3
Kmetijstvo.
Živina po zimi.
Gledati moramo po zimi, da v hlevih ni premrzlo in pa da zrak ni preveč izprijen. Že usmiljenje do živalij ne dopušča, da bi pustili živino zmrzovati. Sicer pa imamo tudi gospodarsko izgubo, ako imamo mrzel hlev. Živina v mrzlih hlevih  potrebuje več  piče,   da si ohrani   svojo
v
telesno   gorkoto.    Ce jej   ne dajemo več krme, pa začne pešati.
Najmanj živina potrebuje krme, ako je v hlevu 16<> .stopinj gorkote po Celzijevem gorkotomeru. Po skušnjah pa taka gorkota vendar ne ugaja za živino, ker pri tem nekako omrtvi. K večjemu živina, ki jo debelimo, sme biti v tako gorkem hlevu. Najboljše je, če je v hlevu 12 do 14° C. gorkote. Hlevi, v katerem so molžene krave, teleta* in praseta morajo biti gorkejši, kakor hlevi, v katerih so uprežna živina in prašiči, katere debelimo.
Po zimi je treba živini bolje nastiljati, da ima suho in gorko, če obilno nastiljamo, je živina suha in znažna, kar tudi ugaja njenemu zdravju.
Živino je pa tudi po zimi potrebno  pridno snažiti.
Ker po zimi hlev zapiramo, se zrak v njem manj spreminja in se zatorej vsled sopenja bolj spridi. V takem
zraku pa živina ne more zdrava ostati. Zatorej je skrbeti za prevetranje hlevov. Treba je torej ventilacije, ki pa ne sne biti tako napravljena, da bi vleklo naravnost v živino. Nekateri prevetrujejo le s tem, da včasih odpro okna, ali to nikakor ni dobro. Bolje je, da prav pod stropom narede se sapni predori, kateri naj pa bodo tako narejeni, da se lahko zapirajo.
Zrak pa v hlevu mnogo izprija gnijoča gnojnica, katera zleze v rahla tla. Zaradi tega je treba gledati, da se hlevu napravijo trdna tla, da vanje ne leze gnojnica in skrbeti je za dobre gnojnične odtoke. S superfosfatnim mavcem je tudi dobro nastiljati, ker ovira razkroj gnoja v hlevu in zadržuje amcnjak ter tako pripomore, da zrak manj okuži.
4