Prvo leto tretjega delegatskega mandata
Mineva prvo leto tretjega delegatskeea mandata. ZaJo ni naključje, da je naša občinska skupščina prejšnji niesec obravnavala delovanje delegatskega sistema v tem obdobju in njegovo uveljavljanje v seda-njih družbenogospodarskih raznterah.
Ugotoviti kaže, da so dclegati naše občinske skupščine v tem prvem letu že obravnavaii neka-tera pereča vprašanja gospodar-skega in družbenega razvoja ob-čine. Posebno pozornost so na-menili politiki vzgoje in izobra-ževanja, zdravstvenega varstva, kulture in zaposlovanja. Kot no-vost naj omenijo vključevanje skupščin samoupravnih intere-snih skupnosti kot četrtih zborov na scjah občinske skupščine. Udeležba delegatov je bila dobra, precejšnje je tudi bilo šte-vilo razprav, medtem ko vsebina dela — kar velja zlasti za zbor združenega dela in zbor krajev-nih skupnosti — še ni zadovolji-va.
S skupščino so dobro sodelo-vali občinski izvršrii svet, upravni organi in večina strokovnih služb temeljnih organizacij združe-nega dela, manj pripravljenosti za povezavo pa je bilo v krajdv-nih skupnostih. Premalo pa so se v delo zborov vključevala skupš-činska delovna telesa. Vsi trije zbori naše občinske skupščine so redno obravnavali vse pomemb-nejše gradivo za seje mestne in republiške skupščine.
PREMALO VPLIVA NA DOGAJAJNJA
Delegati zbora. združenega dela ocenjujejo, da je vloga de-legacij v primerjavi z drugimi strukturami v organizacijah združenega dela premajhna. Menijo, da prek delegatskega si-
stema ne morejo dovolj vplivati na dogajanja v občini in da se vse pomembnejše odloČitve spreje-majo mimo skupščine, v dogo-varjanju med izvršnimi (uprav-nimi) organi in poslovodnimi strukturami v organizacijah združenega dela. Ker zaostrene gospodarske razmere terjajo učinkovitejše delovanjc zbora, so delcgati pogosteje kot v prejš-njem obdobju postavljali zahte-vo, da je treba dnevne rede ra-zbremeniti formalnih točk, na-mesto njih pa naj se obravnavajo zadeve, ki so pomembne za de-lavce v združenem delu. Po mne-nju delegatov gradivo za seje skupščine še vedno ni ustrezno. Neprimerna je tudi kadrovska sestava delegacij. Konference delegacij se redno sestajajo, kar pa ne velja za vse temeljne dele-gacije, saj nekatere izmed njih v tem obdobju niso še na nobeno sejo svoje konference poslale niti enega predstavnika.
ZBOR KS OPRAVLJA TUDI NALOGE SISOV
Iz delegatskih razprav, vpra-šanj in predlogov, izrečenih na zboru KS, je mogoče ugotoviti, da so delegati dobro seznanjeni z življenjem in delom svoje kra-jevne skupnosti. Njihova vpra-šanja pa se večinoma nanašajo na neurejene zadeve v krajevni skupnosti in največkrat spadajo na področja, za katera so zadol-žene samoupravne interesne skupnosti.   Še   vedno   namreč
vlada mnenje, da se problemi hi-treje rešijo, če jih obravnava ob-činska skupščina in ne skupščina za to pristojnega sisa.
Tudi delegati tega zbora meni-jo, da je gradivo še vedno preob-širno in napisano v težko razum-ljivem jeziku, predvsem pa ne vsebuje izhodiščnih elementov, na osnovi katerih bi delegati oblikovali svoje mnenjc. Vendar pa precejšnje število delegatskih vprašanj in predlogov priča, da ga delegati temeljito preučijo. Še vedno pa je v dclegacijah čutiti premalo povratnih informacij. Nasploh jc delo delegadj boljše v tistih krajevnih skupnostih, kjer je tesnejše sodelovanje med samoupravnimi organi in druž-benopolitičnimi organizacijami.
BOUSE SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI              Y
Čeprav so dnevni redi sej družbenopolitičnega zbora vča-sih še vedno predolgi, pa so se v primerjavi s prejšnjima manda-toma kar precej skrajšali. Boljše kot prej je v tem prvem letu bilo tudi sodelovanje zbora z občin-skimi družbenopolitičnimi orga-nizacijami, zlasti z občinsko kon-ferenco SZDL in njenim pred-sedstvom.
Največja težava, s katero se je v prvem letu iretjega delegatskega mandata spopadal zbor, je bila nes-klepčnost. Do nje je prihajalo predv-scm zaradi objektivnih vzrokov, kot so preselitve delegatov, študijski do-pusti, preobremenjenost z delom in podobno.
KOT CETRTI ZBOR — SKUPŠČINE SISOV
V tem obdobju so se kot enako-pravni zbori pri sprejemanju odioči-tev vključevale tudi skupščine sa-moupravnih interesnih skupnosti. Kot zbor so prvič sodelovale skupš-čine izobraževalne, zdravstvene in kulturne skupnosti, medtem ko je skupščina skupnosti socialnega var-stva zasedala kot četrti zbor že v prejšnjetn mandatu.
Delovni sta bili tudi skupini dele-gatov za zbor združenega dela in zbor občin republiškc skupščine. Dele-gate za področje gospodarstva je zla-sti pestila nesklepčnost, dogajalo pa sc je tudi, da predlogi ali stališča, ki so jih zagovarjali. niso bili mnenje baze, ampak njihov osebni pogledi. Res pa je tudi, da je bila skupina de-legatov za zbor združenega dela re-publiške skupščine pri oblikovanju in
sestavljanju stališč prevcč prepuš-čena sama sebi: s strani nekaterih ob-činskih strokovnih služb so bili de-ležni premalo pomoči. Pohvaliti pa kaže skupino delegatov za zbor bčin, saj si je le-ta pri vsaki posamezni za-d';vi prizadevala presoditi vzroke in posledice odločitve za občana, obči-no. republiko kot tudi državo v ce)o-ti.
D. J.