Obrazi iz odgojilne povestnice pri pa^anih. b. S o I o n. (DaljeO Gimnazijo so odpirali pri solnčnem vzhodu in zapirali pri zahodu. Razun naj bližnjih moških sorodovincev nihče ni smel vanjo prihajati, da bi ne bil uiotil dečkov pri vajah. Vadili so se pa telo uriti in lepšati, prizadevali sp pa tudi za nravnost in preniagovanje samega sebe. Samo po sebi se razume, da so se vadili /<a vojsko, potem pa tudi plavati in plesati. Sola je bila ločena od gimnazije, imela jc sobo za podučevanje, kjer so sedeli uoenci po kloppli. Tukaj se je mladost učila čerk, branja in pisanja od učenikov, v to postavljenih; dečki so se jili bali, ker so imeli palico v rokali; čitali so pa pesmi, posebno Homera, po šolah in posebno lepih verst so se učili iz glave. Ueček se je učil tudi godbe, in tam se ni učil le peti in na liro brenkati, temuč tudi lepega obnašanja in vedenja. Kolikor nam je od navoda za branje znano, učili so se dečki čerk po abcednem redu in so čerkovali, kakor poprej pri nas. Vadili so se pozneje Ippoglasnega branja in pravilnega izgovarjanja. Pisali so, kakor pozneje Riniljani, da so namreč na tablice, z voskom prevlečenc, čerkc vrezovali; pisali so pa poteui tudi s čeniiloni. V Atenah so iincli tudi šolske praznikp, namreč ob očitnih svečanostih, in .sedmi dan je bil v.selej v odpočitek. Sicer so otroke ojstro strahovali; šiba je pela, kar je toliko bolj potrebiid bilo, ker je bila mladost po Atenali zelo razposajena. Zonski spol so po Atenali vse drugače odgojevali, kakor v Sparti. Zene so slanovale od zadpj v posebnem delu hiše tiho in saiiioliio, in so se malokdaj v prostem zraku gibale; tedaj so bile vpliko slabpje od Špartank. Matpre so hčere vadile, da so se lepo obnašale in lepotičile, sicer so jih pa vadile tudi šivati, tkati in presti; nektere so se tudi učile branja, pisanja in petja. Dpvice so se tudi vdeleževale Ijudskih svečanost. V dolgih procesijah bplo oblečene so se očitno pokazale. Kpr so pri vspiii tem odgojevanji žpnskega spola gledali le na vnanjo Ippoto, je vse lo malo koristilo; skprbeli so le za to, kar je počutkom dopadalo; vslcd tpga se jp pa nravno vpdenje pohujševalo, in nastopilo je ono mehkužno življenje, ki je Atene podkopalo. c. Pitagora. Kakor pripovedujeje je bil PMagora rojen 1. 570 pred Krist. na jonskem otoku Sanio. Bil je izmed tistih srečnih Ijudi, ktprim dobrodjivi stvarnik obilno podpli zdravje, telesno lepoto, lepoglasno besedo in priljudno obnašanjp. Podučevala sta ga sloveča učenika Bijant in Talet, tudi je prehodil veliko dežela. Ker v njegovi domači deželi ni bilo dela in opraviia, ki bi mu bilo všeč, je potoval najprej v Krcto, potem v Sparto, da bi spoznal Likurgove naprave. Potem je zapustil Grpcijo, in se je podal na spodnje Laško, kjer so bile gerške nasplbinp. Prebivavci teh mest so skerbeli za učenost in odgojevanje; to dopade modrpinu, iu izvolil si je niesto Kroton v stanovitno prebivanje. Pitagora je spoznal veliko moč in veljavo družb, ktere veže med sabo red in postava. Sola, ktero je začel, je bila taka družba; podlaga njena je bila v verskem smislu, značaj njen pa, kakor velike družine. Xi sprejemal slehernega v svojo družbo, in kterega je sprejel, poskušal ga jp na tanko. Xaloženo jim je bilo, da naj si marsikaj pritergujejo v spanji, obleki in hrani, in gledali so tudi na to, če ni ktpri vdan ošabnosti, lakomnosti in nezmprnosti; te tri napake so bilo Pitagoru naj večji nasprotki vsake višje dušne omikp. Cas za poskušnjo je bil 3 leta; niso pa sprpjemanca ločili od drugih, temuč Ie opazovali so ga boljc. Tisli, kteri so prpstali to skušnjo, prestopali so v višji razred; molčati je bila lukaj poglavitna dolžnost. Podučevanje na tej drugi stopnji je bilo poglavitno v veri, posebno kar zadeva nektere skrivnosti; čenčanje se s tem ne zlaga. Tedaj je bilo to molčanje le pri podučevanji v veri, nravi, ne pa v drugih. Pitagora je mogel tukaj veljavo imeti, ako je hotel, da je njegovo podučevanje segalo do serca, čislali so ga tudi njegovi učenci toliko, da so neliali vsi prepiri pri besedah: ,/fako je rekel". Molčanje in rcsnobna tihota jp bolj vgodna za premišljevanje verskih niisel. Kjer je duh zbran, tam vlada tudi niir in molčečnost. (Dalje aledi.)