GODČEVSKI IN PLESNI MOTIVI NA PANJSKIH KONČNICAH Zmaga Kumer »Ljudskoumetnostna galerija slik«, kakor je J. Wester^ imenoval slovenski čebelnjak, bi ne bila popolna, če bi med številnimi žanr- skimi motivi zaman iskali godce in plesalce, brez katerih si ni mogoče misliti nobenega ljudskega praznika in zabave. Zares jih je v naj- večji, vse bistveno motivično gradivo obsegajoči zbirki končnic v Etnografskem muzeju v Ljubljani kar precej. Od skupnega števila končnic, ki so deloma last muzeja (označujem jih z EM) deloma Zveze čebelarskih zadrug (CZ), jih 46 prikazuje godcevsko in plesno mo- tiviko. V zasebnih zbirkah jih je bilo doslej najdenih še 15: Ivo Stopar v Ljubljani jih hrani 5 (St), Lojze Gostiša v Ljubljani 3 (G), Avgust Bukovec je opisal v svojem članku »Naše panjske končnice«^ 3 (B), v čebelnjaku Poldeta Ručigaja na Dobenem pri Mengšu sta 2 (R), v zbirki šolskega upravitelja Goloba v Mežici pa 1 (M). Vsega je zdaj v evidenci 61 končnic. Morda bi tu in tam našli še kakšno, vendar ne- mara ne bi odkrili kaj bistveno novega, ker je na omenjenih 61 konč- nicah naslikanih kar 27 različnih motivov z inačicami. Najstarejša končnica nosi letnico 1818 (G) in prikazuje »Ples ži- vali«.. Na pozorišču sta zajec in lisica, ki plešeta polko, gode pa jima medved na bas. Motiv je moral biti zelo priljubljen, ker ga srečamo pogosto v raznih inačicah. Tako sta na končnici z letnico 1864 (EM 1013) naslikana dva plesna para: zajec in lisica, lisica in fant v navadni obleki. Prvi par se drži za iztegnjene sprednje tace, pri drugem pa drži plesalec lisico plesalko z desnico za njeno levico, vzdignjeno visoko v zrak. Iz položaja nog je kakor pri prejšnji sliki razvidno, da plešejo dvokoračno polko, lisica plesalka pa se medtem še vrti pod roko. Fant, ki pleše z lisico, je nemara godec basist, ker igra na bas medved, kla- rinetist pa je človek. Končnica iz leta 1865 (ČZ 135) je spet malo dru- gačna. Na pozorišču sta zajec in lisica, ki plešeta dvokoračno polko v desno, v sredi pleše medved sam, ob strani pa tuli volk v rog in se tudi sam vrti. Gibi teles so slikani zelo izrazito.^ Sliki na končnici iz V članku »Slovenske končnice in folklora«, Slovan 1905. = SČ = Slovenski Čebelar 1934, 1942, 1943. » Glej si. 74 v SČ 1943, 23. * Glej si. 17 v SČ 1942, 69. 157 Zmaga Kumer leta 1867 (St) in 1868 (CZ 7) ustrezata obi iz leta 1818," končnica iz leta 1888 [ali 1898 (St.), zdaj last prof. dr. Wildhaberja v Baslu] pa kaže spet primer z dvema paroma: medved basist je slikan na levi, v sre- dini sta dva plesna para (zajec—^lisica), ki se držita za eno »roko«, v drugi pa imata liter oziroma kozarec. Brez letnice je naslednja inačica (St): Med drevjem plešejo: lisica z zajcem, teliček s košuto; prvi par se drži za iztegnjene sprednje tace, oba pa plešeta polko. Godeta jim človek goslač, oblečen v nekakšen frak in pokrit s čudno čopasto kapo in pes basist. Iz leta 1818 je tudi končnica z motivom »Kozara (M). Naslikana je čreda koz med drevesi in pastir v navadni obleki, s torbo in coklami, ki piska na podolžno pascal. Preostali motivi so še: 3. Job na .gnoju — EM 2300 (1822), EM 1021 (1859), CZ 114 (1865), EM 2468 (1866), St (1866), R (1867), CZ U (1880), CZ 33 (1884), CZ 347 (1889), CZ 353 (letnica nečitljiva), CZ 229 in EM 3202; 4. Plesalci in godici — EM 2371 (1832) ; 5. Zverina pokopava lovca — CZ 30 (1835), EM 2384 (1867); 6. KmeSka svatba — St (1837), CZ 151 (1865), EM 2374, EM 3161 (1885 ?); 7. Maškare ~ EM 585 (1840), CZ 265 (1864), EM 2527 (1888); 8. Postiljon — EM 2358 (1842) ; 9. Vojaška godba — CZ 154 (1860), CZ 250 (1874), EM 2841; 10. Lisica brije lovoa — B (1861), EM 2353 (1880), CZ 206 (1889), CZ 207 (1889), CZ 252 (1897), CZ 324; 11. Čudni godci in plesalci — CZ 10 (1868); 12. Cirkus — G (1884); 13. Debeluhar in godec — CZ 183 (1885); 14. Godba gre — EM 964 (1895) ; ' ¦ 15. Dude — R (ök.l896); 16. Poroka z godci — EM 2462; 17. Trije godci ~ EM 2464; 18. Ples v krčmi — CZ 249; 19. Medvedar — EM 116, CZ 172; 20. Svatba stare babe z mladim fantom — B; 21. Luter in Katrioa — CZ 177, EM 2339, EM 7661; 22. Naborniki — EM 2372; 23. David s harfo — EM 2433; 24. Promenadni koncert; — B; 25. Mesec maj — EM 3056 (1915) ; 26. Zamorci — G; 27. Ples Izraelcev okrog zlatega teleta (?) EM 7288 (1888). Ker so slikarji posebno priljubljene snovi povzemali, so letnice nezanesljive. Morda je kak motiv na končnici s poznejšo letnico nastal znatno prej, le da ne poznamo starejšega primerka končnice. Morda bi smeli šteti med stare motive tudi katerega z nedatiranib končnic, 158 Godčevski in plesni motivi na panjskih končnicah Čeprav so bolje ohranjene kot bi pričakovali glede na starost. Vemo namreč, da so mlajše, po letu 1880 naislikane končnice zaradi slabih barv hitreje propadale.^ V splošnem so godčevske in plesne motive sli- kali v »klasični dobi« paujskih končnic, to je v času 1820 do 1880,' in jih torej moremo uporabiti kot vir za ugotavljainje našega godčevstva v tej dobi. Glede na to, da so slovenski čebelarji dobivali končnice predvsem z Gorenjskega, smemo naslikano snov opredeliti za pretežno gorenjsko. Z Gorenjskega so romale končnice na Koroško in drugam, čeprav so jih vsaj na Koroškem menda tudi sami slikali.' Noša na slikah loka- lizacijo potrjuje. Že na eni najstarejših tovrstnih končnic, ki kaže »Joba na gnoju«. (glej spredaj št. 3) sta ob Jobu, sedečem na kupu gnoja pri čebelnjaku, naslikana dva goslača v gorenjski noši. Na mlajših inačicah tega mo- tiva je ob Jobu nekajkrat naslikan samo en goslač** ali goslač in klari- netist," medtem ko je klarinetist sam izjema.'" Zanimivo je, da je goslač vselej v gorenjski noši z visokimi škornji, klarinetist pa le v čevljih in nogavicah ali v navadni obleki. Na končnici, kjer je on edini godec, nosi celo frak in smrtnici podobno kapo. Vsebina slik se naslanja na svetopisemsko zgodbo o Jobu, ki je nenadoma obubožan in bolan sedel na kxipu gnoja, žena se mu je rogala, trije prijatelji pa so ga tolažili (Job 2, 8. 9.11). Ker je Jdb zaščitnik čebelarjev,^^ je praviloma naslikan ob čebelnjaku. Zgodbo je ob-likovala tudi narodna pesem. Eno inačico je objavil J. Glonar v »Starih žalostnih« (Ljubljana 1939,172 si.) in se glasi: Stari Job bdlan leži, bolan leži, godcev želi. Godci pa so dam pršli. Job je pa ležov na kup gnoja. Ko so mu zagodli, je dejal: »Kaj vam bom pa zdaj v gosli dav? To vam bom dav, kar sam imam!« Segu je v svojo desno stran, zagrabu eno pest belih črvov, pa jih je godcem v gosli zagnov. = Bukovec, SČ 1942, 90. « Bukovec, SČ 1942, 70. ' Bukovec, SČ 1942, 87si.; dr. Stanko Vurnjk, Slovenske panjske konč- nice, Etnolog 1929, 166. » EM 1021, EM 2468, ČZ 114, ČZ 229, St; sli. primerka EM 1021 je objavljena v Zgodovini silovensikega slovstva. Ljubljana 1956, 63. » ČZ 11, ČZ 33, ČZ 347, R. EM 2302. " SC 1934, 174 si. 159 Zmaga Kumer Crvi so se spremenili v cekine. Ko je Jobova žena domov grede srečala godce s cekini in zvedela, da so jih dobili od Joba, se je raz- jezila: »Jest morem po svet kruha prosit, ti pa godcem zlate daješ!« Zdaj je Job tudi njej vrgel pest črvov, pa so se spremenili v ose ki so se ji zapodili v lase. — Kakor vidimo, se podoba na končnicah in narodna pesem prav lepo skladata, kar je znak, da je slikar delal bolj po narodni pesmi kakor po svetopisemski zgodbi. Medtem ko pomenita godca na Jobovi končnici glasbo za tolažbo in kratek čas, so na naslednji panjski končnici naslikani godci v svoji običajni vlogi, kot izvajalci plesne glasbe. Na desni polovici te konč- nice ^»Plesalci in godci« (št. 4) stojita goslač in klarinetist in godeta plesnemu paru na levi polovici. Plesalka je v gorenjski noši z avbo. S plesalcem se držita samo za eno roko in je iz plesalkine drže in gibov nog mogoče prepoznati, da se vrti pod roko, kar Gorenjci radi vpletajo v valček in polko. Peti motiv je ponazoritev vsebine pesmi »Zverina pokopava lovca< (prim. SNP1/970-71). Kakor v pesmi tako tudi tu eden od pogrebcev skrbi za žalno godbo. Praviloma je to volk, kakor poje pesem: Volk je narbolj tubi, ker je jagra narbolj Ijubil.^^ Vloga godca je v tem primeru naravno pripadla volku, ker pravimo, ' o- dobiti v perspektivi. Tudi strune na harfi so napete počez, ne tako kot običajno. Končnica, ki prikazuje »Promenadni koncert« (št. 24),^^** je morda spominska slika za čitalniško ali meščansko godbo v Kranju. V ozadju " Opiis slike gl. Bukovec, SC 1943, 7. " Fotografijo gl. Bukovec, SC 1942, 103, si. 53. "* 163 Zmaga Kumer je Glavni trg s Šmarjetno goro, ob straneh meščani poslušalci, spredaj pa je v vsej imenitnosti 12 godcev krajevne godbe na pihala. Vsebina in izdelava kažeta, da je morala biti posebej naročena; med navadne končnice na kmečkih čebelnjakih kar ne spada. Naravnost neprijetno pa učinkuje motiv št. 25 »Mesec maj«, ki je peta slika iz ciklusa Meseci. Avtor je Franc Zabavnik iz Šmarce pri Kamniku, zadnji slikar panjskih končnic, ki je bil sicer na dobrem glasu zaradi tehnične spretnosti, vsebinsko pa neizviren.^^ To doka- zujejo tudi njegovi Meseci iz leta 1915. »Maj« — dekle s cvetjem v spremstvu Amorja z liro — je najzgovornejši dokaz za propad naših panjskih končnic v 20. stoletju. Pod vplivom raznih zgodb je morda nastala končnica »Zamorca« (št. 26). Prikazana je pokrajina s palmami, pod katerimi sta dva za- morca. Eden ima lok, drugi pa leže piska na nekakšno trobento. Vsebina zadnje slike (št. 27) je nekoliko negotova, ker je zelo ob- rabljena. Levo v ozadju je naslikan steber z neko stvarjo na vrhu. Okrog so ljudje, ki se držijo za roke v višini ramen, deloma tudi više, desno v ospredju stojita dva moža. Vsi so oblečeni v halje. Zdi se, kakor da prikazuje slika prizor iz zgodb sv. pisma stare zaveze, ples Izraelcev okrog zlatega teleta, moža pa sta morda Mojzes in Jozue (prim. 2 Moz, 32). Če ta razlaga drži, bi bila slika primer upodobitve skupinskega plesa. Iz gornjega opisa panjskih končnic moremo razbrati naslednja dejstva o stanju našega godčevstva v 19. stoletju in še kaj prej: Podobno kot je v narodni pesmi simbol za glasbilo struna,^" tako se zdi na panjskih končnicah goslač simbol za godca. Zato je naslikan največkrat sam, medtem ko je klarinetist kot solist izjema. Navadno se klarinet druži z goslimi, basom ali rogom v duo ali trio (klarinet- gosli, klarinet-bas, klarinet-rog, dva klarineta-rog, klarinet-rog-bas). Gosli spremlja bas, klarinet ali oprekelj. Godčevski kvartet sestavljajo gosli-klarinet-rog-bas ali dvoje gosli-oprekelj-bas. Oprekelj se je v 19. stoletju bržčas že izgubljal, saj nastopa razmeroma redko. Volk pogrebec (št. 5) in vrag voznik (št. 21) trobita na navaden živalski rog, sicer pa je rog naslikan bolj ali manj spretno kot kovinski instrument običajne zavite oblike. Dude so izjema, ki je spričo po- manjkljivih podatkov za zdaj še ni mogoče natančneje opredeliti. Tudi harmonika je naslikana samo enkrat, kar je znak, da si je ob koncu 19. stoletja komaj začela utirati pot na naše podeželje. Godba na pi- hala in trobila je bila takrat, kot se zdi, prav tako nekaj tujega. Po- znali so jo pač od vojakov ali pa iz mesta. " Bukovec, SČ 1942, 100. Z. Kumer, Primitivna instrumentalna glasba in ples v slovenski narodni pesmi. Ljubljana 1955, rkp. str. 4. 164 Godčevski in plesni motivi na panjskili končnicah Glede zasedbe in števila instrumentov v kmečkih godbah je po podatkih s končnic težko reči kaj bolj določnega. S precejšnjo goto- vostjo pa lahko trdimo, da gosli in klarineta takrat kmečke godbe še niso mogle pogrešati. O primitivnih domačih zvočilih na končnicah ni sledu, kar seveda ne pomeni, da jih ni bilo, marveč da igranje nanje niso šteli za pravo godbo, tako, ki je imela nalogo skrbeti za plesno glasbo ob raznih priložnostih, zlasti na svatbah. O plesih se s končnic ne da razbrati nič takega, kar bi ne bilo veljavno še danes, bodisi da nas zanima telesna drža (za eno ali obe roki, oberoč okrog pasu ali običajni plesni sprijem) ali gibanje (sodeč po položaju nog in telesa). Kakor še dandanes, je bila tudi v 19. sto- letju dvokoračna polka eden poglavitnih kmečkih plesov. Ce so jo plesali samo kot samostojen ples ali tudi v zvezi s počasnejšim figu- riranim uvodom (prim. Šuštarska) pa seveda s panjskih koiiičnic ni razvidno. Nasprotno se iz slik na končnicah vidi, da je bila vrtenica I>od roko,^^ ki se da po mili volji vpletati v valček ali polko, v 19, sto- letju zelo priljubljena. Čeprav nam torej pregled panjskih končnic ni prinesel nič bi- stveno novega za rešitev problema našega godčevstva, so pa dobljeni izsledki važni zaradi tega, ker so neposredno, iz ljudstva samega iz- virajoče potrdilo dosedanjih ugotovitev o slovenski glasbi in plesni folklori. S tega vidika nam morejo biti tudi panjske končnice dobro- došel in upoštevanja vreden vir. Zusammenfassung MUSIKANTEN- UND TANZMOTIVE AUF BIEN EN STOCKBRETT C HEN DEB SLOWENEN Ohne Musikanten und ohne Tanz kann man sich kein richtiges Volksfest denken und so ist es mehr als natürlich, wenn man diese Gefühlsäußerungen der Volksseele auch in der eigenartigen BUldergalerie des slowenischen Bienen- häuschens oftmals veranschaulicht findet. In den Sammlungen von Bienen- stockbrettchen des Ethnographischen Museums (Sgn. EM) und des Verbandes der Bienenzüchter-Genossenschaften (CZ) in Ljubljana, sowie in einigen pri- vaten Sammlungen befinden sich 61 Exemplare, die 27 solche Motive darstellen. Die meisten entstanden ungefähr in der Zeit von 1820 bis 1888, also in der sogenannten »klassischen Epochei: der slowenischen Bienenstockbrettchenma- lerei. Ihre Heimat sind grösstenteils die Gegenden in Gorenjsko (Oberkrain), was auch aus der Tracht der abgebildeten Personen hervorgeht. Nach der Zahl der Varianten zu beurteilen waren einige Motive besonders beliebt. So z.B. -uTanz der Tieren (Nr. 1), dessen älteste Variante aus d.J.1818 und die jüngste aus 1888 stammt. Als Patron der Bienenzüchter ist mehrmals auch ^Hiob auf dem Misthaufen« (Nr.3) mit einem oder zwei Musikanten abgebildet. Von den übrigen Motiven mögen besonders folgende hervorgehoben »Vrtenica« je öbrat celega telesa za 360". 165 Zmaga Kumer merden: »Bauernhochzeit« (Nr. 6), »Militärmusik« (Nr. 9), »Fuchs als Barbier des Jägers« (Nr. 10), »Dudelsack« (Nr. 15), »Musikanten bei der Trauung« (Nr. 16), »Drei Musikanten« (Nr. 17), »Tanz im Wirtshaus« (Nr. 18) und »Altes Weib heiratet einen jungen Burschen« (Nr. 20). Von eilen Musikanten ist auf den Bienenstockbrettchen am häufigsten der Geiger vertreten. Er ist sozusagen das Symbol des Musikanten und tritt deshalb oft auch einzeln auf. Zuweilen gesellt sich dem Geiger, Bassgeiger oder Hor- nisten der Klarinetist hinzu und bildet mit ihnen ein Duo oder Trio. Das Quartet setzt sich entweder aus Geige-Klarinette-Uorn-Bass oder aus zwei Geigen-Hackbrett-Bass zusammen. Dudelsack und Harmonika findet man nur je einmal vor; mahrscheinilich wurden diese beiden Instrumente im 19. Jh. seltener gespielt. Von den Blechblasinstrumenten wurden, den Brettchen zu- folge, nur Horn und Trompete verwendet, mährend die übrigen nur von der Militärmusik her bekannt waren. Über die Art der Volkstänze kann man aus den Bienenstockbrettchen bloss spärliche Angaben entnehmen. Die Position der Fusse und des Körpers der Tanzenden lässt Poilka oder Walzer vermuten. Oftmals ist eine Tänzerin auch in der Dreherstellung dargestellt. Obwohl die vorgefundenen Einzelstücke nichts wesentlich Neues auf- weisen, sind die Bienenstockbrettchen als Nachmeisquelle doch nicht wertlos, weil man sie als unmittelbare, vom Volke selbst ausgehende Bestätigung der bisherigen Resultate der Volksmusik- und Volkstanzforschung betrachten kann.