Dim in slana. Lep je spomladaji čas in da-si ima človek dela čez glavo; ko napoči mlado jatro, brž je po koaci, da gre aa aovo delo. Kamor pogleda, vesel je, kajti polje je lepo zeleao, vrtovi v cvetji ia po goricab se že giblje trta, da pokaže, kaj da rodi v tem letu. V resaici veselo je to, ali kaj pomaga, ko je zadosti le eao mrzlo jutro, da je ves ta kras ia z ajim vse upaaje pri kraji — kedar pride mraz ali slaaa v deželo. Lebko je tedaj. da se nam, kakor piše major Kaufmaaa v ,,Laadw. Mitth", s spomladjo bliža že strah ia bojazen, da bi ae bilo škode po slaai. Skode se je bati toliko bolj, ker naši ljudje aečejo posaemati v obče gospodarjev po drugih deželab, koder z velikim uspehom kurijo zoper slaao. Kedar kdo sproži re5 v kakem gospodarskem društvu, pravijo, da pri aas to ai mogoče; siliti ne moremo aikogar, ako pa sami nekateri kurijo, ae pomaga aič. Tega sem se prepričal že veckrat. Jaz sem kuril ter imel maogo stroškov, a moj sosed basek, ker je ves dim veter potegail k ajema, drugi aepremožai Ijadje pa so dobili še posebae nagrade v podobi odpisaae dače zavoljo škode po slaai. Občiaa ae postavlja poljskib čuvajev. Kar mi je torej še ostalo sadja, to sem moral sam čuvati, sicer bi mi bili tatje vse pokradli. Take izkušaje poparijo aaposled aajbolj vaetega človeka ia ga pripravijo v to, da drži roke križeai. Ce posamezaiki kurijo. ae pomaga v resnici aič ali pa le malo; celo dragače pa je, ako kurijo vsi posestaiki. Tedaj pokrije dim na debelo vso okolico. Zelo dobro je, če poškropimo katraaovec z vodo, dim je aamreč potem debelejši ia gostejši, ter ga veter ae zavleče kmalu drugaai. Da pa taka dimaata odeja v resaici pomaga, aaj vzhajajoče solace ae odtali precej zmrzlik rastlia, prepričali smo se 1. 1886. Nekateremu posestnika je slaaa vse uaičila, a sosed je dobil maogo sadja. Zvečer je aamreč bilo dežilo. Kar je oblakov obviselo aa aebu, ti so zjutra zabraaili solacu, da ni moglo precej zmrzlib rastlia odtaliti. To je pomagalo, da jim slaaa ni škodovala. Ne morem zatoraj popolaoma popastiti misli, da bi veadar mogoče ae bilo ob takib aevarnib dobab cele dežele zaviti v gost dim. Ko bi se trdoglavci prepričati hoteli, potem bi ne ugovarjali toliko. Toda kako jib bočemo v to pripraviti? Meaim. da z deaarjem, ki ima toliko moč v sebi. Mislim si reč tako: fiaančai miaister milostao dovoljuje odpisanje davkov po slaai oškodovaaim kmetovalcem, včasih precej zaatao. Država veliko žrtvuje, oškodovaacem odpisaaje tadi prav hodi. Veadar pa to ai v aobeai razmeri k velikim škodam, katere trpijo posestaiki po vsakoletaib slaaab. Takaj velja zopet prislovica: pomagaj si sam, ia Bog ti pomore, pa tudi finančai miaister, t. j. zoper aavadne, bolj lehke slaae poaiaga karjenje. ob velikib slaaab pa fiaaačni miaister, ker davek odpiše kot aagrado za kurjeaje, čeprav zaradi presilaega mraza ni pomagalo. Lenuhi pa aaj bi takega odpisovaaja ae dobivali, to bi bil le zavržea deaar. Ko bi ti sedaj morali ves davek brez odpisa plaeevati, adali bi se aaposled ter tudi kurili zoper slaao. Saj pa ui treba veliko žrtvovaaja. Nekoliko treščic pa nekaj katraaovca, pa zadostuje. Toliko vzmore tudi manj premožea posestaik. Po tem takem bi od zgoraj vzpodbujeni posestniki morebiti le nekoliko škode po slaai trpeli ia vzmagali davek plačati ter dati državi, česar jej je treba. Tem bolj bi jim mogla država prizaaašati ob velikih, hudih slaaab. Naša c. kr. kmetijska družba pridobila bi si velikib zaslug, ako bi tak predlog še za letošnjo spomlad, podpiraaa od deželskib uradov, predložila fiaaačaeaiu ministrn. Ta aaj bi za poskušajo dal po političaib uradib razglasiti, da bodo milostao odpisovali davke le tistim občinam, koder so vsi posestaiki obljubili kuriti, pa bodo tudi res kurili. ko bi kljubu temu slana uaičila aa primer: polovico pridelkov. Tsled tega bi marljivi posestaiki vplivali na mudae ia jib aa razae načiae silili kariti, ker bi se jim sicer bilo bati, da jim aič davka ne odpišejo. Nekateri bi gotovo tudi proti gospodarjevi volji aa ajegovem posestvu zakurili. V časih kaže, da poseza država sama glede aa občne koristi vmes. Tako je pruski kralj Friderik II. dragoace vojake poslal v občiae aa stanovaaje, koder niso hoteli krompirja saditi, ter je Ijudi tako prisilil, da so zai-elivpridelovati krompir. Marsikateri kaatoai aaSvicarskem potrošijo maogo deaarjev v aagrade za pokoačevaaje broščev. V nekdaaji vojaški grauici, to pa v zgornjeai in sušaem dela, trpeli so veliko pomaajkaaje krme. Vlada je potrošila maogo deaarjev v podpore. Naposled pa je izvedela. da ljudje niti korazaice aiso pospravili, ampak potrgali roge, slamo pa pustili aa polji, da je strobaela. Zaakaže torej koruzaico pospraviti ia stradajoči živiai za krmo polagati. Ljudje se ne zmeaijo za akaz. Nato nastavi strogi polkovaik 20 gld. aagrade oaemu, kateri bode prvi polagal korazaico, mudaim pa veli 25 batia aašteti. Od tiste dobe ai bilo več prejšajega silaega pomaajkaaja krme. Vsaka država izplačuje aagrade tistim, ki ubijejo kakšao divjo zver, a oaa škodaje veadar le po posamezaih okolicah, vsemu občiastvu pa ni aevaraa. Hadi zveri podobaa je slaaa, ki cele dežele oaesreci ter jim vzame davčao moč. Poprej, ko še železaic ai bilo, povzročila je aavadao še glad ia pomor. Zato pa bi bilo jako umestao, da bi vlada tukaj tudi aekaj storila. Kedar bodo v obče zoper slaao kurili, ae bode državi trebalo maogo žrtvovati za odpisovaaje davkov. Največkrat bode še pridelek rešea.