.. «r&xnlkuV.

ptuùk 9*0»P*

Saturdajra,
PROSVETA
—	w c«a lu ta . . . _ . -----------•- -r ■ r _- ^ ^	,, , —	.
VKAB_XXY1L »w, ** ^TTT^g^r^' j'^rrf.'" CMouo, m, petek, 14. septembra (Sep. 14). W34
GLASILOSLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB
Uredniški tn upramllkl proatorli 8667 S. Lawndale Ava.
Off tea of Publication: 2667 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4904
ini preiskava v Wa
Fjiirssi
Srlii in trgovini z orožjem
Çîvom v Združenih drža-in i* J*
^korupcije na debelo. Kaj
VTk je odkrila najsmrd-1 jgmo mednarodnih in-
j odkrije, ko razgali ta raz-
business dogola! h enem tednu preiskave je Uvedel, da ameriške druž-g izdelovanje bojne opreme ¿jo mednarodni trust z an-|imi družbami, s katerimi grolirajo trg podmornikov Wni svetu in si delijo dobi-ds so te družbe podkupile i vrsto državnikov v repub-Južne Amerike, katerim pjlilt svoje ubijalsko bla-¡¿i so municijske družbe k razveljaviti odlok predala Roosevelta, s katerim prepovedal izvoz bojnega kriala v Bolivijo in Parag-[ki sta v vojni že dve leti; k družbe kontrolirajo pomike ameriške bojne morna-tod katere si lahko "izposo-f bojne ladje za reklamo g« blaga v tujih deželah; ji Sir Basil Zaharoff, miste-li Grk in multimilijonar, večji agent mednarodne trite s smrtjo.
led nadaljevanjem washing-ike preiskave bo svet nemo izvedel še tole, da eo kttrodni trgovci s smrtjo (o-ja in strelivom) razbili raz-Ktveno konferenco v Ženevi i neprenehoma netijo oboro-)konflikte v Južni in Sred* Ameriki, Aziji in Evropi., t bo izvedel, da je zaman vse ria vsi propaganda za traj-■ir, dokler je produkcija kp materiala v rokah med-Idnih privatnih kapitalu l ki delajo ogromne dobičke Nike vojne in s tem dobič-l lahko podkupijo diplomate ttavnike, ki napovedujejo »vojne! Zlobni obroč, ki liačetka ne konca!
Werna vojna v kapitalistič-l »vetu je business; ni več ikrino merilo moči in časti I ali onega naroda, s čimer •kovina odela roparska o-toja posameznih bukanir-prejšnjih dobah. To je ■»1 sam predsednik Wilson,
*	rekel, da je bila svetovna ■ komercialna vojna. Vse k v našem veku izza Napoto *> bile komercialne — za Jfo mednarodnih trgov, Pi » «irovin. Toda te ko-JtJ* vojne našega veka so »Wie, tako so drage, da
bankrotirajo zmago-
*	'n premaganca. Vidi: na vojna!
■"» »loj, ki profitira od mo-•n vojne, ho municijBki ma ki producirajo in pro-W> orodja za klanje — vsem ■Jvanim strankam. V in-Pkh magnatov je, da se
Accsptw tor mailing at jpecial rate of po.Uye provided for in aecUon 1108, Act of Oct. 3. 1017, authorised oa June 14. 1818.
™ ■ ' --—------------------- • ---- —,... ! --„_„
TRGOVINA S SMRTJO NAJBOLJ DOBIČKONOSNA!
Du Pontova družba atržila v vojnih letih za več ko milijardo dolarjev municije. To je pri-
älo na dan v senatni preiskavi
_ »
Washington, D. C., 14. sept.— Senatni odsek, ki preiskuje trgovino z bojnim materialom, je v sredo zaslišal Du Pontovo družbo, največjo in najbogatejšo trgovino s smrtjo v Združenih državah. Ta družba je v rokah ene same družine, treh bratov in bratranca: Pierre, Irene, Felix in Lam mot du Pont. Prvi je bil zaslišan Pierre.
Piere du Pont je povedal, da je njegova tvrdka—ki je stara že 132 let!—od leta 1914 do 1918 prodala zaveznikom in Združenim državam streliva za eno milijardo in 246 milijonov dolarjev. V štirih letih svetovne vojne je bil njen business 35-krat večji ko prej, Največ naročil so dobili iz Francije in zgraditi so morali nove tovarne. Največ dobička je bilo razdeljenega v dividen-dah, preostanek so pa investirali v povečanje industrije in v druga podjetja.
Du Pontova družina kontrolira eno Četrtino delnic pri General Motor Co. in pokupila je večji delež interesov pri družbah za kemikalije in barvila na podlagi nemških patentov, ki so bili zaseženi v teku vojne.
Predno so bili zaslišani du Pontje, se je preiskovalni odsek bavil z družbo Curtiss-Wright Export, ki izdeluje letala za armade. Pri tem zaslišanju je prišlo na dan, da si je ta družba mogla "izposoditi" vojaške pilote od ameriške armade, ki so v tujezemstvu demonstrirali pri poletih njene izdelke I
V teku zaslišanja je bil omenjen tudi bivši predsednik Hoover, ki je bil od omenjene družbe naprošen, naj pogosti avia-tične goste iz Chileja z namenom, da bodo naročili bojne aeroplane v Združenih državah nu-mesto v Angliji.
Komentarji
privatne municijske
trgovine
aubeartpUea^KU*	NUMBER 180
Kapitalisti se po* stavili po robu de-VJuvskemu odboru
Družba pravi, da je njegov odlok nezakonit. Njena akcija poslavlja odbor na preiskuftnjo
Buffalo, N. Y. — Houde En-gineering kompanija je narodnemu delavskemu odboru te dni sporočila, da ne sprejme njegovega odloka, v katerem je ukazal družbi, da se mora pogajati z delavsko unijo, za katero so se pri tovarniških volitvah izrekli delavci dva proti enemu.
Ta odlok vladnega delavskega odbora je bil prvi slučaj, v katerem se je izrekel za važen princip, ki je, da se mora manjšina podati večini.
Družba pravi, da je odlok delavskega odbora nezakonit, ker ji baje jemlje neke po sodiščih priznane pravice. Kakšne so te pravice, družba v odgovoru ne omenja, razvidno je pa, da se je delavskemu odboru pripravljena postaviti po robu tudi na sodidču.
S to akcijo je družba postavila delavski odbor na preiskuš-njo. Ce popusti in dovoli družbi odprto krAenje odloka, ne bo njegovo poslovanje vredno pi-škavega oreha. Je pa malo vrjetno, da bodo šli "newdea-lerji" s to zadevo pred soditte, Čeprav je velike važnosti za delavstvo in gre za važen princip.
De Valera urgiral Ligo, naj sprejme sovjete
Ženeva, 14. sept.—Eamon de Valera, predsednik vlade Svobodne države Irske, je včeraj apeliral na skupščino Lige narodov, naj ne odlaša predolgo s sprejetjem sovjetske Rusije v svojo sredo. De Valera meni, da se bo Rusija kmalu "civilizirala," ko bo v Ligi in bo dala Rusom versko svobodo.
Brazilija uničuje kavo
Rio de Janeiro, Brazilija. — Zadnji mesec je bilo v Braziliji uničenih nad en milijon vreč kave ali največja količina, odkar je vlada odredila uničeva nje tega sadeža leta 1931, da
neprenehoma oborožuje- PrePre*i Padec	Uničena
> a trviivino u i u-----: — I kava znaša toliko kolikor jo
trgovina s kanoni, gra-■J; ^nki, bojnimi ladjami finimi letali neprestano
¡¡¿torej preostaja? Tudi j*Ji »lepec lahko ottplje od-
.71 trajnega miru je, — (drobi privatna produk-l* lr*>vina z bojno opre-Mdo mora začeti. Za-' "J* začel» Amerika, ki se 7 nrtaklm jalovim Z»ktj bi ne bil r*k»j resničnega in '»kaj bi ameriftki bo imel pred sabo ^ katere razgali ae-ne odpravil t. "atrije za bojni r ' itenih državah? Mnja za kanone, K ' lx>jne ,a<*je itd. M , ''1 »trikten mono-kj ¡,<M lkor	še ob-
Nr^/ ta industrija 7 " ,ra «kdiatirati.
Amerika porabi v 15 mesecih.
fte ena mala ententa v Evropi
Ženeva, 14. sept.—Estonija Latvija (Utska) in Litva so včeraj podpisale po svojih dele gatih na skupščini Lige narodov pakt, na temelju katerega bodo med sel)oj scKielovale p<» zgledu male entente (Cehoslovakije Jugoslavije in Rumunlje).
Poljska ae upira Ligi narodov
Ženeva, 14. sept. — Poljsk zunanji minister Jos. Beck je danes izjavil na skupščini U ge narodov, da Poljska ne bo več dovolila Ligi kontrole nad svojimi rasnimi manjšinami Ta izjava je povzročila veliko senzacijo med delegati
Vojni je treba populiti zobe privatnega profita in potem bo manj In manj potrebna, dokler končno ne izgine popolnoma
Za uboje stavkarjev ao odgovorni bossi
New York. — Za pobijanje tekstilnih stavkarjev ni odgovoren nihče drugi ko tovarnarji, ki vsekrižem oborožuje jo de* putlje, pravi C. F. Hughes, Žur-nalist New York Ti mesa, v svoji koloni The Merchants' Point of View.
"Ubiti in ranjeni so skoraj zključno stavkarji," pravi flughes, "in nepristranski opazovalec pride do zaključka, da eži odgovornost za to v lahkomiselnem oboroževanju posebnih deputijev". S temi besedami je Hughes komentiral trditev tekstilnih bossov, ki hočejo naprtiti nemire v tekstilni stavki na pleča organiziranih de-avcev.
Stavkarji užugall milico na fronti v Rhode Islandu!
MRZLICA TRESE ANERIŠKI
BUSINESS
Industrijske aktivnosti se bližajo najnižji točki v petletni krizi. Serum "novega deals'* ne deluje
Državne oborožene sile ne zadontujejo več in pri&el je klic po federalni armadi. Governer je «klical legislaturo k zasedanju, da mu dovoli povečanje domačih čet. Na stotine ranjenih in mnogo jih umira. Kna tekstilna družba se je že podala; stavka Ae vedno narašča
New York. — (FP) — Barometer ameriškega biznisa zadnje čase stalno pada, Čeprav je imela dežela to poletje rekordno vročino. 1. septembra je bil le deset odstotkov nad najnižjo točko v petih letih depresije, če je verjeti bizniškemu indeksu New York Timesa, ki je navadno prilično zanesljiv.
V tednu, ki se je končal 1. septembra, je znašal železniški promet, produkcija jekla, avtov, elektrike, lesa ln bombažnega blaga skupno 76 odstoktov od "normale".
Aktivnosti v teh industrijah so dosegle najnižjo točko ob nastopu Hooseveltove administracije. Njih indeks je tiste čase padel na 66%. Lansko poletje se je zvišal na 98%, na-'kar je v novembru drastično padel. Zdaj znaša 75% ali le pet odstotkov več ko v začetku leta 1933, ob zaključku Hoover-jeve administracije.
In položaj v teh glavnih industrijah je dobro merilo go-«podarskega stanja v deželi. Razni "ekonomi" so spomladi napovedovali izboljšanje na jasen. Jesen je zdaj tu, a o kakem izboljšanju v industrijah in trgovini ni nobenega sluha. Položaj je podoben obeAencu, ki ima vrv le toliko nategnjeno, da
ClmliRd dobi prvi sta-novanjski projtkt
Vlada spremeni alumekl predel v čedno stanovanjsko kolonijo
Tekstilni boss na jaga klonil pred unijo
Podpisal je pogodbo in se pobotal h stavkarji; prva unljska zmaga
Grover. N. C. — (FP) — Delavci pri Minette Mili kompani-ji so izvojevali prvo zmago v sedanji tekstilni stavki, ki je med največjimi stavkami v zgodovini Amerike. Družba sije pobotala z njimi in j»odpisa-la pogodbo, ki določa zaprto delavnico, "check-off" ali odtegnitev unijskih prispevkov, o-semurnik in pet dni delu na teden ter 30c minimalne plače.
Pogodba tudi določa, da v slučaju, če unija na splošno pribori boljše pogoje v tej stavki, postanejo taki pogoji avtomatično del te pogodbe.
Cleveland. O. — Zvezna star novanjska korporacija si je izbrala Cleveland za prvo mesto, kjer bo pričela graditi stanovanja za delavske "sloje. Na vzhodni strani mesta, par milj od PublijLSquara (središča), je prevzela večji kos "sJumskegu" sveta, kjer zgradi 790 stanovanj.
Skupni stroški tega projekta so preračunani na tri milijone. Od te vsote bo šlo približno $7()0,00() za nakup zemljišč, listalo pa za podiranje starih poslopij in gradnjo novih stanovanj. Investicije za vsako stanovanje bodo znašale nekaj manj ko štiri tisočake, kar pomeni, da je projekt namenjen delavskim družinam s srednjo plačo.
Vlada je pokupila več blokov zemljišč med Central in Cedar ave. in E. 30 ter E. 24. ceato, skupaj nad 120 parcel. 8 približno tri četrtinami lastnikov parcel se je pobotala brez sodnega postopanja, za ostala zemljišča bo določila cene pa posebna porota, ki je že pričela zasedanje.
Kazen knjižnice in par drugih javnih poslopij bo vlada podrla vsa drugu poslopja, m<>d
njimi več tovarn, In jih |>ozi-se ne zaduši, vendar pa ni iz- dula s čednimi stanovanjskimi gledov, do se reši iz zanke. i hišami. Pozidala bo le 35% Velebizniški kritiki "novega 'proatora, ostalo bo pa spreme-deala" očitajo administraciji, niI» v vrtm'e in otroška igrišča, da s svojimi "radikalnimi" u- Skozi kolonijo bo šla le ena ce-krepi le davi ameriški biznis, ki	bodo »Po-
mora za prost razmah imeti popolno svobodo.
V svoji kritiki so le v toliko
S podiranjem starih poslopij se bo pričelo takoj, ko hitro oddajo v Washingtonu kontrakto
pravilni, ker se kapitalizem res na ponudbe, takoj za očlšče ne more svobodno gibati, ako njem prostora bodo pa pričeli z ga ima vlada v večji meri na gradnjo stanovanj.
uzdi. Njih kritika je pa popolnoma zgrešena, ker povsem ignorira dejstvo, da je Hoover-jeva administracija dula ameriškemu biznisu popolno svobodo, toda po treh letih in pol krize je padel skoraj crknjen v naročje "novih dealerjev".
Ce ga se tudi sedaj trese mrzlica, je to le dokaz, da tudi Kooseveltovn medicina za "poboljšan je" kapitalizma ne deluje in ne bo delovala. Sedanji sistem je namreč preživel svojo dobo in ga je nemogoče držati krepkega z raznimi serumi, ki
To je prvi stanovanjski projekt "novih dealerjev". Poru-Aenega 1k> le košč<* slumskega predela v Clevelandu, ki v tem ozlru sllči vse ostalim ameriškim velemestom.
Nawvoriko delmlvo za tekstilne stavkarie
Unije upajo zbrati več atotiaoč dolarjev za tekni lino atavko
New York. — (FP) — .Orga-
mu le podaljšujejo bolezen in nizlrano delavstvo v tem me-
ustvarjajo nove komplikaeije.
V par mesecih bo že |>et let, odkar je počil ameriški kapitalizem. Nad tri leta ga ni nihče zdravil in je akoraj poginil. Roosirveltova administracija mu aervira raznih medicin, ampak je le toliko uspela, da ga je o-
stu j«' |H>dvzelo akcijo, da podpre tekstilno stavko čimbolj efektivno. Zbirati Je pričelo velik Htavkovni sklad, o katerem upajo, da Is» dosegel več
stotin« s'akov.
Harno International Indies Garment Workers unija bo
niti ne znamenja o definitiv«
Sporazum tudi kreira skup ni adbOT za reševanje vseh pri tožb in sporov. V tem odboru( nem izboljšanju.
imata unija in družba enako.	-
zastopstvo. Brez tehtnega vzro-|	Strela udarila v dve člkaškl
ka ne sme družba odsloviti no-	rerkvl
benega delavca. Ce U» stori in j	('hicago.--Mt'<l veliko nevihto
hranila pri življenju. O kakem 1 skušala zbrati med svojim član-kontu krize ni nol>enega sluha, 'atvom $100,000. Pričakuje ae,
da bo večjo vxoto pris|H*vala tudi Amalgamated ('lothing Workers unija, katere glavni odlior je bil pokliran k za*4*da-nju in ki- Iki v tfellkl m#*rl pečal z vprašanjem tekstilne stavke.
pod vodstvom o*rednJi«ga aveta tekatllne unije v New
ae pozneje dokaže, da Je bila v Mri.(j(, zv<*čer Je strHa ubila odslovitev neupravičena, mora 22-letnega mladeniča in udarila
uposliti odslovljenca In mu pla-j v dv« cerkvi, Ir^aicer v katoliško I Yorku Je bil organiziran provl-čatl vso izgubljeno mezdo. 1 jn hiteraneko—kakor da bi Ho»(gorilni odbor /a podpiranj«
Pogodba zabranjuje tudi vsa- ^ pokazati, da ne pozna nobe-ko stavko ali izpor, "dokler *« ne izrabijo vsa sredstva za mirno poravnavo spora."
V tej stavki j« to prva kapitulacija s strani kakšm gs pod-
ne razlike. Katoliški cerkvi sv. Paškala, 6150 Irving Park blvd., je strela odbila križ t zvonika in luteranakl v Oak Parku Je od-krhnila dimnik. Ubiti mladenič, jetja Po"podpisu pogodbe so1 ki J* iskal zavetja pod drevesom ae delavci pri tej družbi vrnili ob ulici. Je bil Ihomas Komami
na delo.
i % Ki v er («rovu.
tekstilnih atavkarjrv. Y trm odboru ao zastopane skopaj va* unije in socialistična stranka, ki je t k mudila tekstilni uniji popolno aodelovanj*. Ontralna delavska unija pa ima v pror«» su organiziranje atalnega odbora, ki prevzel delo provl-44 ričn* ga ihWhiiu.
Providence. K. I., 14. sept. — Eden stavkar je bil danes ustreljen in drugi, ki je bil včeraj težko ranjen, je umrl v Woon-socketu. Sedem stavkarjev je bilo težko ranjenih. Governer Green je danes apeliral na A-meriško legijo, naj pomaga državni milici poloviti vse znane kontuniate v državi Khode Islandu.
Providence, R. 1., 14. sept.— Governer Green je danes zjutraj izdal proklamacljo za sklicanje državne zbornice k Izrednemu zasedanju. Zbornica se ima sni-ti opoldne ln governerjev načrt je, da mu dovoli večjo vsoto denarja za povečanje državne policije in druge nujnostne na-redbe.
Woonsockat, K. I., 14. sept.— Tukajšnji policijski komisar j« danes zjutraj apeliral na governerja Greena, naj hitro Izposlu-je federalno vojaško pomoč, kajti njegove domače čete so brez moči proti stavkarjem. Tekstilni stavkarji, katerih je čez H000, so pognali v beg vso domačo iHilIcljo in 200 državnih miličnikov. Komisar zaključuje: "Absolutno je potrebno, da dobimo i>omoč, drugače poginemo!"
Woonaocket. R. I., 14. sept.— Tukajšnji tekstilni stavkarji so v prejšnji noči dobili rajonske tovarne in mesto |tod svojo kontrolo. Miličniki, ki a# oddali salvo za salvo strelov v stavkar-ske množice in jih na stotine ranili—trije stavkarji so smrtno ranjeni—so se morali umakniti. Štirje miličniki leže v bolnišnici težko ranjeni.
Providence, R. I.. 14. sept.— Silni izgredi, kakršnih država Khode Istand še ni videla, se nadaljujejo v vseh središčih tekstilne industrije. Vsa državna milica, okrog 2000 mož, je mobilizirana., vendar ne more vaemu kaj, ker Je njena moč preveč raztresena. Okrog 150 miličnikov in deputijev Je že v bolnišnicah.
V «aylesvlllu lu Central Fall-su se spopadi nadaljujejo In število ranjenih in od plina obolelih stavkarjev ter ostalih civilistov sega že v stotin«. Stavkarji ao se včeraj (»opoldne oddahnili, ko je vojakom zmanjkalo plinskih.,, Immb. Pokopališče Moshasuck v bližini tovarn Je docela razdejano; val nagrobni kamni ao pre-vrnjeni ali razbiti, kajti bojeval-ci so jih |»omilili za munlcijo.
Vsa prizadeta mesta—Hayes-vllle, Central Falls, Woonaocket, Pawtucket itd. so parallzirana že tri dni. ftole In prodajalnic« ao zaprte ln prebivalci so |sil>eg-nili drugam, kolikor Jih nI udeleženih v stavkovni armadi. Materialna škoda V Mi mestih J« ogromna,
Washington, I). ( ., 14. aept. —Prva zmaga tekstilne unija je prišla včeraj v New Hedfordu, Masa., kjer J«- Rayon Weavers, Inc. kapitulirala pred atavkarjl in podpisala |»ogodl»o z unijo. Družba je sprejela vse zahteva unije in dala delavcem |>etdn«V-Mik po šeat ur (M0 ur V tednu) in sledečo mezdno leatvico: pre-pnaitim delavcem $13, nai»ol izurjenim $ I H, izurjenim $22 60 In najbolj izurjenim $.'10 na teden.
Rooaeveltov (»oaredovalni od-bor Je odšel na "počitnice." Opustil je za enkrat vsak po-akua, da pridobi tekstilne druž-lie za raze<iditt*.
i leveland. O., 14 aept—Od 1700 delavcev v tukajšnji tovarni Induatrial Hayon korporacij« jih J« včeraj H7 odatotkov od-glaaovalo za uta* ko iz aimpatlj s tekstilnimi dvlavci.
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
«LASIIO IK LA»TNI*A SU>V«MSaS
NABODNE PODPOBN« JEDNOT*
Orean
•r aa4 NaUaaal
tfca HW».
Marlataa: « MruUr* drteva (lava. Cki-ío K.na*. MW ». Wto. *•«• •• »•« Ma II tu u t.irt M. - Chim00 i. CUara
r M a «I« W«. f'1 » H I**: »
armttva WOO.
HuUcni't""» raUa :
for tka Ualtrt SUUa
(r.en»t C'btracol and laart. M M aar faar. «iraca art C»aa»o |7 M pef »»»(, t°r**n
tounlrU* |».M p*r rmr
(>M ogUaor I* d,*v»«ru. -ÂaàwV W
«T» iMiu.
Advertising rata» on »rrifU wlU »u* »>• rrturn.
umaiil Mm»-
Na»lo* «. »»*
NU «
kar Ima ailfc pgOHVKTA L« ándala A »a- C
llll.aU.
IM
(»tum » okraju,	•>» »-rlwar <A««a* il. pala. -	^
man). da »am i» •	l*nl
».rota m*. Poaovlla	J» pravodaaao
um IM »a
(Uto moni |»oUkU
Glasovi iz ñ¡a$e
Zanimive toktke Is nunrfh k*»Js*
Domač drobiž
Nesreča jugoslovanskega konzula
Chicago. — Jugoslovanski konzul Vladimir Vukmirovič se je ponesrečil v sredo zvečer v avtu blizu ogla Columbus in Sedme ulice v Grant parku. Odpeljali so ga v bolnišnico z zlomljeno nogo. Drugi, ki so bili bolj ali manj pobiti pri tej nesreči, so: Walter Proach ln njegova Žena Jelena, Paul Vidovič iu Peter Burič iz Chisholma, Mirni.
fte ena avlna nesreča
Chicago. — John Mežnaršič, njegova ±ena in dva otroka — vsa družina — so se težko pobili v avtu, s katerim so se zadnjo nedeljo vračali iz La Salla v Chicago in trčili z nekim avto-trukom. Oče je pttolčen po vsem telesu, mati ima zlomljeno nogo in otroka sta tudi resno poškodovana. Rojak Žvokelj, ki se je vozil z njimi, Je pa bil k sreči le lahko pobit.
Fant se je zadufiil
Cleveland. — Frank Zaluznik, star 21 let in doma iz Zlatopo-Ija pri Cešnjicah na Gorenjskem, je bil zadnji pondeljek najden mrtev v domači garaži. Zadušili so ga strupeni plini iz motorja. Zjutraj je rekel sestri, da se tisti dan odpelje avtom na razstavo v Chicago, zvečer so ga pa našli v garaži mrtvega. V Ameriki je bil 13 let in tu zapušča brata in dve sestri, v Girardu, Kans. pa starše ln strica. Bil je član društva št. £01 SNPJ.
Nov grob v Minnesotl
Chisholm, Minn. — Nagle smrti je umrl Anton Novak, doma iz Laz pri Kibnici. V A-meriki zapušča ženo, pet pastor kov iu štiri brate, v Kanadi drugega brata, v starem kraju pa mater.
Brczp<MMtlno*t narašča v Detroit u
Detroit. — Kakor poroča tr gov ska zbornica, je brezpoael nost v tem mestu narasla za 11 V' v zadnjih dveh tednih av gusta.
Glasovi iz naselbin
"Narodna'* Igra osvaja tudi Detroit
Detroit, Mich. — Pikniki in izleti za to poletje so za nami. Nastopili ho lepi pa tudi deževni dnevi jesenske sezone. Marsikdo si želi razvedrila vsaj ob sobotah in nedeljah. In človek ne ve, kam bi se djal.
Slednje naj ne dela nikomur preglavice: SNI) ima svoj prostor zelo lepo urejenega za ba-lincanje, v notranjih prostorih pa za zabavo in razvedrilo. Kakor nem slišal, se tnalo balin-carji lahko zabavali s kosanjem tudi ob večerih, ker bo proator razsvetljen
Posebno za to soboto in nedeljo s<> olteta velika živahmsit pri SNI», kamor prihaja že veliko rojakov x ženami in otroki. To
Vtisi z X. zbora JSZ
West Allis, Wla.—Ko sem se
vrnil iz Clevelanda, so me sodru-gl, prijatelji in znanci vprašali, kako je bilo v Clevelandu na zborovanju, "kako se ti je do-padlo Um" itd. Zato sem se odločil, da podam javnosti svoje vtise, zahvalo in priznanje tistim, ki priznanje zaslutijo.
Ko se piše vtise z delavskega stališča, je treba paziti, da ae poda nepristranska slika o razmerah v dotičnem kraju, ne pa napraviti iz vtisov navadno hva-llsanje ali pretiravanje, kot je v navadi pri meščanih.
JDa so si elevelandski sodrugi in sotrudniki za časa X. rednega zbora JSZ zaslužili priznanje, o tem ne sme biti ugovora, irt to v polni meri. Nikdar niti od daJeč si nisem mislil, da bomo zastopniki X. rednega zbora tako gostoljubno ln prijazno sprejeti in postrežem v vseh ozirih.
Poleg tega, da so marljivi sodrugi in sodružice imeli polne roke dela s pripravami za zbor, stanovanja in vse, kar je v «vezi tem, so se potrudili, da so priredili tudi tako zelo obiskani n ttobro uspeli banket in koncert. Na banketu je bila postrežba prvovrstna, v tem gre seveda prvo priznanje marljivim sodružicam, ki so skrbele, da ni gostom ničesar manjkalo.
Naslednji dan, to je v nedeljo, 2. sept., se je vršil koncert, na kdterem je bila obilna udeležba. Izvajale so se pevske in godbene točke in Imeli par govorov. Pri petju, kakor pri godbi, se je pokazalo, da imajo mnogo zmožnih ln sposobnih moči za glasbo, v tem oziru jim je tudi bodočnost zajamčena, da bodo ime-i priliko slišati še mnogo lepih, ubranih komadov od teh pevskih zborov in go<|be.
Vsaka naselbina Ima med drugim tudi kakšno "specialite-to," tako tudi elevelandska ni brez nje. Poleg tega, da imajo elevelandski sodrugi in sodružice polne roke dela v boji proti izkoriščevalcem in požrešnim kapitalistom, in s prosvetnim delom med svojimi sotrpini, imajo povrhu tega še v svoji sredini zagrizeno starokrajsko klerikalno reakcijo, ki je ob vsaki priložnosti pripravljena ovirati delo na prosvetnem in političnem polju naših vrlih sodru guv in sodru žic.
Kljub oviranju, mržnji ln bla tenju n ap r e d n i h elementov, kljub mešetarjenju s soho I.
Clevelandu, ko sem se nudU med njimi, posebno družini Anton Candek, pri kateri sem stanoval, družinama F. tfayny in Gotfanc za postrežbo, naklonjenost in razkazanje zadružine prodajalne in slovenskih domov. Sodri&a Kolariča pa prosim, da mi oprosti, ker se njegovemu prijaznemu povabilu nisem mogel odzvati, ker nI čas dopoičal
Frank Candek.
z marsikatero tm društveno ljenje.
V naselbini kva, pač pu
t r*-r
večjo z ozirom in socialno živ-
Cankarja in romanju v Rim po blagoslov za KSKJ, so napredni rojaki v Clevelandu aktivni, in to ne samo na prosvetnem in političnem polju, temveč se uikjstvujejo tudi na gospodarskim polju, se vežbajo in vspo-sobljajo za vse, kar je zavednemu delafeu potrebno in za obstoj novi pravičnejši človeški družbi. Da je temu tako, sem se imel priliko sam prepričati, ko sta me sodruga F. Hayny in Gdgjanc peljala po mestu ter mi razkazala zadružne prodajalne in vse slovenske domove.- Vse tri zadružne prodajalne so precej lične, na tapem prostoru in odgovarjajo sanitarnim in dru gim potrebam sedanjega časa
Vse te ustanova: prosvetne, politične ln gospodarske, ki sc zg|ajene za pospeševanje kultur-m#a dela ln za sploftno blaginjo vsSga prebivalstva, ao v rokah le erm skupine marljivih, zavednih delavcev, katerim je izboljšanje delavskih razmer v resnici pri sr*i. Vse delo odpade na njih rame, «ločim Je, kot povso«! dru-god. velika večina Indlferentna, kateri ni prav nič mar kam nas |khh»IJc zavoženo ln bankrotirano kapitalistično gospodarstvo.
Tretja skupina bi najraje vi dela. da se kolo napredka ustavi, od nosno, da te ves napredek požene nazaj v srednji vek, "kjer grmade svete so forele in kjer so se čarovnice žgale." Te vifte ljudi se dobi povsod, toda
Z osme konvencije 8DZ Girard, O.—Na 1 seji dpe 11.
sept, popoldne je bilo sklenjeno, da se vse nagrade pri SDZ izplačujejo v gotovini, fn sicer šest mesecev po sprejemu.
Peta seja ae otvori dne 12. septembra točno ob 8. zjutraj. Prečitajo se številke zboroval-cev. Navzoči so vsi. Zapisnik 4. seje se sprejme z malimi popravki, nakar se preide na pravila in točko o glavnem blagajniku. Vn&ifte se daljša debata, ali naj bo gl. blagajnik stalno nastavljen v gl uradn alj naj bo kot seda}, sam zafce. Sklenjeno, da ostane po staifem.
Točka "glavni zapisnikar." Po obširni razpravi se Sklene, da bodoči zapisnikar je obenem tudi pomožni tajnik, stalno uslužben v gl. uradu. V ta urad se priporoča mlado moč.
Sklenjeno, da po 1. januarju 1035 se 30% preostalega ases-menta in plačil nalaga v ¿vezne bonde.
Šesta ali popoldanska seja 12. sept. se suspendira zato, (Sta si jelegacija ogleda strojarno Ohio Leather Co., kjer dela največ Slovencev, da se delegacija da likati in pa zato, ker se zvečer vrši bariket v počast delegatom, ki ga aranžira družtvo St. 42 SDZ.
Prošli pondeljek, prvi dan zborovanja, se je zvečer delegacija udeležila banketa ali večer je in končerta v bližnji slovenski naselbini Niles. To priredi tev je oskrbelo ondotno zvezino društvo št. 43. Postrežba izvrstna. Delegacija si je ob tej priliki ogledala razne zanimivostih mestu, spomenike in 'podobno. Istočasno je mesto Niles slavilo svojo 100-letnlco iri' je bilo oblečeno v gala obleki. Delegacijo in navzoče občinstvo je pozdravil mestni Župan in mestni uradniki. Ta večer ostane delegaciji v prijetnem spominu.
Delegacija je zelo zadovoljna s sprejemom ln gostoljubnostjo, ki ga ji nudi girardska sloven ska naselbina. Posebno se pohvalno izraža o spretnih kuharicah, ki delegacijo vsak dan tako izvrstno pogostijo in pa o nizk ceni. Večina delegacije obeduje v Slovenskem narodnem domu.
Na konvenciji sami še vedno prevladuje red in mir. Topovi granate, tanki in strojnice poči vajo in čakajo za primeren čas Bloki «o še nevidni in navidez izgleda, da ne pride do kakžne bunc. Bomo videli jutri in po-jutrišnjim, je rekel ongavl Ju rij.
Podpisani poročevalec se počuti dobro. Rojake v tej našel binl večinoma vse pozna; so pri jazni in zelo postrežljlvl. Pozna iih že prošlih 17 let. V teh letih je obiskal girardsko in bliž ije slovenske naselbine približno 21 krat in vedno je bil dobrodošel — čeravno pobira denar Tudi delegacija mu je po večin znana. Mrs. Dobrovolčevi želim, da se čim prej pozdravil
Anton Janlravlch, poročevalec.
nolxit«) bomo imeli poleg balin-«anja tudi domači» zabavo, kjerl	j«p^)* ¿osebej osr*
lw»m>«i i>eli, -m vrt• Ii in gostili. Navadno ne dof>ro zabavajo posebno ženske.
V tem prostoru zborujeta tudi dve društvi SNIM. ki sta del-
ničarja ?*NI>. Odbor Doma v«. _
bi rojake, da se udeMtujejo teh' ¿j sobotnih in nedelj.kih tabnv.
Na programu	^artnr
igre in kontesti za dobitke.
A. Jarra.
West
S poneta vem?lice S. D. v Newtonu In dmgo Johnstonn. Pa. — Na d lav-ski praznik sc naa je zbrala mala družba, ki je napravila izlet z avtom (ne a požarno hrambo)
ni opaziti eer-stojita kot dve največji stavbi dva domova. Eden nemški, ki ga lastuje svobodomiselno druitvo "Kranken und sterbe Kasse", v katerem ima svoj sedež tudi njih pevski zbor "Liederkranz", ki ima iz-borne pevdke moči In odlikuje zlasti v delavskih pesmih. Drugi je Slovenski dom, ki je za to naselbino pravi kolos. V tem poslopju je bila prej ljudska šola, ki pa so ga Slovenci kupili in preuredili na zelo pripraven način za svoje druÄtveno in kùl-tuïno iftvljenjè. V tem prostoru se je mnogo let nahajala njih zadružna prodajalna, ki je dobro uspevala, zlasti dokler jo ie vodil znani John Langerholc, ti pa se je pred nekaj leti preselil v Johnstown. Poleg gostilniških in stanovanjskih prostorov se na vrhu nahaja precej velika ih prostorna dvorana s priličnim gledališkim o-drom, ki jim pogosto služi za razne nastope v igrah, petju t<i, kamor rado zahaja ljudstvo in po navadi napolni dvorano.
Na Labor day so zopet imeli izvrstno prireditev z obširnim sporedom, pri katerem je sode-oval izvrsten tamburaški zbor iz IConessena, Pa. (Ta zbor je rpenda nekak odsek dru&£va 506 SNPJ.) Izvajal je težke koncertne komade s fino dovršenostjo. (Zame je eden najboljših zborov kolikor sem jih dosedaj slišal.) Domače pevsko 4fuétvo "Smarnica", pri kate-rgffi še vedno sodeluje mnogo nä^ih starih Članov, nam je podajo nekaj slovenskih pesmi— 0 mraku, Slovenec sem, Pogled v nedolžno oko itd. Dvakrat je nastopil nemški pevski zbor Liederkranz", ki je izvajal ne-
> težkih skladb s skoro dovršeno fineso. Zlasti zadnja pesem, ki je nekakšen venček de-avskih pesmi, v katerem se ob toncu zliva iz Marseljeze v In-ternacionalo, je ljudstvo zadi-vlja, zakar je pevce nagradilo sJ$plim aplavzom.
Po petju me je posval br. Jože Zorko, ki je vodil program, da občinstvu spregovorim par besed o delavskem prazniku, kar sem po možnosti ustregel.
Nato je bila predvajana tri-dejanka "Andrej in njegovi grehi", ki so jo uprizorili dile-tantje iz Exporta, Pa., in ki jo je režiral Ben Willig. Igra je gotovo vzela mnogo truda, pred-no so ae vsposobili za nastop. Poleg humorja je dramatizirana na podlagi mnogih žalostnih dogodkov, ki so se in se še odigravajo med lakomnimi posestniki, ki imajo vedno pred očmi kako bi svoja posestva in bogastvo povečali na škodo drugih, kar jih končno dovede do umorov in samomorov. Dile-tantje iz Exporta so po večini hrvatske narodnosti in tem bolj zaslužijo pohvalo, ker so igro zelo dobro uprizorili v pravi slovenski izgovarjavl. Ljudstvo, mlado in staro, je ves čas dolgega programa pozorno sledilo vsem prizorom in se zadržalo precej mirno, kar je dokaz dobre discipline, ki diči malo slovensko naselbina
Med navzočimi je bilo opaziti mnogo ljudi iz zunanjih naselbin. Prišel sem v dotiko z mojim ožjim rojakom in sosedom v starem kraju, ki ga nisem videl 32 let. Spoznala sva se slučajno — po domačem narečju.
Po programu se je zvečer vršil ples, prt katerem ima "glavno besedo" mladina, kar nas je bilo starejših, smo si izbraH spodnje prostore, kjer se šopiri Gambrinus. Gostoljubnosti v naselbini je skoro M
—Padaratad Picturaa.
Mary Mooney, mati glasovite ga delavskega jetnika Toma Mooney ja, ki je umrla zadnje dni v starosti 85 let. Vsa ta leta, odkar je njen sin v zaporu, se je borila za njegovo svobodo in tik pred smrtjo je agitirala za Upton Sinclairja v Califor-nijt
klasičnih pesmi s fino dovršenostjo; še celo France Podboy jih je pohvalil, ki sicer nima navade. Ljudstvo je bilo dobre volje in zdi se, da prihaja boljši sporazum med nas, česar bi bilo zelo želeti. Klub zboruje sedaj v Slov. del. domu na Moxhamu vsako 3. nedeljo mesecu.
Slovenski pevski zbor "Jugoslavija" je že pred nekaj leti prenehal s petjem. Nastala je nekaka letargija v zboru, ki jo je kriza še povečala, zato se čuti v naselbini nekaka praznota Naselbina, kot je Moxham svojim udobnim Domom, bi ne smela biti brez svojega pevskega zbora. Imamo prilično dobro godbo na pihala, kateri je duša požrtvovalni br. Jože Ro-gel že nad dvajset let. Priznati je treba, da za vzdrževanje ta kih kulturnih ustanov je treba mnogo požrtvovanja, vendar ako je dobra volja, bi se to za moglo vseeno premostiti, zadnjem času se mnogokrat sli ši želja, da se naj pevski zbor zopet obudi in umestno bi bilo da se merodajni krogi oziroma bivži člani dogovore za sesta nek in posvetovanje za njegovo obnovitev. Več mladih deklet in fantov je izrazilo željo, da bi se radi poučevali v petju, slovenskem in angleškem jezi ku. Brez dvoma bi zavladalo zopet veselje in zanimanje do umetnega petja. Načrt za pra vila bi moral biti usmerjen smislu načel Slov. del. doma, to je na popolni svobodomiselni podlagi, kar bi preprečevalo vsako intrigarstvo političnih in verskih Štrabarjev in služilo le poveličanstvu lepih delavski narodnih in umetnih pesmi slovenskem in angleškem jeziku
Slov. del. dom se polagoma predeluje v notranjščini, zbor "Jugoslavija" je solastnik iste ga, poleg tega ima mnogo ohra njenega gradiva: izbranih pes mi v partiturah, za prvo silo je še nekaj denarja na rokah, kolikor ni zamrznjenega v ban ki, med tem časom bi se zbor toliko naučil, da bi bil zmožen podati kak mal koncert, kar bi dalo možn«>st za vzdrževanje in nadaljevanje pouka. How about it!?
A. Vidrich, (82).
v kakih 60 milj oddaljeni West ( Gorje pernatim putkam in pe-Newton. od nosno Collinsburg | teiinom, če pridejo gostje v na-ali Dutachtown. kjer ima svoj «elbino! V tem se odlikujejo
«*en z njimi, kjer na vse mogtič-ne načine ovirajo one. ki «o si dali nalogo, da popeljejo ljudi ven is tesne -k luči resnice In s tem v lepšo In srečnejšo bodočnost. Ta pot je prava. 1* po poti, s«*lrugl in aodru>ice. | naprej!
Pred no zaključim, se najiskre-
sedež poleg drugih par druttov tudi društvo št 64 SNPJ. Mala ameriška vas z nad sto hišnih številk, v kat«ri iivi precejšnje število slovenskin družin.-«»-«tali del prebivalstva j« pa po večini nemške narodnosti. | ki živi v mirnem življenju med seboj. Čedne male hišice a krasno obdelanimi vrtovi po precej strmi strani nalikujejo pridnost in skrbno gospodar-
neje zahvaljujem vsem, ki so mi stvo prebivalstva. Sieer mala izkazali »odruino gostoljubje v ¡naselbina, bi se pa lahko merila
zlasti Shenkova in PivkoVa družina, ki bi najrajši ljudi obdržali kar za stalno. Cas je )>o-tekel hitro in morali smo jo u-brati domov, ako smo hoteli zjutraj o pravem času vstati.
Piknik socialističnega kluba, ki se je vršil v nedeljo 9 t. m. v Zolbe parku (Lorain Boro). se je prilično dobro obnesel, posebno ker je bilo še drugih par slovenskih domačih piknikov. Pevski zbor "Bled" je zapel v mešanem »boru nekaj lepih in
Poročilo o slavju Red l/Nlge. Mont — Z delav preveč, j ukimi razmerami se v tej okolic ne moremo preveč pohvalit Prernegorovi, razen enega, so vsi prošlo spomlad prenehali delom. Pričakuje se, da začno z obratovanjem zopet ta mesec Obljubuje se veliko v tem okraju. kaj se bo uresničilo, je (ta še uganka. Navadno največ osta ne pri obljubah.
Večje število nekdanjih tu kajšnjih rudarjev je danes za INMilenih pri gradnji nove ceste Red Lodge—C*ooke City. Plača je 50—SO centov na uro in 40 ur dela na teden. Ce bi se ta vsota porabila skupo doma z družino, bi še nc bilo slabo, ker pa dela
pETEK, 14. SEPTEl
večina družinskih
doma, morajo biti nal kompanijskih "borden Hrano računajo od ene« Ja naprej. Treba je °hleke, ker v gorah »
hitro spreminja; en dan] če, drugi dan že zmrzuj dobi družina preostanek ka, s katerim je trebj ravnati, da zadostuje a trebnejše vsakdanje 8t< hiši.
Na 12. avgusta smo tuj obhajali 30-letnico SNPJ velepomembni dan proJ ¿im večjim uspehom, J namen združila tukajš« itva SNPJ št. 81, $ Lodge) in 112 (Bear Cr skupno povabila govor glavnega urada. Tako s< nam na zapadu enkrat i polnila; odzval se je predsednik SNPJ, V. je prišel na dan proslave in v spremstvu družin ii mr. in mrs. Jane in mr. Widic iz Roundupa, Mon Proslava se je vršila Veselih bratov, ki je last cev. Glavnega predsedi govornika je predstavi stvu br. K. Erznožnik. Kocijančič, Članica mlac oddelka (št. 81) mu je v imenu vseh članov šo| Čih nageljnov. Br. V. je govoril v slovensken Povedal je o zgodovini Da so bili ustanovitelji potrebne delavske podp ganizacije preganjani ii vani, je gotovo, saj se i dobi nekaj takih ljudi, I jo Črno na njo, in to iz i visti, ker vidijo, da ved na članstvu in da je v finančnem stanju. Se da jih je stalo veliko del da, predno so mogli ostalim tovarišem dela rom dežele, kako potrebi ta ustanova, kot je na-si ska narodna -podporna Govornik je toplo pi staršem, da pridobijo sv ke in jih obdržijo v t jednoti. Povdaril je, di deli le podpore in izpla smrtnine, ampak tudi i delavskih bojih stoji o svojih članov in jim p<
Ob koncu svojega * govornik opomnil člane navzoče, naj se narc dnevnik Prosveto in naj no čitajo, ker Prosveta učiteljica in zagovornii cev. Zraven je povdar zadostuje, da so «lelavc zirani samo v podporni! kovnih organizacijah, je tudi, da so dobro pc delavski politiki, da z dan volitev oddati gla lavskim kandidatom, w hovim nasprotnikom.
Tukaj sem navedla I( lomkov njegovega govi V. Cainkar je povedal \ nimivega, resničnega i nega. Govoril je tako razločno, da se je celo jena mladina slovenski! pohvalila, da so razume govor.
Popoldanska udeležbi velika. Nekateri bi se ležili, pa jim niso dopui mere, ali pa so bili zad kakem nujnem delu. pa tudi takih, ki se jim ke prireditve nepotrebr da bi šli poslušat kake) skega govornika. Čuti že itak več vedo ko ji: trebno. Prišli so pa <M njenih društev 50 milj hribov. Za vsako ceno posetiti veselico in m spoznati i glavnim P" kom SNPJ. Kdor se j« te prilike, da je slina! I ni pozneje kazal. Br kar je bil prvi sloven« nik, da sem ga j»z sli*
deželi v petindvajsetih
Po končanem govoru osvežili grla pri bariju mudili pri kuharicah \ Na večer se je n.br* ljudstva, pajveč pto^f1 dine. Ps kdo bi j* Spominjam »e »voj.h mi kako sem biU vesela. šala harmoniko
Večer je bi rekla kiei hm^r
morali P°"»ov,t, *
be. veliko P«J ob takih prir*
ko p« ditvah
bilo še i^ti 50 milj t***0 po' be. kot se» * l,r temi jt k" Treba jt bik) ti*«
r ne«
ra «"
orv<* t ud. mv ' ' ti
SEPTEMB!IA.
PfeitfttlTA 1
Vesti iz Jugoslavije
O^trea poroflla H JcfoeUrtJe.)
"jonska Skoda
<>7 avgust se je nad Slovenijo moč-
fR* posebno v novo-V^jikem okraju pogonsko škodo.
Uijo 26. t. m. proti ve-K tgrmli čez Slovenijo ¡¿¿ dobrega obetajoči ob-
"L-r polnoči je začelo Sakor za stavo: To-E S je v drugih krajih
L deževalo, je V novome-Lljskem okraju nastala a ki je storila veli-
t
Lga mesta poročajo, da najhujša šiba letos L okraj. Z dežjem je pri-hud okraj silen orkan, z Ek je bliskalo in treska-je bilo svetlo kakor po Kazalo je, da bo strela , več' vasi. Na vseh kon-Ljih je treskalo v dre-jgjiišc in le silnemu naporu mati, da ni prišlo do hu-Jrov in da so nastale po-Ukoj udušili. Opolnoči pa ud Gorjanci utrgal oblak fcla «e je prava poplava, hov strahu prižigali luč fejali in začeli reševati. V (finatah je namreč voda pila vse ceste, voda je za-¡¿i v hiše in odnašati opra-J Novem mestu samem so a ceste pod vodo, ker kapo utegnili požirati tolike be vode, v Kundiji pa je v (I hi« nanesla blato in pe-Naprecenljivo škodo pa je jtila nevihta okolici. Z i Gorjancev so začeli teči ^omočni hudourniki, ki so logi ti krajih izpod kopali ce-ijoamezne kraje odrezali Ki. Hudourniki so valili f velike skale, podirali so a odnašali iz gozda drva, je lomil drevje kakor bil-Nine so postale jezera, ika dolina je bila vsa zali preplavljena. V va-Itterje, Brusnice, Hruaica, Sv. Jošt in Jugorje je voda »opravo iz hiš. V Brusih potoka Gospodična in itica drla kakor ena sama ter porušila v Brusnicah ntove, dva celo betonska, ptož Gaber je je pretrgana krajih in je promet IM. Iz gospodarskih polj« voda odnašala stroje, * »eno, krmo, odnašala je P ln perutnino. V hišo Turka na Dolnjem f.Polju je strela dvakrat k i* jo zanetila, a obakrat Jjfo pogasili ogenj, prepreči je tudi silno deževje. N Antonu Kovačiču na 1)f voda odnesla 5 praši-lotove, ^ - y	<•
s«'no, orodje. Tudi samega je voda a «e je rešil iz valov.
fcrja
j*- M.ni if, vmuVi
Pprivtx'asno Še rešili 15-la"jo Safer jevo. V Ga-'P> jt voda v neki hiši
neki hiši z otrokom
- Posteljic«
N otroka rešili in pre-f V|rno. V Ormošnjicah ■prizadet mlinar Udovič: J4 * odnesla 10 mernikov f 20 samokolnic, ki 1*Jili delavci pri gradnji Lr^ tudi zalilo Petano-
£ ■■ ■; K •
vo hišo in vsa družina je bila v nevarnosti. Prihiteli so sosedje ter jo rešili. Vas Boričevo je od hudournikov odrezana od sveta in vsa razdejana. Prizadete so tudi vasi: Krka, Botov vrh, Veliki Slatnik, Vrh pod Podljub-nem, Doli. V mnogih teh krajih so razkopani vsi vinogradi in grozdje okleščeno.
Da je bil naliv res hud, priča dejstvo, da je Krka preko noči narasla za poldrugi meter. Nevihta je divjala tudi v Suhi krajini. Škoda gre v milijone. Zupana prizadetih občin Smihel-Stopiče in Brusnica sta poročala oblastem o milijonski Škodi. Občine bodo morale marsikatero kmetijo podpreti, sicer bodo propadle.
*'.;
Smrtni padec hlapca__V Starem trgu pri Ložu še je zgodila v gospodarskem poslopju smrtna nesreča. Kovačev hlapec Lojze Kotnik je spal na hlevu, pa je najbrže hotel ponoči v hlev privezat konja, ki se je odvezal. Pri tem pa je s sena padel na pod ter si prebil glavo. Cez nekaj ur je hudim (poškodbam podlegel. Doma je bil hlapec iz Dan nad Starim trgom.
10 let robi je za uboj. — Dne 1. julija letos je bil na gasilski veselici v Uršnih selih ubit od objestnih fantov iz Laz tamoš-nji poštar Jože Kobe. Pijani fantje so ravno razgrajali pred gostilno, pa jih je hotel Kobe pomiriti. Toda fantje so ga naskočili, nekdo ga je udaril s polenom po glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil, 25 ietni Rudolf Šcber iz Laz pa je zasadil svoj čevljarski nož Kobetu v trebuh, da je ta takoj izkrvavel. Sober je stal te dni pred sodniki novomeškega okrožnega sodišča ter se zagovarjal na razne načine. Sodišče pa je spoznalo, da je kriv ter ga obsodilo na 10 let robije ter trajno izgubo častnih pravic.
Oddaja orožja.—Oblasti v Sloveniji so izdale oklic na prebivalstvo, v katerem pozivajo, da morajo vsi civilisti izročiti vojaško orožje oblastem. Pokazalo se je—pravijo v oklicu—da je med prebivalstvom kljub ponovnim opozorilom še vedno nekaj vojaškega orožja in orožja vojaškega značaja. Po zakonu ne sme nihče imeti orožja, s kakršnim je oborožena naša vojska niti orožja, kakršnega nosijo tuje armade. Idor ima še tako orožje, ga mora izročiti takoj oblastem; sicer bodo vsi taki lastniki orožja kaznovani. Ob kakih prilikah se je pokazalo, da imajo ljudje še vojaško orožje, ni znano. Na Hrvaškem pa so ga imeli in ga morda še imajo pristaši vstašev.
Hitlerjeve! v Varaždinu. —
Največ hitlerjevskih beguncev je v taborišču v Varaždinu. Žive strogo vojaško kakor v kasarnah. Varaždinski trgovci so hvaležni usodi, da je priti-rala te hitlerjevce v Varaždin, kajti prodali so jim že mnogo blaga. Hitlerjevci imajo dovolj denarja ter se preživljajo sami. Varaždinski meščani so raznašali vest, da jim plačuje hrano varaždinska občina, kar pa je ta dementirala. V Varaždin prihaja še vedno dosti novinarjev z vseh koncev in krajev, toda komanda tabo-
rišča je prepovedala sprejemanje kakršnihkoli časnikarjev ter dovoljuje obiske le sorodnikom. Ali bodo ostali hitlerjevci v Varaždinu ali pa se bodo kam izselili, n. pr. v Nemči/o, kaibor »padajo, še ni znano. Vse pa kaže, da bodo zimo prebili še tu, in varaždinski obrtniki in trgovci so Že prosili mestno u-pravo, naj poišče zanje primerne prostore. Zdaj so nastanjeni namreč v šolskem poslopju, iz katerega pa bodo morali te dni ven, ker se prične šolsko leto. Obrtniki in trgovci namreč ne bi radi izgubili tako dobrih kupcev. Saj so že doslej v pičlem mesecu nakupili 540 srajc, 800 parov čevljev, 600 metrov sukna in drugih1 stvari za nad 200,000 Din. Takega prometa varaždinski trgovci in obrtniki najbrže že dolgo niso imeli.
STKATOSFERNA LEtALCA ODPOTOVALA
Smešen prepir
Dne 22. avgusta popoldne sta oba stratosferna letalca, docent Cosyns in van der Elst, odpotovala iz Ljubljane proti Belgiji. Odpotovala sta z letalom in ker Ljubljana nima direktne zveze z Dunajem, sta morala odleteti preko Sušaka in Zagreba, kjer sta sedla na letalo, ki vozi vsak dun proti Dunaju. Ob pol treh sta odletela iz Ljubljane na Su-šak in od tam takoj dalje v Zagreb, kjer sta po kratkem odmoru odletela na Dunaj, kamor sta prišla zvečer. Naslednji dan ¿ta bila že doma v Belgiji. Seveda se je ob slovesu na ljubljanskem letališču zbralo spet mnogo odlične družbe iz avtokluba in ae-rokluba, ki sta prevzela nase dolžnost sprejeti Cosynsa fn Elsta za svoja gosta. Okrog njiju je bila stalno ena in ista družba in mnogo je bilo tihega ln glasnega prerekanja s strani drugih, ki bi tudi radi imeli dba letalca v svoji sredi.
Na letališču jima je zastopnik dnevnika "Slovenca" izročil vse izvode "Slovenca," kjer so poročila o njihovem pristanku in fotografije ter tudi izvod, v katerem je bila opisana lepa Križna jama. Letalca sta namreč tudi navdušena jamarja ter sta bila navdušena, ko sta videla fotografije naših kraških jam. Razne avto-dame in aero-dame pa so letalcema poklonile lesene srčke z narodnimi trakovi in šopke rož ter se smehljaje postavile bb letalca, ko so ju foto-reporterji lovili V svoje aparate.
In naslednji dan smo videli fotografije slovesa v "Jutru" in "Slovencu." V "Jutru" vidimo tudi fotografijo, na kateri drži van der Elst ro4e in zavitek časnikov. Po napisu je bilo spoznati, da drži v rokah "Jutro." Klerikalni "Slovenec" pa je objavil podobno sliko, le da je držal van Elst "Slovenca" v rokah.
In je bil tu prepir. "Slovenec" je očital "Jutru," da je slika ponarejena, da drži van der Klst samo "Slovenca" v rokah, da takrat na letališču sploh nobenega "Jutra" ni bilo in da je napis na sliki ponarejen. "Jutro" pa je seveda odgovorilo, da to ni res. "Jutro" sta dobila letalca takoj ob svojem prihodu v Ljubljano v roke, ko se jima o "Slovencu" še sanjalo ni. In je bil prepir lep In so se bralci smejali.
To je naša slovenska meščanska žurnalistika.
tUSMttMSELMI
t, ,
(Nadaljevanj« > S. strani.)
no onemu, ki je vodil avto. kajti pot, kar je Še ni izdelane, je nevarna poaebno ponoči, ker ae jte «reba izogibati strojem.
Da, tudi tukaj na takozvanem divjem za padu" sfoo si te prej ddigo žele 11 da bi has prišel kak lavhi Uradnft obiskat. Čoseb-o oni, ki so Čitatt v ftosvefl v dopisih kako po drugih drfkvsh v različnih naselbinah v bliiini glavnega sedeža SNPJ sodeluje-jb in pomagajo giavtii uVatinllcl govori k boljšemu uspehu rta društvenih prireditvah.
Dobro se Še spominjam, ko se je bližala 2'0-letnlca društva št. 81 SNPJ, ko je driištvo povabilo govornika iz glfcvnega urada. Tškrat so bili še časi, ko se ni nikdo kesal, če je zapravil v veseli družbi za koristno stvar pe-tak ali desetak. Delalo se je in se prilično Zaslužilo. Tukaj je bilp veliko Slovencev, obstojalo je še pevsko dtuštvo ln imelo nekaj dobrih moči.
Društvo št. 81 SNPJ je imelo veliko izkušenih ln delavnih članov. Ko je prišel odgovor Iz glavnega urada, da ne morejo ustreči prošnji, so ae nekateri Člani Čutili, kar je naravno, užaljeni, ker se jim ni ielja izpolnila. Molče so izvršili izdelane načrte za veselico, tudi sama sem kuhala jezo na vse Cikaža-ne—do zadnje veselice SNPJ. Ženska, če se jo dodobra ujezi, ste ne ohladi tako hitro, zadoščenje hoče, če ga dobi, potem šele odpusti in pozabi. Moški, ki so se toliko potrudili, da so preštudirali do dna ženske kaprice, radi priznajo, da na Vaekadnje ženska ni tako huda zver, kot jo nekateri moški slikajo.
Menda je bil malokateri okraj tako prizadet, kar se tiče dela, kot ravno ta. Začeli ao odpuščati delavce in prOmogorove zapirati in ni bilo več upanja, da se položaj izboljša. Tako so bile družine prisiljene v druge kraje za kruhom.
Mi na zapadu vemo, da ae je teško odpraviti na tako težavno in dolgo pot ln dia ao a takim potovanjem zvezani veliki stroški, pa bi ae izplačalo. Jednoti bi to več koristilo ko škodovalo. Ne mislim, da bi naa v oddaljene kraje hodil gledat kdo iz glavnega urada za vaako malenkoat, pač pa mialim na vaakih toliko let, ob večjih obletnicah SNPJ. Uredili bi tako, da bi več nasel-bin, kjer obatoje društva SNPJ, obenem obiskali. Ljudem, ki imajo za aeboj več let dela in vaakrovratnlh izkušenj, ni treba dolgega ogledovanja in zaaledo vanja, da »poznajo kraje in splošne razmere delavcev kot

IM4
■i* ... it.' mammmm*
VINCENT PftEU A.
M57-5V 8* Lavadale Ave„ rklcago. VIL	Tal. Rorkwoh (tM
* GLAVNI ODBOR S. N. P. J.
OPfcAtNt OtaRK: 4KAR, predsednik.... S067 8. Lawndalo A«., Ohtotgo, IH
R, «1. tajnik.........S0S7 8. UwndaJe A v*, OMofco, lil
ADI&HJCK* taj.bol.odU. 2647 8. Laffnšat« Avs, OUeaff* IU
H. «i. blafsjaik,.....3417 8. UwmW. A v.., yhk*«o. Ill
j upravitelj glasila... .W87 S. Uwmlala Ava^ Ohloafo, lil JOBN MOLftK, urednik glasila......1417 S. Uwndale Ave., alfoR M
ODBORNIKI:
PRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......m E. 74th St., Cliveland. a
JOHN E. LOKAH JR., drugI podpredsednik. .UM E. 170th St. C I» vel Krti. a
GOftPobAftSK! ODSEK:
MATH PETROVIČU, predsednik...........Mfc E. UOtfc St., Cleveland, a
ANTHONY CVETKOV1CH..............MS 8eneea Av*„ Brooklyn, N. Y
JOHN OUP.................».M» 8. Project Ave., CUreodoa HlUa, IU.
POROTNI ODSEKi
JOHN GORftEK. predsednik..............414 W. Hay 8t., Springfield, HI.
ANTON dULAR..................................lloa 17, Ami, fans.
JOHN TRČEIJ..................................Boa SB7, SirtftaSa,' Pa.
PRANK PODBOJ.................................Bta St, PaiftMllj Pa.
PRANK BARBICH..................16010 Parkgrov* Ave., Cleveland, a
NADZORNI ODSEK:
PRANK SAITZ, predsednik..................S0S» W. Mtfti BU Ohkwfo, III
FRED MALGAl................. ............IS Central Park. Poru, III
AMBROZICH.....................411 Pieroa Bt, Rfelstl Mia»
rozoai KineiHwa s sW*»t»l
M «atole * el.
te
wAUJato aa M. lejalltoe. pdHJiS aa MaeataMtoe. s« Si annai «am aal se —HlJeJ« htol Osltm
vai piusivi m si- pw«w •to* ss aaj MlUtoto aa Jska
VIA «SEL M M smhUS aa *e* «t	aal w aartses
Via DZNA8NB eailto««« to M » * wnnMee eisaha saj to e*IUJ41e a* it. tolnUtoe.
Vaa ill t~. Mkatoto ae hetattta hOim, aaf aa »aAlUeia ae bel toll
Vaa ahSeva v avaal S MaWJalUkal »MM. raiTotai
M vai DOVISl la draft saw, mmhuI*. aetoal. aarai»toa la aplab «aa, kar la » wS • tWMwm lelMto. aal ae »aftlNe aa •vaoavavo.- NIT a Lain** A«e^ CM¿m.
Uaaa far Um	eraeMaat iImM U mUnmI to Mm.
il mfny baiisioi fossffslai	M^ BOMANI	iMsn
ba iHmihI to Ika iiwitoi)«i Matton el eU MmOI ahMiM ba iMnail to Um aaalatoal ayatory.
•I Ikl traaavier • offlM
CMaatolato aanaamlae Um «i» af Um nmSIt* kwh akeaM ea lllrilill to
Čhaiaaa. —»lalato u4 aaaaala bImuM ba ettraaaa* to JaMi OerAab. abalnaea, leiMai CiaalMM
v
ltK%U
rri^iM r wtoMa
'«a slatka: Delavci zapuščajo tovarno v ( harlot tu, N. C.
članov, v katerih Žive. Nemški izrek pravi, da "modrijan nebe-aa naalika, ne da bi jih kdaj videl, bedak pa še oala težko, čeprav tik njega atoji."
Da se člani z glavnimi uradniki oaebno spoznajo in uatmano kdaj pogovore o skupnem delu, je dobro, potrebno in tudi koriat-no za jednoto. Tudi tukaj potrebujemo šole, prave delavake šole. Vaem ljudem ne Izda aH ne zaleže piaana boaeda, udajo ae šele živi beaedi. Vsaka atvar, kl ae dodobra spozna, ae šele ceniti zna in apoštovati, Ce je stvar cenjena In spoštovana, Ima zagotovljeno bodočnoat.
Oblaki glavnih uradnikov po naaelbinah pri društvenih prlre ditvah ao najboljša kampanja za pridobivanje novih članov SNPJ. Oni znajo z izbranimi beaedumi utrditi vero v atvar, katero sa-atopajo. To je dokazal predsednik SNIM V. Cainkar s svojim pri prostim in prijaznim naatp-pom na omenjeni proslavi, Var se Je vsem navzočim zelo do-padlo.
Ob koncu dopisa pozdravljam družine prejšnjega tajnika it. 81 SNPJ, mr. In m*s. Chas. fca-kelj, ki sedaj «Ivi v Clevelftndu, Oh to, in mr. Ih mra. Jane ter mr. in mra. Wld!c, Koundup, Mont. Zadnja, upam, da mi ne Štejeta v zlo, ker sem odlla s veselice brez aloveaa. Treba ae Ju malo opravičiti. Ob Času, ko amo bili pripravljeni, da ae poslovimo, je nekdo predlagal, da bi "še malo v oštšrljo pogledali," predno gremo domov. Takamu predlogu ae pa človek težko odreče. Tla« večer Je blfo procej temno, ko pa amn prl»M It "ošta-rlje," je bilo ie precej temnejše. "Laterhe" so dajale od sebe vsliko manj avctlobe kot navadno, tako ae Je vsaj meni Hfalo, luna Jo pa ie nekje sS meglami dremala. Tako sem blfa prisiljena hoditi za drugim. Predno aem se apomnila prvega aklopa, aem bila še v avtu na coati proti domu. Upam, da moji rastrOse-noati oprost«'
' Frančiška Kroplvlek, 81.
Ag iti raji« za P ros vato 1
14
dan
Za manj kot na lahko lastiqjete ta
1934 KELVINATOR
• Ta model V Kelvinator Je posebno primbren za dnpžine s skromnimi dohodki. Toda, vkljub temu ni to kakšna mala ledena shramba (refrigerstor), ampak je polno velikosti in z vao gonilno allo. Temeljni načrt, konatrukcija in kako-voat Je lata, kot ona dražjfh modelov,
Ona temu Kelvlnatorju je ailno znižana, in VI ga lahko lastujete za manj kot Mc na dan, po našom liberalnem kupovalnem načrtu. Pokličite ali pa ae oglasite v električni trgovini za podrobnejša pojasnila.
V,srninih trn lutki odphtMini »¿rt. U'ilo nnpfrttte jni nakupu, ••tal» mm obrok* » v*tSi»< m*vrtnin re* ¿trnom, V pikritpt ttruUntv, ee f« hlui/o. kupl)*no na od planilo nekoliko vri ta rut una
COifMQWWEALTH EDIftO
J -
tka ti.m» - 72 W A4an Si.—Ill da. IWfc»<fa St Trt^f Juh*. H 4	12O«. I Mirni «J
rwl
IIIMl
ligM U§n Modslm V k
Ivtomior
Nooof
PruaU»rnlaa (saotra)) 4 ft ka« bl#alli ^»vljev . Itolf.MS prt* UM bradra(aMi ševlk» . .Na#o-dt .1-4 funta ledu namkrat... Puleg (««s M»a Ae drug« leve, kl «• dollijo le pri dretjlk modeffti.
igBjggxrr
— - ■ *......
PETEK, 14. gi
Nič hudi ma, Je odgovoril, da bi ju potolažit. Zdi se mi, da nekaj kričačev malo razgraja doli. Pogledat grem.
A oni sta se mu postavili po robu in ga nista hoteli pustiti, dokler kaj gorkega ne použi-je. Sicer se bo vrnil bolan, s pokvarjenim že-lodcem kakor vselej. A on se je branil in za-klinjal na svojo ča»t, da ne utegne.
_ Poslušaj, mu je relda Jeanne, in se mu
obesila krog vratu, samo kozarček ruma tepij In dva koščka preprečene« pojej; drugače te ne izpustim in me bol moral nesti s sabo.
Moral se je vdati, čeprav se je zaklinjal, da mu dela prepečenec težave. Takoj sta odšli pred njim, vsaka s svojim svečnikom v roki. »podaj, v jedilnici, »ta mu hiteli streči: ena mu je natakala rum, druga pa 'je stekla v shrambo po zavitek prepočenca. Ker ita ie prav izza mlada izgubili mater, sta se bili sami vzgojili, a precej slabo, kajti oče ju je razva-dil; sta rej Aa je sanjarila, da bo postala pevka, mlajša pa je bila vsa mrtva na slikarstvo in je imela izredno drzen okus. Toda ko so »e morali zaradi poslovnih motenj omejiti v gospodinjstvu, «ta se izkazali deldeti, ki ata bili na pogled prenapeti, za zelo dobri in spretni gospodinji in njuno oko je odkrilo v računih pomoto za vsak centi m. Zdaj ata s svojim deškim bohemskim vedenjem gospodarili z moš-njičkom, stiskali vsak belič, se prepirali s trgovci, neprenehoma popravljali obleke in tako ipretno prikrivali zmerom težje razmere v hUi.
—	Jej, papa! je ponavljala Lucija.
A ko je opazila, kako mučijo očeta skrbi, da je molčeč in zamišljen, jo 'je obšel strah.
—	Menda gre pa vendar zares, ko delaš takšen obraz? Povej, midve bova ostali pri tebi. Bo pa današnje kosilo brez nas.
Govorila je o nekem izletu, ki je bil določen za današnje dopoldne. Gospa Hennebeaujeva naj bi prispela s kočijo najprej h Gregoireje-vim po Cecilijo, nato pa ponju, da bi »e peljali v Marchiennes in tam kosili v železarni, ker jih je povabila gospa ravnateljeva. Pri tej priliki bi si ogledali delavnice, plavže In peči za koks.
—	Seveda bova ostali, je izjavila Jeanne.
A on je bil hud.
• — Le kaj vama pride na misel? Saj pravim, da ni nič . . . Kar lepo se »pet spravita v posteljo in bodita ob devetih pripravljeni, kakor ste se domenili.
Poljubil ju je In brž odšel. Slišali so se težki koraki s škornji, ki so se Izgubljali na zmrili zemlji po vrtu.
Jeanne je skrbno zamašila steklenico z rumom, Lucija pa spravila in zaklenila prepeče-nec. Jedilnica je bila snažna in neprijazna, kakor je pak po takšnih sobah, kjer skoparijo * z jedjo. Obe sta zdaj Izkoristili to priliko, ko sta zgodaj vstali, da bi videli ali ni od sinoči udtalo kaj v neredu. Prtič se je valjal po mizi, zato jih bo aluga slišal. Naposled sta spet šli gor v svojo sobo.
Deneulln je koračil po bližnjici po ozkem drevoredu preko zelenjadnega vrtu. Mislil je na svoje Imetje, ki je bilo v nevarnosti, na montsoujski delež, na tisti milijon, ki je sanjal o njem, da se mu bo podeseteril, a je zdaj v takšni nevarnosti. Neprestano so se vrstile nesreče, velika in nepričakovana popravila, porazne razmere za izkoriščanje rudnika, povrh pa Ae polom s to industrijsko stisko prav ob času, ko bi se moral pokazati dobiček. Ce bi tudi pri njem izbruhnila stavka, bi bil na tleh. Odpahnil je neka vratca: rudniška po-alopja so se v črni temi nerazločno odražala tako da so bila še bolj črna in le nekaj svetilk Jih Je obsvetljevalo.
Jean-liart ni bil tako znaten kakor Voreux, a ker je bil prenovljen, je bil ličen rudnik, kakor so se izražali Inženirji. Ne le, da so razširili Aaht zu poldrug meter in du ao ga poglo-
bili do blizu oaem »to metrov, temveč so ga tudi na novo opremili z novim »trojem, novimi koši, vsemi novimi napravami, izpopolnjenimi po zadnjih znanatvenih izsledkih. Celo nekaj zalega je bilo v teh zgradbah: Šepara-cija je bila obložena z izrezljanim lesom, na izvaževalnem odru je viaela ura, »prejemališče in strojnica «U bili v ozadju lepo zaokroženi kakor apsida v renesančnih kapelah, a kamin se je vzpenjal kakor mozaična spirala, zložena iz črne in rdeče opeke. Črpalka je bila postavljena pri drugem šahtu, nad starim rovom Guston-Muriejem, ki so ga porabljali samo za izvažanje. Poleg tega šuhta so imeli na desno in na levo še dva šahta, enega za parni ventilator, drugega pa za lestve.
ChavaJ je prišel ob treh zjutraj prvi ter je nagovarjal in prepričeval tovariše, da morajo posnemati montsoujske rudarje in zahtevati zvišek pet centimov od hunta. Kmalu je privrelo iz kolibe v nakladališče štiri sto deluv-cev, ki so kričali in matfali z rokami. Tisti, ki so hoteli iti delat, so »tali bosi s svetilkami v rokah in z lopatami ali s krampi pod pazduho; drugi pa so v coklah in z jopiči čez ramena — bilo je namreč zelo mraz — zastavljali dostop k suhtu. Pazniki »o vsi ohripeli, ko so »i prizadevali napraviti red, roteč jih, naj bodo pametni in naj ne ovirajo ti»tih, ki »o voljni, spustiti se v jamo.
Toda Chavul se je razjezil, ko je opazil Katarino v hlačah in jopiču ter z modro čepico na glavi. Ko je vstajal, ji je sirovo ukazal, naj ostane v postelji. Ona pa je, vsa obupana, da se delo ustavlja? šla kljub temu za njim, ker ji on ni dajal nikdar denarja ter je morala večkrat plačevati zase in zanj; kaj bo, če ne bo več zaslužila? Obšel jo je strah, groza pred kako marchiennesko javno hišo, kamor »e naposled zatekajo vlačnice, ki nimajo ne kruha ne strehe.
- — Strela hudičeva! je kričal Chaval, le kaj te je prineslo sem?
Jecljala je, da nima prihrankov in da hoče delati.
—	Tako, upiraš se mi, punca! . . . Takoj se mi spravi nazaj, če ne ti bom pa sam pomagal: » coklo te bom spremil domov.
Strahoma se je umaknila, odšla pa le ni, hotela je videti, kako »e bodo reči zasukale. •
Deneulln je prišel po stopnicah iz separacl-je. Kljub slabi luči svetilk je vendar natanko pregledal položaj, ta vrvež, potopljen v senco, v katerem je spoznal vsak obraz, kopače, na-kladače vlačnike, vlačnice in tekače. V| prostrani dvorani, novi in čisti, je delo stalo in čakalo: stroj je bil pod tlakom in iz njega je po malem sikala para, koši so viseli na nepremičnih vrveh, hunti, ki so jih pustili sredi vožnje, so zastavljali ta tla iz litih talnih plošč. Delavci so vzeli le osemdeset svetilk, druge so plamtele še v shrambi. A le ena sama njegova beseda bo brez dvoma zadostovala, da »e bo to delovno življenje spet pričelo.
—	Tak, kaj je zdaj, otroci? je vprašal na ves glas. Kaj vam ni po volji. Razložite mi, saj se bomo pogovorili.
Navadno je po očetovsko ravnal z ljudmi, četudi je zahteval veliko dela. Bil je sicer gospodovalen in nagel, a najprej jih je skušal pridobiti z dobrodušnostjo, ki je bila nekoliko prerazločna; večkrat »i je pridobil tudi ljubezen, delavci »o ga cenili zlasti kot pogumnega Človeka, ki je .bil neprestano z njimi v rovih in prvi nu kraju nesreče, Če se je kuj pripetilo v rudniku. Dvakrat že, ko »e je vnel tre-skavi plin, se je dal »pustiti dol, privezan s vrvjo pod pazduho, ko so »e celo najpogum-nejši branili.
—	LejU, menda mi ne bo treba obžalovati, da sem se zavzel za vas. Sami veste, da »em odklonil orožniško posadko . . . Kar lepo govorite, (Mielušam vas.
(Dali« prihodnji*.>
je novico slišal že pred drugo uro, ravno ko »e je odpravljal v fio lo. (Gamatte je ie ob tri-četrt na dve odšel z doma.) Najbrže je kateri znanec telefoniral ali je pa kakšna prijateljica prišla h Gamattovi ženi na obisk in ji novico še toplo prinesla na uho. 'AU ste že sliiali? Gerdonov avto se je na cesti v Versailles zaletel v drevo ... in uboga Simona ... pri priči mrtva! Tako »irapatična ženska! Strašno . . In deček ai je mislil: O Bog, papa bo izvedel pri večerji, ko mu bo mama mimogrede povedala. In ko bo papa slišal, bo udarilo iz njega ječanje kakor curek krvi pod nožem. "Simona!' In potem bo »trt in obupan mož, s klecajočimi koleni, z mrliško-bledim obrazom, in njegove prstene ustnice bodo drgetaje skušale oblikovati besede, ki jih ne bo pa vsakdo lahko bral z ust: "Simona ... ti sladka . .
Deček še zmeraj «trmi skozi okno. Čaka, da »e oče opomore, da nemara »pravi »voj robec ali pa da z vsem naporom svoje volje premaga strašno bolečino in pokaže spet hladen obraz. Gamatte gleda ozki hrbet, ki zastira okno. In prevzame ga velika, bolestna nežnost, pomešana s sramom.
"Daniel . . ."
Očetov glas je mehak. Toda so stvari, ki jih ni moči izgovoriti. Skrivnost je ostala med njima, drug drugemu je ne smeta priznati. Daniel vzame knjigo s stola in platf in ne da bi pogledal očeta:
"Zdaj te pa res ne smem več zadrževati." Gamatte odgovori samo: "Zelo ljubeznivo, otrok moj, da si mimogrede pogledal k meni."
Avtomobilska nesreča
Napisal Andre lliraheau
Sluga napol odpre vrata. "Gospod Danlel j«» prišel, go-s|>od doktor."
"MoJ sin?" Dr. Gamatte nabere obrvi.
Danici vstopi, |x'tnujstleten, plavolas deček resnega, bledega obraza, Gologlav je, |mmI pazduho ima šolsko torbo in v njej zvezek zu računstvo, 1'ascalove "Misli" in učbenik kemije. S petnajsltmi leti se človek s temi rečmi mnogo bolj ukvarja kakor s štiridesetimi. Ali je po» trm čudno, da so mladi petnajstletni obrazi tako rosni?
"Dober dan, papa."
"Dober dan! Kaj je novega?"
"Nič poaebnega." Toda Da-nielov glas je tak čudno pridušen Knjige odloži na stol. plašč na drugaga in pri govorjenju obrača očetu hrU-t
"Cherborez m« je za drevi povabil k sebi. _ Hotel sem te vprašati, ali smem?"
"Zato »i priAtl v pisarno? Ljubi otrok, to bi vendar moral vprašati mamo . . ."
"Na poti is gimnazije sem šel mimo pisarne in mimogrede •topil gor. Prijaviti »em se dal le zuto, ker ml je sluga rekel, da si sam."
"Ze prav, toda veš, da ne maram, da bi me ti ali murnu mo-tilu zitrudi vsake malenkosti. To le daje slab zgled nameščencem. Toda zdaj »1 pač tu, pa »edl in si zužgi cigareto."
Dunlel vzame cigareto, u ne Sede, temveč stopi k oknu.
"Kes neverjetno, da te ta peklenski hrup ne moti pri delu... ti nešteti avtomobili."
Krutek premolk. Potem od* grne Daniel zaator, se vneto sagledu skozi okno in reče naposled polglasno:
"Kaj sem hotel reči, da, avtomobili . . . Gerdonovim se je pripetila nesreča . . . njihov avto se je na vožnji v Versailles zaletel v drevo. Gerdonovo gospo je ubilo."
Gamatte je planil pokoncu, t z ust se mu utrga bolestno ječanje, kakor bi brizgnil curek krvi ispod nota.
"Simona !H
Daniel je moral njegov krik , preslikati, ker je prav takrat
1 odpiral okno. Ce
bi
brnil, bi videl strtega in obupanega človeka, ki ae je » klecajočimi koleni in zbeganim mrli-škobledim obrazom sesedel v naslanjač. In na njegovih prstenih UKtnicah bi mogel čitati besede, ki jih posušena usta niso mogla izgovoriti, besede, ki je zaradi njih trepetal po vsem životu. "Simona ... ti alad-ka "
Toda deček se ne obrne. Naslanja se na okno in nepremično gleda vrvenje na cesti
Zdajci Gamatte vse rasume: Daniel pozna njegovo akrlv-noet Ce človek še tako skrbno prikriva veliko čuvstvo, prej ali slej ga kdo Vendarle izpre-gleda. Gamatte se ne zaveda nobene neprevidnosti, s Simono je pred svojimi zmeraj tako ravnal, kakor da mu je popolnoma tuja. Toda deček j« vendar vae ugenil. Zakaj ae drugače ne bi tako dolgo obrnil? Ve, kako mogočna je ljubesen njegovega očeta. Seveda ve vae: ali bi bil drugače prifal k njemu v pitamo? Vabile za drevišnji obisk pri
njegovem
prijatelju Cherborezu je samo pretveza! Tudi mu ni pisarna
Vaški nazai dsrs zobe
Iz Zabite vasi, v avgustu.
Jernočev Matija je bil kovač in kajpada najmočnejši in naj večji mož v vasi. Toda nekega dne se je ves majhen in s »pa čenim obrazom prikazal v de lavnici vaškega mazača. .
0, ljubi moj padar, pomagaj mi 1" Tako je jokavo zaprosi in se z vzdihom spustil na stol. Glavo je imel zavezano veliko rdečo ruto.
"Nič se ne boj," ga je tolažil mazač. "Takoj ga bomo dobili! Kateri je pa? Aha, tale kočnik bo!"
In že je mazač privlekel od nekod velike klešče, da je Jer-načevemu Matiji že ob pogledu nanje stopil pot na čelo.
"Tako! Zdaj pa zazijaj in se nikar ne boj! In glej, da ne boš jezika obračal!
Mazač je porinil Jernačeve-mu Matiji velike železne klešče globoko v usta. Nato jih je »ti»nil, čvrsto potegnil — in zob je bil zunaj.
"No, Matija, kako se pa zdaj počutiš?"
"Oh, ljubi padar, še mnogo slabše!"
"Ce je tako, morava pa izdre ti še onega zraven!"
Spet je šel » kleščami v usta. Matija je potil kri. Na tleh je ležal zob, tolikšen kakor mer-juščev čekan.
"O, ljubi padar, še dosti hujše mi je, še znorel bom!
"Jezik za zobe in nič strahu! Zdaj greva na drugo stran, ker tega Črnega votlega zoba ne morem zgrabiti."
Spet Je Jernačev Matija široko zazijal. Spet ao kleščis zmagoslavno uklenlle orjaški zob.
"0, padar, ljubi padar, tega ne prenesem več! Oh—Oh i.
"Odprl gobec in pri miru bodi! Takoj ga bomo imeli!"
Se enkrat ao se zagrizle ne usmiljen« klešče trpinčenemu Matiji v usta, še enkrat je mazač krepko potegnil — in četrti zob ae je akotalil po tleh.
"Nehaj, padar! Teh peklenskih bolečin n« prenesem več T
"Zdaj ti bom pa nekaj povedal. Matija! Na levi in desni od zoba. ki te tako boli,, smo naprvili malo prostora! Zdaj bo pa igrača zgrabiti pravi sob in ga izdreti — veš kaj. tolik šnega čeka na še »voj živ dan niaem videl! Saj »em si takoj mislil, da mora ta biti pravi. I« zato mora ven !**
Mazač je še enkrat zagrabil s kleščami, in ko je bil peti zob
zdaj o- ravno na potu v šolo. Gotovo „zunaj, ae je Matija oddehnil:
Cikaftka razstava: Dvakrat na dan so plavaške tekme i
"Saj sem zmeraj rekel, naš padar se spozna na zobe! Zdaj se spet imenitno počutim!"
Toda ko je mazač sestavljal račun in dejal, da znese dretje petih zob petdeset kron, se je kovač razsrdil: "Dretje enega zoba znese deset goldinarjev, in konec besedi! Najdenine pa ne bom plačeval!"
Mazač je preveč dobro poznal Jernačevega Matijo in se je s tem zadovoljil. Zakaj drugače bi kovač še njega olajšal za par zob.
Kako narodi jedo
Sestava in vedenje udeležencev
pri skupnih obedih je dobro
merilo kulturne sjppnje
Odkar so ljudjf na svetu, so jedi dajali značaj skupne zadeve in ni čudno, da »o v tem pogledu izobličili neke posebnosti in predpise, ki so postali šega. Razlikujemo tu lahko pred vsem dva velika kulturna kroga, ki bi ju lahko imenovali evropski in vzhodnjaški.
V	evropskem področju je prevladoval vedno matriarhal-ni sistem, ki bi ne mogel poj-mitl, da bi žena in hči ne smeli sedeti pri »kupni mizi.
Na vzhodu pa prevladuje pa-triarhat, pojedin »e tu udeležujejo samo moški, ženske pa jim le strežejo. Po gostiji se lahko nasitijo z drobtinami in ostanki, ki so padli "gospodarjem" z mize.
V	tem je 4>i»tvo vsega skupnega uživanja namiznih dobrot, dočim igrata vnanja izpopolnitev zadevnega orodja in večje ali manjše razkošje le podrejeno vlogo. .
Se mnogo »toletij po našem
štetju so ljudje skora, jedli s prsti in so porcije pripravljali ti da ni bilo treba nikoi nerden. Od ljudstva stva pa so se razvili k običaji, ki naj bi neka dardizirali dobro vedi mizi. A to dobro vedei mejo poedina ljudstvi precej po svoje. Dočii Kibujci v vzhodni Afr pisano navado, da se j medsebojno bi jejo po kostmi, ki so ostale c predpisuje arabska nai to, da moraš med jedj tudi glasbo in ples žei Kuvkazu drgnejo žensl in čelu svojih zapove hladilnimi dišečimi i du lažje prenašajo na] vanja. Med Evropejci ženski kot gospodarici ločeno častno mesto pri to je glavno. Ves vni s srebrom, damastom, mi in dovršenimi obli more nadomestiti tega, veku ni dano v njegoi njosti..
Najlepše vidimo to, gledamo navade pri m se ohranile še tu in ta želi, med kmeti, prav kov nuše civilizacije, lijo najprvo molite^ p in jedo potem moški i odrasli in otroci v i molku iz iste sklede, merno gre ta iz rok v pa za j ume vsak po rei ne da bi pri trm kazal gu poželjenja. Nih& trditi, da bi v tem n, »tejšem načinu jedi n< soku kulturu.
AM ste naročeai n» Vroeveto'? Podplfsjt«
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
▼ tiskarsko obrt spadajoč^
Tiska vabila za veselice in »hode, vizitnic«, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. w alovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku
VODSTVO TISKARNE APELIIA NA
S.N.PJ. DA TISKOVINE NAHCX A V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vedstvo tis*«* aaijsko delo prre vrste
Ceas
Pilita pe tafoWJ' n",,"V:
S.N.P.J. PRINTEI
2657-69 90. LAWNDAI* AVE* Tel«f«s	4 '
CHICAGO. IU>
•a feto aa Š«U» tadi e«
1