Mestna železnica v Ljubljani Author(s): Saša Dalla Valle Source: Urbani Izziv, No. 10, Ob 30. letnici! (december 1989), pp. 23-26 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179845 Accessed: 13-09-2018 11:36 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:36:09 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI T7.7.TV Saša Dalla Valle, dipl. inž. arti.: Mestna železnica v Lj ubij ani Razvoju mesta mora slediti tudi razvoj prometa, še posebej javnega. Le- ía je v zadnjem obdobju v Ljubljani zaostal ali vsaj ni sledil razvoju drugih elementov oz. področij v mestu. Promet odločilno vpliva tudi na podobo mesta, saj s svojimi površinami, ki jih zahteva, oblibuje primárné mestne prostore . Razvojne stopnje Ljubljana je dosegla tisto razvojno stopnjo oz. tisto velikost, ko obstoječe prometno omrežje in sistem javnega potniškega prometa ne ustrezata več potřebám, še manj pa omogočata nadaljnji razvoj. Sistem enovitega jav- nega potniškega prometa je ustrezen za mesta z do 300.000 prebivalci. Nadaljnji razvoj pa zahteva razslojen sistem jav- nega potniškega prometa. Razslojen sistem je sesta vljen iz dveh ni voje v: primarno omrežje povezuje območja z višjo gostoto prometa, sekun- dami sistem pa tista z nižjo gostoto prometa in jih povezuje - priključuje na primarni sistem. Obstoječi javni promet v Ljubljani ni sposoben opravljati svoje funkcije, je počasen, neudoben, nezanesljiv itd. Neustrezen javni promet generira vedno večji promet z osebnimi avtomobili, ki so přeplavili mestno središče. Potrebno je vedno več parkirnih površin. Z zaparkiranimi cestami in pločniki je oviran motorni, kolesarski in peš promet. Skratka, prometni položaj postaja vedno slabša. Vse to povečuje tudi onesnaženost okolja. Razvojne možnosti in plánské usmeritve Mesto potřebuje sposobnejši, zmogljivejši, udobnejši in ekološko čistejši sistem javnega potniškega prometa. Teoretično obstaja več možnosti za raz- voj prometa, vendar različne rešitve zah- tevajo različne površine in sredstva in dajejo različne učinke. Na podlagi prometnih študij in drugih strokovnih podlag je v planskih dokumentih Ljubljane opredeljen razvoj mestne železnice, ki naj bi zagotovila raz- voj sposobnega sistema javnega potniškega prometa. Mestna železnica omogoča še nadaljnji razvoj v višje oblike sistema javnega potniškega prometa, kar je bistevna přednost pred drugimi oblikami javnega potniškega prometa. Cilji in izhodišča Da bi sistem mestne železnice opravičil potrebne ureditve in velike stroške, mora mestna železnica zadostiti naslednjim cil- jem: -biti mora zanesljiva, redna in hitra, -imeti mora visoko kapaciteto in visoko raven storitve, -imeti mora možnost razvoja, - biti mora sprejemljiva glede vplivov naokolje, -biti mora sprejemljiva glede na stroške in učinke. Da bi zadostila tem ciljem, je třeba iz- polniti nekaj pogojev: - mestna železnica je nosilec javnega potniškega prometa, -potřebná je diferenciācijā voznih površin različnih vrst prometa - mestna železnica na lastnem vozišču, -potrebno je zagotoviti přednost mestne železnice v križiščih, CL Crt 1 t- * • 2 o Cu O ST e HH 00 C/3 23 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:36:09 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms CTHpy) c* CO HH D JŠ d .è I cl -potrebno je zagotoviti učinkovito prestopanje med raznimi vrstami prometa. Mestna železnica na lastni vozni pov^ini je zasnovana na podlagi sis- . matičně delitve prometnih povrsin za javni in individuální motorni promet. Mestna železnica bo potěkala po lastnem vozišču, edina območja štika z drugimi vrstami prometa bodo križišča, kjer pa bo zagotovljena přednost javnemu prometu. Uvedba mestne železnice seveda zahteva prilagoditev drugih vrst javnega potniškega prometa, ki se bo spreminjal tudi z zaporednostjo izgradnje sistema. Lastno vozišče mestne železnice in s tem ločenost od drugih vrst prometa zagotavlja: -visoko stopnjo zanesljivosti, rednosti in hitre vožnje, kar omogoča prihranke pri nákupu vozil in pri številu zaposlenih za obratovanje in vzdrževanje sistema, -visoko kapaciteto, -možnost polavtomatskega ali celo av- tomatskega upravljanja mestne želez- nice, upravljanja s kretnicami in križišči, -minimalno porabo prostora. Omrežje mestne železnice Mestna železnica poteka v koridorjih z najvišjo gostoto poselitve in z največ mestnimi dejavnostmi ter tako predstavlja primarno omrežje javnega prometa. Sekundarno ali dopolnilno omrežje javnega prometá pokriva območja izven neposrednega gravitacijskega zaledja mestne železnice, ki imajo nižjo poselitveno gostoto. Sekundami sistem javnega prometa dopolnjuje in preko sistema prestopnih točk napaja primarni sistem. Nosilec sekundamega javnega prometa je av- tobus in skupaj s primestnim javnim prometom napaja mestno železnico. Mestni in primestni avtobus ter primestna železnica, individualni motor- ni in kolesarski promet, ki se povezujejo z mestno železnico preko sistema prestop- nih točk, tvorijo integralno ceļoto. Omrežje mestne železnice sestavljajo prostorski elementi: -trase mestne železnice, -priključki mestne železnice na primestno železnico, -prestopne točke in postajališča, -remize in -napajalne postaje. Dolgoročno jemogoče mestno želez- nico povezati s primestno železnico in sicer v podaljških. Priključki bi prispevali k boljši povezavi mestnega s primestnim javnim potniškim prometom, s čimer deloma razbremenili mesto drugih vrst prometa, ki jih generira primestje. Mestna železnica v uličnem pros- toru Značilnosti vodenja mestne železnice v mestnem središču se delno razlikujejo od vodenja v mestnih vpadnicah. V mestnem središču, ki je večinoma že zgrajeno - oz. njegova grajena struktura pomeni celo posebno vrednoto - in so ulični gabariti sorazmerno ozki, se mestna železnica prilagaja danostim v prostoru. Mestna železnica je, lahko bi řekli, v podrejeni vlogi. CENTER À Na mestnih vpadnicah, ki so pretežno tudi že obzidane, pa mestna železnica vnaša v ulični prostor novo vrednoto, dominantno os v smislu funkcije in oblikovanja prostora. Na mestnih vpad- nicah se prometni profil ceste z mestno železnico širi, širitev prometnih profílov vpadnic pa posega na posameznih od- sekih tudi v obstoječo grajeno strukturo. To pomeni, da uvedba mestne železnice 24 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:36:09 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI 17.7, TV na vpadnicah - poleg prenove prometnih profilo v - narekuje tudi prenovo nekaterih območij ob koridoijih mestne železnice. Vključitev mestne železnice v mestili prostor Uvedba mestne železnice v mestni prostor bo pomenila za Ljubljano ne le bistveno izboljšavo sistema javnega potniškega prometa, temveč tudi iz- boljšavo v smislu čitljivosti mestne podobě in v smislu izboljšave oblikovanosti primarnih mestnih pros- torov (mestnih vpadnic in mestnih ulic). Za nadaljnji razvoj mesta pomeni mestna železnica nov spodbujevalec razvoja dejavnosti in atrakcij ob trasah, še posebej pa ob prestopnih točkah in postajališčih mestne železnice. Posebej pomembne za razvoj so primárné prestopne točke (končna obračališča) in sekundarne pres- topne točke (parkiraj in pelji - P+R sis- tem), ki bodo zaradi svoje lege in funkcije lahko prevzele več programa (dejavnos- ti). Obstoječa območja z nižjo gostoto bo potrebno zgostiti, atraktivně točke (pos- tajališča) pa opremiti z raznimi dejav- nostmi (oskrba, storitve). Za območja predvidene poselitve je potrebno preveriti, ali so dejavnosti ustrezno razporejene glede na dolgoročni poten- cial, ki ga uvaja mestna železnica. V tem smislu bodo morda potrebne tudi spremembe namembnosti območij ob koridorjih mestne železnice. Uvedba mestne železnice v prostor zahteva določene nove površine. Ker so mestna zemljišča v veliki meri že zazidana, se bodo potrebne površine pridobile bodisi s spremembo dosedanjih prometnih površin ali pa s poseganjem na druge površine - v nezazidanih območjih je ta poseg možen na kmetijska zemljišča ali pa na zelenice in parkovne ureditve, v zazidanih območjih pa z rušenjem obstoječih objektov. V mestnem središču, ki je pretežno zazidano, so ulični gabariti v primeijavi z vpadnicami ozki in obstoječa grajena struktura je vrednotena kot dediščina ali celo spomenik, zato se bo mestna želez- nica prilagajala obstoječi grajeni struk- turi, obstoječim ureditvam, gradbenim črtám in pogojem varovanja oz. ohranjan- ja. V mestnem središču se na račun mestne železnice zmanjšajo površine za promet in povečajo površine za pešce, kar je składno s splošnimi usmeritvami razvoja prometa v mestnem središču. (Projekt Mestna železnica v Ljubljani, skupne strokovne podlage za plánské in izvedbene akte, Ljubljana, 1989; naročnik: Občinska skupnost za ceste; iz- delovalca: SCT TOZD Projekt in Ur- banistični inštitut SRS) Ü i i Ou Cl ST G HH OD » OD 25 u, o. £ S 0 <=> & * «« - » S ■g 0 s <=> & £ 1 * 3 «« s - » ï S s s s; ss - . 5 Hi 25 3? g -§I s £3 S ä« £ = 1 g -§I s-i |Ì s si S- ™ S Si Î5 = £ SSS SS S3 ~ ™ 2 iti SS This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:36:09 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Œ3B3D CO co M D cd 2 D è • pH I CO 73 Ł cucu 26 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:36:09 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms