for the duration. The long-pigeonholed "Connally hill" to (Hitlaw strikes waa dusted off, brought ba k to .the floor, and after several days of bitter debate, «va» put over by a vote of f»:t to 16. Both Senator A then W. Berkley (Dein., Ky.), Adminiatration leader, ind Senator Charles L. McNary (Rep., Ore.), minority leader, pleaded for delay, but the bill's sponsor, Senator Tom Connally (Dem. Tex.), fought desperately to raihnud the measure through. Wheeler e Vaia Appeal/ Senator Burton K. Wheeler (Dem.. Mont.), also led a losing fight to refer the bill back to the Judiciary Committee for atudy, appealing to his coll< agues not to pasa auch legislation "juat bee uae great financial newspaper» of the country say we should." The bill call* for government »eix-ure of »trikebound properties, which wo61d.be returned to bosses after a walkout was amashed, thua making Uncle Sam No. 1 strikebreaker. Anyone who participatea in, or in any way aida a atrike daring government operation, would be aubjcct to a fine of up lo $5,000 and a yeor in jail or both. Liberate Anti-Fascists, Religious Leaders Urge NEW YORK. — Liberation of Spanish Republican Army veterans from concentration campa in North Africa has been asked by 427 Protestant bishop», clergymen, editor» and presidents of theological seminaries in a letter to President Roosevelt. Editor Kenneth Leslie of The Protestant, a non-denominational maritime, made public the letter May 4. The petition declines: "There can be no excuse for thJIbpen disregard of your command made nine days after the historic landing of American military forcea In North Africa Inat Novem%>er." It goea on to quote jRooaevelt'a order requesting "the liberation of all person» in North Africa who had »►een imprisoned because they oppos ed the efforts of the N.\*i» to dominate, the world." OF LIKE MIND "Mary," aaid a lady to her maid, don't like the look» of that man who called to »ee you last night" ' "Well, well,'* »aid Mary, "ain't It funny, ma'am? H« »aid th« same about you I" SHIPYARD WORKERS AGAIN SMASH RECORD Tarn Oat Vesea|a 1a April At Rata ef Mere Than Flee Dally America'» shipyard worker» have broken record», turning out 157 merchant »hips in April, more than five a day, the Maritime Cmrnntaion an nounce I jt bilantly thia week. Every montn thia year, the work era have been netting new high mark» and they «re now producing ahipa 1 a rate higher than the goal •ot for 1948, the eommUsion re-vealed. , In the firat four month» of 41, the »hipbuildera put moro v««»els into service than in nine month» of 1942. Henry Kaieor is «till leading the nation in »peed of production, the eoouaiaaion »aid.