Spominjajmo se v molHvah rajnih! Zlatomašnik umrl v visoki staroeti. Zadnjo soboto je zatijsnil v Gospodu oči v P t u j u gospod Jakob Cinglak, zlatomašnik in upokojeni duhovnik. Rodil se je 11. julija 1858 na Sladki gori. Po odsluženi triletni vojaški službi tn končanem bogoelovju v Mariboru je bil posvečen leta 1888. Kaplan je bil v Selnici ob Dravi, v Št. Ilju v Slovenskih goricah, v Loki pri Zidanem mostu, pri Sv. Lovrencu na Dravekem polju, v žalcu, v št. Petru v Savinjski dolini in v Vcjniku. Zasluženi pokoj je užival v Ptuju deset let. Rajni je bil goreč in vesten duhovnik ter priljubljen povsod, kjer koli je bil na delu v dušnem pastirstvu. Vsemogočni mu bodi večni plačnik! Smrt bivše posestnice v Studenclh pri Mariboru. Tukaj je umrla 77 letna A m a 1 i j a P a v a 1 e c , bivša kmetica v Jarenini. Po smrti sina se je poročila mlajša hči na domu v Gačniku. Z možem in samsko hčerko se je mati naselila v Studencih, kjer sta zakonca pred petimi leti obhajala zlato poroko. Rajna je bila zraven pred tremi leti umrlega moža pokopana proti koncu junija. Bila je Ijubiteljica cerkve, revežev ln katoli&kega tiska. Se na bolniški postelji je čitala, dokler ji kap ni odvzela vseh moči in dar go4ora. Po 12 dneh jo je rešila smrt zemeljskih muk. Bog ji bodi za vse plačnik! Smrtni primeri na Vurbergu. Letos po Veliki noči smo pokopali preužitkarja Jožefa Rojko iz Vumbaha, sedaj, po treh mesecih, 23. ju11 ja, pa njegovo ženo Marijo Rojko v staroBti 81 let. Na sedmirri se je nabralo za novo bogoslovje v Mariboru 80 din, za kar vsem darovalcem iskrena hvala! Naj bo rajni, dobri mamici zemljica lahka! — Dne 24. julija pa smo pokopali hčerko Marijo Felioijan iz Krčevin v starosti 28 let. — Naj počivajo v miru! Znan godec umrl pri Sv. *oriju v Skw. garlcah. Tukaj je umrl 72 letni Franc Gasparič. Štirideset let je muziciral z basom po go»tijah in novili mašah. Z varCnoetjo in delavnostjo si je z ženo kupil v Partinju majhno posestvo, kjer je v krščanskem duhu odg-ojil štiri hčere. Naj poCiva v miru! — Preostalim naše požaJje! Bobrotnik gasilcev umri pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Zopet so zadoneli zvonovi in nam naznanili, da je odšel v večnost Sivka Mihael, inčarski mojster iz vasi Gorišniea v «. letu starofiti. Mučila ga je živčna bolezen pet let. Prenašal jo je s potrpežljivostjo. Bil je priljubIjen pri sosedih in eploh vseh, ki so ga poznali in so se mu od dveh gasilskih čet ob grobu zahvalili za njegovo dobrotno srce. Daroval je po svoji moči gorišniftki gasilski četi in forminski jiovi gasilski motorki je bil boter. Forminski gaeilci so ga v polnem številu spremljali na njeg-ovi zadnji poti. Pevci bo mu zapeli ob odprtem grobu. V vojno je odrinil leta 1915., januarja meaeca, junija pa je že bil ujet na Doberdobu in odpeljan na Sicilijo, kjer je prebii 49 mesecev v ujetništvu. ZapušCa žalujoCo ženo in štiri še nedorasle otroke. Bog mu bodi plačnik za vsa njegova dobra dela! — žalujočim naše sožalje! Umrl po hudi bolezni. Žalostno so zapeli v petek, 26. julija, zvonovi pri S v. M a r j e t i niže Ptuja ter oznanili žaloetno novico, da je umrl v Muretincih Miha Antolii, star 73 let. Rajni je bil vesele narave in ljubezniv proti vsakomur. Kdor je priSel v njegovo hišo, vsakemu je postregel. Držal se je prve in največje zapovedi: Ljubi Gospoda, svojega Boga. .. Otroke je vzgojil v krščanskem duhu. Bil je vnet častilec sv. Ane in ravno na njen god je tudi umrl. Na stare dni je prijel vsak dan za dvojno orodje, namreC rožni venec in molitveno knjigo. Zavetial ee je, da zemlja ni naš dom, ampak da smo tu samo najemniki. Pol leta pa ga je huda bolezen priklenila. na posteljo. Rajni Miha je dobrovolino prenašal bolečine. Tolažil se je z Jobovimi besedami: »Bog je dal, Bog bo vzeU Ob odprtem grobu je spregovoril g. evetnik ganljive hesede rajnemu v slovo. Naj mu sveti večna luč! žalujočim naše sožalje! V desetem letu »tarosti je umrla marljiva vienksi dekliške šole v Apačah Slovenka Emilija Steier, hčerka g. Petra Steierja, pcscstnika v Lešanah, na zastrupljenju krvi. Ze da!j časa je čutila bolečine na roki, bila naposied odpeljana v boJnišnico, a tudi operacije ji r.iso mogle rešiti- živlejnja. Slovenski dekliški pevski zbor ji je pri pogrebu zapel lepe žaloptjnke. Naj počiva v uniru! Smrt blage matere. Iz zvonika v 6 p i t a 1 i č u pri Konjicah so 15. julija peli zvonovi v slovo FrančiSki Planinc iz Tolatega vrha. Ob odprtem grobu je domači g. župnik in duhovni svetnik Janez Goričan poetavil rajno v zgled ženam ter orisal njeno plemenito življenje kot posebno častilko presv. S-ca. Jezusovega. Dokler je mogla, je prejemala vsak prvi petek sv. zakramente. Par dni pred smrtjo je bila sprevidena in isti dan se je tudi vsa njena družina posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Mati si je to tako želela! Rekla je, da drugaCe ne bodo imeli domači božjega blagoslova v hiši. Rajna je pri Prahu gospodlnjila 39 let in vsa leta je skrbela za katoliško Casopisje v hiši. Bila je naročnica Mohorjevlh knjig, »Slov. gospodarja«, »Glasnika preev. Srca Jezusovega«; bila je v družbi križevskih žen, v III. redu in v armadi sv. križa. Po njej žaluje skrbni mož, pet odraslih otrok, pet sester in mi vsi, ki smo Jo poznali. Blaga mati, počivaj sladko in ee odpočij od dolgega tnpljenja! V sjnomin blageinu gospodarju. Pri S v. M a r tinu pri Vurbergu je umrl mož, ki je bil nadvse dober gospodar tudi za evoje viničarje. Dokaz temu je to pismo, ki so ga njegovi viničarji poelali našemu listu in ki ga kot zgled, kakšno bodi razmerje med gospodarjem iii vmiCarjem, priobčujemo z namenom, da vidijo tudi drugi, kako prisrčno je bilo sožitje med rajnim J a n e zom Klemenčičem in njegovimi viničarji. Ptemo glasi: Nismo mogli doumeti, da Vas je neLzprosna usoda človeštva iztrg-ala iz naše Bre- dine. Kdo Vas bo nadomestoval ? JSaman Vas bomo pričakovali. Nismo se Vas bali, kakor se godi na tolikih krajih, kjer ima gospodar samo surove beeede za svojega viničarja. Pri Vas tega ni bilo. Z veseljem smo Vas pričakovali! A sedaj ? Zaman se bomo ozirali, od kod pride naš oče, kakor smo Vas nazivali. Naj bi bil pokojni gospodar zgled veem drugim gospodarjem! Ako boste hodili po ¦ pokojnikovi poti, ne bo pritožb in mržnje. Ni nam bil samo gospodar, temveč kakor oče, kateri skrbi za svojo družino. Kakor oče ne odreče prošnje svojih otrok, tako tudi rajni ni odrekel ničesar, kadar smo ga česa prosilL Vaše dobrote v življenju šs ni bilo dovolj. še po smrt.i smo deležni dobrot. Nam ne bo mogoče povrafati te dobrote, toda hvaležen spomin na Vas ostane v ims neizbrisen! Spominjali se VaŁ bomo s hvaležnira srcem v molitvi in prosili naš^a Stvarnika, pri Jraterem bivate sedaj, naj Vam On poplača vsa Vaša dobra dela z večnim plačilom na rajskih livadah.' Hvaležni in žalujoči viničarji. srr