geografija v šoli»letnik XXII1/2014 »issn 1318-4717 poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana m letnik XXIII » leto 2014 2-3 Vsebina VSEBINA 1 Nevenka Cigler, Uvodnik DIDAKTIKA 4 Rožle Bratec Mrvar, Začetki pouka geografskih vsebin in geografije pri nas 15 Natalija Mihelčič, Izvajanje orientacijskega teka in medpredmetne povezave 21 Špela Vuga, Pouk geografije in sodelovalno učenje 28 Igor Vrhunec, Prezi pri pouku geografije v osnovni šoli 33 Anton Polšak, Popraviti geografski učni načrt ali izpitni katalog za maturo 2016 42 Viljem Podgoršek, Šolske zbirke kamnin, mineralov in fosilov 48 Milivoj Stankovič, »Če je treba za šport kupiti žoge, je treba za geografijo kupiti atlase in jih uporabljati« 60 Danijel Lilek, Mednarodna geografska olimpijada. Kakšno znanje meri O CU 00 CÙ STROKA 73 81 94 Klemen Prah, Tomaž Kramberger, Preučevanje pristaniških funkcij v Kopru s pomočjo geografskih informacijskih sistemov Igor Bahar, Oblikovanje rečnega reliefa v Sotelsko-Savinjski pokrajini. Geološke osnove reliefa Igor Bahar, Razvoj rečnega reliefa v Sotelsko-Savinjski pokrajini ŠIRIMO OBZORJA 109 124 Igor Lipovšek, Učiteljska strokovna ekskurzija Marjan Luževič, V Benečijo AKTUALNO 149 Igor Lipovšek, Novice 149 - Učiteljska študijska srečanja 150 - Geografska olimpijada 152 - 20. tekmovanje iz znanja geografije 2014/15 152 - O maturi 153 - Gradiva za pouk 154 - Fabianijev bienale v Štanjelu - geografski prospekt 155 - Geografi na Siriktu 156 - Označevanje visokih voda 157 - Revija za geografijo 157 - Upravljanje območij s kulturno dediščino v Jugovzhodni Evropi 157 - Dan Zavoda RS za šolstvo 158 - Ponudba Triglavskega narodnega parka 158 - Vesolje, kakor ga razlagam svojim vnukom Uvod Drage bralke, bralci! Nevenka Cigler Pred vami je zadnja številka Geografije v šoli letnika 2014. Kot vidite, je spet debelejša - dvojna. Bali smo se že, da ne bo izšla, saj finančne razmere niso rožnate. Revije ministrstvo ne subvencionira več, stroški izdajanja pa že presegajo z naročnino zbrane prihodke. Kriza davi šole, ki odpovedujejo publikacije - tudi našo - zlasti tam, kjer učitelji niso dovolj zagreti za branje in s tem za svojo strokovno rast. Uredništvo naše revije (kdo ga sestavlja, lahko preberete v kolofonu na zadnji strani publikacije), se trudi, da bi vam ponudili v branje novosti s področja didaktike in geografske stroke, pa tudi vse drugo, za kar presodimo, da širi obzorje. Vi, bralci, pa v reviji najdete prostor, kjer lahko objavite svoje dosežke in tako pomagate strokovno napredovati svojim kolegom. Objavljeni primeri pouka ponujajo nove ideje za pouk. Vaše e objave pa hkrati prinašajo tudi točke za napredovanje, ki bodo v boljših a časih imele otipljivejšo korist. Zato bi bilo zares škoda, če bi revija po •§ dvajsetih letih, odkar jo izdaja Zavod RS za šolstvo (od leta 1995), prene- g< hala izhajati. 2 • In kaj prinaša tokratna številka? 2 O V rubriki Didaktika boste našli zanimivo študijo Rožleta Bratca Mrvarja, 4 ki se je poglobil v začetke pouka geografije v slovenski šoli. Prikaže nam pot do geografije kot samostojnega učnega predmeta prek poučevanja posameznih geografskih vsebin v okviru drugih predmetov. Spomni nas na ljudi, ki so zaslužni za to. Vemo, da je bil pouk v preteklosti celosten, šele kasneje je postal popredmeten. Danes ugotavljamo, da tako marsikdaj ne vidimo več gozda, ker se preveč osredinjamo na posamezna drevesa. To težavo sodobna šola rešuje z medpredmetnim povezovanjem. Tak primer opisuje Natalija Mihelčič z osnovne šole v Stopičah, kjer povezujejo predmete pri izvajanju orientacijskega teka za učence. Mlada geografinja Špela Vuga v svojem članku razčlenjuje učno obliko sodelovalnega učenja, ki jo je raziskovala, ko je pripravljala svojo diplomsko nalogo. Empirično je preverjala tudi, v kakšnem obsegu učitelji ta tip pouka geografije uporabljajo pri svojem delu. Igor Vrhunec nam predstavlja nov, za pouk geografije zelo uporaben računalniški program, ki kot odprto platno omogoča učitelju, da v svojo predstavitev učne teme vključuje ne le slike, ampak tudi filme in ključne besede. V večno aktualno temo je dregnil Anton Polšak, ki je primerjal učni načrt za geografijo v gimnaziji in geografski maturitetni katalog za leto 2016. O Uvod Sprašuje se, katerega je treba spremeniti, da bosta kompatibilna. Predlaga tudi, kakšne naj bodo spremembe. Viljem Podgoršek, ki že desetletja raziskuje in zbira minerale in fosile na Slovenskem in po svetu, v svojem članku opisuje, kako organizirati šolske zbirke kamnin, da bi kar najbolje služile pouku geografije. Doslej je v marsikateri slovenski šoli pomagal urediti te zbirke. Da se na to zares spozna, dokazuje njegov muzej Pangea v Dragonja vasi. Milivoj Stankovič, urednik Atlasa Slovenije, in pedagoški svetovalec Igor Lipovšek se pogovarjata o vlogi atlasov pri pouku geografije. Kaj storiti, če v nekaterih šolah pri pouku geografije uporabljajo zastarele atlase ali pa celo nobenih? Slovenija se svetovne geografske olimpijade, bienalnega tekmovanja srednješolcev v znanju geografije, z uspehom udeležuje že od vsega začetka, to je od leta 1996. Kako so ta tekmovanja organizirana, kako potekajo, kdo se jih udeležuje in kakšna znanja morajo udeleženci dokazati na vsakokratni lokaciji, je v svojem prispevku popisal vodja zadnje slovenske odprave Danijel Lilek, ki je priložil tudi nekaj primerov nalog. V rubriko Stroka smo tokrat uvrstili prispevke Klemna Praha in Tomaža Krambergerja, ki sta preučevala pristaniške funkcije v Kopru, ter Igorja Baharja, ki je preučeval razvoj reliefa v Sotelsko-Savinjski pokrajini. V prvem sta avtorja prikazala, kako je mogoče za preučevanje pristaniških funkcij uporabiti orodja geografskih informacijskih sistemov. Med drugim sta ugotovila, da se pristaniške funkcije nahajajo tudi zunaj pristaniškega kompleksa oziroma znotraj mestnega prostora. Naš kolega Igor Bahar v dveh povezanih člankih razlaga kamninsko sestavo in tektonsko preoblikovanje reliefa Savinjsko-Sotelske pokrajine, nato pa prikaže še, kako se je na tej podlagi razvila današnja rečna mreža. Sestavka sta obogatena z avtorskimi grafičnimi prikazi. Naslednja dva prispevka smo uvrstili v rubriko Širimo obzorja. V prvem Igor Lipovšek utemeljuje vlogo in pomen strokovnih ekskurzij za učitelje geografije. Označuje jih kot priložnost za raziskovanje in terensko preučevanje različno oddaljenih regij, pri čemer bogatimo svoje znanje, ki ga nato uporabimo za kakovostno poučevanje. Učitelji na takšnih ekskurzijah dobivajo poleg novega znanja o neki regiji tudi izkušnje za načrtovanje ciljev in vsebin ter za pripravo in izvedbo ekskurzij za učence. Avtor je teoriji dodal tudi žepno zloženko z gradivom za ekskurzijo v Baltske dežele, ki je bila izpeljana julija 2014. Strokovno geografsko ekskurzijo je za gorenjske učitelje geografije leta 2014 pripravil in vodil tudi M. Luževič. Njen cilj je bil spoznavanje življenja slovenske manjšine na italijanski strani državne meje. O Beneški Sloveniji se je najprej temeljito poučil v literaturi, nato jo prekrižaril sam. Beneški Slovenci že stoletja ohranjajo svoj jezik in kulturo v nemogočih razmerah. Želeli bi, da bi se za obisk teh krajev odločilo čim več sonarodnjakov iz matične Slovenije. V članku je veliko informacij za potencialne organizatorje ekskurzije v ta del slovenskega narodnostnega ozemlja. CD Uvod Kot običajno v rubriki Novice najdete strnjena poročila s področja dejavnosti Zavoda za šolstvo, ki zadevajo geografijo in geografe - o študijskih srečanjih, geografskih projektih in tekmovanjih ter o učencih, ki so osvojili zlata, srebrna in bronasta priznanja. Izvedeli boste, katerim geografom so bila podeljena priznanja in kateri so sodelovali na mednarodni konferenci SIRikt z naslovom Učencu nasproti. Zavod za gozdove Slovenije oziroma njena hidrogeografska komisija po ponavljajočih se poplavah v Sloveniji učence in dijake vabi, da na Geope-diji objavljajo fotografije visokih voda. Na koncu boste lahko prebrali še, kaj je novega na področju geografske literature in o ponudbi Triglavskega narodnega parka, ki jo lahko izkoristite pri organizaciji ekskurziji ali terenskega dela. Za konec pa še tole. S to številko Geografije v šoli kot odgovorna urednica, ki sem to delo opravljala celih osemnajst let, končujem urednikovanje. Za zbiranje in urejanje gradiva bo poslej skrbel kolega dr. Anton Polšak. Skupaj s člani uredniškega odbora bo skrbel za vsebino in obliko naše revije. Pomagate lahko tudi vi, če boste pridno pisali in pošiljali svoje članke, pa tudi želje, o čem naj revija še piše, kaj pogrešate, kaj naj bo vsebina tematskih številk ... Vsem, ki ste v teh letih kakor koli prispevali, da je revija lahko izhajala, se ° iskreno zahvaljujem in vam želim polnega in ustvarjalnega življenja tudi v i a prihodnje. Biti učitelj geografije ni le poklic, je poslanstvo. S svojim znan- v jem in ravnanjem mladi rod ozavešča, da so procesi v naravi in družbi medsebojno tesno povezani, da se nam rušenje naravnega ravnotežja — prej ali slej maščuje, kar se nam v zadnjem času kaže vse pogosteje. 2 Geograf pripravlja mladino na odgovorno sprejemanje odločitev o svojem O življenjskem okolju, v katerem prevzemajo življenjske ali delovne naloge. 3 Z učitelji, bralci Geografije v šoli, pa želim deliti še svoje najpomembnejše spoznanje, do katerega sem prišla šele v zrelih letih: učitelj učencev ne more naučiti ničesar, učenci se lahko naučijo le sami. Učiteljeva naloga je le, da ustvari razmere, v katerih se bo učenec želel in mogel učiti in naučiti, da mu ob tem stoji ob strani, mu pomaga, ga vodi, spodbujal kot človek, ki je pametnejši in izkušenejši, ki razume tudi stiske, v katerih se 'm danes znajde vse več mladostnikov. Za to pa znanja ni nikoli dovolj. Didaktika ZAČETKI POUKA GEOGRAFSKIH VSEBIN IN GEOGRAFIJE PRI NAS Rožle Bratec Mrvar* Povzetek o cu 00 CÙ * Rožle Bratec Mrvar je prof. geografije in zgodovine, poučuje v Osnovni šoli Riharda Jakopiča v Ljubljani. rozle.bratec-mrvar@guest.arnes.si COBISS 1.04 Prve dokazane geografske vsebine pri pouku pri nas najdemo v protestantskih šolah v 16. stoletju. Nadomesti jih jezuitski kolegij, v katerem poučujejo predvsem matematično geografijo. Nastane celo naša prva poznana didaktično-geografska igra Orbis Lusus. V času baroka pri nas tiskajo prve geografske knjige (Valvasor, Hacquet idr.), ki so še danes izredno pomemben vir ne le geografskega znanja o naših krajih. Začetke pouka geografije v slovenščini pa gre iskati pri Valentinu Vodniku v času Ilirskih provinc v Ljubljani in pri prvem slovenskem profesorju geografije Antonu Čižmanu v Trstu, ki sta položila temelje za dela Blaža Kocena, Vinka Fererija Kluna, Karla Robide, Petra Kozlerja, Janeza Jesenka, Mateja Cigaleta, Petra Hicingerja idr. Ključne besede: pouk geografskih vsebin in predmeta, zgodovinski pregled, Valentin Vodnik, Anton Čižman, Blaž Kocen, Vinko Fereri Klun. the beginnings of instructions OF GEOGRAPHIC TEACHING contents and geography in our country Abstract The earliest demonstrable geographic teaching contents on the territory of our country can be found in 16th century Protestant schools. These schools were replaced by a Jesuit College in which mainly Mathematical Geography was taught. Our first known didactic and geographical play Orbis Lusus was also produced in this time. During the Baroque period we can also witness the printing of the first geographical books in our country (Valvasor, Hacquet, and others), which are still a very important source of geographical and other knowledge for our locality. We can trace back the origins of instructions of geography in the slovenian language to the period of the Illyrian Provinces and to Valentin Vodnik of Ljubljana, and later to the first slovenian geography professor Anton Čižman of Trieste, who laid the foundations for the work of Blaž Kocen, Vinko Fereri Klun, Karl Robida, Peter Kozler, Janez Jesenko, Matej Cigale in Peter Hicinger, and others. Keywords: instructions of geographic teaching contents and subject, historical overview, Valentin Vodnik, Anton Čižman, Blaž Kocen, Vinko Fereri Klun. <4> Didaktika Začetki Žal iz antike in srednjega veka nimamo virov za prikaz pouka geografskih vsebin. Nedvomno so v času rimske zasedbe naših krajev te poučevali tudi pri nas v javnih ali mestnih šolah (rimska helenistična vzgoja). Najverjetneje pa jih ne bi našli v srednjeveških stolnih (delovali sta tudi v Kopru in Krki na Koroškem), samostanskih (Breže, Stična, Gornji grad, Celje, Žiče, Ljubljana idr.) in župnijskih šolah. Se pa v obliki vsebin matematične geografije pri astronomiji (na temeljih Ptolemeja) po skoraj tisočletni odsotnosti pojavijo v mestnih šolah ob koncu srednjega veka. Ker so bila naša mesta majhna, so v njih najverjetneje poučevali le osnovne vsebine - trivij (gramatiko, retoriko in logiko). Protestantsko šolstvo v 16. stoletju Slika 1: Adam Bohorič - ravnatelj protestantske stanovske gimnazije, v kateri je poučeval tudi uvod v geografijo (Foto: Rožle Bratec Mrvar) Začetki pouka geografije so tesno povezani s slovenskimi protestanti. Po zamisli Primoža Trubarja ustanovijo osnovno šolo. Med letoma 1563 in 1598 so ljubljanski protestanti vzdrževali stanovsko šolo, svojevrstno gimnazijo. Že prej, leta 1553, nastane stanovska šola v Celovcu. Po drugem Bohoričevem šolskem redu iz leta 1575 so nadarjene učence v Ljubljani učili osnovnih pojmov naravne filozofije, poučevanje uvoda v geografijo in celo osnove astronomije. Žal so deželni knezi Habsburžani leta 1580 prepovedali meščanskim otrokom obisk protestantske šole, kar je bil začetek njenega konca. Stanovska šola v Ljubljani je imela od leta 1582 pet razredov, ki so jih obdržali tudi po Frischlinovem šolskem redu iz leta 1580 (potrjen leta 1584). Frischlin je bil od leta 1582 do leta 1584 šolski ravnatelj v Ljubljani; objavil je astronomijo in latinsko pisano odo o Cerkniškem jezeru, ki jo je A. Urbas več kot tri stoletja pozneje prevedel v nemščino (Gams, 2003). Protestantska šola preneha delovati z izgonom učiteljev 30. oktobra 1598. — 2 O Cas protireformacije Po zatrtju protestantizma pri nas propadejo tudi protestantske šole in z njimi pouk geografije. Nadomestijo jih jezuitski kolegiji - gimnazije (Ljubljana 1597, Celovec 1604, Gorica in Trst 1620, Maribor 1758), ki pa sprva pri nas niso bili popolni. Geografske vsebine so poučevali pri filozofskih študijah na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, kjer v drugem letniku najdemo fiziko z matematiko in geografijo. Seveda je bila vsebina tesno navezana na cerkveno zgodovino, tako da so »duha povzdigovale k teologiji« (Schmidt, 1963, 133). V sredini 17. stoletja se je v Ljubljani Didaktika oblikovala ena najbogatejših zasebnih baročnih knjižnic v Evropi turjaška fidejkomisna knjižnica, ki je vsebovala kopico temeljnih geografskih del (Munstrovo Cosmographia, Strabonovo Geografijo, Mercatorjev atlas in opise Italije, Germanije in Grčije, Ptolemejovo Geografijo, Janszov atlas, Blaeuev atlas idr.). Žal je bila v prejšnjem stoletju razprodana. Morda najbolj zanimivo delo v njej je bila geografska igra Orbis Lusus (Igra sveta), ki jo je za svojo disertacijo v Gradcu s svojim profesorjem Kirchofferjem izdelal Volf Turjaški mlajši leta 1659. Igra je bila narejena v naglici in je zato ostala delno nedokončana, vendar so jo igrali še desetletja (v ljubljanskem Mestnem muzeju najdemo igralno mizico Turjaških). Letos je Slovenski šolski muzej izdelal njeno računalniško simulacijo. V njej najdemo tudi zanimiv odlomek o geografiji: »Med različnimi znanostmi je ni primernejše od geografije, ki bi na prijetnejši način omogočala človeški pameti spoznavati razigranega Boga ali ki bi bolj lajšala naše doumevanje zakonov, ki vladajo v naravi.« (Sekolec, 2007) o cu CÖ cu Slika 2: Orbis Lusus (vir: Semeniška knjižnica, X, 10, sken (objavljeno v Južnič, S., Bratec Mrvar, R., Blaž Kocen in začetki pouka geografskih vsebin ter geografije med Slovenci: katalog razstave. Slovenski šolski muzej, Ljubljana 2007) ORBIS LUSUS, T A X, J T XI M A. LUSUS CEOGRAPHICUS. Dc fctifiis ac demo nftratus, lLLUSr%fsSTMO S.%,1. CoMITE fOLFFGANGO ENCELBERTO AB AUERS PERG. ALMA UNIVERSITATE GitÄNSt R..p. MATTHIA" KIRCHOFFERs [ AA. LL. & Phil. Dortorc.cjoidemqi Mathematics j ' Proicflöreordinario, If NO M, DC. L1X* Utfttt/e Atigaßt. yn # * * * ttt: i r CRjtCl), TffUI F*4HCiJC iWlDMANJTiBU. Šele v terezijanskem času začnejo jezuiti izgubljati primat v šolstvu na naših tleh. čas baroka Temeljno delo, ki je predstavljalo ne le geografijo Kranjske in je imelo nedvomno tudi pedagoško vrednost, je bila seveda Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. Dolga desetletja je bila ključni vir znanja o naših deželah in ljudeh. Valvasor je imel tudi bogato knjižnico s številnimi geografskimi deli, ki jo je moral zaradi finančnih težav ob izidu Slave prodati in je končala v Zagrebu, kasneje pa je bila celo izropana. Po obuditvi tiskarstva na Kranjskem, ko leta 1660 deželni stanovi iz Salzburga pokličejo Janeza Mayra, je ta v svoji knjigarni ponujal (in tudi prodal) večino tedaj temeljnih geografskih del v latinščini (Cluverij, Schottl idr.) in nemščini (Münster, Francisci, Neutzschitz idr.). Prve pri nas tiskane geografske knjige Njihovi avtorji so bili večinoma učitelji jezuitskih šol. Janez Krstnik Thull-ner, ki je bil tedaj profesor filozofije v Gorici, je v Ljubljani leta 1704 izdal Memorabilia orbis et urbis Goritiensis, ki je bila geografsko zgodovinsko <6> Didaktika delo o Gorici (najdemo jo v arhivu Narodnega muzeja Slovenije). Ohranjene imamo tudi zapiske njegovega študenta Aleša Žige Dolničarja, ki je poslušal njegovo predavanje o horologiji (srednjeveška mešanica hidro-statike, hidrodinamike in geografije), v katerem je opisoval tudi Savo in fenomen Cerkniškega jezera. Njegov naslednik na ljubljanski jezuitski gimnaziji je bil Sebastjan Sta-iner, ki se je tudi posvečal geografskim vsebinam. Njegov učenec Janez Benjamin Erberg je leta 1716 za končni izpit izdelal Anathemo astronimi-co... in v njej narisal slike sončnih ur ter zapisal zanimiv izmišljen dialog med strokovnjakom za sončne ure in natančnežem, ki se zgleduje po Galilejevih delih. V njem je navedena kopica opisov geografskih odprav in tudi merjenje geografske širine v Ljubljani. Slika 3: Naslovnica Anatheme Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, sken (objavljeno v Južnič, S., Bratec Mrvar, R., Blaž Kocen in začetki pouka geografskih vsebin ter geografije med Slovenci: katalog razstave. Slovenski šolski muzej, Ljubljana 2007) Slika 4: Zemljevid iz Krausove Consolatio (vir: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, sken; objavljeno v Južnič, S., Bratec Mrvar, R., Blaž Kocen in začetki pouka geografskih vsebin ter geografije med Slovenci: katalog razstave. Slovenski šolski muzej, Ljubljana 2007) — 2 O <7> Didaktika Že naslednje leto je ljubljanski profesor fizike in matematike na jezuitski gimnaziji Jožef Kraus izdal geografsko delo z matematičnimi vajami Con- • solatio Geographiae in solatium. Napisano je bilo v obliki živih dialogov med geografom in matematikom (npr. z dodanimi vzkliki »Naj živi ljubljanska matematika«). Verjetno je bilo delo uprizorjeno na javnem zagovoru • cisterijanca Karla Rodeta leta 1717. V njem opisuje številne dežele, pa • tudi podnebje, matematično geografijo z ekliptiko, polom, horizontom, poldnevniki, ekvatorjem idr. V njem je tudi šest »slik«, na katerih so prikazani položaj Ljubljane na globusu, tok Donave in zemljevid Kranjske. • Sredi 18. stoletja, ko pri nas nastane tudi prvi kakovostni zemljevid Kranjske (Florjančič, 1744), je pri nas delovalo še več profesorjev na jezuitskem kolegiju, ki so pisali tudi geografska dela (Nikolaj Lavrenčič, • Franc Erberg, Janez Pogričnik idr.) z opisi naših dežel. Pomembno vlogo so imela tudi dela kranjskih misijonarjev, med katerimi sta bila v 18. stoletju najbolj znana Inocenc Erberg (Paragvaj) in Avguštin Hallerstein, ki je • desetletja kartografiral in proučeval Kitajsko. Geografske teme na jezuit- • ski šoli so obsegale predvsem matematično geografijo (npr. obseg, obliko, velikost Zemlje, temeljne pojme ipd.). Ob koncu 18. stol. je bila pomemben vir geografskega znanja znamenita Zoisova knjižnica. Nedvomno pa je bilo najpomembnejše geografsko delo tega časa, ki opisuje naše kraje, Oriktografija Kranjske (1778-1789) ene najbolj skrivnostnih osebnosti tistega časa pri nas Balthasarja Hacqueta. Temu opisu nežive narave je CD dodal zemljevid Kranjske, na katerem je večino krajevnih imen zapisal v slovenščini. Hacquet je prvi pri nas barometrično meril nadmorske višine cu (Bohinec, 1925). Kasneje je zapisal še kopico drugih del z vsaj delno i" geografsko vsebino. co Vendar lahko za obdobje do 19. stoletja trdimo, da še ni bilo jasnega ločevanja geografskih vsebin in se je geografija močno mešala s sorodnimi vedami (predvsem s fiziko in matematiko, pa tudi z etnologijo) vsaj do njene natančnejše opredelitve, za katero imata največ zaslug Humboldt in Ritter (Vrišer, 1992). 19. Stoletje V 19. stoletju se geografija razvije kot znanstvena panoga in postopoma tudi kot samostojen šolski predmet na večini šol. Čeprav potekajo raziskovanja še zadnjih večjih delov notranjosti celin, pa počasi dotedanjo, predvsem opisno smer, začne zamenjevati sodobna geografija. Didaktika Ilirske province V sicer kratkem obdobju delovanja francoskega šolstva (1810-1813) je bila zlasti vloga ljubljanskega liceja zelo pomembna. Služil je kot osrednja šola za druge gimnazije, ki so bile precej spremenjene. V šolskem letu 1810/11 je Valentin Vodnik1 prvič poučeval geografijo v slovenščini, vendar le v prvem razredu ljubljanskega liceja, saj je v višjih razredih pouk potekal v francoščini. Za svoja predavanja si je izdelal tudi lastna skripta, ki se žal niso ohranila. Pouk geografije in zgodovine je v slovenščini večinoma potekal tudi na postojnski in verjetno tudi na idrijski gimnaziji. Žal je finančna stiska že naslednje leto pripeljala do prve preureditve in krčitve šol in predmetnika (tudi geografije). Sicer je bila geografija naslednjega leta zopet vrnjena vanj, vendar so jo poučevali v nemščini in že konec šolskega leta 1812/13 je ilirsko šolstvo razpadlo (Schmidt, 1966). Tako pomembni zametki slovenske geografije niso padli na plodna tla, saj je Francozom preprosto zmanjkalo denarja in časa, Vodnik pa je končal prisilno upokojen in je kmalu umrl. Slika 6: Valentin Vodnik (http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SUMG-YF5GVHB0/?query=%27 keywords%3dVodmk%2c+Valentin%27&p ageSize=25&ftype=fotografije&page=2) — 2 O Misionarji Tudi v 19. stoletju so na področju opisne geografije imeli pomembno vlogo misijonarji slovenskega rodu. Omeniti velja zlasti Friderika Barago,2 ki je deloval in raziskoval v osrčju današnjih ZDA (Michigan), in Ignacija Knobleharja,3 ki je raziskoval Afriko v porečju Belega Nila (Bohinec, 1925). Oba spadata med zadnje velike evropske raziskovalce notranjosti do tedaj nepoznanih celin, ki pa sta imela predvsem versko poslanstvo. Slovenski geografi na tujem Zaradi nemogočih razmer za strokovno kariero doma je večina prvih geografov iz naših krajev delovala predvsem na tujem. Verjetno prvi profesor geografije iz naših krajev je bil Anton Čižman,4 ki je predaval 1 Valentin Vodnik (* Ljubljana, 3. 2. 1758; f 8. 1. 1819) 2 Irenej Friderik Baraga (* Knežja vas pri Dobrniču, 28. 6. 1797; f Marquette, ZDA, 19. 1. 1868) 3 Ignacij Knoblehar (* Škocjan na Dolenjskem, 6. 6. 1819; f Neapelj, 13. 4. 1858) 4 Anton Edvard Čižman (* Ljubljana, 1821; f 1874) Didaktika geografijo, statistiko in zgodovino na navtični in trgovski akademiji v Trstu od leta 1856, že prej pa je štiri leta predaval na univerzi v Montgomeryu v • ZDA in verjetno tako postal tudi prvi slovenski profesor v ZDA. Bil je pravi svetovni popotnik, ki je razen Avstralije prepotoval vse celine in je svoja potovanja opisoval v časnikih v Trstu in na Kranjskem (Bohinec, 1992). • Vendar sta v Avstriji v sredini 19. stoletja imela najpomembnejšo vlogo BlažKocen5 in Vinko Fereri Klun.6 Kocen je bil sicer duhovnik in profesor matematike, naravoslovja in fizike, saj študij geografije takrat v Avstriji še ni obstajal. Verjetno ga je Dragotin Dežman,7 ki je položil temelje domo- • znanstva na Kranjskem, v Ljubljani navdušil za geografijo, kateri je v • nekaj naslednjih letih posvetil vsak prosti trenutek, tako da je leta 1858 v Gorici izdal svoj prvi učbenik Osnove geografije. Po selitvi v Olomouc na Moravsko leta 1861 je v pičlem desetletju s svojimi učbeniki, kartami [ in predvsem atlasi na noge postavil najuspešnejšo založbo na področju šolske geografije v Avstriji. Njegovi učbeniki in karte so izhajali do konca 19. stoletja, vendar so pravi fenomen in živa legenda njegovi šolski atlasi, • ki so, sicer predelani, doživeli skoraj tristo izdaj v osemnajstih jezikih ter dobesedno nekaj milijonih izvodov. Pod imenom KOZENN ATLAS v sosednji Avstriji izhajajo še danes (Bratec Mrvar, 2000). Slika 7: Blaž Kocen (vir: Južnič, S., Bratec Mrvar, R., Blaž Kocen in začetki pouka ^ geografskih vsebin ter geografije med s— Slovenci: katalog razstave. Slovenski O šolski muzej, Ljubljana 2007) CU >C0 > . ^ c_ ot o CU Klun je bil avtor mnogih učbenikov in profesor geografije na dunajski trgovski akademiji (po letu 1857) in univerzi (prvi slovenski docent za geografijo leta 1862). Dejaven je bil tudi v dunajskem geografskem društvu. Napisal je Splošno geografijo (1860), Vodič po geografskem pouku (1861-1872), Atlas industrije in trgovske geografije (1864) idr. Bil je »oče« avstrijske trgovske geografije, ki je pri sosedih pustila izredno močan pečat. Doktoriral je iz filozofije v Padovi in se vrnil v Ljubljano, kjer je bil v petdesetih letih tajnik, urednik glasila in osrednja osebnost Historičnega društva za Kranjsko. Pisal je tudi o etnografsko-demograf-skih značilnostih in zgodovini Slovencev v reviji Ruskaja beseda (1857 in 1859) in izdal Knobleharjev dnevnik prvega potovanja po Belem Nilu (1850-1851). 5 Blaž Kocen (* Hotunje pri Ponikvi, 24. 1. 1821; f Dunaj, 29. 5. 1871) 6 Vinko Fereri Klun (* Ljubljana, 1823; f Dunaj, 1875) 7 Karl Dragotin Dežman (* Idrija, 3. 1. 1821; f Ljubljana, 11. 3. 1889) Didaktika Danes je tudi v geografskih krogih precej pozabljeno delo Mihaela Peternela,8 ki je bil prvi ravnatelj ljubljanske realke; napisal je tedaj naj-temeljitejša opisa Kranjske (1853 in 1855) s poudarkom na ekonomski geografiji in ga je svojim študentom za vzor postavljal celo prvi avstrijski profesor geografije na dunajski univerzi Simony (Bohinec, 1925). Prva slovenska geografska dela Benediktinec Karel Robida9 se je kot zaveden Slovenec zavzemal za slovensko kulturo in jezik. Zato je moral bridko doživljati ponemčevanje, ki je na Koroškem po letu 1848 dobivalo nevarne oblike. Prav v tem času je bil Robida zelo delaven, saj je sodeloval v Slomškovih Drobtinicah od prvega letnika leta 1846 in prav tako od prve številke leta 1850 pri Janežičevi Slovenski Bčeli, v kateri je priobčil Uvod k splošnemu zemljopisu (Južnič, Bratec Mrvar, 2007). Ljubljanski tiskar Prešernovih poezij Jože Blaznik je natisnil prvi slovenski zemljevid sveta Petra Hicingerja10 - Obraz cele zemlje v dveh polkroglah (1852), ki naj bi bil namenjen tudi za pouk geografskih vsebin na nižjih stopnjah v slovenskem jeziku, saj je poleg obeh polut vseboval še planete, poti Zemlje okoli Sonca in Lune okrog Zemlje, velikosti celin s številom prebivalstva in opis starega sveta. Žal ga prosvetno ministrstvo ni potrdilo za šolsko rabo, ga je pa v svojo knjigo Življenja srečna pot vključil Anton Martin Slomšek. Bil je del knjižice Popis sveta s kratko povestnico vsih časov in narodov, ki jo lahko štejemo za prvi poskus geografskega učbenika v slovenščini, ki pa žal ni prišel v uporabo v tedanjih šolah. Slika 8: Zemljepisna začetnica Janeza Jesenka Knjižnica Slovenskega šolskega muzeja (izdelal R. Bratec Mrvar) — 2 O Janez Jesenko11 velja za začetnika med pisci slovenskih geografskih učbenikov. Leta 1865 je v Gorici izšel njegov prvi učbenik za gimnazije in realke Zemljepisna začetnica. Pri svojem delu se je precej zgledoval po svojem dunajskem učitelju Vinku Klunu. Sledila sta še zelo kakovostna 8 Mihael Peternel (* Nova Oslica pri Škofji Loki 1808; f 1884) 9 Karel Robida (Dragotin, Lucas, * Mala vas pri Ježici, 13. 10. 1804; f Celovec, 1877). 10 Peter Hicinger (* Tržič, 29. 6. 1812; f Postojna, 29. 8. 1867) 11 Janez Jesenko (* Poljane na Gorenjskem, 1838; f Trst, 1908) -0- Didaktika Občni zemljepis (1873) in Prirodoznanski zemljepis (1874), ki že bistveno presegata srednješolsko raven in med slovenskimi geografskimi deli v 19. stoletju preprosto nimata primerjave. Nove učbenike za srednje šole izdaja vse do leta 1890. Napisal je tudi zanimivo prvo slovensko znanstveno razpravo o potresih, ki je izhajala v Ljubljanskem zvonu v štirinajstih nadaljevanjih v letih 1881-1882 (Bratec, Kladnik, 2007). Omeniti velja tudi Mateja Cigaleta,12 pravnika in jezikoslovca, ki je dolgo skrbel za prevajanje avstrijskih zakonov v slovenščino in za uvajanje slovenske znanstvene terminologije; s Petrom Kozlerjem sta bila pobudnika izhajanja prvega slovenskega atlasa. Atlant je izhajal v letih 1869-1877 pod njegovim vodstvom. Letno so izšli po trije zemljevidi, z izjemo let 1870, 1873 in 1876 (skupaj 18). Vendar do enotne izdaje v enem snopu ni prišlo (Adamič Orožen, Urbanc, 2005). Bil je tudi avtor Kratkega popisa Cesarstva avstrijskega (1861), ki je bil prvi »odobreni« učbenik domo-znanstva v slovenščini (odobren je bil za uporabo v slovenskih šolah, ki pa jih tedaj še ni bilo), in prevoda odličnega Schubertovega geografskega učbenika, ki je ostal le v rokopisu (Južnič, Bratec Mrvar, 2007). O cu cu Nikakor ne smemo spregledati izrednega pomena Petra Kozlerja.13 Med pomladjo narodov si je zamislil in leta 1853 dal natisniti prvi Zemljovid slovenske dežele in pokrajin, ki je zaradi policijske prepovedi prišel v javnost šele leta 1861 in bil ponatisnjen še v letih 1864 in 1871. Zanj je moral zbrati več kot 5000 slovenskih krajevnih imen. Kozler je skupaj s Matejem Cigaletom sodeloval pri prvi splošno geografski publikaciji Slovenske matice, pri slovenskem atlasu, ki je leta 1869 v prvem zvezku prinesel tri zemljevide: celotno Zemljo, Evropo in Habsburško monarhijo; sprva so jih hoteli povzeti po Kocenovih atlasih, a je vseeno karte risal Ko-cenov litograf Fridrich Koke (Urbanc, 2005). Slika 9: Peter Kozler (vir: Digitalna knjižnica Slovenije-dlib: http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:IMG-QLDGL7SI/?query=%2 7keywords%3dkozler+peter%27&pageS ize=25) 12 Matej Cigale (* Lome pri Idriji, 2. 9. 1819; f Dunaj, 20. 4. 1889) 13 Peter Kozler (* Koče, 16.,2. 1824; f Ljubljana 16.,4.,1879) -0- Didaktika Kocenove knjige je za slovensko tržišče priredil osnovnošolski učitelj Ivan Lapajne.14 Priredil je zadnjo v času Kocenovega življenja objavljeno izdajo iz leta 1870 in jo najprej v Mariboru izdal brez slik (1877), nato pa z desetimi astronomskimi slikami na Dunaju (1879). Že pred Koce-novim zemljepisom (1876) je napisal Kratek opis Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja. Vmes med obema izdajama Domovinoslovje (1878) in desetletje kasneje (1889) še učbenik Domoznanstvo (Južnič, Bratec Mrvar, 2007). Zadnja tretjina 19. stoletja je pomenila pravi razcvet tudi za področje slovenskih geografskih del. Zanj ima veliko zaslug Matica Slovenska, ki je ob že omenjenem Atlantu izdala tudi prvo zbirko zemljepisnih, statističnih in zgodovinskih pregledov opisov slovenskih pokrajin: Erbenovi Kranjska (1866) in Koroška (1866), Šumanovo (geografski del) Štajersko, 1. del (1868), Geršakovo Štajersko, 2. del (1870). Ob koncu stoletja začne izdajati zbirko Slovenska zemlja (1892-1925), katere najboljše dele so napisali Simon Rutar,15 Fran Orožen,16 Ferdinand Seidl,17 Viljem Urbas18 idr. Vsi omenjeni pa že spadajo v generacijo, ki bi ji bilo treba posvetiti poseben članek. Viri in literatura 1. Adamič Orožen, M., Urbanc, M., 2005, Okoliščine nastanka Atlanta. Atlant, Ljubljana: ZRC SAZU. Str. 8-9. 2. Adamič Orožen, M., Urbanc, M., 2005, Odzivi na Atlant ... Atlant, Ljubljana: ZRC SAZU. Str. 16-17. e o 3. Bohinec, V., 1925, Razvoj geografije v Slovencih, Geografski vestnik 1, Ljub- a ljana. v 4. Bratec Mrvar, R., 2000, Blaž Kocen (1821-1871), Diplomska naloga, Ljublja- ] na. — 5. Bratec Mrvar, R., Kladnik, D., 2008, Janez Jesenko - malce pozabljeni • velikan slovenske geografije. Geografski vestnik 80-81. Ljubljana: ZGS. Str. q 65-77. 4 6. Ciperle, J., Vovko, A., 1988, Šolstvo na Slovenskem (do 1848), Katalog stalne razstave, Slovenski šolski muzej, Ljubljana. 7. Gams, I., 2003, Kras v Sloveniji v prostoru in času, Ljubljana: ZRC SAZU. 8. Južnič, S., Bratec Mrvar, R., 2007, Blaž Kocen in začetki pouka geografskih vsebin ter geografije med Slovenci, Razstavni katalog, Slovenski šolski muzej, Ljubljana. 9. Korošec, B., 1978, Naš prostor v času in projekciji. Ljubljana: Geodetski zavod SRS. 10. Okoliš, S., 1999, Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja II. (od 1848-1918). 11. Perko, D. idr., 2005. Atlant. Ljubljana: ZRC SAZU. 12. Schmidt, V., 1963-1966, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, Ljubljana, DZS. 13. Sekolec, J., 2007, Predstavitev igre Orbis Lusus. Ljubljana: Slovenski šolski muzej. 14. Urbanc, M., 2005, Matej Cigale (1819-1889). Atlant, Ljubljana: ZRC SAZU. Str. 10-11. 15. Vrišer, I., 1992, Uvod v geografijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 14 Ivan Lapajne (* Vojsko pri Idriji, 2. 2. 1849; f Krško, 17. 11. 1931) 15 Simon Rutar (* Krn, 12. 10. 1851; f Ljubljana, 3. 5. 1903) 16 Fran Orožen (* Laško, 17. 12. 1853; f Ljubljana, 26. 11. 1912) 17 Ferdinand Seidl (* Novo mesto, 10. 3. 1856; f Novo mesto, 1. 12. 1942) 18 Viljem Urbas (* Ljubljana, 14. 7. 1831; f Gradec, 15. 11. 1900) -0- Didaktika Kronološki pregled 1575 Adam Bohorič v šolskem redu za štirirazredno protestantsko ljubljansko gimnazijo predvidi »poučevanje uvoda v geografijo«. 1584 Ljubljanska protestantska gimnazija postane šestrazredna. 1598 30. 10. deželna protestantska gimnazija zaradi nadvojvodovega odloka preneha z delom. 1599 V študijskem redu jezuitskega kolegija v Ljubljani spada v filozofske študije v drugem letniku tudi fizika z matematiko in geografijo (izrazito naravoslovno usmerjena). 1704 V ljubljanskem jezuitskem kolegiju uvedejo filozofske študije. 1706/07 Začnejo se predavanja iz fizike in metafizke (geografske vsebine). 1727 Anton Erberg izda topografijo Štajerske, Inocenc Erberg pa zemljevid Paragvaja. 1736 Na jezuitskem kolegiju omenjajo disputacije iz zgodovine in geografije. 1738 Hallerstein izdela zemljevid Macaa. 1744 Janez Dizma Florjančič izda najboljšo terezijansko karto Kranjske. 1748 Hallerstein izdela zemljevid Mulana. 1773 Ohranjena geografska vprašanja izpita fizike v Ljubljani. 1778 Inocen Taufferer izdela zemljevid ljubljanske nadškofije. O CU 00 CU 15 >co .to '"cd c_ ot o CU -(14)- Didaktika IZVAJANJE ORIENTACIJSKEGA TEKA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE Natalija Mihelčič* Povzetek Dr. Natalija Mihelčič poučuje geografijo in zgodovino v Osnovni šoli Stopiče. natalie.mihelcic@gmail.com COBISS: 1.04 V prispevku osvetljujem primer izvajanja orientacijskega teka skupaj z večpredmetnimi povezavami. Priprava nanj je potekala temeljito, izvedli pa smo ga v sklopu dneva dejavnosti, in sicer v oddelkih od 6. do 9. razreda. Izvedba dneva dejavnosti je potekala v bližnji okolici šole, kjer je bilo poskrbljeno tudi za varnost učencev. Medpredmetno povezovanje se je v tem primeru izkazalo za več kot ustrezno, saj je dokazalo, da je učna snov povezala vsebino večine predmetov, izzvala pa je tudi »zdravo« tekmovanje med učenci. Pouk je omogočil odlično kombinacijo uporabe različnih metod dela z učenci na prostem. Ključne besede: orientacijski tek, medpredmetne povezave, športna aktivnost, teren. CARRYING OUT OF ORIENTEERING AND CROSS-CURRICULAR INTEGRATION Abstract — 2 a The paper presents an example of combining orienteering with cross-curricular integration. Preparations for the event were carried out thoroughly, and the event itself was performed in the context of activities day with the participation of pupils from grades 6 through 9. Activities day took place in the vicinity of the school, where the safety of pupils could be guaranteed. Cross-curricular integration turned out to be more than merely adequate in this case, because it proved that the learning matter managed to integrate the contents of most subjects, and also provoked «healthy» competition among students. Instructions made possible an excellent combination of the use of different methods of working with students outdoors. Keywords: orienteering, cross-curricular integration, sports activities, fieldwork. * Orientacijski tek -interdisciplinarni pouk Medpredmetno povezovanje je v mnogih slovenskih šolah postala že rutina, ki jo že od njenih začetkov spodbujajo mnogi strokovnjaki, med učitelji pa je našla pot zato, ker jim ponuja širok manevrski prostor, hkrati pa omogoča poglobitev (določene) učne teme ter medsebojno povezanost učnih vsebin z vidikov različnih strok. Mednje zagotovo spada tudi orien- -0- Didaktika tacijski tek, ki omogoča učenje na prostem in krepitev številnih učenčevih sposobnosti, obenem pa je interdisciplinarni pouk postavljen v ospredje. Morda je še do pred kratkim veljalo, da je orientacijski tek (le) rekreativna dejavnost, »ki navadno poteka v gozdovih in v naravi« (Vahčič, Mlakar, 2001, 13), vendar je z novimi didaktičnimi pristopi v 21. stoletju tudi omenjeni pristop postal spremenjen oziroma dodelan. Zgodovina orientacijskega teka sega v 19. stoletje, ko so med seboj tekmovale vojaške garnizije, kasneje pa je bil vključen tudi med šolske dejavnosti, sicer skoraj stoletje kasneje, vendar v drugačni izvedbi in vsebinski dopolnitvi. Medpredmetno povezovanje šolskih učnih predmetov je bilo poleg kabinetne metode izpeljano tudi na terenu, in sicer v bližnji okolici šole. Pri tem moramo izpostaviti, da je pogostost povezovanja več predmetov oziroma organizacija orientacijskega teka redka, posebno v primeru, ko pri orientacijskem teku sodelujejo učenci od 6. do 9. razreda. Razlogi za njegovo redko izvedbo tičijo v sami organizaciji in uskladitvi pouka med učnimi predmeti, predvsem pa je pomembna lokacija izvedbe orientacijskega teka. Seveda je ta odvisna tudi od zanimanja skupine osnovnošolcev in dejavnikov okolja. O cu cu Načrtovanje orientacijskega teka Načrtovanje in izvedba orientacijskega teka vedno zahteva temeljito pripravo učiteljev. Priprava nanj je potekala tudi v okviru klasičnega pouka. Povezovanje učnih predmetov (geografije, zgodovine, biologije, športne vzgoje, matematike, fizike, likovne umetnosti) je bilo izvedeno v oddelkih od 6. do 9. razreda. Priprava na orientacijski tek je potekala ločeno po predmetih. Vsak učitelj je v času svoje ure predstavil glavne cilje in načine poteka dneva dejavnosti z orientacijskim tekom. Učitelji so bili seznanjeni z vsebino in načinom omenjene dejavnosti, sami pa so se odločili, kako bodo učence pripravili na potek dejavnosti ob izvedenem orientacijskem teku. S tovrstno pripravo smo želeli učence pripraviti na terenski del, pri katerem je bilo treba izkazati različne veščine, od motoričnih do veščin orientacije v naravi, znanja in vedenja o naravnih in družbenih pojavih, poznavanje pokrajine in opazovanje ter prepoznavanje pojavov in danosti v pokrajini. Orientacijski tek je bil organiziran tako, da je zajemal različne učne vsebine več šolskih predmetov, pri tem pa upošteval tudi veščine, ki jih učenec razvija med šolanjem in si jih pridobi tudi z izkušenjskim učenjem. Iz učilnice na teren -orientacijski tek Po temeljitih pripravah učencev v učilnicah je sledil orientacijski tek na terenu. Tudi priprava nanj je potekala večplastno in je trajala več šolskih dni. Med najpomembnejše priprave vsekakor spadata priprava oziroma ogled terena in določitev postajališč, hkrati pa je bilo treba poskrbeti tudi za varnost učencev. Vsebinska priprava orientacijskega teka je potekala v sodelovanju z učiteljico naravoslovja, pri njegovi izvedbi na terenu pa so sodelovali vsi učitelji. Skupaj z učiteljico sva po temeljitem ogledu in pregledu območja določili posamezna postajališča, razporedili naloge po posameznih posta- Didaktika jališčih ter priskrbeli vso potrebno tehnično opremo. Nabor najpomembnejših pripomočkov je zajemal pisalo, trdo podlago, vedro, vrvice, termometer, rastlinske določevalne ključe, merilni trak, meter, geotrikotnik ali ravnilo, kompas, izdelane kartice rastlin in živali, pH-lističe, čaše in zemljevid pokrajine, v kateri bo potekala dejavnost. Učenci so bili razdeljeni v skupine, sami pa so določili vodjo skupine. Ta je nadziral in vodil skupino, vsaka skupina oz. vodja pa je dobil tudi navodila, kaj morajo opraviti pri posamezni nalogi. Vsaka skupina je bila mešana, kar pomeni, da so jo sestavljali učenci od 6. do 9. razreda. ki so bile piimeine za izvedbo določenih nalog, so stan učitelji, ki so * nadzorovali delo posameznih skupin. Dejavnost učencev je poleg športne vključevala tudi druge dejavnosti, zlasti orientacijo in veščine, kako se znajti na terenu. Na poti je bilo postavljenih enajst postaj, od ene do druge pa so učenci morali teči, saj je bil poleg dejavnosti na posameznih • postajah pomemben tudi čas, v katerem so opravili orientacijski tek in naloge. Na vsaki postaji je skupina imela možnosti izbire naloge, torej je na vsaki postaji skupina lahko izbirala med dvema podobnima nalogama. Na prvi postaji, ki je bila pri potoku Klamfer pri Šentjoštu, je morala sku- co | Zaradi številnih prednosti sodelovalnega učenja bi bilo treba učitelje ! prepričati, da bi sodelovalno učenje pri pouku uporabljali pogosteje kot le j| enkrat ali dvakrat na leto. Pomembno je, da se zavedamo, da omenjenih pozitivnih učinkov ne moremo doseči ob izvajanju sodelovalnega učenja nekajkrat letno, ampak so potrebne pogostejše ure, pri katerih bodo imeli učenci možnost s pomočjo sodelovalnega učenja razvijati komunikacijske in socialne veščine in hkrati pridobivati znanje na nekoliko drugačen način, kot so ga morda vajeni. Med pisanjem diplomskega dela, predvsem pa med analizo anketnih vprašalnikov, smo dobili občutek, da so učitelji morda še vedno premalo seznanjeni z značilnostmi sodelovalnega učenja, saj si ga večina predstavlja kot tradicionalno delo v skupinah. S tem bi lahko povezali tudi dejstvo, da so anketirani učitelji za razlog redke izvedbe sodelovalnega učenja navedli, da pri takšni obliki dela ne sodelujejo vsi učenci oz. da delajo le določeni učenci. Če učitelj kot učno obliko izbere delo v sodelovalnih skupinah in ne tradicionalno delo v skupinah, bo ura zasnovana tako, da bo delo razporejeno med vse člane skupine, in bo s tem onemogočeno, da kateri od učencev ne bi prispeval svojega deleža v skupini. Učitelje bi bilo verjetno treba še nekoliko podrobneje seznaniti z značilnostmi sodelovalnega učenja, predvsem pa jim predstaviti številne pozitivne učinke, ki jih ima sodelovalno učenje na učence. Ker je priprava takšne ure zahtevna, bi se je učitelji pogosteje posluževali, če ne bi bili časovno omejeni in bi bila geografija kot šolski predmet združena v dve zaporedni uri na teden. Izvedba sodelovalnega učenja pogosto -0- Didaktika zaradi časovne omejitve ni izvedljiva ali pa je izvedena pomanjkljivo. Tudi povezovanje učiteljev s kolegi, ki poučujejo isti predmet, bi pripomoglo k temu, da bi si med seboj izmenjali mnenja o uporabi sodelovalnega učenja, si pomagali pri pripravi gradiva in si s tem prihranili dragoceni čas. Ne nazadnje pa je najbolj pomembno, da so učitelji angažirani in pripravljeni učencem ponuditi možnost, da novo znanje usvajajo prek bolj inovativnih učnih oblik, med katere spada tudi sodelovalno učenje. Viri in literatura 1. Peklaj, C., 2004. Sodelovalno učenje. Ena od možnosti za razvijanje celostnega razvoja učencev. Vzgoja, 6, 23, str. 16-20. ca (D O ca CD < Š O — 2 a Didaktika PREZI PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI Igor Vrhunec* : Povzetek_ • Razvoj informacijske tehnologije je močno vplival na izvedbo pedagoškega procesa v šoli. Računalniške prosojnice in interaktivne predstavitve so sodoben učni pripomoček za ponazarjanje in lažje I razumevanje učne vsebine na učencem privlačen način. Vendar danes statična prosojnica ni več tako zanimiva kot pred leti. Računalniško '. oblikovane predstavitve povečajo učinkovitost učne ure zaradi boljše nazornosti, dinamike in zanimivosti. Ključne besede: Prezi, predstavljanje, motiviranje, pouk, osnovna šola. ? PREZI AND GEOGRAPHY LEssONs IN PRIMARYsCHOOL O cu 5 Abstract_ The development of ICT has enabled more diverse approaches to teaching. The internet has become an important source for pupils, as well as teachers. There are computers and projectors in the classrooms, by which teachers and pupils can access the information and many useful programmes free of charge through the internet. Power Point presentations have slowly been losing their appeal mainly because of being too static. The pupils nowadays are motivated by dynamic, information-packed and interesting lessons. This is achieved by using computer presentations where the pupils participate actively. The programme that is being used in such lessons is going to be presented in this article. This programme enables the formation of multimedia and interesting elements. Keywords: Prezi, presentation, motivation, geography teaching, primary school. V prispevku predstavljamo program, ki ga uporabljamo pri poučevanju geografije. Program omogoča, da oblikujemo gradivo za pouk z multime-dijskimi in interaktivnimi elementi. Zaradi značaja predmeta potrebuje geografija vidne predstave pojavov, procesov in pokrajin. Opazovanje je bistveni sestavni del geografije. Brez njega bi bil pouk osiromašen. Pri pouku geografije je postala projekcija njegov nenadomestljivi del. Omogoča aktiven in dinamičen potek učne ure z interaktivnimi elementi. Omogoča, da predstavimo oddaljene pokra- Uvod Izhodišče * Igor Vrhunec Osnovna šola Ketteja in Murna Ljubljana igor.vrhunec@guest.arnes.si -0- Didaktika jine, pojave in procese, ki jih ne moremo opazovati neposredno. Lahko opazujemo vulkansko delovanje, potrese in druge pojave. Omogoča I izobraževalno ustvarjalnost, v katero lahko interaktivno vključimo besedi- • lo, zvok, film ali sliko. Spoznavanje s pomočjo vida in sluha laže in hitreje vodi k cilju. Sodobni pouk geografije mora biti harmonična celota vidnega in slušnega, pri čemer je vendarle poudarek na vidnem (Brinovec, 2004). * Pri pouku uporabljamo različne metode in oblike dela. Ena izmed najstarejših oblik dela je frontalna oblika - neposredno poučevanje. Učenci si '. pridobivajo največkrat novo učno vsebino z učiteljevo neposredno pomoč- \ jo oziroma z njegovim poučevanjem. Pri tej obliki učitelj podaja znanje • vsem učencem v razredu, neposredno komunicira z učenci in spremlja, I ali mu vsi sledijo. Učenci sprejemajo učno snov in imajo možnost, da sproti sodelujejo z vprašanji ali svojim znanjem. Oblika ima tudi nekaj • slabosti: pouk je monoton, učenci se spremenijo v poslušalce. Ali lahko to spremenimo? Ali lahko to obliko dela s pomočjo uporabe dinamične predstavitve spremenimo v zanimivo zgodbo, dopolnjeno s filmi, slikami \ in besedilom in zvokom? Ali lahko združimo t. i. klasično obliko pouka s sodobnim načinom poučevanja? To vprašanje smo si zastavili ob ugotovitvi, da danes statična slika oz. statična prosojnica ni več tako zanimiva. Prezi Srečanje s Prezijem je bilo naključno. e o f Orodje Prezi je spletni program, program v oblaku, ki je namenjen pred- V stavitvam in je ustvarjalna nadgraditev statičnih prosojnic. Prezi je odprto l platno, ki omogoča učitelju ustvariti dinamično pripoved s pomočjo slik, — filmov in ključnih besed v zaključeno zgodbo. Omogoča, da učitelj vodi • učence na poti odkrivanja novih spoznanj. 0 Program je na voljo na spletni strani http://prezi.com/. Uporaba je brezplačna, vendar se je treba pred uporabo registrirati. Priporočamo, da se registrirate kot učitelj, saj boste s tem pridobili pravico do več oblikovalskega orodja. Navodila za uporabo so v animirani obliki kot krajši filmi in v obliki vpra- • šanj in odgovorov, kar omogoča hitro razumevanje in preprosto uporabo. Prezi omogoča večpredstavnostno oblikovanje vsebine. Največje prednos- I ti so: I - platno ali prostor, kjer oblikujemo vsebino, ni omejeno; • - preprosto oblikovanje (besedilo najprej napišemo in ga na koncu uredimo); - možnost povezovanja besedila s puščicami in črtami; * - vstavljanje slik, filmov, besedila iz lastnih dokumentov ali s spleta; - že pripravljeni vzorci postavitve besedila; - vstavljanje gradiva iz obstoječih prosojnic in projekcij; - s pomočjo okvirjev približamo in povečamo del celote, ki jo želimo * poudariti; - iz dela gradiva lahko ustvarimo novo zgodbo na istem platnu; I - primeren je za delo na interaktivni tabli. Možnosti, ki jih poleg naštetih ponuja Prezi, je še veliko. Orodje Prezi omogoča, da izdelamo svoje e-gradivo kot multimedijsko gradivo. Ker je I -0- Didaktika gradivo v oblaku, ga lahko preprosto in hitro preoblikujemo ter posodobimo. Uporaba svetovnega spleta kot vira podatkov in informacij je uporab- • niku prijazna in nezahtevna. • Primer učne ure Učitelj geografije mora danes pri učencih razvijati gospodarnost in učin- • kovitost ter sposobnosti za najlažje in najhitrejše pridobivanje, uporabo in obdelavo geografskih informacij. Posebej koristno je razvijati geografske sposobnosti (spretnosti) zaradi navajanja na uporabo, analizo in sklepan- • je na temelju statističnega ali slikovnega gradiva (Brinovec, 2004). Zavedati se moramo, da so današnji učenci del digitalne generacije -navajeni na računalnike, medmrežje, prenosne telefone in s tem informa- • cije, ki so v trenutku na voljo (Veronek, 2010). Učenci pri uporabi računalniške tehnologije pričakujejo tudi zabavnost, vendar se moramo zavedati, da gradiva niso namenjena samo pestrosti in igrivosti. Prezi je uporaben pri usvajanju učne vsebine in pri neposrednem poučevanju - frontalni obliki. Kljub temu da smo se morali v zadnjih desetletjih tradicionalnemu in razširjenemu frontalnemu pouku odpovedati in ga nadomestiti z drugimi oblikami, kot so delo v dvojicah, individualno delo in skupinsko delo, je ta oblika dela še vedno dobrodošla. Pouk v frontalni obliki poteka po predvidenem načrtu z uporabo učnih sredstev. Učitelj CD je posredovalec med učenci in učnimi vsebinami. Učenci si pridobivajo ^ učno vsebino z učiteljevo neposredno pomočjo oziroma njegovim pouče- cu vanjem. >co > 1 Potek učne ure V nadaljevanju predstavljamo primer učne ure v 7. razredu s temo Vulkani 1 in potresi. Zapis prikazuje »klasično» učno uro usvajanja nove učne vsebi- ne s prevladujočo frontalno in individualno učno obliko. Zastavili smo si operativne cilje, da učenec: - razloži tektonske vzroke za nastanek potresov in pojasni delovanje ognjenikov; - opiše posledice ognjeniških izbruhov in potresnega delovanja na • življenje ljudi; - spoznava temeljne geografske značilnosti Evrope in Azije in poglablja I ter ob izbranih primerih konkretizira obče geografske pojme. • V uvodu pokažemo sliko delujočega vulkana in posledico delovanja potresa. S celotno sliko napovemo novo učno vsebino in učne cilje. Na začetku usvajanja nove učne vsebine prikažemo film o dogajanju v notranjosti • Zemlje, ki prikazuje premikanje litosferskih plošč in nastajanje vulkanov. Dele vulkana predstavimo s sliko vulkanskega kraterja in s filmom o lavi. S satelitsko sliko Etne in Sicilije učence popeljemo na najbližji delujoči vulkan. Sledi slika o potresih in slika, ki prikazuje, kje nastanejo potresi. • Potres predstavimo s filmom, posnetim na vrhu stolpnice na Japonskem. Prikažemo sliko potresne ogroženosti Slovenije, z učenci pogledamo po' tresno ogroženost v Ljubljani in tabelo evropske potresne lestvice. Vodimo jih na spletno stran ARSO, na kateri si ogledamo trenutno potresno aktiv-[ nost v Sloveniji. Pogovor navežemo še na pravilno ravnanje ob morebitni naravni nesreči. Ponovimo postopke ravnanja, evakuacijsko pot iz učilnice in kje imamo zbirno mesto. Didaktika Pri preverjanju znanja si pomagamo s sliko prereza zemeljske skorje. Med pogovorom ponovimo obče geografske pojme in se pogovorimo o vplivu I vulkanov in potresov na življenje ljudi. • Ker iz preteklih izkušenj vemo, da je vsebina za učence zelo zanimiva, predvidimo v letni pripravi dve šolski uri. V drugi učni uri učenci v nadalje- * vanju ure iz papirja izdelajo model vulkana. Učenci so predstavitev spremljali z navdušenjem. Brez težav so opisovali '. slike, sodelovali in komentirali. Ura je potekala v prijetnem vzdušju, učen- \ ci so izkazali največjo mero zanimanja in nadgrajevali svoje dosedanje • znanje in izkušnje v povezavi z učno temo. Ponazoritev je tekla tekoče; I z malo klikanja. Premikanje po platnu, približevanje posameznim delom I besedila in kratki filmi so poskrbeli za dodatno dinamiko in zanimanje • učencev. Zagotovo pouk z orodjem Prezi, ki je pri pouku (in na šoli) nekaj novega, * pritegne pozornost učencev, zato so ti mirnejši, bolj sodelujejo in nestr- • pno pričakujejo, kaj se bo zgodilo v naslednjem koraku. Toda ali se bo to zgodilo tudi takrat, ko bo program uporabljal vsak učitelj? Mislimo, da ne. Ali pa bo vsakič zahtevalo od učitelja bolj poglobljeno poznavanje filmske montaže ali dramaturške režije. Menimo tudi, da orodje ne bo ustrezalo vsakomur, zato se bo drug učitelj avtonomno odločil za eno izmed šte- o vilnih orodij, ki jih ponuja splet oz. sodobna tehnologija, bolj ustrezno f njegovemu učiteljskemu pristopu in predmetnemu področju. f š l — Sklep Orodje Prezi je dokaj nov, atraktiven program, primeren za pripravo pred- • stavitev pri pouku geografije. Program je dobrodošel, ko razmišljamo o 0 novih metodah dela; tudi o tem, kako učenec oblikuje in sistemizira svoje 4 znanje. Ponuja veliko možnosti oblikovanja in ustvarjanja novega didaktičnega gradiva, ki bo z morebitnimi popravki ali dodatki na voljo tudi v prihodnjih letih. Na začetku zahteva nekaj truda, energije in volje pri pripravi gradiv, še posebno če se odločimo, da prestopimo iz znanih okolij za izdelavo prosojnic v novo delovno okolje. Kljub temu da v članku postavljamo v ospredje orodje za delo, ne smemo pozabiti, da je raba učne • tehnologije učinkovita le, če je podrejena didaktičnim načelom in premišljeno kombinirana z drugimi učnimi pripomočki, oblikami in organizacijo I pouka (Polanec, 2010). Pri izdelavi učnega gradiva v Preziju moramo paziti, da pri oblikovanju gradiva ne spregledamo in pozabimo učnih ciljev, • ki smo si jih zastavili v učni uri, saj nas mora uporabljeno gradivo voditi k doseganju učnih ciljev. Orodje uporabljamo tudi pri drugih predstavitvah. S predstavitvami v Preziju bomo nadaljevali in za delo poskušali motivirati * čim več sodelavcev, saj njihova dosedanja raba prepriča in zadovolji z uporabnostjo in učinkovitostjo. Viri 1. Belič Ferlinc, M., 2012, Kako uporabiti Prezi pri pouku angleščine v srednji šoli. Dostopno na http://prispevki.sirikt.si/datoteke/zbornik_sirikt2012.pdf (str. 983-987) (povzeto 13. 1. 2013). 2. Brinovec, S., 2004, Kako poučevati geografijo (str. 31-38, 88-111). Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. -0- Didaktika 3. Klemenčič Glavica, M., 2012, Prezi in Glogster kot uporabna oblaka pri pouku slovenščine. Dostopno na http://prispevki.sirikt.si/datoteke/zbor-nik_sirikt2012.pdf (str. 446-452) (povzeto 13. 1. 2013). 4. Rebernak, B., 2008, Spletna učilnica in uporaba e-gradiv pri pouku geografije v osnovni šoli. Geografija v šoli, 2, 2008, str. 34-39. 5. Polanec, A., 2008, Primer uporabe e gradiva pri pouku geografije. Geografija v šoli, 2, 2008, str. 44-49. 6. Polanec, A., 2010, Interaktivna tabla pri pouku geografije. Geografija v šoli, 1, 2010, str. 40-45. 7. Veronek, N., 2010, Vloga elektronske table v didaktiki geografije. Geografija v šoli, 2, 2010, str. 29-34. 8. Zelenko, A., 2011, Uporaba prostodostopnega e-gradiva Geografija Slovenije. Geografija v šoli, 3, 2011, str. 20-25. 9. Spletna stran http://prezi.com/learn/ (povzeto 6. 1. 2014). 10. Vrhunec, I., 2014, Prezi predstavitev: Vulkani in potresiSpletna stran http:// prezi.com/m4ewh4wkl8lo/prezi-predstavitev-vulkani-in-potresi/ (povzeto 16. 2. 1014). O CU 00 CU 15 >co .to '"cd c_ ot o CU -0- Didaktika POPRAVITI GEOGRAFSKI UČNI NAČRT ALI IZPITNI KATALOG ZA MATURO 2016 Anton Polšak* Povzetek_ • Kratka analiza učnega načrta in predmetnega izpitnega kataloga kaže • neskladje, ki je bolj navidezno kot dejansko. Predmetni izpitni katalog namreč vključuje tudi posebno znanje, ki ga učni načrt opredeljuje kot • popolnoma izbirno in neobvezno, vendar je treba ugotoviti, da je učni načrt širše zastavljen in s splošnim znanjem pokriva tudi znanje, ki ga I najdemo v ciljih, ki obsegajo t. i. posebno znanje. Vsekakor bi morala biti podlaga za poučevanje učni načrt, predmetni izpitni katalog pa dodatek, ki naj bi ga uporabljali le v fazi priprave na maturo. g e r Ključne besede: geografija, kakovost znanja, matura. j QJ < o TO IMPROVE THE GEOGRAPHICAL curriculum OR ! THE ExAMINATION CATALOGuE FOR The 2016 MATuRA ExAM 3 • Abstract_ 4 A brief analysis of the curriculum and subject examination catalogue shows a discrepancy, albeit one which is more apparent than real. The subject examination catalogue namely also includes specific knowledge which the curriculum defines as completely optional and not compulsory yet it should be noted that the curriculum has been conceived more broadly to cover the knowledge that can be found in objectives which include so-called special knowledge, alongside general knowledge. In any case, the basis for teaching should be the curriculum, while the subject examination catalogue should be used only as a supplement in the • preparation stage for Matura school - leaving exam. Key words: geography, quality of knowledge, Matura school-leaving exam. * Uvod Dr. Anton Polšak je pedagoški svetovalec za geografijo na Zavodu RS za šolstvo. anton.polsak@zrss.si COBISS 1.04 Namen sestavka je kratko orisati podobnosti in razlike med dvema dokumentoma, ki neposredno vplivata na pouk geografije. V tej zvezi naj bil ključen učni načrt, toda poznamo že ničkolikokrat izrečena mnenja, da na pouk bolj vpliva predmetni izpitni katalog za maturo. Nekateri učitelji zato že v prvem letniku poučevanje obče geografije povzdignejo na maturitetno raven in se zato ukvarjajo samo s fizično geografijo, ki naj bi bila temelj geografskega znanja, družbeno geografijo pa obdelajo kar spotoma, med regionalno v 2. in 3. letniku. Učitelji na študijskih srečanjih pogosto povedo, da po učnem načrtu poučujejo nekako do drugega letni- -0- Didaktika ka, potem pa da »gre zares«. Seveda je to še toliko bolj prisotno v četrtem letniku, ki je tako ali tako namenjen pripravi na maturo in je poleg geografije Slovenije treba ponoviti in utrditi snov prejšnjih letnikov. Zaradi tega postane pouk slej ko prej dril za maturo, da bi dijaki dosegli kar najboljše rezultate; problem pa je trajnostno znanje (Cigler, 2003). Gre torej za utrjevanje tistega znanja, ki se pričakuje na maturi, in kdor je v tem smislu najboljši napovedovalec, bo tudi najbolje znal pripraviti dijake na maturo (čeprav je matura dijakova in ne učiteljeva odločitev). Razprava Kot ključno ugotavljamo, bi morala biti učni načrt in katalog usklajena. Za kaj gre? Če nista usklajena in če učitelji poučujejo in se dijaki pripravljajo na podlagi kataloga, potem se postavlja vprašanje, ali potrebujemo oba dokumenta. To bi še zlasti prišlo do izraza, če bi katalog kakor koli presegal učni načrt. Po drugi strani pa je tudi vprašanje, kaj se zgodi, če je učni načrt širši kot katalog. Ali potem nemara nekatere cilje preprosto kar izpustimo? (Zakaj pa bi jih poučevali, če jih v katalogu ni in jih potem tudi ne bo na maturi?) Pri zahtevi, da mora biti predmetni izpitni katalog skladen z učnim načrtom, moramo najprej ugotoviti razlike med njima. Po našem mnenju so to: - filozofija učnega načrta je učenje in poučevanje, predmetnega izpitnega kataloga pa rezultat, ki ga zunanje ovrednotimo in služi tako CD zaključku izobraževanja kot razvrščanju (in selekcioniranju za vpis na ^ študij); cu - učni načrt (2008) sledi smernicam, po katerih naj bi bili narejeni vsi | učni načrti enotno (2007), maturitetni katalog pa si za cilj postavlja | čim ožjo opredelitev znanja (čeprav je kot nekakšen uvod dodano 26 1 ciljev, ki naj bi jim katalog sledil); j| - učni načrt poleg ciljev in vsebin poudarja še pomen splošnih ciljev, kompetenc in pričakovanih dosežkov/rezultatov, katalog pa skuša čim ožje opredeliti cilje na ravni standarda, kar smo že omenili; - glede na analogijo, da poučujemo več, kot pa preverjamo na maturi, je učni načrt tudi v smislu ciljev (nekoliko) širši kot maturitetni izpitni katalog; • - v učnem načrtu je opredeljena izbirnost ciljev, česar maturitetni izpitni katalog seveda nima; I - predmetni izpitni katalog ima podrobneje navedene pojme (npr. vrste • turizma), geografska imena (npr. Turčija, Izrael, Saudova Arabija idr.) • ali izbrane probleme (baskovsko vprašanje, albansko vprašanje idr.), česar v učnem načrtu ni. Te razlike so pravzaprav logična posledica namena enega in drugega: učni načrt je podlaga za poučevanje, predmetni izpitni katalog pa za ocenjevanje in razvrščanje dijakov (maturantov). Prvi mora biti torej širši in vseobsegajoč, drugi pa ožji, podrobneje opredeljen in bolj vsebinski, kar niti ni nova ugotovitev (Cigler, 2000; Lipovšek, 2006). Naj navedemo samo za ilustracijo, da je pri geografiji Slovenije posebej (izrecno) opredeljenih dvaindvajset pojmov (posredno seveda več) in nekaj nad dvesto geografskih imen, ki se v glavnem nanašajo na imena krajev in pokrajin. Tudi vprašanje, kako splošni cilji upravičujejo pravzaprav »vseobsegajoče« znanje, ni nepomembno. Ker je učni načrt pisan precej odprto in s -0- Didaktika poudarkom na splošnih veščinah in znanju, omogoča precej manevrskega prostora. To po eni strani pomeni, da predmetni izpitni katalog nikakor ne more presegati učnega načrta. Za cilj, da dijaki razumejo grafično • gradivo, je mogoče uporabiti katero koli vsebino ali podrobni (operativni) cilj. To je pomembno tudi z vidika posebnega znanja oz. ciljev, za katere v nadaljevanju ugotavljamo, da so tudi vključeni v predmetni izpitni kata- * log, pa po opredelitvi učnega načrta naj ne bi bili. In prav večino teh t. i. • posebnih ciljev (ki so izbirni) tako ali drugače pokrijejo splošni cilji. Gre za razmejitev splošnih in posebnih ciljev, pri čemer so posebni cilji mišljeni '. kot povsem izbirni, a je to na videz maturitetni izpitni katalog povsem \ »povozil«. Toda ker so ti posebni cilji zajeti (pokriti) s splošnimi cilji, se • pojavlja celo dvom v to, ali je maturitetni izpitni katalog v resnici »povozil« I učni načrt. Pozitiven ali negativen odgovor bomo verjetno dobili glede na I odprtost našega razmišljanja, kar je slej ko prej subjektivno, a objektivno • bo bržkone treba pritrditi zgornji trditvi. Je pa treba še dodati, ali je pri dijakih, ki se odločijo za maturo iz geografije, sploh smiselno govoriti o »posebnem« znanju: ti dijaki so se namreč zavestno odločili poglobiti1 svoje * znanje in ker posebno znanje tako ali tako ni zunaj okvira splošnih ciljev in veščin, kar pomeni, da lahko predmetni izpitni katalog sprejmemo kot skladen z učnim načrtom, čeprav formalno ostaja določeno razhajanje, kar smo že omenili. Poglejmo sedaj možna razhajanja med učnim načrtom in predmetnim o izpitnim katalogom, ki bo veljal od leta 2016. Moramo pa ob tem kritično f zapisati, da sta predmetna kataloga za splošno maturo za geografijo iz let f 2012 in 2016 (osnutek) v vsebinskem področju skoraj identična, saj smo ] zasledili razlike v zapisu le pri enajstih ciljih, a gre bolj za terminološke — kot vsebinske spremembe. Zato bo marsikdo vprašal, zakaj se dotikamo • nekaterih dilem šele sedaj. Vsaj deloma bo bralec dobil odgovor ob prebi- 0 ranju celotne vsebine tega prispevka; ob upoštevanju dejstva, da sta tako 4 učni načrt kot maturitetni izpitni katalog kompromisna dogovorna dokumenta, ki zaradi svoje širine dopuščata različno branje, spreminjata pa se redko: učni načrt, ko so ustrezne politično-strokovne okoliščine, maturitetni izpitni katalog, ko komisija zaradi prevladujočega interesa učiteljev in stroke prilagodi dokument potrebam. * Predmetni izpitni katalog za maturo (v nadaljevanju PIK), str. 12: 'm V zunanjem delu izpita se preverja splošno in posebno znanje, v notran- * jem delu pa tudi izbirno znanje veljavnega učnega načrta. Ta zapis je v nasprotju glede na zapis v UN, ki pravi: učni načrt navaja delitev znanj na splošna znanja (sZ) in posebna znanja (PZ). splošna znanja (sZ) so opredeljena kot znanja, potrebna za splošno I izobrazbo in so namenjena vsem dijakom/dijakinjam, zato jih mora uči- • telj/ica obvezno obravnavati. Posebna znanja (PZ) opredeljujejo dodatna ali poglobljena znanja, ki jih učitelj/učiteljica obravnava glede na zmožnosti in interese dijakov. Cilji, ki se nanašajo na posebna znanja, so izbirni tako glede obravnave kot priprave učnih gradiv. Poleg ciljev, vključenih v to poglavje, dijaki 1 S poglabljanjem ne razumemo širjenja vsebine ali terminologije, temveč poglabljanje globine kompleksnega razmišljanja in razumevanja večplastnosti geografskih procesov. -0- Didaktika usvajajo tudi cilje iz poglavja Medpredmetne povezave, ne glede na to, v l kakšni obliki se izvajajo. Izbirnega znanja učni načrt v tem smislu sploh • ne navaja. V navedbi v katalogu bi bilo treba spremeniti vsaj zapis o izbirnem znanju, saj bi bolj ustrezal zapis npr., da se na (pri?) notranjem delu preverjajo • zlasti ključne geografske veščine. Razkorak v smislu, da v predmetnem izpitnem katalogu ne sme biti ciljev, ki obsegajo posebno znanje, se pojavlja na kar nekaj mestih, kar je po* drobneje zapisano v nadaljevanju. Primeri: I PIK, str. 12: '. 1.2.2 Dijak opiše notranjo zgradbo Zemlje. j UN: - Dijaki opišejo notranjo zgradbo Zemlje in različne učinke premikanja litosferskih plošč. Predlog: Popravek UN: učni cilj naj se iz izbirnih uvrsti med obvezne cilje. 0 cu Si 1.4.15 Ovrednoti najnovejše planetarne podnebne spremembe in napo- | vedi podnebja za 21. stoletje. H UN: cu - - Dijaki ovrednotijo različna podnebja za življenje človeka in jih primer- jajo med seboj. - Razumejo predvidevanja bodočih podnebnih sprememb in vlogo človeka pri tem. \ Predlog: Prvi cilj se spremeni v splošnega, drugi pa spremeni v: - Kritično ovrednotijo predvidevanja bodočih podnebnih sprememb in vlogo človeka pri tem. 1 PIK, str. 14: • 1.6.6 Dijak pojasni primer vpliva človeka na preoblikovanje naravnega rastlinstva in živalstva ter njegovo vlogo pri izginevanju živalskih in rastlinskih vrst. UN: - Dijaki poiščejo in preučijo primer vpliva človeka na preoblikovanje I naravnega rastlinstva in njegovo vlogo pri izginevanju živalskih vrst. Predlog: Cilj se spremeni v splošnega, ker gre za aktualno problematiko. I PIK, str. 15: 1.8.8 Dijak na podlagi preučevanja starostnih piramid dela različne za-'m ključke; PIK, str. 13: 1.4.12 Dijak razloži in ovrednoti vplive podnebja na gospodarstvo in človekove dejavnosti. -0- i Didaktika 1.8.9 analizira statistične podatke o prebivalstvu, predvidi njegov nadaljnji razvoj in posledice. Slika 1: JAR: ograjevanje bogatejših prebivalcev (Foto: A. Polšak) UN: - Dijaki analizirajo statistične podatke o prebivalstvu in predvidijo njegov nadaljnji razvoj. - preučujejo starostne piramide in delajo povzetke. PIK, str: 22: 3.6.14 Dijak opiše narodnostno sestavo v Franciji in ovrednoti politiko te države do zagotavljanja pravic narodnosti, ki živijo v njej, ter jo primerja s slovensko politiko; 3.6.15 opiše značilnosti centralistične ureditve Francije. UN: - Dijaki opišejo nacionalno sestavo Francije in ovrednotijo politiko te države do zagotavljanja pravic njenih narodnosti ter jo primerjajo s slovensko, - opišejo bistvene značilnosti centralistične ureditve Francije. Predlog: Prvi cilj se spremeni v splošnega, in sicer s popravkom: Dijaki opišejo nacionalno sestavo Francije in ovrednotijo politiko te države do zagotavljanja pravic njenih narodnosti. Iz predmetnega kataloga se črta cilj 3.6.15. PIK, str. 26: 4.9.5 Dijak ob slikovnem gradivu analizira pozitivne in negativne vplive industrije. Didaktika UN: - Dijaki ob primeru domače ali izbrane pokrajine analizirajo pozitivne in negativne vplive industrije na okolje in napišejo ugotovitve. Predlog: Posebni cilj ostane, doda se splošni cilj, in sicer: - Dijaki ugotavljajo pozitivne in negativne vplive industrije (kar je širši zapis kot cilj iz kataloga). 4.10.3 Dijak razloži pomen prometa za razvoj gospodarstva; 4.10.4 ovrednoti ogroženost okolja zaradi prometa. UN: - Dijaki ocenijo pomen prometa za razvoj gospodarstva, - ocenijo ogroženost okolja zaradi cestnega prometa. Predlog: Cilja se spremenita v splošna. V drugem cilju se izpusti beseda »cestnega«. 4.11.6 Dijak razloži pozitivne in negativne učinke turizma v pokrajini. UN: - Dijaki ob primeru iz domače pokrajine razložijo pozitivne in negativne učinke turizma v pokrajini (razvoj infrastrukture, širjenje naselij, onesnaževanje zraka in voda zaradi prometa in odplak). Predlog: Cilj se spremeni v splošnega, in sicer: - Dijaki ob primeru razložijo pozitivne in negativne učinke turizma v pokrajini (razvoj infrastrukture, širjenje naselij, onesnaževanje zraka in voda zaradi prometa in odplak). Druge ugotovitve iz UN: — 2 O Vodovje: - Dijaki razvijajo znanja in sposobnosti za različno klasificiranje voda (glede na agregatno stanje, stoječe: tekoče vode, vode na kopnem, razvrščanje po kakovosti (po razredih I do IV) itn. - Predlog: Popraviti zapis, ker se za razvrščanje ne uporabljajo več razredi, ampak drugi kazalniki. Slika 3: Škocjanski zatok (Foto. A. Polšak) Didaktika Kamninska zgradba Slovenije: - Dijaki ugotavljajo vpliv kamninske zgradbe na površje Slovenije in domače pokrajine. Predlog: Cilj spremeniti iz izbirnega v splošnega. Podnebje, prsti, rastlinstvo, živalstvo in vode v Sloveniji kot dejavniki za življenje: - Dijaki opišejo podnebne spremembe v Sloveniji. Predlog: Cilj se zaradi aktualnosti spremeni v splošnega in doda časovno obdobje zadnjih petdeset let. Prebivalstvo: - Dijaki izdelajo poročilo o položaju slovenske manjšine na Madžarskem, v Avstriji in Italiji, - opredelijo položaj Slovencev v zamejstvu po posameznih državah glede na njihove narodnostne pravice. Predlog: Črtati splošni cilj in izbirnega spremeniti v splošnega (splošni preveč nakazuje metodo dela). O Kmetijstvo in podeželje: Dodati cilj: 00 ^ - Dijaki opišejo vpliv kmetijske politike Evropske unije na slovensko f kmetijstvo. m > ■ 1 Utemeljitev: Deloma je ta cilj že zajet v cilju, da dijaki raziščejo značil-jg nosti, probleme in možnosti razvoja kmetijstva v Sloveniji (spremembe v kmetijstvu v zadnjih petdesetih letih, kmetijska usmerjenost in temeljne regionalne razlike, sodobne smeri spreminjanja slovenskega podeželja), vendar je tako zapisan bolj natančen. Sklep Učni načrt in predmetni izpitni katalog sta nedvomno ključna dokumenta, ki odločilno vplivata na poučevanje. Pogosto vprašanje, kateri je bolj odločilen in kateri je nad katerim, je bolj diskusijske narave, ker je njun vpliv celosten in ni moč le na njunih (posameznih) vsebinah ugotoviti dejanskega vpliva. Na pouk namreč lahko mnogo bolj vplivata učitelj sam, pa tudi delo dijakov, ki so ga pripravljeni vložiti v to, da uspešno opravijo maturo iz geografije. V prispevku smo sicer ugotovili nekatera neskladja med njima zlasti pri ciljih, ki zadevajo t. i. posebno znanje, vendar menimo, da razkorak ni tako velik, da bi kakor koli moteče vplival tako na pouk kot na maturo. To je pomembno tudi zaradi tega, ker v kratkem ni pričakovati spremembe ne enega ne drugega. Poleg tega pa bi morali že prej poudariti, da se obravnavana dilema pojavlja tudi in zlasti zaradi tega, ker naš šolski sistem ni sposoben razumeti sodobne filozofije poučevanja, pri kateri je bolj kot vsebinsko pomembno uporabno znanje. Če bi slovenska šola in okolje prevzela takšno filozofijo, bi tudi snovalci izpitnih vprašanj bolj sledili temu. S tem pa bi vsaj polovica v članku izpostavljenih neskladij bila nepredmetna, mnoge diskusije o tem pa nepotrebne. -(40)- Didaktika Viri in literatura 1. Cigler, N., 2000, Ugotovitve spremljave prenovljenih gimnazijskih programov v šol. l. 1998/99. Geografija v šoli, 9, 3.. 2. Cigler, N., 2003 (ur.), Primeri pouka izbranih učnih tem iz geografije v osnovni in srednji šoli. Zbirka K novi kulturi pouka. Ljubljana: ZRSŠ. 3. Cigler, N. 2003, Geografsko znanje gimnazijcev je presihajoče. Geografija v šoli, 12, 2. 4. Cigler, N., 2004, Geografija v luči splošne izobrazbe gimnazijcev. Geografija v šoli, 13, 3. 5. Geografija. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo. Ljubljana: Državni izpitni center, 2010. 6. Lipovšek, I., 2004, Šolska geografija med splošnim, praktičnim, uporabnim, nacionalnim, vseživljenjskim ter geografskim znanjem. Geografija v šoli, 13, 3. 7. Lipovšek, I., 2006, Poročilo o spremljavi pouka geografije na gimnazijah v š. l. 2004/5. Geografija v šoli, 15, 1. 8. Polšak, A. in sod., 2008, Učni načrt, gimnazija, geografija (splošna, klasična, ekonomska gimnazija). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. http://url.sio.si/c7D (5. 11. 2011). 9. Smernice, načela in cilji posodabljanja učnih načrtov (2007). Ljubljana: ZRSŠ. ca CD o ca f HB' co< l — • 2 a 4 Didaktika SOLSKE ZBIRKE KAMNIN MINERALOV IN FOSILOV Viljem Podgoršek* o cu 00 cu Povzetek V članku je opisano, kako naj bo urejena šolska zbirka kamnin, mineralov in fosilov, da bi imela čim boljši izobraževalni pomen, sočasno pa tudi estetski videz. V ta namen so napotki za odvzemanje vzorcev na terenu ter za postavitev in urejanje šolske zbirke. Opisano je tudi, kako je bilo s temi zbirkami pri nas v preteklosti. Ključne besede: šolska zbirka kamnin, označevanje, prepariranje kamnin, mineral, fosil, geologija. school collections of rocks, minerals, and fossils Abstract The article describes how school collection of rocks, minerals, and fossils should be arranged to provide the best possible educational value, as well as aesthetic appearance. To this end guidelines for taking samples in the field and for setting up and editing the school collection have been established. Article also describes the history of such collections in our country. Keywords: school collection of rocks, labeling, preparation of rocks, minerals, fossils, geology. Šolske zbirke kamnin v preteklosti * Viljem Podgoršek je profesor geografije na II. gimnaziji Maribor. Viljem.Podgorsek@guest.arnes.si COBISS: 1.04 Sklepati moremo, da so v času habsburške monarhije skoraj vse srednje in tudi mnoge osnovne šole na ozemlju današnje Slovenije, verjetno pa tudi drugod, imele kar dobro urejene šolske zbirke. Med njimi so bile po obsegu in kakovosti zbranih primerkov precejšne razlike, kar je bilo povezano z interesom učiteljev in njihovim znanjem. Doslej sem imel priložnost pregledati nekaj več kot deset tovrstnih zbirk, iz katerih lahko ugotavljam, da glede na inventarne številke eksponatov zbirke niso več popolne. Kamnine, minerali ali fosili so večinoma označeni tako, da je na njih listek z navedbo imena in lokacije. Listki so pogosto še dodatno okrašeni s poudarjenimi robovi, pravi užitek pa je pogled na čudovito pisavo. Predmeta lepopis današnje generacije ne poznajo več. Na listkih je pogosto dodana inventarna številka, skoraj nikjer pa ni več ohranjen prvotni seznam, ki je zagotovo spremljal takšne zbirke. Podatki o primerkih so pogosto tudi na škatlicah ali v njih. Žal pa se v škatlicah nahajajo drugi primerki. Selitve in razna prelaganja so očitno naredila svoje. Nekateri inventarni listki so zanimivi tudi zato, ker je na njih zapisano nekdanje poimenovanje kamnine ali minerala, ki že dolgo ni več v rabi. -0- i Didaktika Slika 1: Na vzorcu peščenjaka sta ohranjena kar dva listka z napisom, kar je bila pogosta praksa označevanja kamnin in mineralov v preteklosti. Primerek je iz zbirke gimnazije v Škofji Loki. Foto: Franci Golob Vsekakor je takšne listke skupaj z eksponatom kot zanimivost vredno ohraniti kot nekakšen zgodovinski del zbirke. Primerki, ki so tako v zbirkah že kakšno stoletje, so pogosto zanimivi tudi zato, ker lahko izhajajo iz že zdavnaj zaprtega rudnika ali z danes nedostopne lokacije. Tudi zato je treba dobro premisliti ali se posvetovati s strokovnjakom, preden se odločimo kaj bomo storili s takšnim primerkom. V Srednji ekonomski šoli v Mariboru sem pred nekaj leti urejal takšno zbirko. V zaprašenih škatlicah so bili ohranjeni primerki, ki so bili sicer precej manjši, kot naj bi bili tipični razstavni eksponati, ki jih lahko objamemo v dlan. Že pri bežnem pregledu sem ugotovil, da so pretežno rudni minerali iz meni nepoznanih rudnikov. Moram omeniti, da primerke iz nekdanjih rudnikov na Slovenskem po večletnem urejanju raznih zbirk in ogleda nekaterih tematskih razstav že kar dobro poznam. Na dnu škatlic so bili ročno napisani listki s slovenskim poimenovanjem mineralov, a brez navedbe lokacij. Večina mineralov v škatlicah, točneje rečeno rudnin, pa ni ustrezala imenu. Z učiteljicami, ki so sodelovale pri urejanju, smo bili v dilemi, kaj narediti z njimi, saj takšni niso imeli pomena za pouk. Ena izmed njih je z dna ene od škatlic izbrskala listek, pod katerim je bil v nemškem jeziku napisano ime minerala in lokacije. Primerki so izvirali — 2 O Slika 2: Lojevec je zdrobljen v bel prah ter spravljen v škatlico, s tem je nakazan način njegove uporabe za obuvanje čevljev. Zato so ga imenovali smukec. Primerek izhaja iz zbirke Gimnazije v Škofji Loki. Foto: Franci Golob -(0 Didaktika pretežno iz nemških in nekaterih avstrijskih rudnih nahajališč. Kako so se znašli v zbirki omenjene šole, je ostalo nepojasnjeno. Najprej smo jih pravilno razporedili v škatlice, vmes pa se z vodstvom šole dogovorili, da ves stari del zbirke ohranimo na posebnem prostoru kot zgodovinsko zbirko, posebej pa uredimo takšno, ki bo primerna za delo pri pouku. Tako smo ohranili celotno zbirko. Nekajkrat pa smo posebej ohranili le nekaj značilnih eksponatov in njihovih oznak. Podobno je bilo v šolski zbirki gimnazije Škofja Loka, ki smo jo preurejali v lanskem šolskem letu, ohranjenih na posebni polici v eni izmed vitrin nekaj primerkov iz nekdanje zbirke. Ob priložnostni prireditvi smo jo predali njenemu namenu. S prireditvijo je vodstvo šole poudarilo pomen obeh zbirk in prizadevanja učiteljic geografije, ki zbirki uporabljata pri pouku. Slika 3: Prenovljena zbirka v II. gimnaziji v Mariboru je razstavljena v avli šole ter tako dostopna vsem obiskovalcem, ki med ogledom ne motijo pouka. Foto: Marjan Šenica O CU 00 CU Slika 4: Utrinek z odprtja prenovljene šolske zbirke v avli II. gimnazije v Mariboru. Foto: Marjan Šenica Zbirke so bile solidno urejene tudi v času kraljevine SHS. Naravoslovni predmeti, med njimi tudi geologija, so tedaj imeli še vedno velik pomen na srednjih šolah. Iz tega obdobja so poznani tudi učbeniki za geologijo. -(44)- Didaktika Slika 5: Navedene strokovnjake vsekakor velja omeniti pri pouku geografije v srednjih šolah, nekatere izmed njih pa tudi na osnovnih šolah. Ali so vam poznani njihovi prispevki na področju geologije? Foto: Marjan Šenica Geologija kot temeljni naravoslovni predmet je imela svoje mesto med predmeti še tudi po drugi svetovni vojni, česar se spomnijo le še najstarejše generacije tistih, ki so tedaj poučevali. Z zatonom geologije kot samostojnega predmeta v gimnazijskem in podobnih programih so očitno tudi šolske zbirke začeli seliti v kletne ali podstrešne prostore, na žalost so bile mnoge celo zavržene kot nepotrebna navlaka. Nekaterim navdušencem med učitelji in tudi kakšnemu vodstvu šole gre zahvala, da so preživele vsaj nekatere zbirke. Zaradi selitev se je pogosto skoraj v celoti izgubilo spremljajoče pisno gradivo, pa tudi del o eksponatov. Posamezni primerki so bili uničeni ali zelo poškodovani tudi f zaradi neprimernega okolja, v katerem so pristali. Večkrat sem v kakšni V škatlici tako odkril le še prah ali drugače razpadli nekdanji eksponat. Če l so bili v vlažnih kletnih okoljih, so na njih pospešeno nastajali sekundarni — minerali. Na njih se je tudi usedal prah in zato so takšne zbirke pogosto • videti kot siva gmota brezoblične snovi. Prvotni videz je takšen eksponat q dobil šele po temeljitem čiščenju. Ob delu z njimi sem imel roke črne kot 4 rudarji, ki so nekoč te kose ročno izkopavali v temnih rudniških rovih. V zadnjih desetletjih se je okrepilo zanimanje za ponovno postavitev ali preureditev šolskih zbirk. Največja težava je dejstvo, da so pri tem delu učitelji v veliki meri prepuščeni svoji iznajdljivosti. Na ekskurzijah kar marljivo nabirajo primerke, navadno pa nastopijo težave, ko je treba nabrano urediti in pripraviti za razstavo. Zato bom v nadaljevanju navedel nekaj koristnih napotkov za urejanje sodobne šolske zbirke kamnin, mineralov in fosilov. Kako urediti in vzdrževati šolsko zbirko kamnin, mineralov in fosilov Nekaj napotkov je bilo občasno objavljenih v raznih publikacijah. Že davnega leta 1997 sem v Geografskem obzorniku objavil članek z naslovom Napotki za terensko delo in ureditev šolske zbirke kamnin. Mnogi učitelji se verjetno spomnijo, da so bile v tistem obdobju organizirane številne geografske in geološke ekskurzije po vsej Sloveniji. Na njih so pod strokovnim vodstvom različnih mentorjev nabirali vzorce kamnin, mineralov in fosilov z namenom, da ponovno začno urejati šolske zbirke. Čeprav tedaj udeleženci niso pridobivali točk za napredovanje, so bile ekskurzije vedno dobro obiskane. To so bila zadnja leta, ko je bila zagnanost med učitelji še prisotna, kar je kasneje uvedeni način točkovanj za napredovanje v nazive uničil oziroma v veliki meri preoblikoval samo še v lov za točke, sama vsebina pa je ostajala v ozadju. -(0 Slika 6: Primer škatle za kamnino, ki jo lahko po načrtih izdelajo kar na šoli. Načrt, ki ga pripravil Franci Golob, je bil objavljen v reviji za kreativno poučevanje Katarina. Foto: Marjan Šenica O CU 00 CU 15 >co > '"cd c_ ot o CU Napotki za delo na terenu Leta 1999 je v reviji za kreativno poučevanje z naslovom Katarina, ki je izhajala na Ptuju, Franci Golob napisal zanimiv članek z naslovom Postavitev šolske kamninske zbirke. Poleg napotkov za delo na terenu in pripravo vzorca za šolsko zbirko je celo predlagal način izdelave škatlic za njihovo razstavljanje. Na osnovni šoli Mladika na Ptuju, kjer je tedaj poučeval zemljepis, so učenci pri pouku praktičnega dela tudi izdelali takšne škatlice. Načrt, ki so ga tedaj uporabili, je priložen. Skica 1: Načrt za škatlico za spravljanje kamnin (mere so v milimetrih). Občasno so bile zamisli o urejevanju šolske kamninske zbirke objavljene tudi v drugih člankih. Pred nekaj leti je bilo mogoče na tematskih razstavah, ki so se pojavljale v nekaterih krajih po Sloveniji, celo kupiti že izdelano šolsko zbirko kamnin, mineralov in fosilov. Menim, da bi se takšne zbirke morale nenehno dopolnjevati oziroma naj bi na vsaki šoli nekdo skrbel zanje. Zatakne se pri tem, da takšno delo ni v točkovniku za napredovanje ustrezno vrednoteno in je zato zapostavljeno. Pred odhodom na teren je treba pregledati ustrezno literaturo z geološko tematiko. Če načrtujemo obisk s skupino dijakov, je treba na terenu preveriti dostopnost, možnost parkiranja vozil, predvsem avtobusa, ter se pozanimati glede lastništva območja. Prav tako je treba ugotoviti, ali je lokacija zavarovana in kakšni posegi so dovoljeni. Na terenu vsekakor poskrbimo za varnost, lokacijo fotodokumentiramo in nato odvzamemo značilne primerke kamnin, če jih je več vrst. Primerki naj bodo takšne velikosti, da jih lahko zaobjamemo v dlan. Vsakega posebej zavijemo v časopisni papir in dodamo listek z oznako lokacije. Doma ali v šoli primerke ustrezno očistimo (prepariramo), pregledamo pod lupo in pripravimo za razstavo ali pa jih odberemo kot vzorec za uporabo pri pouku. Načini prepariranja so odvisni od vrste kamnine, kar lahko predstavim v posebnem članku. Vedno je treba skrbeti, da med delom ne izgubimo podatkov o lokaciji primerkov ali jih zamenjamo. Če nam pri delu pomagajo učenci ali dijaki, je treba paziti, da se ne poškodujejo. Zahtevnejše delo, kot je na primer žaganje primerka ali oblikovanje s kladivom v ustrezen format, raje opravimo kar sami. Nekaj šol v Sloveniji ima geološke krožke. Na prireditvah v Tržiču, kjer je vsako leto mednarodna -(46)- Didaktika razstava mineralov in fosilov, sem večkrat ugotavljal, da so učenci pravi mali mojstri pri tem delu. Seveda to za večino dijakov ne velja. Delo in vodenje tovrstnih krožkov bomo prav tako predstavili v eni od naslednjih številk Geografije v šoli. Vsak primerek v zbirki dobi svojo inventarno številko, ki jo zapišemo na najmanj moteči del. Nikoli ne pišemo oznak neposredno na kamen. Priporočam, da najprej na izbranem delu z ediksom naredimo belo podlago in počakamo, da se posuši. Nanjo nato z vodoodpornim tušem napišemo inventarno številko. Vse podatke o primerku zapišemo v poseben seznam, ki je lahko voden prek računalnika, zaradi varnosti pa si pripravimo še pisni izvod. Na primerku je na nevpadljivem delu zapisana samo inventar-na številka. Lepljenja listkov ali samolepilnih etiket ne priporočam, ker z leti odpadejo. Šolska zbirka naj vsebuje primerke, ki so namenjeni samo ogledu v dovolj osvetljeni stekleni vitrini. Učitelji si naj sočasno oblikujejo še manjšo zbirko nekako do trideset primerkov, ki jim služijo kot delovno gradivo pri pouku. Seveda so tudi takšni primerki označeni. Pri pouku krožijo po učilnici. Ob koncu ure jih pospravimo nazaj v škatle ter shranimo v omaro. Načini razvrščanja so lahko različni. Sam sem jih razvrstil tako, da dija- e o kom predstavim najprej nekaj najbolj značilnih mineralov (kalcit, kremen, f pirit in še kakšnega), sočasno pa jim na primerku pokažem razliko med V mineralom in kristalom. Posebej poudarim, da moramo nekaj vedeti o ] mineralih, če želimo spoznati kamnine, podobno kot moramo poznati — črke, če želimo znati brati. Črke so minerali, zapisana beseda, sestavljena • iz njih, pa je kamnina. 0 Šele v naslednjem koraku spoznavamo sistematiko kamnin. Dilema, katere in koliko jih je treba poznati, je sicer vedno odprto vprašanje. Največkrat se učitelji naslonijo na tiste, ki so navedene v učbeniku. Vsekakor bi bilo treba dodati vsaj najbolj značilne iz lokalnega okolja. Sam sem si pripravil posebno tabelo, ki jo že več let uporabljam pri pouku. Ker poučujem v Mariboru, je vsekakor poudarek na tistih, ki jih z lahkoto najdemo • na bližnjem Pohorju. Prepoznavanje nekaterih značilnih kamnin s posameznih območij Slovenije nam je lahko pomembno vodilo pri načrtovanju I ekskurzij, istočasno pa priložnost, da z njimi obogatimo šolsko zbirko v skladu z navedenimi napotki. Način razvrstitve primerkov v zbirki Literatura 1. Golob, Franc, 1999, Postavitev šolske kamninske zbirke, v: Katarina; revija za kreativno poučevanje, letnik 4, številka 4, april 1999. 2. Podgoršek, Vili, 1997, Napotki za terensko delo in ureditev šolske zbirke kamnin, v: Geografski obzornik, leto 1997, številka 1. -0- Didaktika »CE JE TREBA ZA ŠPORT KUPITI žOGE, JE TREBA ZA GEOGRAFIJO KUPITI ATLASE IN JIH UPORABLJATI« Milivoj Stankovič* Povzetek o cu 00 cu Milivoj Stankovič je prof. geografije in dipl. geograf, urednik za geografijo pri založbi Mladinska knjiga, tudi urednik Atlasa sveta za osnovne in srednje šole ter Atlasa Slovenije za osnovne in srednje šole. Mico.Stanko@gmail.com COBISS: Atlas se večini učiteljev geografije zdi nujno potreben osnovni pripomoček za lažje, pravilnejše in zanimivejše poučevanje. Trenutne razmere šolam narekujejo precejšnjo racionalizacijo stroškov, kar zaviralno vpliva na uporabo novih atlasov, uporabnike pa sili v rabo zastarelih atlasov. Na učitelje, ki pri pouku ne uporabljajo atlasov, pa gospodarske razmere nimajo nikakršnega vpliva. Ključne besede: atlas, učitelj, učenec/dijak, uporaba atlasa pri pouku. »IF IT Is NECEssARY TO BuY BALLs FOR PHYsICAL EDuCATION, THEN IT Is necessary TO buy atlases FOR geography and TO use THEM« Abstract The majority of Geography teachers think that the Atlas represents an indispensable, basic tool to facilitate correct and interesting teaching. The current situation requires significant cost rationalization from schools, which has a deleterious effect on the use of new Atlases, and forces users to resort to outdated Atlases. However, the state of the economy has no effect on teachers who don't use Atlases. Keywords: Atlas, teacher, pupil/student, the use of the Atlas in the classroom. * Iz razmišljanj strokovnega urednika Atlasa Slovenije za osnovne in srednje šole dr. Karla Natka in urednika Milivoja Stankoviča ob izidu Atlasa Slovenije (Za potrebe tega prispevka je vsebina prirejena.) Stankovič: Zakaj Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole? Dr. Natek: Ko sem nekega lepega poletnega dne kolesaril nekje po naših klancih, sem se začel spraševati, kako je sploh mogoče, da je predmet geografija Slovenije med manj priljubljenimi v šolah, ko pa živimo v tako neverjetno lepi, raznoliki in zanimivi državi. Kako bi lahko pomagali učiteljem, da bi učenci, dijaki in študentje znali vse to videti in razumeti najrazličnejše procese, ki potekajo okrog nas in katerih del smo, da bi pozneje tudi znali vrednotiti (upravljati) vse te naravne in družbene procese? Odgovor: poseben atlas o Sloveniji, ni kaj! Stankovič: Kje pa je vzrok za odločitev za koncept atlasa s fotografijami, ilustracijami in pojasnjevalnim besedilom? Didaktika Dr. Natek: Naša želja je, da bi bilo poučevanje geografije o Sloveniji zanimivo in prijetno tako za učitelje kot učence in dijake, zato smo poskušali popestriti Atlas tudi s fotografijami in risbami. Risba ali fotografija namreč lahko povesta marsikaj o neki pokrajini ali pojavu, tako da to niso samo »lepotni dodatki«, temveč pomemben del vsebine atlasa. Branje zemljevidov je zelo težavna veščina in tudi veliko odraslih je ne obvlada. Mladi se je morajo pri geografiji šele naučiti, zato smo se odločili, da jim pri težavnejših zemljevidih pomagamo s kratkim pojasnilom - kako iz dvodimenzionalne slike, posnetka nekega trenutnega stanja, razbrati proces, ki ima začetek v preteklosti in vodi v prihodnost. Verjemite mi, da je to za mladega človeka še težje kot branje besedil z razumevanjem. Z novim atlasom, ki bi mladini pokazal, kako se tudi njihova domača pokrajina neprestano spreminja in da so pojavi tam z razlogom in ne »brez veze«, bi radi prispevali k enemu izmed glavnih ciljev šolske geografije, to je k opazovanju in razmišljanju. Iz razmišljanj svetovalca za geografijo Igorja Lipovška in urednika Milivoja Stankoviča o dilemah šolske geografije, predvsem o atlasih Stankovič: Na predstavitvah Atlasa Slovenije, in teh ni bilo malo, se je pokazalo, da Atlas Slovenije, ki je bil sprejet z velikim odobravanjem, še dolgo ne bo prišel v šolske klopi v zadovoljivi količini. Učitelji so namreč tako tarnali o zvezanih rokah (finančni revščini šol in nezmožnosti nakupa česar koli), da sem se počutil kot nasilnež, ki lačne prepričuje, naj si kupijo kremo za obraz, pa nimajo niti za kruh. Ob tem sta se pokazali še dve »ugotovitvi«. Prva, da ima precej učiteljev »prastare« Atlase sveta Mladinske knjige celo iz leta 2003 ali 2005 itd. (urejam jih že petnajst let, zato dobro poznam vse izdaje). Ker, kot pravijo, so še celi in še uporabni. Pa so res, glede na to, da so v njih dvajset in več let stari podatki? Več o tem v nadaljevanju. Druga, da nekaj učiteljev Atlasa sveta sploh ali skoraj ne uporablja. (V razredu moje hčere so na primer v treh letih na gimnaziji pri pouku odprli Atlas sveta trikrat. O tem sem se pogovoril tudi z ravnateljico.) Lipovšek: Vprašanje prioritet ter strategije in prodornosti geografa je, ali bodo atlase na šoli uporabljali in kupili. Vsako leto na Zavodu RS za šolstvo napišemo povprečno eno priporočilo učitelju geografije, naj šola nabavi atlase. Učiteljem vedno rečem, naj se ob rezultatih mature in nacionalnega preverjanja znanja ne opravičujejo, temveč naj mrtvo hladno zapišejo: Rezultati na naši šoli so slabši, ker nimamo atlasov. Predlagam svetu šole, da jih kupi. Če je treba za šport kupiti žoge, je treba za geografijo kupiti atlase. In raba atlasa pri pouku? Učitelji smo še vedno raje predavatelji »lepodeželskih« tem kot pa organizatorji, ki razdelijo atlase učencem in jih z vprašanji prisilijo, naj sami kaj odkrijejo. Moje standardno vprašanje učiteljem je: »Ali učenci/dijaki pišejo test s pomočjo atlasa ali brez njega?« Odgovor je: »Brez.« »Zakaj?« »Ker imam samo petnajst atlasov, ker bodo vse z zemljevida prepisali, ker morajo učenci kaj znati in ne samo brati z zemljevida, ker se tudi nacionalni preizkus znanja in matura pišeta brez atlasa, ker ...« Nič ne pomaga, če jim govorim, da je z branjem atlasa pokrita že polovica ciljev učnega načrta. In nekateri učitelji res ne uporabljajo atlasa, kaj šele da bi silili učence k njegovi rabi. Geografsko in učiteljsko srce mi krvavi, ampak učitelj je tudi neodvisen pri izboru metod. In glede na rezultate nacionalnega preverjanja znanja in mature ima celo prav. Zakaj bi zgubljal čas z veščinami in dejavnostmi, ki se neposredno ne kažejo v dosežkih nacionalnega preverjanja znanja in mature? — 2 O -0- Didaktika Stankovič: Učitelji uporabljajo »oguljene« atlase (in tudi učbenike!), v katerih ne manjka parol, srčkov, podčrtanih, prečrtanih, zradiranih ali • dopisanih besedil, vpisov itd., skratka, gradivo, ki je po vseh merilih zrelo za odpis. Ob tem pa nekateri učitelji, ki bi sicer radi nabavili novejše atlase, tega ne smejo storiti (skladi!). Tako učijo po zastarelem in za odpis • zrelem atlasu (ali učbeniku). Lipovšek: Ko strokovni svet vpraša zavod za šolstvo, ali je »stari« učbenik skladen s cilji učnega načrta, učbenika ne smem ocenjevati z vidika, • kakšen naj bi bil učbenik, temveč ali učencu omogoča, da doseže cilje • učnega načrta. Življenjsko bom trdil, da to omogoča vsak. Stankovič: Če se omejim na Atlas sveta, (v nadaljevanju atlas, založba [ Mladinska knjiga), je tudi atlas z letnico 2003 je še pogojno uporaben - seveda, saj je star »samo« enajst let. A z dr. Natkom v nove atlase (novi imajo novo grafično podobo in novo naslovnico s sivim napisom Atlas • sveta, prvič izšel jeseni 2010, op. ur.) redno vnašava najnovejše javno • dostopne podatke in posodobljene zemljevide, da smo v koraku s časom. Digitalizacija nam to omogoča. Pa še pri tem gre za relativno ažurnost, saj »najnovejši« podatki zaradi narave nastajanja atlasa neredko pomenijo npr. pet let stare podatke. Atlasi izpred leta 2010 so »prastari«, z zastarelimi podatki in zemljevidi, ker so narejeni v stari, nedigitalizira- ■šT ni različici. V njih so podatki večinoma iz obdobja 1991-1997, prikaza- 0 ni sta državi Srbija in Črna gora (izdaje izpred leta 2005 prikazujejo še ^ Jugoslavijo), ni še Kosova kot države, ne Južnega Sudana, ne Palesti-cii ne. Spreminjali smo le najnujnejše vrise in zapise, npr. nove države na | Balkanskem polotoku, in tu in tam zamenjali kak neaktualen zemlje-| vid. Za ponazoritev: če bi moral učenec/dijak s pomočjo zadnje izdaje t starega atlasa (2010) primerjati Srednjo Anglijo leta 1950 in 2006, tema 1 Zahodna Evropa, tega ne bi mogel storiti, saj zemljevida za leto 2006 ne bi imel (v novih atlasih pač so, gl. prilogo 1), primerjava velikosti držav z uporabo podatkov z zadnje strani atlasa pri starih atlasih ni mogoča, saj držav na zadnji strani ni (v novih atlasih so); ras v novih atlasih z namenom ni več, nadomestile so jih migracije, da o novih podatkih " in zemljevidih, npr. o načrpani nafti v Severnem morju ali energetiki • (gl. prilogo 2), zunanji trgovini Nemčije ali gospodarstvu Japonske ne govorim (gl. prilogo 3). Ne spreminja se samo statistika, spreminjajo se tudi I stroka, metodologija in tehnologija, in atlas pri tem samo sledi sodobnim • procesom. Kot starša (geografa, ali pa tudi ne), bi me motilo, če bi videl, da se hči še danes uči iz učbenika, v katerem piše »... za deveti razred devetletne • osnovne šole« (taki učbeniki so še vedno v uporabi, sem jih videl na lastne oči), ali iz atlasa, v katerem je vrisana še Jugoslavija, pa četudi popravljena na Srbijo in Črno goro »na roko«. In to bi ravnatelju tudi povedal. Jasno je, da se za starimi naslovnicami »skrivajo« stari podatki in stari • procesi, ki danes ne držijo več in dajejo napačne podobe in navajajo na napačne sklepe. Če se dotaknem primerjave z žogami: učitelj telovadbe ' bi svetu staršev in ravnatelju razložil, da se da s starimi jajčastimi baloni • še vedno metati v koš. A košarke se z njimi pač ne da igrati, saj jajca ne [ odskakujejo, kot bi morala. Naj ostane pri starih mehurjih? Tudi s starimi smučmi »sulicami« se še da smučati, toda ali to še kdo počne? Občasno je pač treba stare žoge zamenjati z novimi. Se popolnoma strinjam z Didaktika ugotovitvijo - če je treba za šport kupiti žoge, je treba za geografijo kupiti atlase - in dodajam: stare zamenjati z novimi. Z branjem Atlasa je pokrita že polovica ciljev učnega načrta (Igor Lipovšek) Ni res (malo za šalo), pokrita je več kot polovica učnih ciljev Splošni cilji Operativni cilji -predalpske pokrajine; prealpska hribovja; predalpske doline in kotline Ne vem, ali je kolega Lipovšek cilje štel, a dolgoletno delo v šolski geografiji mu je nedvomno dalo dosti vedenja in znanja. Njegova trditev (na oko lahko vsak praktik, ki veliko uporablja atlas, oceni količino ciljev, ki se jih da uresničiti z uporabo atlasa, in Igor se ne moti), od letos velja tudi za Atlas Slovenije. To se je »dokazalo« tako pri snovanju kot tudi na koncu, ko je Atlas Slovenije nastal. V nadaljevanju so zapisani nekateri splošni cilji, ki »zahtevajo« delo z zemljevidi (oz. Atlasom Slovenije). Pod njimi so z ležečo pisavo zapisani operativni cilji za Predalpske pokrajine, ki se jih da v veliki meri doseči samo z uporabo Atlasa Slovenije (AS). Zaradi pomanjkanja prostora ostalih pokrajin ne opisujem, a zanje veljajo podobne ugotovitve. (Veljavni učni načrt za osnovno in srednjo šolo, AS, predstavitev na zborovanju geografov, Bled, oktobra 2013) Učenec/dijak: • ob ustreznem zemljevidu opredeli lego Slovenije, • na zemljevidu pokaže najpomembnejše prometne povezave v Sloveniji in ... • z geološko in reliefno karto ter slikovnim gradivom razloži razvoj in značilnosti kaminske zgradbe in površja Slovenije; • opredeli lego Slovenije na orografski in geološki karti Evrope; • ... in pokaže na zemljevidu značilne tipe podnebja in rastlinstva v Sloveniji; • opiše rečno mrežo v Sloveniji; • na podlagi hidrogramov sklepa o ... • imenuje in pokaže na zemljevidu največja slovenska jezera ... • ob tematskem zemljevidu ugotovi glavna poplavna območja ob rekah; • s tematskim zemljevidom opiše in oceni energijske vire v Sloveniji; • s prometnim zemljevidom Evrope spoznava prometno omrežje v Sloveniji ... • našteje in pokaže na zemljevidu najpomembnejša turistična središča v Sloveniji itd. • Na zemljevidu omeji in razdeli pokrajine slovenskega predalpskega sveta (AS, str. 14-15, 42-43,18-27, 56-57). • Ob zemljevidu in kli-mogramih opiše značilnosti reliefa in podnebja v predalpskem svetu in jih primerja z alpskim oziroma s tistimi v domači pokrajini (AS, str. 56-57, 31/1 in 2). • Na podlagi slikovnega gradiva sklepa o gospodarskih možnostih predalpskih pokrajin. • Opiše prizadevanja in ukrepe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. • Na zgledu Ljubljanske kotline analizira naravno- in družbenogeografske posebnosti kotlin (AS, str. 14-15,18-27, 56-57, 58). • Na zemljevidu določi glavna hribovja, planote, kotline in doline (AS, str. 14-15, 42-43,18-27, 56-57). • Opiše skupne značilnosti in razlike v predalpski Sloveniji. • Razloži vpliv kamninske sestave na raznolikost površja (AS, str. 56-57, 28/1 in 2, 29/1 in 2). • Pozna posebnosti kamninske zgradbe Pohorskega Podravja (AS, str. 56-57, 28/1 in 2, 29/1 in 2). • Pojasni, kakšne so možnosti za poselitev in razvoj gospodarstva v hribovju in razlike med njimi. • Označi poglavitno gospodarsko problematiko Črnega revirja (AS, str. 56-57, 65/1). • Opiše skupne značilnosti Ljubljanske kotline in razlike med njenimi posameznimi deli (AS, str. 56-57, 58). • Označi lego in pomen pomembnejših naselij (AS, str. 14-15, 56-57). • Vrednoti vlogo glavnega mesta Slovenije - delno uresničljiv cilj tudi z AS. • Razloži problematiko širjenja Ljubljane v povezavi s suburbanizacijo (AS, str. 14-15, 56-57, 68-69). • Na zemljevidu pokaže Celjsko kotlino in sosednje pokrajine (AS, str. 14-15, 56-57, 67). • Analizira naravnogeografske značilnosti kotline in njen prehodni značaj (AS, str. 14-15, 56-57, 67). • Opiše — 2 O -0- Didaktika značilnosti kmetijstva v Celjski kotlini in posebnosti Savinjske doline (AS, str. 14-15, 56-57, 61/1 in 2, 64/2). • Ovrednoti pomen Celja, Velenja • in Slovenj Gradca kot regijskih središč. • Analizira vzroke za nastanek in širjenje Velenja in njegovega gospodarstva ter posledice premogovništva v okolju (AS, str. 14-15, 56-57, 64/1). Omenjeni primeri kažejo na organsko povezanost in usklajenost Atlasa Slovenije in vsebin ter ciljev iz učnega načrta in na to, da je Atlas Slovenije odličen učni pripomoček. Popolnoma enaka ugotovitev velja za Atlas * sveta. Tudi z njim se da obdelati veliko ciljev iz učnega načrta oz. se da • nekatere teme obdelati celo samo z njegovo uporabo. Kot primer navajam temo o Alpah (po učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo). Operativni cilji so: • na zemljevidu določi geografsko lego Alp in imenuje države, v 'm katere segajo Alpe, • na zemljevidu ugotovi smer slemenitve, • sklepa o možnostih za življenje in gospodarjenje s poudarkom na turizmu, pašništvu, • opiše pomen prelazov in predorov za prometno povezanost alpskih * pokrajin, • utemelji, zakaj se podnebje in rastlinstvo spreminjata z nadmorsko višino, • razloži kamninsko zgradbo Alp, • pokaže na zemljevidu najpomembnejše cestne in železniške prelaze v Alpah in jih vrednoti s stališča prehodnosti Alp. • ovrednoti promet prek Alp za varovanje okolja in navede primer ukrepov alpskih držav za zmanjševanje onesnaževanja, • vrednoti turizem v Alpah z gospodarskega in okoljskega vidika ter na zemljevidu pokaže najpomembnejša turistična območja. 0 Potrebujemo za obravnavo omenjenih tem z izjemo prečrtane še kaj J drugega kot atlas sveta, opazovanje, razmišljanje, fotografijo in nekaj uči- | teljeve dejavnosti? Je potrebnega še kaj več od tega, da učitelji učence/ | dijake z vprašanji in izzivi vodijo do sklepov in odkritij? Mora učitelj učen- 1 cu/dijaku res pokazati smer slemenitve Alp oz. ali morajo učenci /dijaki 1 to izvedeti iz učbenika tako, da avtor opiše smer slemenitve? Lahko učen- ci/dijaki določijo geografsko lego Alp brez zemljevidov v atlasu? Težko. Ima smisel našteti in zapisati države in jih ob tem ne locirati na zemljevidu? Nima. In ne nazadnje, ali ni tudi spoznavanje novega in neznanega lažje ob zemljevidih, grafikonih in tabelah? Se da omenjeno temo ali pa druge teme iz učnega načrta obravnavati brez atlasa? Podajam skrajšan in nekoliko posplošen primer izvedbe ure/teme samo z uporabo atlasa. -0- Didaktika Učna tema: Alpe Učna enota: Lega in površje Alp Cilji iz UN, ki se jih da doseči samo z atlasom OŠ: - na zemljevidu določi geografsko lego Alp in imenuje države, v katere segajo Alpe, - na zemljevidu ugotovi smer slemenitve, - utemelji, zakaj se podnebje in rastlinstvo spreminjata z nadmorsko višino, - opiše pomen prelazov in predorov za - prometno povezanost alpskih pokrajin; SŠ: - razložijo kamninsko zgradbo Alp, - pokažejo na zemljevidu najpomembnejše cestne in železniške prelaze v Alpah in jih vrednotijo s stališča prehodnosti Alp, - ovrednotijo promet prek Alp za varovanje okolja in ..., - ... ter na zemljevidu pokažejo najpomembnejša turistična območja. Učne oblike: frontalni pouk, individualno delo, delo v skupinah Učne metode: pogovor, predstavitev, razlaga, demonstracija, delo z atlasom, s slikovnim gradivom Učila in pripomočki: projektor (računalnik), lahko interaktivna tabla, samostojni delovni zvezek, Atlas sveta Potek ure Napoved teme/ure in preverjanje predznanja: Napovem, da je smisel današnje teme/ure obravnava ciljev UN samo/izključno/v glavnem s pomočjo atlasa. Navedem/ na tablo zapišem cilje/vsebine (gl. cilje iz UN). Učence/dijake usmerim v Atlas sveta na str. 28 ter 70-71 in jih napotim v opisovanje lege oz. položaja in pomena Alp, v iskanje prelazov itd. Ali učence/dijake usmerim v Atlas sveta na str. 28, kjer naj s pomočjo merila ocenijo približno dimenzijo Alp. Uvodna motivacija: Na zidu visi zemljevid Evrope (Alp) itd. Na platno, zid, i-tablo projiciram zemljevid alpskih držav iz SDZ Geo 7, str. 47. Skupaj rešimo vajo. Obravnava: Učence/dijake razdelim v pare/skupine in začnemo delati; delo bo trajalo 25 min. Sledili bodo ugotovitve in povzetki ter pregled SDZ oz. učbenika in DZ. Var. 1: Kaj mi povedo zemljevidi v Atlasu sveta na str. 28-29? Učenci/dijaki na zemljevidu določijo geografsko lego ali geografski položaj Alp, imenujejo in pokažejo pomembnejše prometne prelaze ter opišejo in utemeljijo svoje videnje pomena Alp. Z zemljevida razberejo nekatere najvišje vrhove. Ne zapisujemo. Učenci/dijaki ocenijo dimenzije Alp. Ne zapisujemo. Učenci/dijaki imenujejo in locirajo države, lahko tudi njihova glavna mesta. Ob tem se lahko razvije pogovor o tem, kam spada Francija. Ne zapisujemo. Var. 2: Kje v Atlasu sveta lahko dobim informacije o Alpah? Var. 3: S pomočjo zemljevidov ugotovi smer slemenitve; utemelji, zakaj se podnebje in rastlinstvo spreminjata z nadmorsko višino . Učenci/dijaki sklepajo o obsegu, poledenitvi, sle-menitvi, (celo starosti, kar pa ni cilj teme). Ni nujno, da zapisujejo, saj je vse tudi v SDZ, učbeniku in DZ, lahko pa zapisujejo kot alineje v zvezek ali na konec SDZ. Učenci/dijaki ugotovijo, da so inf. na str. 28-29, 31/2, 32-33, 36, 54-55 (se ponavlja s str. 31, 32), 66-67, 70-71, 72 itd. in da lahko s teh strani izvedo to in ono ... Sklepajo. Učenci/dijaki razmišljajo, utemeljujejo itd.; lahko zapisujejo, ni pa nujno, saj je vse tudi v SDZ, učbeniku in DZ -0- Didaktika V skoraj dvajsetih letih poučevanja sem morda kdaj po sili razmer (selitev v drug razred) izvedel uro brez atlasov. Drugače pa je pouk vedno • temeljil na delu z atlasi in brskanju po njih. Tudi pisno preverjanje sem sestavljal tako, da so bile naloge vezane na poznavanje atlasa. Kdor se je v njem znašel, je z lahkoto našel podatke in sklepe. Če sem kdaj • »zatežil« z nemimi zemljevidi, kar se ni dogajalo pogosto, sem naredil tako, da so učenci/dijaki prvih nekaj minut reševali neme zemljevide, jih oddali, nato pa nadaljevali z reševanjem nalog ob atlasu. Vsebine šestega razreda osnovne šole in prvega letnika gimnazije, ki so v glavnem obče* geografske, sem poučeval s pomočjo Atlasa (takrat še nisem vedel, da ga • bom nekega dne tudi urejal in soustvarjal), saj se mi je zdelo preprosto nemogoče, da procesov in stanj ne bi konkretizirali z zemljevidi, če mi to omogoča atlas. V njem so npr. tudi teme, kot so vesolje (nekoč so bile še • projekcije), merjenje razdalj na zemljevidu, višinska lestvica in spoznavanje zemljevidov na splošno, klimogrami, podnebni tipi, morski tokovi, tektonika, zgradba Zemlje, starostne piramide, poselitev itn. • Atlasi se posodabljajo, to je nujen proces, pri čemer ne gre za demon- skost založbe, ki pije šolam/staršem kri oz. denar. Gre za evolucijo, ki v nekaj letih pripelje do novega izdelka in spoznanja, da so stari geografski atlasi na neki točki preživeti, zgodovinski in da prinašajo »neresnično« podobo sveta (jajčaste žoge). Naj vse skupaj konkretiziram z banalnim namišljenim primerom (je res banalen in samo namišljen?), v katerem učitelj »nerodno« in nekritično uporablja star učbeniški komplet (skladi 0 pač). Njegovi učenci pa izvedo o Sloveniji tole: - Prebivalstvo v Lovrencu na Pohorju, v Rušah, Bistrici ob Dravi in cy drugod se je v obdobju 1961-1998 povečevalo za okoli 15 odstotkov | (stari atlas). Podatek torej nakazuje, da je v omenjenih krajih očitno | prijetno živeti in da je tam tudi mlado prebivalstvo (učenec/dijak pač 1 vleče analogijo v sedanjost). j| - V državi po letu 1997 naravnega prirastka ni več, leta 2002 je znašal -0,6 promila (stari učbenik). Podatek nakazuje na počasno izumiranje prebivalstva. - Podatki o priselitvah, odselitvah, aktivnem in neaktivnem prebival' stvu itd. so »na ravni« drugih podatkov, torej prikazujejo neko prejšnje obdobje (stari učbenik). • - V državi imamo štiri kakovostne razrede površinskih voda in večina rek je v drugem ali tretjem kakovostnem razredu itd.; in na spodnji Savi imamo samo eno hidroelektrarno (stari atlas). • Kaj bi lahko na podlagi teh podatkov učenec/dijak napovedal, do kakšnih zaključkov bi se dokopal? Verjetno bi o določenih procesih v Sloveniji dobil dokaj izkrivljeno sliko. (Zemljevid v novem Atlasu za omenjene kraje • za obdobje 1991-2008 kaže na zmanjšanje prebivalstva za okoli 0,5 odstotka; trend naravnega prirastka je pozitiven; različni demografski in ekonomski podatki so popolnoma drugačni kot pred desetimi leti; onesnaženost voda v Sloveniji je v novem atlasu prikazana popolnoma drugače kot v starem; na spodnji Savi so štiri hidroelektrarne ...). Sklep Primerjava geografije s športom, ki jo je omenil Igor Lipovšek, je dobra. Če jo malo razširim: na šoli A se pri košarki učenci/dijaki učijo vodenja žoge in meta na koš - brez žoge. Učitelj telovadbe pri urah največkrat krili, razlaga in maha z rokami kot ekstatičen baletnik, predvaja celo kakšen -0- Didaktika film o košarki, na koncu ure pa vsem zaželi prijeten dan še naprej. Na šoli B imajo pri urah telovadbe prave košarkarske žoge, vendar stare in jajčas-te, in se z njimi učijo pravilnega in hitrega vodenja med ovirami, vendar jim to ne gre dobro od rok. Žoga kar beži, učitelj pa se jezi. Na šoli C poteka pouk učenja košarke brez večjih težav. Žoge so prave, okrogle, nič jajčaste, in so stalno v uporabi. Na seminarju se prva dva učitelja priduša-ta, da so učenci/dijaki popolni ali vsaj pretežni nekošarkarji. Tretji učitelj za svoje varovance tega ne more trditi. Tudi pri geografiji težko sledimo ciljem (uporaba zemljevidov, orientacija v prostoru, prostorske predstave, iskanje, primerjave, samostojno delo), če poučujemo brez atlasov. Kako to uspeva nekaterim učiteljem (argument, da imajo vse v učbenikih, me ne prepriča), mi nikoli ne bo jasno. Uporaba starih atlasov je seveda boljša kot učenje brez njih, vendar zna biti vprašljiva, saj podaja zmotno ali popačeno sliko o določenih geografskih procesih. V času, ko mladino bombardiramo s kopico svežih informacij, ko lahko prek Googla pogledajo/-mo v vsak kotiček planeta, ko je življenje na Zemlji velik resničnostni šov, nekako ne gre, da učencem/dijakom podajamo snov s pomočjo »prastarih« podatkov, dejstev, učbenikov in atlasov. Zaradi opisane narave nastajanja atlasa so najnovejši podatki ob izidu ali ponatisu atlasa stari vsaj nekaj let, tako da je na pojem najnovejši vs. stari (podatki, zemljevidi) treba gledati razumevajoče, vendar ne gre pretiravati. e o f Opomba: Intervju z dr. Karlom Natkom je prvič izšel v internem glasilu za- V ložbe, dopisovanja z Igorjem Lipovškom pa potekajo v presledkih že leta, ] intenzivneje spet zadnjih nekaj mesecev. — • 2 O Viri 1. Milivoj Stankovič, 2014, Intervju z dr. Karlom Natkom ob izidu Atlasa Sloveni- 4 je, MKZ, Ljubljana. 2. Dopisovanje z Igorjem Lipovškom, 2014. 3. Geografija, Učni načrt, Program osnovna šola, 2011, Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. 4. Geografija, Učni načrt, Gimnazija, Splošna, klasična, ekonomska gimnazija, 2008, Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. 5. Atlas sveta za osnovne in srednje šole, 2002, 2005, 2010, 2014, MKZ, Ljubljana. 6. Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole, 2014, MKZ, Ljubljana. -0- Didaktika Priloga 1a: Srednja Anglija - prestrukturiranje rudarstva in industrije v letih 1950 in 1995 o cu 00 cu -(56> © Severna in Srednja Anglija - prestrukturiranje rudarstva in industrije 1950 in 2006 Rudarstvo Industrija svinec, cink $ črna metalurgija črni premog Q barvna metalurgija C1 dnevni kop (manj kot 1 mil. t) Q tovarna aluminija ♦ podzemni kop (1-2 mil. t) @ valjarria t kovinska industrija {J strojna industrija ladjedelništvo © avtomobilska industrija ® proizvodnja tirnih vozil premogovni bazen 9 gradnja jeklenih konstrukcij © lertaiska industrija ® elektrotehnična industrija © tinomehanična industrija kemična industrija, u umetne mase fl farmacevtska industrija © gumarska industrija 9 pohištvena industrija ® steklarna ® keramična industrija O tekstilna, oblačilna ind. O živilska industrija <3> tovarna sladkorja © tobačna industrija Promet prekop Raba tal _i njive Merilo 1 :1 500 000 Naselje (preb.) I nad 100 000 železnica I--* 20 000 1--(delno ledina) < avtocesta cesta gozd narodni park o pod 20 000 J letoviški kraj S. — 02 O 3 t± s 9 I « (f) 3 <0 3 < (T ČD g «-h Q. p 'S" tO > O CTQ 3 ûî" lO , a> (O (I) ÛJ PlOEE-3 [líos a BljjBjBoaB] Didaktika Priloga 2: Poizvodnja in poraba energije v letih 2005 in 2014 o cu cu 15 >co .(D '"cd c_ ro o cu I Didaktika Priloga 3: Primerjava gospodarstva Japonske v letih 2005 in 2014 — 2 o -0- Didaktika MEDNARODNA GEOGRAFSKA OLIMPIJADA KAKŠNO ZNANJE MERI Danijel Lilek* Povzetek_ Mednarodna geografska olimpijada je vsakoletno svetovno tekmovanje najboljših dijakov, starih od 16 do 19 let, na področju geografije. Tekmovalci so zmagovalci državnih tekmovanj. Tekmovanje je sestavljeno iz treh delov: pisne naloge, multimedijskega testa in obsežnega ter zahtevnega terenskega dela. V okvir olimpijade spadajo tudi predstavitev plakatov na izbrano tematiko, kulturna izmenjava, raziskovanje mesta, kjer poteka tekmovanje, in navezovanje stikov z vrstniki z vsega sveta. Slovenska ekipa je ena izmed treh, ki se je udeležila vseh dosedanjih enajstih tekmovanj. Ključne besede: mednarodna geografska olimpijada, pisni test, terensko delo, multimedijski test, predstavitev plakata, kulturna izmenjava, slovenska ekipa. THE INTERNATIONAL GEOGRAPHY OLYMPIAD - WHAT KIND OF KNOWLEDGE IT MEASURES Abstract_ The International Geography Olympiad (iGeo) is an annual competition of the best 16 to 19 year old Geography students from all over the world. The very best students who participate enthusiastically in their own National Geography Olympiads are chosen to represent their countries. The iGeo consists of three parts: a written test, a multimedia test, and substantial fieldwork requiring observation, leading to cartographic representation and geographical analysis. The programme also includes poster presentations by teams, cultural exchanges, and time for students to get to know their fellow students and explore the host city. The slovenian team is one of three teams that have attended all 11 competitions. Danijel Lilek je prof. geografije in zgodovine, pedagoški svetovalec za geografijo na ZRSŠ, OE Maribor. COBISS 1.04 Key words: International Geography Olympiad (iGeo), written test, field-work, multimedia test, poster presentations, cultural exchanges, Slovenian team. »Učenje ne pozna državnih meja.« Japonski pregovor * Uvod Že v preteklosti so ljudje povezani z učenjem, poučevanjem in izobraževanjem, zagovarjali spoznanje, da učenje in vzgoja za življenje temeljita na lastni aktivnosti in izkušnjah z razvijanjem spretnosti, spo- -(6°)- Didaktika sobnosti in veščin. Kompleksna in medpredmetno zasnovana tekmovanja iz znanja veliko pripomorejo pri izvedbi in realizaciji izhodišč sodobnega pouka geografije in drugih predmetov. Cilji, ki jih udejanjamo skozi takšno obliko dela, vodijo k razvijanju vseživljenjskega znanja, spretnosti, sposobnosti in veščin. Eden izmed najvišjih ciljev je usposobiti učenca/dijaka za samostojno miselno delo in ustvarjalnost sploh. Z metodami terenskega dela lahko učenci/dijaki razvijajo kompleksno geografsko mišljenje, vizualne zapomnitve, razumevanje in vseživljenjska znanja. Aplikacije njihovih spoznanj, doživetij in dejavnosti na tekmovanjih v vzgojno-izobra-ževalnem procesu pomenijo obogatitev, popestritev in lažje doseganje kompleksnih ciljev pouka geografije in drugih predmetov. Kaj je mednarodna geografska olimpijada (IGEO) Mednarodna geografska olimpijada ^^ lG60 je vsakoletno tekmovanje najboljših dijakov sveta s področja geografije v starosti od 16 do 19 let. Dijaki, ki zastopajo svoje države, so izbrani na državnih tekmovanjih, na katerih v posameznih državah tekmuje na tisoče tekmovalcev. Tekmovanje je sestavljeno iz treh delov: iz pisne naloge, multimedijskega testa in terenskega dela, ki zahteva opazovanje, kartografske predstavitve in geografske analize. V sklopu spremljevalnih dogajanj tekmovanja so še predstavitve plakatov, ki jih izdelajo ekipe na izbrano tematiko, spoznavanje vrstnikov sodelujočih držav in raziskovanje mesta gostitelja tekmovanja. Kaj pravi statut mednarodne geografske olimpijade Glavni cilji geografske olimpijade so: - spodbuditi zanimanje za študij geografije in okolja med mladimi, - pozitivno prispevati k razumevanju pomena geografije kot srednješolskega predmeta in izpostaviti pomen geografskih znanj, veščin in interesov med mladimi, - omogočiti stike med mladimi iz različnih držav in tako prispevati k razumevanju med narodi. Za zagotavljanje korektnosti udeležbe, poteka in nagrajevanja udeležencev je bil oblikovan statut tekmovanja. Potrjen je bil avgusta 2008 v Tuniziji. V celoti je sestavljen iz sedmih delov in je dosegljiv na http://www. geoolympiad.org/fass/geoolympiad/participation/index.shtml. V nadajevanju podajam ključne poudarke. — 2 O splošne določbe opredeljujejo cilje, organizacijo in sodelovanje: - Olimpijada poteka pod okriljem Mednarodne geografske unije (IGU) in jo organizira delovna skupina. - Cilji (so zapisani zgoraj). - Olimpijada je sestavljena iz tekmovanja, družabnih aktivnosti in ekskurzij. - To je posamično tekmovanje dijakov v starosti 16 do 19 let, ki so bili izbrani na državnih tekmovanjih. - Uradni jezik je angleščina. udeleženci - Sodelujoča država pošlje ekipo štirih dijakov, ki morajo biti dijaki srednjih šol v starosti od 16 do 19 let in še niso študentje na univerzi. - Dijaki morajo biti sposobni samostojnega pisnega in ustnega komuniciranja v angleškem jeziku. -0- Didaktika - Dijakom, katerih materni jezik ni angleščina, se omogoči uporaba slovarjev in dodatnih prevodov ter več časa za reševanje nalog. - Dijake spremljata dva mentorja, ki morata biti vključena v vzgojno-izobraževalno delo v svoji državi in aktivno obvladata angleščino. Sodelujeta v delovni skupini, skrbita za dijake, vrednotita izdelke tekmovalcev in sodelujeta pri izvedbi in nadzoru tekmovanja. Olimpijski testi - Pisni test pomeni 40-odstotni delež skupnega števila točk. Enak delež pomeni tudi terensko delo, multimedijski test pa znaša 20 odstotkov skupnega zbira točk. - V večini tekmovalci rešujejo naloge individualno. Pri terenskem delu je mogoče, da polovico predvidenih nalog opravijo kot ekipa. - Naloge temeljijo na strokovno didaktičnih izhodiščih Mednarodne geografske unije. - Ob koncu tekmovanja tekmovalci prejmejo priznanja in medalje. Delovna skupina in mednarodni odbor - Člani so organizatorji predhodnih, sedanjih in prihajajočih olimpijad. Delovna skupina je voljena za štiri leta. Opravlja naloge v zvezi z organizacijo, aktualizacijo in promocijo tekmovanja. - Mednarodni odbor sestavljajo predstavniki sodelujočih držav, ki skrbijo, da tekmovanje, spremljajoče aktivnosti in ekskurzije potekajo po programu in v skladu s pravili. - Organizira in izvede korektno vrednotenje izdelkov dijakov. - Izbere državo organizatorico naslednje olimpijade. Organizator - Povabi in poveže institucije, ki sodelujejo pri izvedbi dogodka. - Obvešča in zbira prijave. - Zagotovi nemoten potek tekmovanja. Finančna načela - Država za udeležbo prispeva finance za pot in nastanitev članov ekipe ter prijavnino organizatorju. - Organizator krije stroške tekmovanja. Končna določba Sodelovanje na olimpijadi pomeni za udeležence sprejemanje pravil, zapisanih v statutu, ki je v izvirniku ali z dopolnili zapisan v angleščini. Kako je bilo Zamisel o organiziranju mednarodnega geografskega tekmovanja za v preteklosti srednješolce sega v prvo polovico devetdesetih let prejšnjega stoletja. ^ Glavna in vodilna cilja sta bila spodbujati geografsko znanje med mladimi in izgradnja mednarodnih povezav med ljudmi in kraji. Prva mednarodna geografska olimpijada za dijake v starosti 16 do 19 let se je odvijala leta 1996 pod okriljem Mednarodne geografske unije v Haagu. Med sodelujočimi državami ustanoviteljicami tekmovanja je bila poleg Belgije, Nemčije, Nizozemske in Poljske tudi Slovenija. Od tedaj število sodelujočih narašča. Olimpijska ideja se je močno razširila med državami; le tri pa so se doslej udeležile vseh tekmovanj: Poljska, Nizozemska in Slovenija. -0- Didaktika Mednarodna geografska olimpijada je od leta 1996 do 2010 potekala bienalno. Na pobudo sodelujočih držav pa so leta 2010 sprejeli odločitev, da se z letom 2012 tekmovanje odvija vsakoletno. Izvedba največkrat sovpada s kongresi Mednarodne geografske zveze (IGU). Zlata odličja podelijo prejemnikom ob odprtju kongresa. Olimpijadi v letih 2004 in 2010 sta bili izjema, saj sta zaradi organizacijskih in varnostnih razlogov potekali v drugih krajih. Do leta 2014 je bilo izpeljanih enajst mednarodnih geografskih olimpi-jad. Tekmovalci in mentorji so bili prisotni na različnih tekmovališčih od Evrope, Azije in Afrike do Avstralije. Sodelovalo je 41 držav s štiričlanskimi ekipami. Zadnje tekmovanje je avgusta 2014 potekalo v Krakovu na Poljskem. Prihodnja tekmovanja v okviru mednarodne geografske olimpijade bodo potekala leta 2015 v Moskvi, leta 2016 pa v Pekingu. Tabela 1: Mednarodne geografske olimpijade in sodelujoče države Tekmovanje Leto Organizator Število sodelujočih držav I 1996 Haag, Nizozemska 5 II 1998 Lizbona, Portugalska 5 III 2000 Seul, Južna Koreja 13 IV 2002 Durban, Južna Afrika 12 V 2004 Gdynia, Poljska 16 VI 2006 Brisbane, Avstralija 23 VII 2008 Carthage, Tunizija 24 VIII 2010 Taipei, Tajvan 27 IX 2012 Köln, Nemčija 32 X 2013 Kjoto, Japonska 32 XI 2014 Krakov, Poljska 36 Slika 1: Sodelujoče države od leta 1996 Vir: http://rcin.org.pl/igipz/Content/46922/WA51_63374_r2014-t87-no2_G-Polonica-Barwinski.pdf V letih 2003 do 2011 so potekale tudi regionalne geografske olimpijade, katerih so se udeleževali tekmovalci iz posameznih območij Evrope in sveta. Tako so bila organizirana srednjeevropska, azijska in ameriško-pa- cifiška regionalna tekmovanja. Leta 2005 je organizacijo takratne regio--0- Didaktika nalne srednjeevropske geografske olimpijade prevzela Slovenija in se zelo izkazala. Kako potekajo geografske olimpijade Ekipa je sestavljena iz štirih tekmovalcev, starih od 16 do 19 let, in dveh mentorjev. Eden izmed mentorjev je član mednarodnega odbora in sodeluje pri pomembnih odločitvah. Slovenska ekipa je tako sestavljena iz štirih tekmovalcev, ki začnejo s tekmovanjem na šolski ravni, se uvrstijo na območno tekmovanje in dosežejo najboljše rezultate na državni ravni tekmovanja. Tekmovanje na mednarodni geografski olimpijadi je razdeljeno na tri dele. Najzahtevnejši je terenski del, v okviru katerega tekmovalci opazujejo prvič videno pokrajino, kartirajo izbrano območje in ob upoštevanju fizičnih in družbenih geografskih značilnostih v medsebojni vzročno-posledični povezanosti in odvisnosti predvidijo in kartografsko prikažejo perspektivo razvoja območja v prihodnje. Ob tem uporabljajo zbrane podatke s terena in obsežne vire z različno vsebino (starostne piramide, zemljevidi gostote poselitve ipd.). Poteka v dveh fazah. Prva je delo na terenu, druga je oblikovanje sklepov, analiz, predvidevanj in domnev hkrati s kartografskim prikazom v učilnici. Didaktika Običajno je najprej na programu zelo zahteven pisni test. Predloge nalog lahko vloži vsaka sodelujoča država. Poudarek je na izkazovanju praktičnih spretnosti, sposobnosti in veščin, kot so analiza slikovnih in grafičnih prikazov, interpretacija kartografskih in drugih virov, razlaga in reševanje problemskih vprašanj na izbrano temo. Triurno pisno izkazovanje geografsko kompleksnega znanja v angleščini zahteva od udeležencev obilico znanja, ki ga morajo podkrepiti s sklicevanjem na literaturo in vire, ki so jih prejeli ob nalogah. Naloge se navezujejo na globalna geografsko kompleksna vprašanja in probleme. Slika 4: Primer dela pisnega testa, Krakov, 2014 — 2 O Vir: http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/wpcontent/uploads/2014/09/WRT_Qs_ and_As.pdf Didaktika o cu rï cu Slika 7: Navodila za reševanje Multimedijski test je tretji del tekmovanja, ki ga udeleženci opravljajo ob računalniški diaprojekciji vprašanj in nalog. Štirideset kompleksnih vprašanj je zastavljenih ob fotografijah, zemljevidih, podatkih, skicah, preglednicah in grafih. Nobeno vprašanje ni neposredno, ampak tekmovalec nanj lahko odgovori šele z razmislekom o kraju in času, procesih, pojavih, vzrokih in posledicah, na katere se nanaša naloga. Read the question on each PowerPoint slide carefully. We will also read the questions to you. Depending on the complexity of the question, we will give you 30 to 75 seconds for a question. Each question is multiple-choice. Choose A, B, C or D. Only one answer is correct. Mark your choice on the Answer Sheet with a circle around the letter that you want to select. If you make a mistake, delete the selected letter and make a new choice. We will read all questions to you again Slika 8: Primer naloge multimedijskega testa Q.1 The images show a method of intensifying crop production. What is this method known as? A. aeroponics B. geoponics C. hydroponics D. in vitro jÍKm . v. A IP SPRAY""* m ••—SPRAY to IL. NUTRIENT SOLUTION PUMP GROWING CHAMBER Vir: http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/wpcontent/uploads/2014/08/igeo-2014_ MMT_Final.pdf -(66)- Didaktika Geografska olimpijada ni samo tekmovanje. Obvezni sestavni del pet- do šestdnevnega dogajanja je tudi predstavitev kulturne posebnosti države. Dijaki največkrat predstavijo značilno pesem, folklorno, kulinarično, jezikovno ali kako drugo posebnost države, katero zastopajo. Predstavitve so zelo izvirne, dinamične in uresničujejo cilj medkulturnega spoznavanja in poglabljanja vezi med narodi in kulturami. Slika 9: ■ Predstavitev kulturnih posebnosti ^LL _ _ _ __u' ^B Slovenije - slovenščina je težak jezik ! -M». 1*« 1 A P» HI v / - ' „., t—. m i ■ * ■ Poleg predstavitve kulturne posebnosti dijaki pred odhodom pripravijo tudi geografski plakat na izbrano temo, ki jo predhodno sporoči delovna skupina. Naslov je v tesni povezavi z mednarodno konferenco ali kongresom mednarodne geografske zveze. Člani ekipe jo predstavijo vrstnikom in mentorjem drugih ekip in hkrati ovrednotijo plakate drugih držav. Predstavitve so zelo zanimive, z izvirnimi, kreativnimi idejami o problemu, ki ga obdelajo. — 2 O Slika 10: Naša ekipa na Poljskem leta 2014 Foto: D. Lilek -(67)- Didaktika Med napornim tekmovanjem organizatorji poskrbijo za sproščujoč, a geografsko bogat predah z ogledom naravnih in družbenih geografskih posebnosti, naravnih in kulturnih spomenikov mesta ali območja, kjer ^r poteka tekmovanje. Za veliko večino dijakov je to prvi obisk pogosto 0 popolnoma drugačnega geografskega in kulturnega okolja, tisoč kilometrov oddaljenega od doma. V Južni Afriki so npr. raziskovali Durban, cy se poučili o načinu pomoči revnim in obiskali območje KwaZulu-Natal. V | Avstraliji so udeleženci lahko doživeli utrip deževnega gozda in opazovali Ü ter občudovali favno in floro obiskanega območja. Bili so navzoči tudi na 1 tekmi avstralskega nogometa. Organizatorji v Tuniziji so izvedli tridnevno j| ekskurzijo, ki je približala udeležencem puščavo, slano jezero in kulturne spomenike območja. Na Tajvanu so organizirali obisk potresnega muzeja v Wufengu, omogočili razgled na prestolnico s petsto metrov visokega stolpa 101 Taipei. V Nemčiji so udeleženci lahko spoznali zgodovinska bogastva mesta in podoživeli utrip življenja ob Renu. Na Japonskem so organizatorji pripravili ogled in strokovni uvid v enega izmed najstarejših * tektonskih jezer na svetu - jezero Biwa - in približali tekmovalcem in spremljevalcem tisoč let star budistični tempelj. Na Poljskem so omogo- I čili tekmovalcem in mentorjem, da so podrobno spoznali zgodovino in * sedanjost Krakova, rudnik soli Wieliczka in nekdanje taborišče Auschwitz Birkenau. Velja omeniti, da je po končanem tekmovanju v okviru programa predvi- * dena še večdnevna strokovna ekskurzija, ki omogoča raziskovanje države gostiteljice, kar pa zahteva dodaten finančni izdatek. Podeljevanje nagrad in priznanj je pomemben del dogajanja. V skladu * s pravili približno polovica udeležencev prejme medalje za dosežek. V zadnjem času povprečno podelijo deset zlatih, dvajset srebrnih in tride- ' set bronastih medalj. Število je na prvi pogled veliko, vendar ne smemo pozabiti, da gre za najboljše mlade geografe na svetu. Sodelovanje na mednarodni geografski olimpijadi daje dijakom tako možnost kot priložnost, da preizkusijo svoje sposobnosti, spretnosti, ve- Didaktika ščine in znanje ter jih primerjajo z vrstniki z vsega sveta. Prav tako ob tej priložnosti lahko spoznajo različne predele sveta, svoje vrstnike, njihovo kulturo, običaje, navade, stkejo prijateljske vezi ... Enako velja tudi za mentorje. Slika 12: Ogled Krakova Foto: D. Lilek Slika 13: Obisk taborišča Foto: D. Lilek — 2 O Kako je bilo letos v Krakovu Enajsta mednarodna geografska olimpijada je letos potekala od 12. do 18. avgusta 2014 v nekdanji poljski prestolnici Krakovu. Sodelovalo je šestintrideset držav - največ do sedaj. Prvič sta bili med njimi tudi Srbija in Črna gora. Tajska, Švica in Argentina pa so poslale opazovalce. Tekmovalo je 144 dijakov.Tekmovanje je bilo, kot običajno, sestavljeno iz treh delov. Pisni del, za katerega so dijaki imeli na voljo tri ure, je obsegal šest tem: Geologija in oblike obal, Gozdni viri, Globalni vplivi na okolje, Vplivi globalnega segrevanja, Prebivalstvo in zdravje, Globalizacija in transnacionalne korporacije. Didaktika Pri pisanju odgovorov na vsakega od tematskih sklopov so se udeleženci poleg svojega znanja morali sklicevati tudi na literaturo in vire, ki so jih prejeli ob nalogah. Terensko delo je potekalo kot raziskovanje izbranih javnih površin Kra-kova. Tekmovalci so opazovali, zbirali podatke, jih analizirali. Nato so po izhodiščnih točkah zapisali vzročno-posledično interpretacijo in predvideli nadaljnje možnosti uporabe javnih površin v mestu. Izdelali in opremili so tudi ustrezen zemljevid. Multimedijski test je bila tretja tekmovalna disciplina, ki so ga udeleženci opravljali ob računalniški diaprojekciji vprašanj in nalog. Štirideset kompleksnih vprašanj je bilo zastavljenih ob fotografijah, zemljevidih, podatkih, preglednicah in grafih. Nobeno vprašanje ni bilo neposredno, temveč je tekmovalec nanj lahko odgovoril šele z razmislekom o kraju in času, na katerega se je nanašala podoba. Dijaki sodelujočih držav so predstavili plakate z geografsko tematiko Challenges of Contemporary Urban Areas na primeru svoje države. Naši tekmovalci so predstavili plakat z naslovom Velenje mining city from yesterday for tommorow. S predstavitvijo in plakatom so dosegli peto mesto. Medkulturni večer držav je pripomogel k temu, da so se dijaki zbližali, se CD seznanili z veselimi, šaljivimi in dejanskimi značilnostmi sodelujočih držav ter predstavili določene značilnosti svoje države. Pokazali so veliko mero oj iznajdljivosti, spretnosti, sposobnosti in veščin na različnih področjih flezi- | kovne, dramaturške) in medkulturnega sodelovanja. > 1 Tekmovalci so pokazali veliko izenačenost znanja. Odločale so malenko- jg sti. V skupnem seštevku je zmagal James Mullen iz ZDA, drugo mesto je zasedel Lim Wei Chong iz Singapurja, tretja pa je bila Janice Mui iz Avstralije. V razvrstitvi držav je zmagal Singapur pred Avstralijo in Romunijo. Didaktika Slovenijo so dostojno zastopali Matjaž Malok, dijak Gimnazije Murska Sobota, Lenart Štaut dijak Gimnazije Celje Center, Nejc Povirk, dijak Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane, in Aljoša Gradišek, dijak Šolskega centra Velenje - Gimnazije Velenje. Matjaž Malok je v zelo močni konkurenci osvojil bronasto medaljo. Ekipo sta vodila predstavnica mentorjev, profesorica Tanja Golob iz velenjske gimnazije in Danijel Lilek, svetovalec za geografijo iz mariborske enote zavoda za šolstvo. Namesto sklepa ali kako so se odrezali slovenski dijaki na dosedanjih IGEO Za konec še zapis dosežkov naših dijakov na dosedanjih tekmovanjih. - 1996, Haag: 2. mesto najboljši posameznik, 2. mesto ekipa - 1998, Lizbona: 6. mesto najboljši posameznik, 2. mesto ekipa - 2000, Seul: 26. mesto najboljši posameznik, 10. mesto ekipa - 2002, Durban: 12. mesto najboljši posameznik, 4. mesto ekipa - 2004, Gdynja: 2 bronasti medalji med posamezniki, 9. mesto ekipa - 2006, Brisbane: 1 srebrna in 1 bronasta medalja - 2007, Slovaška: 2 bronasti medalji - 2008, Tunizija: 1 bronasta medalja - 2009, Poljska: 2 bronasti medalji - 2010, Tajvan: 2 bronasti medalji - 2011, Brno: 4 priznanja za dober dosežek med posamezniki - 2012, Köln: 2 bronasti medalji - 2013, Kjoto: 3 bronaste medalje - 2014, Krakov: 1 bronasta medalja Didaktika Slika 15: Dorotea Gašper, Petra Kern, Vida Štrancar, prejemnice treh bronastih medalj na Japonskem (od leve proti desni) Viri 1. Geographia Polonica, 2014, 87, 2, str. 309-316. 2. http://www.ipsos.si/web-content/VIZ-portal/ogled/citati%206%20-%20 ^T o%20ucenju.html (5. 11. 2014). CD 3. http://www.geoolympiad.org/fass/geoolympiad/ (5. 11. 2014). 4. http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/igeo2014-medals-awar- qj ded/ (5. 11. 2014). | 5. http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/wpcontent/uplo- | ads/2014/08/iGeo-2014_MMT_Final.pdf (5. 11. 2014). ^ 6. http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/wpcontent/uplo- 1 ads/2014/09/WRT_Qs_and_As.pdf (5. 11. 2014). -(72)- Stroka PREUČEVANJE PRISTANIŠKIH FUNKCIJ V KOPRU S POMOČJO GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV Klemen Prah*, Tomaž Kramberger ** Povzetek__: Pristanišča in njim pripadajoča mesta medsebojno vplivajo drug na • drugega na različne načine. V pristaniškem mestu, kot je Koper, se tako razvijejo številne pristaniške funkcije in dejavnosti, kot so na primer vodenje pristanišča, skrb za varnost in okolje, izvajanje navtičnih storitev, _ skladiščenje, izvajanje dodatnih dejavnosti itd. Pristaniške funkcije lahko 1 učinkovito preučujemo z različnimi tehnikami prostorske analize, ki jih 1 izvajamo s pomočjo orodij geografskih informacijskih sistemov. Ï š l Ključne besede: koprsko pristanišče, pristaniške funkcije, prostorska — analiza, geografski informacijski sistemi. 2 o THE STUDY OF PORT FUNCTIONS IN KOPER WITH HELP OF 4 GEOGRAPHIC INFORMATION SYSTEMS Abstract__• Ports and their cities interact with each other in different ways. In a port I city such as Koper, numerous port functions and activities develop, in- * cluding port management, concerns for safety and the environment, the carrying out of nautical services, storage, the carrying out of additional activities, etc. Port functions can be effectively studied through various ' techniques of spatial analysis, which are effected by using the tools of * geographic information systems. Keywords: Port of Koper, port functions, spatial analysis, geographic I information systems. * Dr. Klemen Prah je prof. geografije in zgodovine, docent na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. klemen.prah@fl.uni-mb.si ** Dr. Tomaž Kramberger je prof. matematike in fizike, docent na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. tomaz.kramberger@um.si Uvod Pristanišča so že več desetletij zanimivo področje raziskovanja tudi za geografe. Bird je leta 1963 zapisal, da gredo pristanišča skozi različne razvojne faze, in s svojim delom postavil temelje raziskovanja odnosov med pristanišči in mesti. Kasneje je Hoyle utemeljil pet stopenj razvoja pristaniškega mesta: primitivno pristaniško mesto, razširjajoče se pristaniško mesto, moderno industrijsko pristaniško mesto, umik pristanišča od mestnega obrežnega območja ter prenova mestnega obrežnega ob- -0- Stroka močja (Hoyle, 1988). Novejše geografske raziskave se bolj osredinjajo na lokacijsko specifične analize o pristaniščih in na prenovitvene predloge pristanišč (McManus, 2007). Od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja so odnosi med pristanišči in njim pripadajočimi mesti priča velikim spremembam (Hoyle in Hilling 1984). To je povezano s ključnimi dejavniki, kot so pojav kontejnerjev v špedicijski dejavnosti, zahteve po obsežnih zalednih površinah za moderne pristaniške terminale in odvisnost od dostopnosti celinskih prometnih omrežij (Hayuth, 2007). Hoyle (1988) ugotavlja, da so le še razmeroma majhna pristaniška mesta kraji, kjer se je ohranila intimnost med pristaniščem in mestom. To sta omogočila nekoliko počasnejša širitev teh mest in počasnejše uvajanje tehnoloških inovacij v teh pristaniščih. Danes obstaja veliko vprašanj, ki povzročajo trenja in nesoglasja med pristanišči in njim pripadajočimi mesti, kar je v veliki meri povezano s fizično ločitvijo pristanišča in mesta (Hayuth, 2007). V sodobnem času je pomembno, da so pristanišča zasnovana kot logistični in distribucijski centri, ki ne stremijo le k optimizaciji pretoka blaga in storitev v transportni in logistični verigi, temveč tudi zagotavljajo dodano vrednost končnim kupcem in uporabnikom (Bichou, 2009). Primer dodane vrednosti pri pretovoru avtomobilov je dekonzervacija in konzervacija vozil, nulti servis, dodatna oprema po želji kupcev, mehanska, ličarska in CD avtokleparska popravila itd. Pomembno je, da pristaniška mesta, ki vsto- pi pajo na »področje logistike«, najdejo inovativne načine za vključevanje v oj širšo strategijo oskrbovalne verige (Wang in Olivier, 2007). 15 >co _ | Še vedno ostaja aktualno vprašanje, kako pristaniška mesta integrirajo 1 pristaniške funkcije. Predvsem s prostorskega vidika želimo prispevati 1 k odgovoru na primeru koprskega pristanišča, in sicer z uporabo tehnik prostorske analize in orodij geografskih informacijskih sistemov. Menimo, da lahko takšno znanje prispeva k načrtovanju razvoja pristanišča, kakor tudi k načrtovanju urbanega razvoja. Koprsko pristanisce Koper je s skoraj 25 tisoč prebivalci šesto največje mesto v Sloveniji in hkrati največje mesto na slovenski, dobrih 46 kilometrov dolgi obali (Statistični urad Republike Slovenije, 2014). Je pomembno regijsko središče, ki leži na severozahodni obali Istre ob Koprskem zalivu. Sestavljajo ga staro mestno jedro na nekdanjem otoku, deli naplavnih ravnic ob spodnjem toku rečice Badaševice in reke Rižane ter severna pobočja griča Mar-kovca. Otok, na katerem se je razvilo mesto, so s kopnim povezali v 19. stoletju. Vzhodno od starega mesta se je Koprski zaliv zajedal najgloblje v kopno s Škocjanskim zalivom. Leta 1957 so ga z nasipom ločili od morja, pred njim zgradili pristanišče, zaliv pa začeli postopno zasipavati (Orožen Adamič, Perko in Kladnik, 1996). Današnji ostanek Škocjanskega zaliva je Škocjanski zatok. Koprsko pristanišče ima pomembno lego na transportni poti, ki povezuje Srednjo in Vzhodno Evropo z državami Sredozemlja, Bližnjega, Srednjega ter prek Sueškega prekopa Daljnega vzhoda (Lotrič, Zelenika in Velen-šek, 2010). Upravljanje, operativno vodenje, izvajanje in trženje osnovnih (pretovor in skladiščenje) in dodatnih storitev koprskega pristanišča ima -(74)- Stroka v rokah delniška družba Luka Koper (Lotrič, Zelenika in Velenšek, 2010), katere vizija je postati vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav Srednje in Vzhodne Evrope (Luka Koper, 2014). Koprsko pristanišče je večnamensko pristanišče za pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga. Leta 2013 so največ pretovora obsegali sipki in razsuti tovori (7 milijonov ton), na drugem mestu so bili kontejnerji (5,8 milijona ton), sledili pa so tekoči tovori (2,8 milijona ton), generalni tovori (1,7 milijona ton) in vozila (0,7 milijona ton) (slika 1). V primerjavi z letom 2012 se je pretovor kontejnerjev in generalnega tovora leta 2013 povečal (Luka Koper, 2014). Tranzitni promet zavzema v koprskem pristanišču večinski delež. Pri tem naredi pristanišče zelo pomemben delež prometa z Avstrijo in Madžarsko. Sedemdeset odstotkov kopenskega prometa odpade na železnico, trideset odstotkov pa na ceste (Twrdy, Trupac in Kolenc, 2012). Slika 1: Deleži ladijskega pretovora v koprskem pristanišču leta 2013 (Vir podatkov: Luka Koper, 2014). — 2 O Geografski informacijski sistemi in prostorska analiza Geografski informacijski sistemi (GIS) so med geografi domač pojem, saj je minilo že pol stoletja, odkar se je pojavil prvič. Eden prvih geografskih informacijskih sistemov so razvili leta 1964 v Kanadi z namenom obdelave in analize podatkov za potrebe kmetijstva in gozdarstva (Heywood, Cornelius in Carver, 2011). Po definiciji je GIS računalniški sistem za zajemanje, shranjevanje, obdelavo, povezovanje, analiziranje in predstavitev prostorskih geokodiranih podatkov (Kvamme, Oštir-Sedej, Stančič in Šumrada, 1997). V tej nalogi se osredinjamo na prostorsko analizo z GIS. Prostorska analiza ali angleško »spatial analysis« pomeni problemsko usmerjen pristop k uporabi GIS (Allen, 2009). Pomeni le enega izmed kontekstov širšega koncepta geografske informacijske analize, ki se pojavlja še v drugih kontekstih, kot so obdelava prostorskih podatkov, prostorska statistična analiza in prostorsko modeliranje (O'Sullivan in Unwin, 2010). Ko omenjamo prostorsko analizo z GIS, mislimo na različne tehnike, ki nam omogočajo kartirati, kje se stvari nahajajo, kakšna je vrednost pojavov, kakšna gostota, ugotavljati objekte in pojave, ki se nahajajo znotraj ali v bližini drugih objektov in pojavov, kartirati spremembe, meriti geografsko porazdelitev, analizirati vzorce in ugotavljati gruče. Zadnje dvoje spada na področje prostorske statistike (Allen, 2009). -0- Stroka V prispevku smo pri preučevanju pristaniških funkcij v Kopru uporabili osnovno programsko opremo ArcGIS 10.1 ameriškega podjetja Esri. Z njo smo ugotavljali središčni objekt pristaniških funkcij, smer pristaniških funkcij in prikazali gostoto pristaniških funkcij. Rezultati preučevanja pristaniških funkcij v Kopru o cu 00 cu V Kopru so se razvile številne pristaniške funkcije, ki pomenijo različne vloge, ki jih imajo znotraj pristaniškega sistema različne organizacije. Vsaka organizacija pomeni enoto, ki je na karti prikazana z eno točko. Pristaniške funkcije smo razvrstili v sedem kategorij in jih med seboj primerjali po številu enot (slika 2). V Kopru se najpogosteje pojavljata kategoriji špediterji (organizacija odprave blaga s pomočjo prevoznika) (96 enot) in pomorski agenti (zastopnik ali posrednik v pomorskem poslovanju) (54 enot). Ostale kategorije pristaniških funkcij v Kopru so: službe za izvajanje podpornih pristaniških dejavnosti (pilotaža, vleka, privezovanje, oskrba in vzdrževanje ladij) (18 enot), službe za urejanje pomorske varnosti, splošne varnosti in nadzora nad okoljem (16 enot), čartering agenti (rezervacije ladijskega prostora ali ladij in organizacija transporta) (12 enot), vodenje pristanišča (odvisne družbe, ki tvorijo skupino Luka Koper, ter pridružene in obvladovane družbe) (9 enot) in drugo (13 enot). Slika 2: Pristaniške funkcije v Kopru po kategorijah in primerjava po številu enot (Vir Podatkov: Luka Koper, 2014). Središčni objekt pristaniških funkcij v Kopru Za ugotavljanje središčnega objekta pristaniških funkcij smo v programu ArcGIS uporabili orodje Central Feature. Orodje izmeri evklidsko razdaljo (ali po želji razdaljo Manhattan) od vsakega objekta do vsakega drugega objekta. Objekt z najmanjšo skupno razdaljo do vseh drugih objektov je središčni objekt. Središčni objekt pristaniških funkcij v Kopru se nahaja na novejšem območju centralnih dejavnosti, vzhodno od mestnega središča in južno od območja pristanišča (slika 3). Tam je skoncentriranih večina špediterjev in pomorskih agentov, ki predstavljajo sestavni del pristaniškega sistema. Stroka Slika 3: Prikaz lokacij pristaniških funkcij (modre pike) in središčnega objekta pristaniških funkcij — (rdeč trikotnik) v Kopru. Na karti so prikazana tudi območja nekaterih kategorij namenske rabe • prostora (Viri podatkov: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2013; Mestna občina Koper, 2014; rO Luka Koper, 2014). O Smer pristaniških funkcij v Kopru Smer pristaniških funkcij v Kopru smo v programu ArcGIS ugotavljali z orodjem Directional Distribution. Rezultat predstavlja elipsa standardnega odklona, kajti orodje računa standardni odklon x-koordinat in y-koor-dinat točk od povprečnega središča. Osi elipse odražata smerne odklone opazovanih točk od povprečnega središča. Rezultat za Koper kaže vzhodno-severovzhodno do zahodno-jugozahodno smer pristaniških funkcij (slika 4). Elipsa se razprostira od južnega dela pristaniškega območja, kjer so strnjene številne špediterske agencije, pomorske agencije, službe za izvajanje podpornih pristaniških dejavnosti ter vodstvo pristanišča, prek novejšega območja centralnih dejavnosti vzhodno in južno od mestnega središča do samega mestnega središča. Stroka o cu CÖ cu Slika 4: Smer pristaniških funkcij v Kopru, prikazana z elipso standardnega odklona (Viri podatkov: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2013; Mestna občina Koper, 2014; Luka Koper, 2014). Gostota pristaniških funkcij v Kopru Gostoto pristaniških funkcij v Kopru smo v programu ArcGIS ugotavljali z orodjem Kernel Density. Prikazali smo t. i. kernelsko oziroma jedrno gostoto, pri kateri obliko in velikost območja razširjenosti nekega pojava, v našem primeru pristaniških funkcij, ugotavljamo glede na prostorsko razporeditev in lokalne zgostitve posameznih točk. Rezultat predstavlja rastrska karta, na kateri so vidna območja večje zgostitve pojava, ki se kažejo v obliki jeder (O'Sullivan in Unwin, 2010). Rezultat kaže največjo gostoto pristaniških funkcij vzhodno od mestnega središča, in sicer na območju centralnih dejavnosti in južnega dela pristaniškega območja (slika 5). Vidnih je več žarišč, ki se nahajajo na območjih stavb, v kateri je strnjenih največ enot pristaniških funkcij. Na splošno lahko rečemo, da razporeditev pristaniških funkcij sovpada z načrtovano namensko rabo prostora mestne občine Koper, saj se lokacije pristaniških funkcij prekrivajo z območji centralnih dejavnosti in z območji za promet in zveze. Stroka Slika 5: Rastrski prikaz gostote pristaniških funkcij v Kopru. Temnejša rdeča barva pomeni večjo gostoto pristaniških funkcij (Viri podatkov: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2013; Mestna občina Koper, 2014; Luka Koper, 2014). — 2 O Sklep Orodja geografskih informacijskih sistemov imajo lahko pomembno vlogo pri preučevanju pristaniških funkcij. Danes je to delo preprostejše, saj številni programski paketi geografskih informacijskih sistemov že v osnovi vključujejo orodja za prostorske analize. Dobljeni rezultati so lahko v pomoč pri načrtovanju razvoja pristanišča in prenove mesta. V nalogi smo prikazali le nekaj možnosti preučevanja pristaniških funkcij z geografskimi informacijskimi sistemi. Na kartografskih prikazih vidimo, da se številne pristaniške funkcije nahajajo zunaj območja pristanišča in so vpete v funkcijsko zgradbo mesta. Pristaniške funkcije so locirane na območjih centralnih dejavnosti, kar pomeni, da so vpete v urejenost rabe mestnega prostora. Vpliv med pristaniščem in mestom je obojestranski, saj pristanišče in mesto vplivata na razvoj drug drugega. Odprtih je še veliko možnosti, preprostih in zahtevnejših, preučevanja pristaniških funkcij. Zanimivo bi bilo na primer preučiti spreminjanje značilnosti pristaniških funkcij skozi čas ali pa primerjati značilnosti pristaniških funkcij med različnimi pristaniškimi mesti. Lahko bi tudi opremili kategorije pristaniških funkcij z utežmi, in sicer glede na pomembnost vloge, ki jo ima neka kategorija v pristaniškem sistemu. Potem bi bili rezultati preučevanja drugačni. -0- Stroka Viri in literatura 1 Allen, d. W., 2009, GIS tutorial II: spatial analysis workbook. Redlands, ESRI. 2. Bird, J., 1963, The major seaports of the United Kingdom. London, Hutchin-son. 3. Hayuth, Y., 2007, Globalisation and the Port-Urban Interface: Conflicts and Opportunities. V: J. Wang, D. Olivier, T. Notteboom, B. Slack, ur. Ports, cities, and global supply chains. Aldershot: Ashgate, str.141-156. 4. Heywood, I., Cornelius, S. in Carver, S., 2011, An Introduction to Geographical information systems. Pearson. 5. Hoyle, B. S. in Hilling, D., 1984, Seaport Systems and Spatial Change: Technology, Industry, and Development Strategies. Chichester, Wiley. 6. Hoyle, B., 1988, Development dynamics at the port-city interface. V: B. Hoyle, D. Pinder in M. Husain, ur. Revitalising the Waterfront: International dimensions of dockland redevelopment. London, Belhaven Press. 7. Kvamme, K., Oštir-Sedej, K., Stančič, Z. in Šumrada, R., 1997, Geografski informacijski sistemi. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 8. Lotrič, T., Zelenika, R. in Velenšek, T., 2010, Poslovna politika v funkciji uspešnosti poslovanja Luke Koper. Pomorski zbornik, 46 (1), str. 77-103. 9. Luka Koper, 2014, http://www.luka-kp.si/slo/. 10. McManus, P., 2007, The Changing Port-city Interface: Moving Towards Sustainability? V: State of Australian Cities National Conference 2007 (SOAC 2007). Adelaide: University of South Australia. 11. Orožen Adamič, M., Perko, D. in Kladnik, D., 1996, Priročni krajevni leksikon CD Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 12. O'Sullivan, D. in Unwin, D. J., 2010, Geographic Information Analysis. Druga izdaja. Hoboken, Wiley. | 13. Statistični urad Republike Slovenije, 2014, http://www.stat.si/krajevnaime- „ na/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp. 14. Twrdy, E., Trupac, I. in Kolenc, J., 2012, Container Boom in the Port of Koper. jg Promet - Traffic & Transportation, 24 (2), str.169-175. Stroka OBLIKOVANJE REČNEGA RELIEFA V SOTELSKO-SAVINJSKI POKRAJINI GEOLOŠKE OSNOVE RELIEFA Igor Bahar* Povzetek_ : Sotelsko-Savinjska pokrajina je gričevnata in hribovita pokrajina vzhodne • Slovenije, kjer se stikajo porečja Sotle, Voglajne in Gračnice. V tej pokrajini predalpsko Posavsko hribovje postopoma tone v Panonsko nižino. Pokrajina je bila kasneje in za slovenske razmere manj korenito tekton- _ sko preoblikovana. Zato je zelo primerna za spoznavanje geoloških in 1 geomorfoloških procesov pri oblikovanju rečnega reliefa. V tem prispevku 1 bomo spoznavali geološke osnove reliefa: to so kamninska sestava in S kasnejše tektonsko preoblikovanje kamnin, v naslednjem prispevku pa ] zlasti kasnejše izoblikovanje rečne mreže. — • 2 Ključne besede: Sotelsko-Savinjska pokrajina, litostratigrafske enote, o transgresija in regresija morja, erozijska odpornost kamnin, neotek- 4 tonika, Paratetida, Panonsko morje, antiklinala, sinklinala, peneplen, pediplen. THE FORMATION OF THE FLUVIAL RELIEF IN THE SOTLA-SAVINJA ' LANDSCAPE - THE GEOLOGICAL BASES OF A RELIEF ' Abstract_ ' The Sotla-Savinja lanscape is a hilly and mountainous landscape of ' eastern Slovenia, where the river basins of Sotla, Voglajna and Gračnica * converge. In this region, subalpine hills gradually sink towards the Pan-nonia Plain. The landscape was transformed later and less radically by tectonic forces than in the rest of Slovenia. That makes the landscape very convenient for the exploration of geological and geomorphologic • processes at work in the shaping of a river basin. In the article we will learn the geological basics of topography: the lithographical structure and subsequent tectonic transformation of rocks and, in the next article, especially the subsequent formation of the river network. Keywords: Sotla-Savinja landscape, lithostratographic units, transgression and regression of the sea, erosion resistance of rocks, neotectonics, . , D . . . Paratethys, Pannonian sea, anticline, syncline, peneplein, pediplein. * Igor Bahar poučuje geografijo na II. J ' ' ' J r r r r r r osnovni šoli v Rogaški Slatini. igor.bahar@guest.arnes.si Stroka Uvod Člani Društva učiteljev geografije Slovenije (DUGS) smo se jeseni 2014 zbrali na izobraževalnem taboru na Kozjanskem. V sklopu tabora smo eno izmed terenskih izobraževanj namenili geološkim značilnostim pokrajine, oblikovanju reliefa ter rabi površja v odvisnosti od reliefa. Na terenu ni bilo dovolj časa in možnosti, da bi se bolj poglobili v nekatere podrobnosti, zato sta ta in naslednji članek (2. del: Razvoj rečnega omrežja) namenjena bolj poglobljenemu spoznavanju z omenjeno pokrajino in poskusu interpretiranja ugotovljenih dejstev. Opredelitev Savinjsko-Sotelske pokrajine o cu 00 cu Obravnavano pokrajino so v preteklosti geografi in domačini različno poimenovali: subpanonska regija Savinjsko-Sotelske Slovenije (Ilešič, 1972), Sotelsko-Voglajnska regija (Ilešič, 1974), Voglajnsko-Sotelska Slovenija (Zbornik zborovanja geografov v Rogaški Slatini, 1974), Kozjansko (potres 1974 in popotresna obnova), Kozjansko ali Srednje Sotelsko in Voglajnsko Zgornje Sotelsko (Ilešič, 1984), svet med Bočem in Bohorjem (Zbornik občin Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, 1984) itn. Čeprav je pokrajina tipično (slovensko) prehodna (gričevnata in hribovita) kot še marsikatera druga, geografom to pri poimenovanju in opredelitvi obsega pokrajine dela težave. V tem besedilu se nimamo namena spopadati s to problematiko, kljub temu pa se moramo odločiti za poimenovanje pokrajine, ki jo bomo obravnavali. Po tehtanju različnih imen smo se odločili za Ilešičevo poimenovanje (1972, 15), ki je še najbolj ustrezno. V obravnavani pokrajini se namreč stikajo porečja Sotle, Voglajne in Gračnice (zadnji dve sta pritoka Savinje). Predvsem obsežno porečje Gračnice je v mnogih drugih poimenovanjih povsem prezrto. Kot nekakšen tujek v tem poimenovanju še vedno ostaja malo območje okoli povirja Sevnične, ki je neposredni pritok Save. Pokrajino na severovzhodu omejuje Bočko-Maceljsko hribovje, zahodno od Šentjurja dolina Voglajne, na jugu Bohor in Orliško hribovje, na vzhodu in zahodu pa Sotla in Savinja. Vse geološke strukture v pokrajini potekajo približno v vzporedniški smeri Posavskih gub. Le na severovzhodu se jim pridružijo geološke strukture v dinarski smeri, ki pa se na stiku s posavskimi preusmerijo v vzporedniško smer. Poudarek na Sotelsko-Savinjski pokrajini je narejen z namenom, da nas prvi del imena - Sotelsko miselno takoj preusmeri v obpanonski del Slovenije, ki z gorskimi pokrajinami zgornje Savinjske doline nima - razen Savinje - nič skupnega. Stratigrafski stolpec kamnin, ki gradijo relief pokrajine Na obravnavanem območju imamo več primerov geoloških poti, na katerih lahko na nezahtevnih sprehodih spoznavamo kamninsko sestavo, tektonsko dogajanje in erozijsko odpornost kamnin. V strokovni literaturi sta podrobno opisani dve takšni poti (Videc, 2003; Aničic in Pavšič, 2004). Za terenski ogled tabora DUGS smo izbrali pot Aničica in Pavšiča med Olimjem in Virštanjem, med pohodnimi točkami 18 in 21, nekateri pa smo si uspeli ogledati tudi pohodno točko 1. Predoligocenske kamnine so razširjene v jedrih antiklinal. To so večinoma triasne karbonatne in vulkanske kamnine, ki bi jih po erozijski odpornosti lahko prišteli med erozijsko najbolj odporne kamnine. Izjema so triasne vulkanske kamnine, ki so erozijsko bistveno manj odporne od karbonatnih kamnin in bi jih lahko uvrstili med erozijsko srednje odporne kamnine. Šolski primer za opazovanje razlik v erozijski odpornosti kamnin je dolina -0- Stroka Župnijskega jarka (Svinjskega grabna) nad Podčetrtkom. Dolina potoka je z vseh strani obdana z višjimi hribi iz karbonatnih kamnin in tudi srednji tok potoka se prebija skozi ozko dolino brez pritokov čez karbonatno • pregrado med Grajskim hribom in Škofjo goro. Povirje dolinice pa leži v vulkanskih kamninah, v katerih je dolina zaradi manjše erozijske odpornosti vulkanskih kamnin široko pahljačasto razvejana in globoko vrezana * (glej sliko v drugem delu). • V zahodnem delu obravnavanega območja oligocenske kamnine ponekod nalegajo celo na karbonsko-permijske plasti, kar dokazuje da manjkajo \ vse triasne plasti. Od zgornjega triasa pa vse do oligocena imamo okoli • 170 milijonov let dolg presledek, iz katerega nimamo skoraj nobenih I ostankov kamnin. Izjeme so nekaj večje površine krednih kamnin na Veterniku in Bohorju, majhna krpa zgornjekrednih kamnin pri Pilštanju, • majhni krpi jursko-krednih kamnin na Rudnici in na Boču ter drobna krpa eocenskih kamnin na severni strani Plešivca nad Rogaško Slatino. Te male krpe kamnin dokazujejo, da je tudi v obdobju »velikega presledka« * med ohranjenimi kamninami obstajala sedimentacija, vendar so bile odložene kamnine kasneje erodirane, najverjetneje v drugi polovici eocena, če ne v precejšnji meri že prej. Iz geološke karte je razvidno, da je bila tri-asna podlaga že pred oligocenom tektonsko zelo preoblikovana. Različno stare triasne kamnine, ki se med seboj močno razlikujejo tudi po okolju nastanka, so bile tektonsko razkosane in ponovno združene v težko o razumljivo »mozaično strukturo«. Placer (1999, 218) jo imenuje »parketna f zgradba«, ki se precej razlikuje od skoraj pravilnih pasov oligocenskih in V miocenskih kamnin. Vse to dokazuje živahno in temeljito tektonsko in ] erozijsko preoblikovanje pokrajine pred nastankom zgornjeoligocenskih in — miocenskih kamnin (glej tudi Placer, 1999, 216). • ro O Tudi spodnjeoligocenske sedimentne kamnine so odkrite le na nekaj 4 zelo majhnih površinah, zato za naše preučevanje reliefa nimajo večjega pomena. Fosilni ostanki (ribe) dokazujejo morsko okolje, čeprav smo našli tudi lapor, verjetno oligocenske starosti, z rastlinskimi ostanki kopenskih rastlin (listi kritosemenk) na severozahodnem grebenu Zakušekovega vrha (525 m), ki na Aničicevi karti (2004) ni vrisan. Ker morje ni moglo oblivati samo teh ločenih in geografsko zelo majhnih prostorčkov, je • popolnoma jasno, da so bile tudi te plasti v kasnejšem delu spodnjega in srednjega oligocena večinoma erodirane. Zahodno od Kamenika in ! Žusma je več spodnjeoligocenskih vulkanskih kamnin - tufov, ki so v jedrih antiklinal ali v njihovi bližini. V obeh primerih gre za erozijsko srednje • odporne kamnine manjših debelin, ki niso bistveno vplivale na oblikovanje reliefa.1 1 Za oligocen, miocen in pliocen Panonskega bazena se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja uveljavilo poimenovanje posameznih časovnih obdobij, kot je v navadi za osrednjo Paratetido. Paratetida je pretežno ločeni severni del praoceana Tetide, ki se je oblikoval v srednjem delu kenozoika. Paratetida je segala od Alp čez današnjo Panonsko in Vlaško nižino do Črnega morja, Kaspijskega in Aralskega jezera. V srednjem miocenu je Paratetida razpadla na več ločenih bazenov, med katerimi je bilo tudi Panonsko morje. V mlajšem miocenu je naš del Panonskega morja postal vse bolj brakičen in v pliocenu sladkovoden (glej http://de.wikipedia.org/wiki/Para-tethys). Zato imamo v naši geološki literaturi dva sistema poimenovanja časovnih obdobij: starejši sistem so uporabljali v obdobju kartiranja osnovne geološke karte 1 : 100.000, novejši sistem pa pri novejši geološki karti Kozjanskega 1 : 50.000. Stroka Preglednica 1: Primerjava kartiranih litostratigrafskih enot na območju Obsotelja med oligocenom in pliocenom Osnovna geološka karta 1 : 100.000, List Rogatec Geološka karta Kozjanskaga 1 : 50.000 Obdobje Stopnja Oznaka stopnje Kartirane litostratigrafske enote Stopnja Oznaka stopnje Kartirane litostratigrafske enote Spodnji pliocen Pontij Pli 6 Zgornji miocen Panonij M32 7 Panonij M6 6 Sarmatij M31 9, 8 Sarmatij M5 8, 7 Srednji miocen Tortonij m22 12, 11, 10 Badenij M4 13, 12, 11, 10, 9 Helvetij m21 14, 13 Spodnji miocen Burdigalij M12 17, 16, 15 Eggenburgij M1 14 Zgornji oligocen in spodnji miocen Ol,M 20, 19, 18 Egerij OM 16, 15 Srednji in zgornji oligocen Rupelij Ol2 22, 21 Kiscelij Ol1 19, 18, 17 Opombe k preglednici litostratigrafskih enot: - Posamezno geološko obdobje se deli na več krajših obdobij, imenovanih stopnje, ki imajo lastna imena, te pa se delijo še naprej na podsto-pnje. - Litostratigrafske enote so različne vrste kamnin, ki so nastale znotraj istega obdobja, v našem primeru znotraj posamezne stopnje. - Zaporedne številke kartiranih litostratigrafskih enot ustrezajo oznakam na legendah obeh kart. - Kiscelijska stopnja kljub oznaki O^ ustreza srednjemu oligocenu, tako da gre pri obeh kartah za iste kartirane litostratigrafske enote. - Kamnine iz helvetijske stopnje so bile kartirane na OGK na območju Haloz, na območju Obsotelja pa kamnine iz otanginijske (M2) in karpatij-. ske (M3) stopnje niso bile odložene, ohranjene ali odkrite. o cu Zato so za našo obravnavo ključne vse naslednje plasti kamnin, ki jih raziskovalci uvrščajo v zgornji oligocen in miocen. Prve so zgornje oligo-censke in spodnje miocenske plasti kamnin, ki jih uvrščajo v egerijsko obdobje.2 To so večinoma nesprijeti peski, redkeje tudi peščene gline, ki so erozijsko najmanj odporne plasti. Zato nastajajo v njih široke doline in razvejana povirja. Ti sedimenti so nastali v morju, vendar pa ponekod vsebujejo tudi leče premoga. Že od nekdaj se imenujejo govške plasti po kraju blizu Laškega. Te plasti so odložene v znatnih debelinah, ponekod tudi do 600 m. Najdemo jih v jedrih in krilih antiklinal, večinoma na tria-sni podlagi. aJ Nad govškimi plastmi je znova krajši presledek v ohranjenosti kamnin, ki je po Aničicu in sodelavcih (2002, 228 in 230) trajal okoli pet do šest milijonov let. Jelen (2003, 456) je opozoril, da gre tudi v tem primeru gotovo za krajše erozijsko obdobje, v katerem je bila odstranjena neznana količina že odloženih sedimentov, ki ustvarja ta presledek. Nad tem presledkom se je v badenijskem obdobju odvila še zadnja popolnoma morska se-dimentacija v tem delu Slovenije, za katero imamo tudi značilne morske fosile. Nastale so zelo različne plasti kamnin. V spodnjem delu so nastali apnenčevo-kremenovi konglomerati in peščenjaki z vložki litotamnijske-ga apnenca. Ponekod so nastale tudi debelejše plasti litotamnijskega apnenca. Kasneje so se odložile bolj glinaste plasti, iz katerih je nastal lapor, ki je po nahajališču pri Laškem imenovan laški lapor. Peščenjaki in laporji spadajo med erozijsko srednje odporne plasti kamnin, medtem 2 Buser (2009) v svoji geološki karti uvršča te plasti v eggenburgij do karpatij, to je v celoti v spodnji in deloma v srednji miocen. Vendar je Buser zaradi manjšega merila zemljevida in usklajevanja različnih podatkov iz posameznih delov Slovenije nekatere litostratigrafske formacije revidiral. Zaradi večje podrobnosti Aničicevega zemljevida 1 : 50.000 se bom držal njegove opredelitve, na mojo interpretacijo nastanka površja pa te različne opredelitve ne vplivajo. -(84)- Stroka ko spadajo litotamnijski apnenci med erozijsko najbolj odporne kamnine. Kamnine badenijske starosti se pojavljajo v pasovih med antiklinalami in sinklinalami, kjer gradijo ozka slemena, debelejše plasti litotamnijskega • apnenca pa tudi bolj široke grebene ali celo manjše planote. Nad srednjemiocenskimi badenijskimi plastmi so se odložile zgornjemi- * ocenske sarmatijske plasti. Tudi te so se začele s plastmi apnenčevo- • -kremenovega konglomerata in peščenjaka, nadaljevale pa z lapornatimi kamninami. Že samo zaporedje kamnin opozarja na novo transgresijo '. morja in na vmesno krajše obdobje kopnega erozijskega površja. Vendar \ fosili dokazujejo, da gre v tem obdobju že za brakično vodno okolje, v • katerem se mešata sladka in morska voda. Te kamnine so srednje ero- I zijsko odporne. Najdemo jih v krilih, deloma tudi v jedru sinklinal, včasih I tudi še na slemenih med antiklinalami in sinklinalami. • Regresija morja je umikanje morja in nastajanje kopnega, transgresija morja pa napredovanje morja s preplavljanjem kopnega. Vzroki za takšno * spreminjanje morske gladine so lahko različni: tektonski, akumulacijski in podnebni. Tektonika vpliva na morsko gladino z dviganjem ali ugrezanjem kamninske podlage, akumulacija z zasipavanjem morja, podnebne spremembe pa z nastajanjem ali izginjanjem velikih celinskih ledenikov. Najmlajše obdobje miocena je panonij, v katerem prevladujejo erozijsko ■ rt : ■b O O .to <£ /O o /O . j O ' O < HM/ / /a/ H mf ' SLIVJE \ ■ V O s \ --•* 1 \ * Wfr% VrhVirštanja (439 m) rk ' PLANINSKA SINKLINALA / > / Golobinjski potok (235 m) -0- Stroka Sklep Sotelsko-Savinjska pokrajina je po nastanku najmlajši del Posavskih gub in narivov, ki potekajo na splošno v vzporedniški smeri proti Panonski nižini. Na pretežno triasni podlagi so se v oligocenu, miocenu in spodnjem pliocenu odložile sedimentne in vulkanske kamnine, ki danes gradijo večino površja. Med njimi in triasno podlago je dolgotrajna vrzel, ki je najverjetneje nastala z erozijo vmesnih kamnin v obdobju paleogena -starejšega terciarja. Večina terciarnih kamnin se je odložila v obdobju treh transgresij Paratetide (»Panonskega morja«), to je egerijske, badenijske in sarmatijsko-panonijske transgresije. V prvih dveh je prevladovalo še morsko okolje, v tretji pa brakično ali somorno okolje. V spodnjem plioce-nu so se odložili na kopenskem pediplenu še rečni sedimenti, ki so danes ohranjeni onstran Sotle na sosednjem Hrvaškem. V srednjem pliocenu je tudi našo pokrajino zajelo neotektonsko preoblikovanje, ki smo mu priča še danes (potresna aktivnost). Nastale so antiklinale in sinklinale, ki imajo za slovenske razmere zelo pravilne oblike. Pri tem gubanju se je površje v celoti dvigalo (tudi sinklinale), vendar so pri tem nastajale velike višinske razlike že na majhnih razdaljah. Posledica tektonskih dogajanj in erozije površja so razgaljeni pasovi različno erozijsko odpornih kamnin. O njihovi vlogi pri oblikovanju današnjega reliefa in rečne mreže pa bo govor v drugem delu članka: Razvoj rečnega omrežja. Zahvaljujem se prof. dr. Juriju Kunaverju in dr. Antonu Polšaku za skrben pregled besedila, popravke in pomoč pri končnem oblikovanju tega član- o ka. j, m' Literatura 1. Aničic, B. in Juriša, M., 1985, Osnovna geološka karta SFRJ v merilu 1 : ] 100.000, List Rogatec. Zvezni geološki zavod, Beograd. Dostopno na http:// — kalcedon.geo-zs.si/website/0GK100/viewer.htm. • 2. Aničic, B. in Juriša, M., 1985, Osnovna geološka karta SFRJ v merilu 1 : q 100.000, Tolmač za list Rogatec, 76 s. Zvezni geološki zavod, Beograd. 4 3. http://www.geo.ntf.uni-lj.si/tverbic/pac/GE0L0%8AKE%20KARTE/ T0LMA%C8I/ (april 2014). 4. Aničic, B., 1984, Geološka zgradba ozemlja Občine Šentjur pri Celju. Med Bočem in Bohorjem, 46-55. Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah. 5. Aničic, B., Ogorelec, B., Kralj, P. in Mišič, M., 2002, Litološke značilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem. Geologija 45/1, 213-246. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Dostopno na www.geologija-revija.si. 6. Aničic, B., Ogorelec, B. in Dozet, S., 2004, Geološka karta Kozjanskega v merilu 1 : 50.000. Geološki zavod Slovenije in Mladinska knjiga, Ljubljana. 7. Aničic, B. in Pavšič, J., 2004, Geološka učna pot, Kozjanski park, Rudnica/ Virštanj. Vodnik po geološki učni poti, 95 str. Kozjanski park, Podsreda. 8. Bahar, I., 1985, Novejše poglabljanje Save na Ljubljanskem polju. Diplomsko delo, 50 str. in priloge. Univerza v Ljubljani, FF, Oddelek za geografijo, Ljubljana. 9. Buser, S., 1979, Osnovna geološka karta SFRJ v merilu 1 : 100.000, List Celje. Zvezni geološki zavod, Beograd. Dostopno na http://kalcedon.geo-zs. si/website/OGK100/viewer.htm. 10. Buser, S., 1979, Osnovna geološka karta SFRJ v merilu 1 : 100.000, Tolmač za list Celje, 72 s. Zvezni geološki zavod, Beograd. Dostopno na http://www. geo.ntf.uni-lj.si/tverbic/pac/GEOLO%8AKE%20KARTE/TOLMA%C8I/. 11. Buser, S., 1984, Geološka zgradba ozemlja Občine Šentjur pri Celju. Med Bočem in Bohorjem, 35-45. Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah. 12. Buser, S., 2002, Geološki pogoji nastanka Potočke Zijalke. Geologija 45/2, -0- Stroka 331-334. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Dostopno na www.geologija--revija.si. 13. Buser, S., 2009, Geološka karta Slovenije v merilu 1 : 250.000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. 14. Gams, I., 2001, William Morris Davis, Anton Melik, slemenski nivoji in poboč-ni procesi. Geografski zbornik 41, 203-219. ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika. Ljubljana. Dostopno na: http://giam.zrc-sazu.si/zbornik/ gams41.pdf. 15. Geografija, 1977, Leksikoni Cankarjeve založbe, 272 str. Cankarjeva založba, Ljubljana. 16. Geografski terminološki slovar, 2005, Zbirka Slovarji, 451 str. ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Ljubljana. Dostopno na http://www.evro-term.gov.si/slovar/index.html. 17. Geologija Slovenije, 2009, Ur. Pleničar, M., Ogorelec, B. in Novak, M., 612 str. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. 18. Geološki terminološki slovar, 2006, Ur. Pavšič, J., 331 str. Zbirka Slovarji. ZRC SAZU, Ljubljana. Dostopno na http://www.evroterm.gov.si/slovar/index. html. 19. Gosar, A., Komac, M. in Poljak, M., 2005, Strukturni model predterciarne podlage Krške kotline. Geologija 48/1, 23-32. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Dostopno na www.geologija-revija.si. 20. Ilešič, S., 1972, Slovenske pokrajine. Geografska regionalizacija Slovenije. Geografski vestnik XLIV, Ljubljana. CD 21. Ilešič,S., 1974, Sotelsko-Voglajnska regija, njene osnovne geografske poteze in njena vloga v slovenskem prostoru. Voglajnsko-Sotelska Slovenija, 65-79. ¡-y Geografsko društvo Slovenije ter Skupščini občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur I pri Celju, Ljubljana. J 22. Ilešič,S., 1984, Svet in ljudje. Med Bočem in Bohorjem, 46-55. Šentjur pri 1 Celju in Šmarje pri Jelšah. 23. Jelen, B., 2003, Poročanje ali dokazovanje: Jezikovni problem ali kaj več? Geologija 46/2, 451-458. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Dostopno na www.geologija-revija.si. 24. Komac, M. in Bavec, M., 2007, Opazovanje vertikalne komponente recentnih premikov v Julijskih Alpah s PSInSAR metodo. Geologija 50/1, 97-110, Geološki zavod Slovenije. Ljubljana. Dostopno na www.geologija-revija.si. 25. Kunaver, J., 1974, Nekatere morfološke značilnosti reliefa v nizkem terciarnem svetu med Voglajno in Sotlo. Voglajnsko-Sotelska Slovenija, 65-79. Geografsko društvo Slovenije ter Skupščini občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju, Ljubljana. 26. Oštir, K. in Komac, M., 2007, Primerjava uporabe metodologije PSInSAR in DInSAR za opazovanje premikov površja - primer SZ dela Slovenije. Geologija 50/1, 77-96. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Dostopno na www. geologija-revija.si. 27. Placer, L., 1999: Strukturni pomen Posavskih gub. Geologija 41, 191-221. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Dostopno na www.geologija-revija.si. 28. Premru, U., 1976, Neotektonika vzhodne Slovenije. Geologija 19, 209-249. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Dostopno na www.geologija-revija.si. 29. Premru, U., 2005, Tektonika in tektogeneza Slovenije, Geološka zgradba in geološki razvoj Slovenije, 518 str. in 5 kart v prilogi. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. 30. Rižnar, I., Koler, B. in Bavec, M., 2007, Recentna aktivnost regionalnih geoloških struktur v zahodni Sloveniji. Geologija 50/1, 111-120. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Dostopno na www.geologija-revija.si. -0- Stroka 31. Sore, A., 1984, Potres 1974. Med Bočem in Bohorjem, 56-63. Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah. 32. Videc, J., 2003, Geološki razvoj plasti med Kostrivnico in Dobjem pri Planini. Diplomsko delo, 43 str. in priloge. Univerza v Ljubljani, FNT, Oddelek za geologijo, Ljubljana. 33. http://en.wikipedia.org/wiki/Paratetis (april 2014). 34. http://de.wikipedia.org/wiki/Paratethys (april 2014). 35. http://en.wikipedia.org/wiki/Pediplain (april 2014). ca CD o ca f HB' co< l — • 2 a 4 -0- Stroka RAZVOJ REČNEGA RELIEFA V SOTELSKO-SAVINJSKI POKRAJINI Igor Bahar* o cu 00 cu Povzetek V prvem članku Geološke osnove reliefa je avtor predstavil novejša odkritja s področja kamninske sestave in tektonskih procesov, ki oblikujejo Sotelsko-Savinjsko pokrajino. V tem delu pa se bomo posvetili nastanku kopnega površja in oblikovanju rečne mreže. Rečna mreža je v tem delu Slovenije najprej nastala na akumulacijski ravnici, nato pa se je z dvigovanjem površja epigenetsko vrezala v lastne sedimente in nato v starejše kamnine. Pri obravnavi posameznih dejavnikov ovrednotimo vlogo selektivne in zadenjske erozije, razložimo nastanek ujetih meandrov, prebojnih dolin in pretočitev potokov. Na primeru Rudniške in deloma Trojanske antiklinale opišemo proces nastanka antiklinalnih dolin, ki se bočno širijo v sinklinalne doline, ter mehanizmov ki to omogočajo. Na primeru Virštanjskega potoka opišemo proces spreminjanja prvotnega epigenet-skega rečnega omrežja v novejše konsekventno rečno omrežje, ki bolj ustreza sedanjim geološkim strukturam in kamninski sestavi. V sklepu je opisan razvoj rečnega reliefa od nastanka kopnega konec miocena ali na začetku pliocena do danes s predvidevanjem prihodnjega razvoja. Ključne besede: rečni relief, akumulacija, selektivna erozija, epigentsko in konsekventno rečno omrežje, pediplen, bočno širjenje dolin, pretočitve rek in potokov. DEVELOPMENT OF THE FLUVIAL RELIEF IN THE SOTLA-SAVINJA LANDSCAPE Abstract * Igor Bahar poučuje geografijo na II. osnovni šoli v Rogaški Slatini. igor.bahar@guest.arnes.si In the first article called 'The geological bases of the fluvial relief' the author presented the latest discoveries in the field of lithographical structure and tectonic processes that shaped the Sotla-Savinja landscape. In this article we will focus on the emergence of the land surface and the creation of the river network. The river network in this part of Slovenia was first created on the accumulation plain, and was later epigeneti-cally carved into its own sediments, and even later into the older rocks, through the uplifting of the surface. When considering individual factors, I evaluated the role of selective and backward erosion, and explained the formation of trapped meanders, through valleys and decant streams. On the example of Rudniška and partly Trojanska anticline I described the process of formation of anticlinal valleys that extends laterally in syncline valleys and the mechanisms that make this possible. On the example of Virštanj stream, I described the process of change of the initial epigenet-ic river network into the recent consequent river network, which is more Stroka representative of the current geological structures and lithographical structure. In conclusion I described the development of the fluvial relief from the occurrence of land at the end of Miocene or early Pliocene until today with an anticipation of future development. Keywords: fluvial relief, the accumulation, selective erosion, epigenetic and consequent river network, pediplein, lateral spreading of valleys, decant rivers and streams. Nastanek prvotnega kopnega površja in oblikovanje prvotnega rečnega omrežja Gams (1981, 35) navaja kar nekaj starejše literature, v kateri so zapisana mnenja o razvoju reliefa in nastanku sedanje rečne mreže. Večinoma so avtorji razlagali preteklo rečno mrežo s sinklinalnimi rekami, ki so bile kasneje pretočene v eni ali drugi smeri, čeprav je že Meze (1963, 104) priznal, da nikjer vzhodno od Celja ni našel pliocenskega proda Savinje. Za vse takšne razlage tudi novejša odkritja niso našla pritrdilnih dokazov (npr. Buser, 1979). Kljub temu bomo poskušali predstaviti prav to razlago in njene slabosti. Današnje antiklinale in tonjenje geoloških struktur proti vzhodu, pa tudi skladno potekajoča slemenitev hribovij dajejo občutek, da so se morali iz morja najprej dvigniti nekakšni otoki in polotoki na zahodu, ki so segali daleč na vzhod v Panonsko morje. Medtem je morje po sinklinalah segalo o še globoko v alpske pokrajine, na primer v današnjo Ljubljansko kotlino in f v Bohinj, kjer imamo ohranjene morske sedimente in fosile iz istega obdo- V bja. Najmlajše sedimentne kamnine, ki so nastale že v brakičnem mor- ] ju, so sarmatijske in panonijske starosti. Danes jih najdemo le v jedrih — sinklinal. Nazadnje naj bi se morje po sinklinalah umaknilo na vzhod proti • Hrvaškemu Zagorju, kjer prevladujejo sladkovodni pliocenski sedimenti. 0 Težava pri takšni razlagi nastanka površja je v tem, da danes nimamo na 4 obravnavanem ozemlju nobenih sinklinalnih rek, ki bi tekle v tej smeri, ali njihovih sedimentov, ki bi dokazovali takšen nekdanji tok. Imamo le Šmarski, Zibiški, Golobinjski potok ter spodnjo Bistico pod Trebčami, ki pa so stranski pritoki glavnih pritokov, to je pritoki drugega reda, in ne kakšne glavne reke odvodnice. Tudi Voglajna, ki je od Nove vasi pri Šentjurju prav tako sinklinalna reka, teče v nasprotni smeri, kot naj bi tekla prvotna • reka. Če bi se morje resnično umikalo po sinklinalah, bi se vanje izlivali tudi vsi pritoki iz antiklinal in bi glavne reke tekle proti vzhodu ali seve- I rovzhodu, kar pa ne drži. Če bi bile antiklinale otoki ali polotoki, bi pritoki sinklinalnih rek potekali od jedra antiklinal v dno sinklinal. Na našem ob- • močju pa potoki praviloma prečno prerežejo antiklinale in sinklinale, kot da jih tam sploh ne bi bilo (po Davisu insekventno rečno omrežje). Nobena reka ne more prerezati otoka ali polotoka od enega zaliva do drugega, * še posebno če je jedro hriba iz erozijsko odpornih kamnin. Takšna razlaga nastanka prvotnega kopnega reliefa je gotovo napačna. Paratetida je že v sarmatiju in panoniju (v mlajšem miocenu) začela razpadati na ločene brakične akumulacijske bazene, v katere so se zlivale večje reke. Smeri toka večjih alpskih rek nam kažejo v smer, kje so bili ti akumulacijski bazeni: za reko Savo v Posavini (lahko bi ga imenovali Posavinski zaliv), za reki Dravo in Muro v Podravini (lahko bi ga imenovali Podravinski zaliv). V geološkem izrazoslovju (Geologija Slovenije, 2009, 24 in 375) sta se za obe pokrajini uveljavila pojma »Savski in Dravski -0- Stroka jarek«. Površje v tej zgodnji fazi kopenskega reliefa je bilo zagotovo akumulacijsko, kar dokazujejo pliocenski sedimenti v Hrvaškem Zagorju ter v Senovški sinklinali in v Spodnjem Obsotelju (Aničic in Juriša, 1985). Reke so se z zasipavanjem morja podaljševale v vedno bolj plitvo morje in pri tem vijugale po lastnih naplavinah. Zato neotektonske strukture, ki so pod naplavinami morda že začele nastajati, v tistem času še niso imele opaznega vpliva na oblikovanje rečne mreže. Že sam vpad sarmatijskih in panonskih plasti v krilih in celo v jedrih sinklinal, ki je večinoma več kot 40° (Aničic, Ogorelec in Dozet, 2004), nam da vedeti, da se je večina gubanj površja zgodila v kasnejšem obdobju. To pa je v zadnjih petih milijonih let oziroma v obdobju, ko morja na našem ozemlju ni bilo več. Dokaz, da nastajanje geoloških struktur nima nikakršnega vpliva na akumulacijsko površje, imamo v Krški kotlini. Gosar, Komac in Poljak (2005, 30 in 31) so v Krški kotlini, ki je postpontijske starosti, našli dve globoki kotanji z debelino terciarnih sedimentov okoli 1600 in 2000 m, vmes pa so območja, kjer je debelina istih sedimentov le okoli 1000 m. Kljub temu se takšno različno intenzivno ugrezanje nikjer ne kaže v sedanjem akumulacijskem površju. Prvotni kopenski relief v Obsotelju in v vzhodnem delu Slovenije bi lahko primerjali z današnjim reliefom v Padski nižini, ki se z akumulacijo alpskih rek podaljšuje v Severni Jadran. Ta je v bistvu do črte Zadar - Ancona že ^ zasuto morje, saj se je znova pojavilo šele ob ponovnem dvigu morske □ gladine po koncu zadnje ledene dobe. Kljub temu da geološke strukture ^ pod morskim dnom že nastajajo, kar dokazuje potresna aktivnost, pa je večina površja akumulacijskega, prekritega z rečnimi in morskimi sedimenti, ki skrivajo geološke strukture in omogočajo prosto vijuganje rek neodvisno od njih (tam, kjer jih ljudje še niso omejili in regulirali). Tektoni-ka je relativno počasen proces, precej počasnejši od akumulacije. Tudi če se je površje pod rečnimi sedimenti dvigalo ali spuščalo s hitrostjo recimo 3 mm na leto, je reka to z lahkoto izravnala ob vsakokratni poplavi, pri kateri je površje na novo prekrila s svojimi sedimenti. Dejansko se nižinske reke prestavljajo najprej zaradi akumulacije sedimentov v lastni strugi in šele sekundarno zaradi tektonike. co ou Epigenetsko vrezovanje rečnega omrežja in ujeti meandri Reka Sava ima od Hrastnika, prek Posavine do izliva v Donavo dinarsko smer. Svoje pritoke dobiva iz obeh strani pod kotom od 45 do 90° glede na njeno splošno smer. V pokrajinah s pretežno erozijskim površjem je ta kot bližje 90°. V akumulacijskem površju pa se glavna reka in pritoki z nasipavanjem sedimentov odrivajo drug od drugega in podaljšujejo svojo pot do sotočja, zato se zlivajo skupaj pod bolj ostrim kotom. Z bočno erozijo in s širjenjem najnižje ravnice ob reki se ta ostri kot sotočja zmanjšuje in znova približuje pravemu kotu. Desni pritoki Save - Mirna, Krka in Kolpa - pritekajo iz približno zaho-dne-jugozahodne smeri in pri tem sledijo sinklinalam. Levi pritoki Save - Savinja pod Celjem, Sotla in Krapina s Krapinico - pritekajo iz približno severne smeri in prečkajo vse geološke strukture, kot da jih tam sploh ne bi bilo. Podobno razvejani kot glavni pritoki prvega reda so tudi njihovi pritoki - pritoki drugega reda. Takšna rečna mreža je lahko nastala samo z epigenetskim vrezovanjem, ki je razloženo v nadaljevanju. Rečno omrežje se je najprej oblikovalo na nizkem akumulacijskem površju na lastnih sedimentih rek, ki so se podaljševale v plitvo morje. Ob kasnejšem -0- Stroka dvigovanju površja pa so se reke začele zarezovati v lastne sedimente, s čimer je površje postajalo vse bolj erozijsko. Ko so se enkrat poglobi- I le v starejše erozijsko bolj odporne kamnine, je bil njihov splošni potek * že določen (konzerviran) in so ga zato večinoma ohranile do danes. Placer (1999, 218) razlaga dolino reke Save med Ljubljano in Krško * kotlino kot antecedentno. Pliokvartarni prod v Čolnišču nad Zagorjem in Završju pod Kumom je na višini 450 m nad današnjim nivojem reke Save, medtem ko je isti prod na Ljubljanskem polju in v Krški kotlini le malo dvi- '. gnjen nad Savo. Placer to razlaga s kompresijskim klinom, v katerem naj \ bi nastajale in se dvigale Posavske gube. Vendar pa poteka Savska dolina • večinoma vzdolžno po Litijski antiklinali, ki se je nekoliko bolj dvigala že I zaradi gubanj in narivanj kot sosednji kotlini, ki sta zaostajali v dviganju ali se celo ugrezali. Na drugi strani pa imamo v Obsotelju dokaze, da so • se po nastanku rečnega omrežja dvigale ne samo antiklinale, ampak tudi sinklinale, in da so se reke vrezale v vse te strukture. Zato se mi zdi za takšno vrezovanje rečne mreže primernejši izraz epigenetsko vrezovanje. * Tudi Gams (1981) uporablja pojem prebojna dolina, kar pa je samo slo- • venski izraz za antecedentno dolino, to je tisti del rečne doline, ki se je ob dviganju antiklinale vrezal prečno na antiklinalo. Nižinske reke meandrirajo ali vijugajo - tečejo v okljukih, saj jih v takšen podaljšan tok sili akumulacija sedimentov v lastni strugi. Na erozijskem o površju reke vijugajo znotraj najnižje (poplavne) ravnice med dvema ježa- f ma (rečnima terasama). Reka se najprej zabije v eno ježo in jo s svojim to- V kom spodjeda (spodkopava). Pri tem naredi v ježi vdolbino v obliki ovinka, l ki usmeri reko na drugo stran najnižje ravnice, kjer trči ob nasprotno ježo. — Vzrok za takšno vijuganje je tudi akumulacija sedimentov v osrednjem • delu najnižje ravnice med obema ovinkoma, kjer je tok reke najbolj poča- 0 sen in plitev. Pred regulacijo rek so vse reke tekle v takšnih vijugah in se 4 od ene povodnji do druge tudi stalno prestavljale znotraj najnižje ravnice. Tako so z bočno erozijo postopoma širile najnižjo ravnico (glej Bahar, 1985). V primeru epigenetskega vrezovanja reke v erozijsko odpornejše kamnine lahko nastanejo ujeti meandri, kakršni so znani iz Lahinje in Mirne (Leksikoni Cankarjeve založbe, Geografija, 123-124), najbolj slikoviti pa so iz Grand Canyona. Na prav takšne ujete meandre spominjajo • prebojne doline Ločnice in Voglajne, ki jih je opisal Gams (1981), vendar pa je sam razložil njihov nastanek s pretočitvami, kar se mi zdi malo ver- ! jetno. V isto kategorijo bi lahko uvrstili tudi dolino Gračnice, katere potek se je epigenetsko ujel v triasne kamnine Litijske antiklinale. Zaporedje rečnih Rečni relief se razvija v določenem zaporedju, ki poteka od spodaj nav- reliefnih oblik po zgor. Vzemimo, da stojimo skozi različna geološka obdobja na istem me- ^ stu, pokrajina okoli nas pa se spreminja zaradi dvigovanja površja. Katere nastanku zaporedne rečne reliefne oblike nastajajo na našem stojišču? Prevladujoč akumulacijski rečni relief - Morska rečna akumulacija: morski tokovi raznašajo in razporejajo sedimente, ki jih je v morje zanesla reka. Morsko dno postaja vse plitvejše. V naši pokrajini je bil takšen relief prisoten v obdobju badenija. - Brakična rečna akumulacija: na pretežno rečni akumulaciji v strugi reke se mešata rečna in morska voda. Bregovi reke so že večinoma -0- Stroka kopni svet. V naši pokrajini je bil takšen relief prisoten v obdobju sar-matija in panonija. • - Raven nižinski svet z rečno akumulacijo: v nižinskem toku rek te odlagajo sedimente v lastno strugo, ob poplavah pa tudi na poplavno ravnico. Ko se ta zapolni s sedimenti, se reke prestavijo na sosednji • nižji teren. Ta del rečne doline bi lahko označili za spodnji akumulacijski tok reke. V naši pokrajini je bil takšen relief prisoten v spodnjem delu pliocena, danes pa bi ga lahko našli ob reki Savi jugovzhodno od Zagreba (Moslavina). • Prevladujoč prehodni ali transportni rečni relief - Gričevje s prevladujočim transportom sedimentov v dolinskem dnu: ker reke v gričevju ne morejo več svobodno prestavljati svoje struge, • se akumulacija kopiči v samem dolinskem dnu in reka teče po lastnih sedimentih brez možnosti erozije matične podlage. Zato se vsa energija reke porabi za transport. Ta del rečne doline bi lahko označili • kot srednji transportni tok reke. V naši pokrajini imamo tipičen primer takšnega reliefa v dnu sinklinal ob Zibiškem potoku in spodnji Mestinjščici, pa tudi ob Golobinjskem potoku in ob sami Sotli. Tam so najmlajše miocenske kamnine ostale neerodirane kljub okoli 200 m visokemu dvigu reliefa od morske gladine, kjer so nastale. Ker se nahajajo v bližini lokalne erozijske baze, se erozija skoraj ne dogaja, vsa energija reke pa se porabi za transport erodiranega materiala po CD reki navzdol. cu co „ cii Prevladujoč erozijski rečni relief1 | - Višje gričevje in hribovje s prevladujočo erozijo v dolinskem dnu: v | hribovitem svetu reke prenašajo debelozrnate sedimente (prod), s 1 katerimi kotalijo in udarjajo v razgaljene dele rečnega dna. Na takšnih j| mestih erodirajo matično podlago. Ta del rečne doline bi lahko ozna- čili kot zgornji erozijski tok reke. V obravnavani pretežno gričevnati in v manjši meri hriboviti pokrajini se takšen relief pojavlja povsod v povirju rek in potokov. - Gorovje z omejeno erozijo v dolinskem dnu in s prevladujočimi poboč-" nimi erozijskimi procesi: v gorskem svetu je tekoče vode večinoma • premalo ali pa tako hitro odteče, da nima večje erozijske vloge. Dna dolin so večinoma zapolnjena s sedimenti, v katerih reke in potoki I večinoma poniknejo, ob visoki vodi pa kotalijo te sedimente navzdol • po reki in imajo bolj transportno funkcijo. Matična podlaga je razgalje- • na le na nekaj mestih v strugi, kjer so brzice in slapovi. Mnogi deli teh dolin so bili temeljiteje ledeniško preoblikovani v času ledenih dob. V naši pokrajini še nimamo takih oblik reliefa, se pa to lahko zgodi v • prihodnjih geoloških obdobjih ob nadaljnjem dvigovanju reliefa. Selektivna erozija in Nosan (1963) in Kunaver (1974) navajata različno erozijsko odpornost nastanek današnjega kamnin v obravnavani pokrajini po vrstnem redu. V razdelku Stratigrafski reliefa V tem pregledu sem se namenoma izognil pobočnim procesom, ki nastajajo zaradi preperevanja kamnin in naklona pobočij, ki so jih že prej ustvarile druge oblike erozije in tektonika. Več o učinkih pobočnih procesov v naši pokrajini so pisali Sore (1963), Radinja (1974) in Natek (1989). Prav tako nimam namena obravnavati kraških oblik reliefa, ki so jih doslej opisali Kunaver (1974), Bahar (2001), Zupan Hajna (2002) in Šeško (2007). -0- 1 Stroka stolpec kamnin smo jo nekoliko poenostavili z uvrstitvijo vseh kamnin v tri stopnje erozijske odpornosti: erozijsko odporne, srednje erozijsko odporne in najmanj erozijsko odporne kamnine. Z epigenetskim vrezovanjem rečne mreže so reke razgalile erozijsko različno odporne kamnine, ki so se pojavile v posameznih delih njihovega toka in oblikovale doline glede na okoliško erozijsko odpornost kamnin. Medtem ko je navpična erozija odvisna le od erozijske baze, je bočna erozija odvisna predvsem od erozijske odpornosti kamnin, to je od selektivne erozije. Vpliv selektivne erozije se kaže predvsem v širini dolin. V erozijsko odpornih kamninah so doline ozke in brez pritokov ali z redkimi, kratkimi in nerazvejanimi pritoki. V erozijsko neodpornih kamninah so doline široke in s številnimi zelo razvejanimi pritoki v obliki pahljače. Na območju Rudniške antiklinale imamo več takšnih šolskih primerov, ki jih opisujem v nadaljevanju. Slika 1: Oblikovanje rečne mreže v odvisnosti od odpornosti kamnin v Sotelsko-Savinjski pokrajini Legendo znakov glej na sliki 2. Risal Anton Polšak. Stroka Slika 2: Oblikovanje rečne mreže v odvisnosti od erozijske odpornosti kamnin na primeru Župnijskega jarka pri Podčetrtku O CU 00 CU Komentar Reke in potoki so si izdelali v erozijsko manj odpornih kamninah široka in razvejana povirja, v erozijsko bolj odpornih kamninah pa ozke doline z redkimi pritoki ali brez njih. Med triasnimi kamninami prevladujejo karbonatne kamnine (apnenci in dolomiti), ki so erozijsko najbolj odporne. Vendar pa se med njimi (razen vulkanskih kamnin) ponekod pojavljajo tudi kremenovi peščenjaki in glinovci, ki so erozijsko srednje odporni. Na geološki karti te vrste kamnin niso ločene od karbonatnih kamnin kot samostojne enote, zato je treba erozijsko odpornost preveriti na terenu. Najbolj tipične so doline Droblnskega potoka, Ločlce In Jezerščlce, ki tečejo v Voglajno, ter Dobljanskega in Vodiškega potoka, ki tečeta v Gračnico. Vsi ti potoki imajo svoja povirja v oligocensko miocenskih (egerijskih) peskih Rudniške antiklinale. Ti peski so erozijsko neodporni, zato so se v njih oblikovala široka in razvejana povirja. Le Drobinski potok prečka tudi erozijsko najbolj odporne triasne apnence, dolomite in vulkanske kamnine v jedru Rudniške antiklinale, kjer ima izrazito ozko in nerazve-jano dolino. Drobinski potok, Ločica in Jezerščica, ki tečejo proti severu, prečkajo erozijsko srednje odporne badenijske sedimentne kamnine v Stroka jedru Laške sinklinale, v katerih so doline večinoma ožje in brez pritokov ali z zelo kratkimi in nerazvejanimi pritoki. Doline se znova razširijo in združijo na južnem krilu Trojanske antiklinale okoli Gorice pri Slivnici in Slivniškega jezera, kjer se znova pojavijo na površju neodporni egerijski peski. Pri ponovnem prečkanju jedra Trojanske antiklinale okoli Prednje gore in Gradišča se doline v erozijsko odpornih triasnih vulkanskih kamninah znova povsem zožijo in so skoraj brez opaznih pritokov. Podobno je tudi pri Dobljanskem in Vodiškem potoku, ki se zlivata prek jedra Planinske sinklinale s srednje odpornimi badenijskimi sedimentnimi kamninami v Gračnico, ki teče že po mezozojskih kamninah Litijske antiklinale. (Glej zemljevida erozijske odpornosti kamnin.) Podaljševanje glavnih rek v doline bočnih pritokov Selektivno erozijo je v marsičem narekovala tudi tektonika. V tem primeru so bili najpomembnejši najbolj aktivni prečni prelomi v smeri sever-jug, ob katerih so z geološkim kartiranjem dokazani tudi večmetrski premiki posameznih blokov kamnin med badenijskimi in sarmatijskimi sedimentnimi kamninami (Videc, 2003). Tektonskih prelomov ne smemo razumeti kot ravne prelomne ploskve, temveč kot bolj ali manj široka območja prepokanih in zdrobljenih kamnin. V takšnih conah zdrobljenih kamnin je lahko rečna erozija hitreje napredovala in poglobila dolino tudi v erozijsko najbolj odpornih kamninah. Zato lahko trdimo, da je za navpično erozijo pomembna le erozijska baza. Potek dolin po tektonskih prelomnicah ne pomeni, da je tektonika odločilno vplivala na oblikovanje rečnega omrežja v celoti, saj je prelomov povsod v izobilju, temveč je določala le »mikrolo-kacijo« posamezne doline.2 Na obravnavanem območju imamo kar nekaj primerov podaljševanja rek v doline bočnih pritokov. Običajno reka na nekem območju teče v bolj ali manj ravni smeri, le v povirnem delu priteka iz neke druge smeri, ki ustreza smeri pritoka. To pomeni, da je povirje glavne reke zamaknjeno za kot skoraj 90° glede na njen nadaljnji potek. Tudi tu je imela glavno vlogo pri nastanku takšnih zavitih dolin selektivna erozija v kombinaciji z zadenjsko erozijo. — 2 O Zadenjska erozija nastopi šele v pogojih erozijskega reliefa. Z njo se reke globinsko vrezujejo v površje in podaljšujejo svoje povirno območje na račun sosednjega porečja. Posledica so tudi pretočitve rek (več o tem v naslednjih razdelkih). V začetni fazi nastajanja kopenskega reliefa je bilo površje še akumulacijsko. Zato zadenjska erozija ni imela pomembnejše vloge pri oblikovanju osnovne rečne mreže. Značilen je primer Mestinjščice, ki ima v večjem delu svojega toka smer od severozahoda proti jugovzhodu in pri tem prečka dve antiklinalni in dve sinklinalni strukturi. Severno od Mestinja se njena dolina pri Sv. Benediktu zelo zoži skozi greben zakraselih in erozijsko zelo odpornih litotamnijskih apnencev, ki poteka od Pijovcev proti Rodnam. To je tipična prebojna dolina, ki je nastala na južnem krilu Pletovarsko-Maceljske antiklinale bolj zaradi večje erozijske odpornosti in zakrasevanja, ne pa 2 Imamo pa primere, ko poteka starejša rečna dolina v neposredni bližini izrazite mlajše prelomne cone v tako rekoč homogeni kamnini. Najlepši primer takšne doline je dolina Idrijce, ki kot »mačka okrog vrele kaše« v večjem delu svojega toka vijuga in celo kroži okrog Idrijskega preloma, v katerega segajo le njeni manjši (mlajši) pritoki Hotenja, Kanomljica in Ljubevščica. Stroka zaradi tektonskega dvigovanja površja. Severno od njega je široko povir-je Mestinjščice v erozijsko malo odpornih miocenskih peskih. V takšnih pogojih se je Mestinjšica najbolj podaljšala in razširila povirje v nekoč levi pritok, ki bi ga lahko imenovali Tekačevski potok, ki danes nosi ime Mestinjščica. Za poimenovanje glavne reke ali potoka je edino pomembna količina vode v strugi, ki je odvisna samo od velikosti povirja, saj je količina padavin povsod približno enaka. Povirje potoka in s tem količina vode v strugi se lahko poveča z zadenjsko erozijo. Podobne razmere lahko opazujemo tudi v povirju Dobljanskega potoka nad Škarnicami, v povirju Kosteljine nad Pregrado (Hrvaško Zagorje), v povirju Sotle nad Podčetrtkom in v reki Krapini (Hrvaško Zagorje), katere prvotni izvir je bil gotovo v reki Krapinici. Morda bi lahko v to kategorijo prišteli tudi potok Kozarica, to je levi pritok Voglajne v Šentjurju pri Celju, vendar so tam kamninska sestava in tektonske razmere dosti bolj komplicirane in bi bila takšna razlaga preveč poenostavljena. O cu cu Nastanek antiklinalnih ■ II I I V v, I ■ dolin in bočno Širjenje antiklinalne doline v sinklinalno dolino Podaljševanje glavnih rek v doline bočnih pritokov dokazuje, da je razvoj rečnega omrežja v povirju rek dosti bolj spremenljiv kot pa v srednjem toku reke. Glavni razlog je selektivna erozija, z njo pa reke širijo svoje povirje v jedra in krila antiklinal. S takšnim podaljševanjem reke tudi spreminjajo relief iz epigentskega v konsekventnega - takšnega, ki je bolj v skladu s sedanjo kamninsko sestavo in geološkimi strukturami. Na vzhodnem delu Rudniške antiklinale imamo na obeh krilih antiklinale dve dolini, ki potekata vzdolžno z geološkimi strukturami. To sta dolini Tinskega ter Slivja/Olimskega potoka, ki sta pritoka Mestinjščice oziroma Sotle. Obe dolini potekata skoraj v celoti v erozijsko neodpornih egerijskih peskih. Posebnost je Tinski potok, ki ima široko povirje v egerijskih peskih na južnem krilu antiklinale. Tam teče še pod imenom Dobrinski potok in prečka jedro antiklinale iz triasnih karbonatnih kamnin v ozki dolini med Žusmom in Rudnico ter nadaljuje svojo široko dolino z imenom Tinski potok po egerijskih peskih na severnem krilu antiklinale. Kako so lahko nastale takšne doline, ki jih Gams (1981) imenuje prebojne doline? Pri dvigovanju površja so bile erozijsko neodporne egerijske plasti najprej razgaljene v jedru antiklinal. Takšne razmere lahko danes opazujemo v zahodnem delu Rudniške antiklinale okoli Kostrivnice in Voduc ter v vzhodnem koncu Trojanske antiklinale v porečju Ločnice. Prečni vodotoki izdolbejo v teh neodpornih kamninah široka in razvejana povirja, vzdolžni vodotoki pa široke antiklinalne doline, ki jih na obeh straneh omejujejo erozijsko odpornejše badenijske plasti, ki gradijo slemena gričevij. Ko si potok izdela takšno vzdolžno antiklinalno dolino, jo z bočno erozijo (z meandriranjem) zlahka širi, saj ga k temu sili tudi slemenska ukrivljenost plasti v jedru antiklinale. Na primeru Ločnice južno od Šmarja pri Jelšah lahko opazujemo, kako je dolina že v izključno egerijskih peskih močno zavita - lahko bi rekli, da teče potok v širokih okljukih ali meandrih, ki pa so v tem primeru erozijskega nastanka. Ko reka enkrat nasede na tria-sno podlago erozijsko odpornih kamnin, je njena struga že določena, in reka si poglobi strugo vanje ob lokalnih prelomih. To lahko opazujemo v eni prebojni dolini prek triasne podlage Ločnice, v treh prebojnih dolinah Voglajne in eni prebojni dolini Dobrinskega oziroma Tinskega potoka. Stroka Takšnim meandrom pravimo tudi ujeti meandri in jih najdemo tudi v nekaterih drugih slovenskih pokrajinah (Leksikoni Cankarjeve založbe, Geografija, 123-124). Vzdolžne doline, ki so nastajale v sinklinalah, na primer dolina Zibiške-ga in Golobinskega potoka, z antiklinalnimi dolinami niso mogle in še vedno ne morejo »tekmovati«, saj se je teren tam počasneje dvigal in je bil venomer blizu lokalne erozijske baze. Zato v dnu sinklinal nikoli ni bilo kakšne posebne erozije in so se zato lahko ohranile sedimentne kamnine od sarmatija do panona in ponekod celo spodnjega pliocena. Z dviganjem sinklinal se je dvigala tudi lokalna erozijska baza in zato ni bilo niti posebne erozije niti akumulacije. Vsa energija potokov se je porabila zgolj za transport sedimentov iz višjega erozijsko aktivnejšega reliefa. Tako so bili v sinklinalah pod mlajšimi sedimentnimi kamninami »konzervirani« erozijsko najmanj odporni egerijski peski, v katerih so se pospešeno širila povirja potokov v antiklinalnih dolinah. Zato so sinklinalne doline manjše od antiklinalnih in se še naprej zmanjšujejo. S tem pa razvoj antiklinalne doline še ni končan. Na primeru vzhodnega dela Rudniške antiklinale do reke Sotle lahko vidimo, da se s pojavljanjem erozijsko odpornih kamnin v jedru antiklinale ta še naprej širi, tako da sta se oblikovali dve ločeni vzporedni dolini v erozijsko neodpornih kamninah. Zaradi vpada plasti na obeh krilih antiklinale erozijsko odpor- co .to '"cd c_ ot o CU ■(108)- Širimo obzorja UČITELJSKA STROKOVNA EKSKURZIJA Igor Lipovšek* Povzetek strokovna ekskurzija je celosten geografski raziskovalni pristop, v šoli pa didaktična oblika, s katero učenci ali dijaki opazujejo, spoznavajo, raziskujejo, vrednotijo in interpretirajo pokrajino. Zato je namen strokovnih ekskurzij, ki jih že več kot dvajset let pripravlja mariborska enota Zavoda Rs za šolstvo, dvojen: povečati učiteljsko znanje in učitelje podpreti s poznavanjem ciljev in vsebin, ki so tema geografskih učnih načrtov, ter usposabljati učitelje za uporabo ekskurzije pri pouku. Ključne besede: ekskurzija, geografija, pouk, pripravljanje, izvajanje. TEACHER's FIELD TRIP Abstract ro The field trip is an integrated geographical research approach, but at school it is a didactic approach by the use of which pupils or students 3 observe, learn, investigate, evaluate, and interpret the landscape. There- 2 fore, the purpose of the field trips that have been organized by Maribor's 1 unit of the National Education Institute for already more than the last 20 years, is twofold: to increase teachers' knowledge and to support teachers with the knowledge of the objectives and content, which are the subject of Geography curricula, as well as to train teachers in using field trips at instruction. Keywords: field trip, geography, instruction, preparation, implementation. Ekskurzija v geografskih učnih načrtih Geografski učni načrti ekskurzijo pogosto omenjajo: osnovnošolski trin-dvajsetkrat, strokovnošolski sedemkrat, strokovnogimnazijski osemkrat, gimnazijski sedemnajstkrat. Ekskurzija je navedena kot učni cilj in kot učno sredstvo. Kot učni cilj je opredeljena, da bi se jo učenci in dijaki učili načrtovati, izvajati in uporabljati tudi v vsakdanjem življenju, kot sredstvo pa je namenjena spoznavanju in raziskovanju pokrajinskih značilnosti -pojavov, procesov, odnosov. * Igor Lipovšek Profesor geografije in sociologije. Pedagoški svetovalec za geografijo na Zavodu RS za šolstvo, Dunajska 104, Ljubljana. e-naslov: igor.lipovsek@zrss.si Nekateri imajo ekskurzijo za najboljšo in hkrati najzahtevnejšo metodo za razvijanje geografskega mišljenja, vidnega pomnjenja in razumevanja kulturnega razvoja (Brinovec, 2004, 207). Zato ekskurzije na slovenskih šolah razumejo in izvajajo zelo različno: nekateri učitelji in šole iz ekskurzije oz. na njej naredijo vrhunski pouk, na nekaterih šolah se jim izogibajo. Širimo obzorja Vzroki za izogibanje so največkrat organizacijski, denarni in varnostni. Včasih gre tudi za slabo šolsko načrtovanje, učiteljevo nesamozavest in občutek strokovne šibkosti, vmešavanje in pritisk staršev ali dijakov, slabe izkušnje iz preteklosti, neekskurzijska generacija učencev ali dijakov, nezmožnost učiteljev za medpredmetno in timsko delo in prezasedenost šole z drugimi podobnimi dejavnostmi, kot so šola v naravi, zaključni izlet, (mednarodne) izmenjave, dnevi dejavnosti. Ekskurzija kot geografski učno-raziskovalni pristop Nekateri ekskurzijo pojmujejo za metodo (Brinovec, 2004, 207), nekateri kot (izvedbeno) obliko pouka v pokrajini - zunaj učilnice, nekateri kot načrtovani izlet, nekateri kot izlet oz. obisk s poučnim namenom oz. šolsko ekskurzijo, nekateri kot šolski izlet; v prispevku jo bomo razumeli kot pokrajinsko raziskovalno metodo, kot pouk, kot način za pridobivanje informacij, kot neposreden stik z naravo, kot učenje terenskih raziskovalnih metod in tehnik, kot preverjanje, ali so učenci uspeli kompleksno razložiti pokrajinske procese. Literatura navaja prek deset njenih bistvenih nalog, kot so metodološka, spoznavna, razvojna, praktična, patriotska, okoljska, samospoznavna in samovrednotenjska, družbena, praktična, estetska, telesna, orientacijska, planetarna in obrambna (Brinovec, 2004, 208). O cu cu Po predmetni vsebini avtorji ekskurzije delijo na geografske in interdisciplinarne. Po umeščenosti v pouk so uvodne, spremljajoče oz. ilustrativne in naknadne. Po obsegu jih delijo na tematske, politematske in kompleksne. Po tej delitvi bi ekskurzijo v Baltske dežele imenovali kompleksna, politematska in (za učitelje geografije) naknadna. Dosedanje ekskurzije in njihova vsebina Geografske strokovne ekskurzije Zavoda RS za šolstvo so doslej obiskale tako rekoč vse evropske države - celinske in otoške, Maroko, Egipt, Jordanijo, Južnoafriško republiko, Kenijo, Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan, Iran, Mongolijo, Kitajsko, Šrilanko, Vietnam, Kambodžo, Avstralijo, ZDA s Havaji, Mehiko, Kubo, Peru in Bolivijo. Organizirane so bile vsako leto. Potekale so v času šolskih počitnic, da učitelji niso imeli težav z odsotnostjo od pouka. Po navadi sta si v letih menjaje sledili cenejša enotedenska in dražja dve- ali tritedenska ekskurzija. V prejšnjem stoletju se je še dogajalo, da je kateremu od učiteljev celotni prispevek za udeležbo plačala šola, v zadnjem času pa je večina udeležencev samoplačnikov ali jim šola poravna samo del stroškov. V nekaterih podeželskih šolah sofinancira udeležbo učitelja tudi občina, ki pričakuje v zamenjavo javno potopisno predavanje ali članek v krajevnem časopisu. Poleg strokovnega pedagoškega programa med ekskurzijo vedno obiščejo tudi šole. Včasih je ogled samo protokolarni, drugič vljudnostni, tretjič učiteljsko-sindikalni, četrtič spoznavajo organizacijski in pedagoški ustroj šolstva, petič je pronicljiv vpogled v družbene razmere, ki se zrcalijo v šoli. V ospredju je bilo vedno spoznavanje pojavov in procesov, ki so motivacijsko in ilustracijsko uporabni pri pouku. Navezovali so se na cilje učnih načrtov in katalogov. Lotevali so se procesov, ki jih je bilo mogoče primerjati s tistimi v Sloveniji: bodisi so bili podobni bodisi - zaradi drugačnih geografskih dejavnikov - različni. Če je bilo mogoče, so udeleženci prepoznavali regionalne razločke in ugotavljali temeljne, planetarne, na Širimo obzorja neki način »šolske« primere geografskih zakonitosti: višinske pasove v Andih, vpliv monsunskega kroženja zraka, zakonitosti vulkanskega delovanja, učinkovanje velikih prometnic na spremembe v pokrajini, odnose mesto - podeželje, industrijska - kmečka (gorska - nižinska, gozdna -stepna, suha - namočena itn.) pokrajina, različnost pokrajin zaradi vpliva padavin, mestotvorne in mestoslužne dejavnosti, procese na stiku vode in kopna (sedimentnih in metamorfnih kamnin, hindujske in budistične vere, različnih politično-gospodarskih sistemov ipd.), vpliv turizma na preobrazbo pokrajin itn. Udeleženci so pohvalili dosedanje ekskurzije. Več je bilo predlogov, kaj dodati ekskurziji ali kako jo obogatiti, kot pa graj in pripomb na izvedbo. I Upoštevana so bila pričakovanja glede temeljitejše strokovne podpore za boljše spoznavanje obiskanih pokrajin, zagotovitve raziskovalnih in • merilnih pripomočkov (dolžinskih-, volumskih-, pH-, kolori-, vlago-, kurvi-, baro- itn. -metrov, mikroskopov, povečevalnih lup, analizatorjev), boljše kartografske podpore, pomoči geografskih društev in fakultet v obiskani \ državi ipd. Težko je spreminjati program, saj je urnik ekskurzije natrpan z dejavnostmi od jutra do večera; kljub temu so prav na vsaki ekskurziji obiskali še marsikatero pokrajinsko zanimivost, na katero so opozorili krajevni vodiči, domačini ali so jo izbrskali udeleženci. Nemogoče je upoštevati želje, ki bi izrazito podražile ter podaljšale čas ali pot ekskurzije in bile izrazito posamičnega značaja. Udeleženci so vedno razumeli, če se je o zaradi vremenskih, transportnih, političnih ali kulturnih okoliščin program f prilagajal. qQ š l Zaradi svojskosti je strokovno ekskurzijo, čeprav spada med oblike stalne- — ga strokovnega spopolnjevanja pedagoških delavcev, skoraj nemogoče • vključiti v sistem pridobivanja točk za napredovanje v nazive, ker bi bilo 0 treba njen natančni program in predavatelje prijaviti leto in pol pred izved- 4 bo. Značilnost mnogih ekskurzij so tudi zborniki referatov. Na začetku je bil vsak udeleženec dolžan pripraviti vsebino dela ekskurzije in se z njo predstaviti na terenu ali med vožnjo v avtobusu. Prispevke so zavodovi svetovalci ali za to posebej zadolženi udeleženec zbrali in jih objavili v obliki publikacije. Večna dilema je bila: narediti zbornik pred ekskurzijo ali po njej. Prednost poekskurzijskega zbornika je, da je po literaturi pripravljena tema obogatena z lastnim videnjem in izkušnjo. Predekskur-zijski zbornik pa omogoča udeležencem, da se pripravijo, težava je bilo čakanje na prispevke, njegovo pošiljanje naslovnikom in nošenje s seboj po terenu. Poekskurzijski je bil bogatejši in uporabnejši pri pouku. Poleg natisne cene so postala problem tudi merila za njegovo katalogiziranje, ki pa edino učitelju oz. piscu omogoča uveljavljanje strokovnega avtorstva. V času elektronskih informacij se je pomen zbornika za šolsko rabo zmanjšal, ker udeleženci vedno več in vse boljših fotografij napravijo sami, vse več gradiva, pogosto boljšega, pa je mogoče najti na spletu. Udeleženci vse več snemajo in na ekskurzijah so bile narejene reportaže, ki jih je v obliki dokumentarnega filma predvajala tudi javna televizija. Prvih deset let so se udeleženci pred ekskurzijo srečevali na izobraževanjih, na katerih so se dogovarjali za učinkovitejše raziskovanje, si razdelili naloge in se celo učili jezika. Še vedno pa se udeleženci srečujejo mesec Širimo obzorja ali dva po ekskurziji. Izmenjujejo si fotografije in filme ter izkušnje o tem, s katerim spominkom, darilom, hrano, pijačo, dogodivščino, izkušnjo ali zgodbo so naredili najmočnejši vtis na učence oz. dijake, sodelavce ali prijatelje. Vsebina ekskurzije v baltske dežele o cu 00 cu Pedagoški in spoznavni vidik ekskurzije v baltske dežele Osemdnevna ekskurzija v baltske dežele sredi julija 2014 je v dveh skupinah zbrala osemdeset udeležencev. Polovica je bila učiteljev, med njimi devetnajst geografov. Krožna pot je vodila iz Vilne v grad Trakai, Klaipedo, Kursko koso, Siguldo, narodni park Gaujo, grad Turaida, Tartu, narodni park Laheema, obalo Baltika, Talin, otok Saaremaa, Parnu, Rigo, Jurmalo, dvorec Rundale, Križno goro in nazaj v Vilno. Pred potovanjem so pedagoški svetovalci pripravili zbornik, ki je na 140 straneh predstavil splošne značilnosti obiskanih dežel in mest, nekatere specifične geografske procese ter navodila za terensko delo in fotografiranje. Zbornik so udeleženci prejeli pred potovanjem. Na poti so si pomagali z žepno zloženko na osmih straneh: štiri strani so najpomembnejša dejstva o obiskanih državah, kratek slovar, primerjave s Slovenijo in napotki z terensko raziskovanje; na štirih straneh so na teren in obiske vezane naloge. Udeleženci so se osredinili na tista opazovanja in raziskovanja, ki so omogočala nazorno, učinkovito in pregledno ugotavljanje geografskih procesov v pokrajini, ter spoznavanje tistih, ki so bliže zahtevanim ciljem učnih načrtov. Ključna družbena spoznanja so bila usmerjena v: - naselbinski in državni razvoj od srednjega veka prek hanzeatskega obdobja, severnih vojn - ko je ozemlje prehajalo iz nemških rok v švedske in ruske, prve svetovne vojne, omejene samostojnosti med Rusi, Nemci in Poljaki, druge svetovne vojne, sovjetizacije, samostojnosti in pridruženja EU; (sliki 14 in 15) - spremembe prometnih smeri in poti od rimskih časov do danes; - trajektni promet in prestavljanje tovornih morskih pristanišč rečnih estuarijev na morsko obalo; (slika 3) - poljska razdelitev in vpliv družbenih sprememb na preobrazbo kmetijstva; - mestotvorni dejavniki treh prestolnic in drugih mest ob poti; (slike 4, 10, 19 in 19) - gospodarski, politični in kulturni vpliv na mestno arhitekturo; - stavbna, kmečka in obrtna dediščina muzejev na prostem; - vpliv religije na oblikovanje narodne zavesti; (slika 20) - število, položaj in vloga ruske manjšine v treh baltskih državah; - preobrazba industrije v zadnjih tridesetih letih; - primerjanje slovenske srednje šole z latvijsko; (slika 8) - turistična ponudba in razvoj ostalih terciarnih dejavnosti v obiskanih državah; (slika 6) - nove meddržavne povezave in gospodarsko sodelovanje z njimi ter vpliv globalizacije na pokrajino baltskih držav. -(m)- Širimo obzorja Slika 2: Klif Panga iz silurskega apnenca na otoku Saarema dokazuje, kako se plasti Ruske plošče rahlo dvigajo od jugovzhoda proti severozahodu - v smeri proti Fenoskandijski plošči. Ključna naravna spoznanja so bila usmerjena v: - potovanje po stiku Baltskega ščita in Ruske plošče; (sliki 2 in 21) - ledeniški in obledeniški (glacialni in periglacialni) ostanki kontinentalne poledenitve; (sliki 11 in 12) - geološke plasti na pobočjih vrezanih rečnih dolin in klifih; (sliki 2 in 17) - pokrajinske procese v ravninski in nižinski pokrajini; - obmorske procese, ki jih povzročajo majhna slanost, majhno plimovanje, šibki morski tokovi in zimska zaledenelost Baltika; - barja; (slika 13) - borealne gozdove; (slika 9) - navidezno potovanje Sonca, točke njegovega vzhajanja in zahajanja, dolžino dneva in bele noči; (sliki 7 in 22) -(m)" — 2 O Širimo obzorja Slika 3: Pristanišče v Klaipedi postaja eno najprodornejših in najhitreje rastočih baltskih luk in je skoraj dvakrat večje od koprskega. O CU 00 CU Slika 4: Sodobni stolpnici v Klaipedi. Z novejšo arhitekturo in z obnavljanjem starih betonskih kolosov poskušajo baltske dežele prikriti obdobje sovjetske arhitekture. vpliv padca meteorita na spremembe v pokrajini; (slika 1) vpliv podnebja na vreme, segrevanje in ohlajanje morja ter z njim povezano amplitudo zračne temperature; vetrne preoblikovalne procese na Kurski kosi; (slika 6) naravno in družbeno ranljivost nekaterih ekosistemov; oskrbo z vodo v vetrni pokrajini; (slika 5) živalski, še posebej ptičji svet v baltskih državah; (slika 18) -(114)- Širimo obzorja Slika 5: Pogled z najvišjega dela Kurske kose proti jugozahodu, kjer je ruska eksklava Kaliningrad. Ker je padavin zadosti, se prebivalstvo oskrbuje z vodo, ki se v sipinah zadrži nad gostejšo slano. - oblikovanje jantarja; - način varovanja naravnih parkov in oblike njihove promocije ter obeleževanja, ponazarjanja in usmerjanja pozornosti za obiskovalce. (slike 5, 17 in 18) Od časa in možnosti je bilo odvisno, katere terenske metode so bile uporabljene. Največkrat opazovanje, manjkrat merjenje in eksperimentiranje. Nekateri udeleženci so zbirali tudi kamnine za šolsko zbirko, večina jih je fotografirala in si priložnostno sposojala terenske pripomočke (kladivo, meter, kompas, razredčeno solno kislino, lupo, geološki zemljevid, termometer, Vernierjev vmesnik s priključki za GPS, zračni tlak in temperaturnimi senzorji). V avtobusu in na terenu so v skupinah poskušali čim bolje odgovoriti na vprašanja iz zloženke. -0- Širimo obzorja Slika 7: Veliki gnomon, ki na Kurski kosi prikazuje višino in potovanje sonca, letne čase in smeri vzhajanja in zahajanja sonca. O CU 00 CU Slika 8: Kamninska zbirka na srednji šoli v državni gimnaziji v mestu Valmiera, kjer je bil udeležencem predstavljen tudi latvijski šolski sistem.. (Foto: Ivica Krek) Ob tem je ves čas potekala bogata razprava, katere metode bi uporabljali in kako, ko gredo na teren s svojimi učenci ali dijaki. Pogovarjali so se, katere bi poenostavili, katere naredili bolj nazorne, katere opustili. Ne-odgovorjeno je ostalo vprašanje, ali so za šolsko rabo primernejše celostne in problemske naloge, pri katerih se morajo učenci raziskovalnega postopka lotiti sami in oblikovati sklepe, ali strukturirane krajše naloge, pri katerih učitelj zastavi smisel in učence po korakih, s krajšimi nalogami in vprašanji ter navodili za uporabo pripomočkov, usmerja h končnemu cilju. Prevladalo je mnenje, da je v domači pokrajini smiselnejši raziskovalni pristop, v tuji pokrajini pa opazovalno-preiskovalni, ki temelji na usmerjanju, saj bi bilo tudi denarno neodgovorno potovati in tvegati, da bodo nekateri učenci dognali bistvo, drugim pa se bo zaradi raziskovalne neveščosti bistvo izmuznilo. Širimo obzorja Slika 9: Nabiranje borovnic v borovem gozdu med Parnujem in Rigo. Gozdne sadeže ponujajo na tržnicah in kot osvežilo turističnih točk; iz njih izdelujejo tudi brezalkoholne in alkoholne napitke ter aromizirajo kozmetična sredstva. Slika 10: Bolšji sejem v Parnuju, na katerem je mogoče najti odpadno kramo, delujoče aparate in simbole iz presdovjetske, sovjetske in posovjetske dobe, pohištvo, rezervne dele, konzervirano hrano in najnovejše azijske rekvizite, oblačila in elektroniko ter ponaredke svetovnih znamk. Predlogi za prihodnje ekskurzije — 2 o Udeleženci po ekskurziji pogrešajo sintetično predstavitev ekskurzije in strokovni povzetek, ki bi nastal na podlagi predhodne literature in terenskega raziskovanja, oplemenitenega z informacijami krajevnih vodičev; nekaj podobnega, kar z vodniki pripravlja ljubljansko geografsko društvo (Vintar, 2010). Tovrstni primanjkljaj poskušamo omiliti s tem besedilom. Kakovost učiteljske ekskurzije je neposredno povezana s časom, sredstvi in prizadevanjem pedagoških svetovalcev in mariborske enote ZRSŠ. V preteklosti so bili pedagoški svetovalci štirje, zadnjih štirinajst let jih je četrtina manj; časa, ki jim ga delodajalec v letnem delovnem načrtu odreja za pripravljanje ekskurzij, je čedalje manj. Zato so upravičene kritike, zlasti učiteljev, da postaja ekskurzija čedalje manj terensko-raziskovalna in čedalje bolj potovalno-opazovalna; moti jih tudi, da se program kdaj -0- Širimo obzorja Slika 11: Severna obala Estonije z balvani, ki so ostali od kontinentalne poledenitve. Z njihovim datiranjem so ugotovili, da jih je ledenik prinesel z območja severne O CU CÖ CU Slika 12: Balvani v severni estonski pokrajini. Večinoma so metamorfni. Največji imajo prek 50 metrov premera, prostornino prek 1000 m3 in maso 2500 ton. prilagodi tistim, ki so na ekskurziji spremljevalci svojih učiteljskih oz. geografskih prijateljev. Organizatorji namreč pri oblikovanju programa lovijo ravnovesje med strokovno in turistično naravnanostjo ekskurzije, saj bi za povsem strokovno geografsko, ki bi se izognila turističnim zanimivostim in znamenitostim, dobili premalo prijav. Vsako leto udeleženci predlagajo tudi obisk morebitnih prihodnjih pokrajin. Največ želja je bilo usmerjenih v skrajni latinskoameriški jug, v Argentino in Brazilijo. Viri 1. Brinovec, S. (2004), Kako poučevati geografijo: didaktika pouka. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Širimo obzorja Slika 13: Visoko barje v Estoniji kot posledica presežka dotoka vode nad odtekanjem in izhlapevanjem. Nekdaj so šoto izrabljali za kurjenje, danes pa so barja zaščitena. Slika 14: Srednjeveški grad Trakai je bil na jezerskem otoku idealno zaščiten pred plenilci in napadalci. V 17. stoletju so ga opustili, v 19. stoletju pa so ga začeli obnavljati, saj je simbol stare litovske državnosti. — 2 O 2. Brinovec, S., Godnov, J., Lovrenčak, F. (1997), Terensko delo: pedagoška delavnica. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 3. Urih, D. (2014), Maroko: dežela, kjer zahaja sonce - DVD. Vir: http://www. urih.net/ (13. 10. 2014). 4. Vintar, Mally, K. (2010), Maroko. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. 5. UČNI načrt. Program osnovna šola. Geografija (2011), predmetna komisija Karmen Kolnik idr.. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo; dostopno na http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuplo-ads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Geografija_obvezni.pdf. 6. UČNI načrt. Geografija: gimnazija: splošna, klasična, ekonomska gimnazija: obvezni predmet (210 ur), matura (105 ur) (2008), avtorji Alenka Dragoš idr. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo; dostopno na Širimo obzorja Slika 15: Baročna palača Rundale, ki jo nekateri imenujejo latvijski Versailles. Načrte je napravil v Franciji rojeni italijansko-ruski arhitekt Francesco Bartolomeo Rastrelli, ki je načrtoval Zimski dvorec v Sankt Peterburgu. O CU 00 CU Slika 16: Največja prestolnica, z največjim deležem ruske manjšine, z najmočnejšo pristaniško tradicijo, z najbolj kozmopolitsko podobo in raznovrstno arhitekturo zadnjih dveh stoletij je Riga. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/pro-grami/2008/Gimnazije/UN_GE0GRAFIJA_gimn.pdf. 7. UČNI načrt. Geografija: gimnazija: strokovna gimnazija: obvezni predmet (105-140 ur) (2008), predmetna komisija Igor Lipovšek idr. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo; dostopno na http:// www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/progra-mi/2008/Gimnazije/UN_GE0GRAFIJA_strok_gimn.pdf. 8. SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (SSI), POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (PTI), KATALOG ZNANJA, GEOGRAFIJA, 68 ur; dostopno na http:// eportal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/Ssi/KZ-IK/kz_geo_ ssi_pti_68.doc (27. 10. 2014). Širimo obzorja Slika 17: Gutmanova jama v rdečem devonskem peščenjaku ob reki Gauja. Na jamo je vezanih nekaj ljudskih zgodb, za geografe pa je zanimivejše, da je reka razkrila geološke plasti in jih tudi poimenovala. Slika 18: Kolonije kormoranov na Kurski kosi s svojimi iztrebki povsem zadušijo in ogolijo gozd. — 2 O 9. Klimogrami; dostopno na http://www.klimadiagramme.de/Europa/ljubljana. html, (22. 6. 2014). 10. Hidrogrami dostopno na http://www.bafg.de/GRDC/EN/Home/homepage_ node.html in http://www.arso.gov.si/vode/ (22. 6. 2014). -(21)- Širimo obzorja o cu 00 cu Slika 20: Križni grič pri mestu Šiauliai, kjer verniki s križi in napisi zaznamujejo svoje zahvale in priprošnje, postaja vse pomembnejše romarsko središče za katoličane iz srednje, vzhodne in severne Evrope. {12 Širimo obzorja Slika 21: Na terenu nastala skica geoloških plasti Ruske plošče za boljše razumevanje reliefa ob obali in rekah Gauji in Daugavi. Slika 22: Na terenu nastala skica točk vzhajanja in zahajanja Sonca za 7. julij 2014. Ob njej je preprosto razložiti s kotnimi stopinjami tudi meščanski, navtični in astronomski mrak. — 2 O Priloge k članku Učiteljska strokovna ekskurzija so na str. 140-148. -(123)- Širimo obzorja V BENEČIJO Marjan Luževič* Povzetek Prispevek ne želi biti načrt ali opis priprave na geografsko ekskurzijo v Benečijo. Obiskovalcu teh odmaknjenih in tudi geografom slabo poznanih krajev pa prispeva k pripravi na pot in mu ob tem predstavi pomembna dejstva o starejši in novejši zgodovini teh krajev, pa tudi o sedanji podobi Benečije in življenju Slovencev v njej. Ključne besede: Soška dolina, Kolovrat, Nadiška dolina, Landarska jama, Špeter Slovenov, Čedad, Čenta, Terska dolina Barda, slovenska manjšina. TO SLAVIA FRIULANA O cu 00 CÙ Abstract This contribution is not intended to be a plan or description of preparation for a geographical excursion to Slavia Friulana. However it could serve the visitor to these remote and also geographically little-known places as preparation for the journey and at the same time offer relevant facts regarding the distant as well as more recent history of these places; besides it could also offer an illustration of the present-day Slavia Friulana region and the life of the Slovenes inhabiting it. Keywords: Soča valley, spinning wheel, Natisone Valley, San Giovanni d'Antro Cave, San Pietro al Natisone, Cividale, Tarcento, Torre Valley, Barda, the Slovenian minority. Uvod Pri pripravi tega zapisa sem poleg večkratnega obiska Benečije uporabil predvsem vodniški priročnik Videmsko, ki ga je v letu 2014 izdalo LGD, njegova avtorja pa sta naša kolega geografa Andrej Bandelj in Primož Pipan. V veliko pomoč mi je bil tudi zbornik Terska dolina, predvsem s prispevki prof. Viljema Černa in dr. Jurija Kunaverja. Dragoceno je tudi starejše besedilo o Beneški Sloveniji avtorja Simona Rutarja, za boljši vpogled v novejšo zgodovino teh krajev pa je treba brati tudi knjigo Mračna leta Benečije, izdano leta 1998 v Cankarjevi založbi. Marjan Luževič je prof. geografije in sociologije v pokoju. Marjan.Luzevic@guest.arnes.si COBISS: 1.04 Gorenjski geografi smo junija 2014 odšli na ekskurzijo v Benečijo, na skrajni zahodni rob, kjer še vztraja slovenska manjšina. Po vožnji skozi Baško grapo smo našo pot začeli z vzponom iz Volče na Kolovrat, ki se dviga med Soško dolino in vzhodno Benečijo. Od tam smo se spustili proti Kobaridu, v Nadiško dolino in v Landarsko jamo. Nadaljevali smo skozi Špeter Slovenov, se razgledali po Čedadu(3), nato pa smo se odpeljali ob robu Furlanije (4) proti Čenti (Tarcento) in v središče Terske doline (5), v Bardo (Lusevera). Vračali smo se čez Učjo v Žago in čez prelaz Predel v Kranj. -(124)- Širimo obzorja Na poti smo bili 15 ur, kar je za ekskurzijo z dijaki odločno preveč, bralci tega prispevka pa dobijo namig, kako pot po teh krajih prilagoditi svojim potrebam. Vzpon na Kolovrat (1) obiskovalca po 10 kilometrih dobre ceste in 800 metrih višinske razlike nagradi z odličnimi razgledi na vzhod (a) proti Tolminski kotlini in v ozadju Čepovanu in Banjšicam, na sever (b) proti Krnu in njegovim sosedom, na zahod (c) v Soško dolino proti Kobaridu in proti grebenu Breginjskega Stola, na jug (č) pa proti vzhodni Benečiji, dolini Idrije in Kambreškemu. — 2 O Slika 1: Volče v Tolminski kotlini, zadaj Banjšice in Čepovan. Širimo obzorja Širimo obzorja Slika 4: Pogled s Kambreškega na Matajur (levo), ob njem Kuk in Kolovrat. Kolovrat je gotovo v Posočju najprimernejši kraj na prostem za celovitejšo predstavo dogajanja v 1. svetovni vojni na soški fronti, predvsem o 12. soški ofenzivi. Prav na Kolovratu se je dogajala ena ključnih bitk. Muzej na prostem, ki je postavljen na vršnem grebenu Kolovrata (Za gradom) nas seznani s tukajšnjimi dogodki ob koncu oktobra 1917. Tokrat nas zanimajo predvsem razgledi proti Benečiji. Na koti 1114 metrov (Na Gradu), pomembni strateški točki v 12. soški ofenzivi (po 2. vojni je tu potekala meja med Slovenijo in Italijo) imamo odličen pogled proti Kambreškemu na JZ, močno zaraščenemu svetu Kanalskega Kolovrata, pod njim globoko dolino mejne reke Idrije, ki izvira nekje pod nami, ter obsežnemu pobočju proti jugu in JZ pod pobočji Matajurja, ki se dviga zahodno od nas. Ta dežela pod nami je vzhodna Benečija oziroma svet Nadiških dolin, ki se odpirajo proti osrednji dolini Nadiže. Številne vasi, raztresene po pobočjih, so bile naseljene izključno s slovenskim prebivalstvom, saj so sosednji Furlani ostali v nižini. Danes je ta svet močno zaraščen in od nekdanjih obdelovalnih teras ni ostalo nič, vasi pa so v večini prazne. Mnoge hiše s tipično arhitekturo (enako kot v Breginju), so sicer lepo obnovljene, njihovi novi lastniki pa so prišli iz Furlanske nižine, ki sem prihajajo le na počitnice. -0- Širimo obzorja 15 Slika 5: Vas Gorenji Tarbij v vzhodni Benečiji nad dolino Idrije. (Prosim, zamegliti registrsko tablico na > avtomobilu) '"cd c_ j| BENEŠKA SLOVENIJA obsega hriboviti svet nad Furlansko nižino, med dolino Idrije na vzhodu in dolino Tilmenta na zahodu. Geografsko jo delimo na tri enote: - porečje Tera in sosednjih dolin -zahodno beneškoslovensko hribovje; - porečje Nadiže - vzhodno beneškoslovensko hribovje. Sloveniji danes pripada del vzhodne Beneške Slovenije - vasi v Breginjskem kotu: • Borjana, Stanovišče, Podbela, Homec, Breginj, Logje, Robidišče in Livek; - dolina Idrije - desni breg; Mnogi k Beneški Sloveniji prištevajo tudi Rezijo, čeprav leži onstran verige Muzcev. Domače prebivalstvo se je v celotni Benečiji v sto letih skrčilo s približno 30.000 na približno. 15.000 prebivalcev, med njimi pa je le malo mladih. Vzroki za množično izseljevanje so bili pred prvo svetovno vojno ekonomski, predvsem po drugi svetovni vojni pa tudi politični, saj je italijanska oblast v tej obmejni pokrajini ustvarjala klimo izrednih razmer zaradi »komunistične nevarnosti« na vzhodni meji. NADIŠKE DOLINE so doline ob osrednji dolini Nadiže (lokalno ime Nediža) in rek, ki se odpirajo proti Nadiški dolini: Aborna, Kozca, Reka in Idrija, ki vse pritekajo s pobočij pod Matajurjem in Kolovratom. Nadiža izvira pod dolgim grebenom Stola med Breginjem in Brezjem. Je ena najčistejših in Širimo obzorja Karta 1: Beneška Slovenija Vir: http://www.parks.it/parco.prealpi. giulie/map.php najtoplejših alpskih rek, turkizno modra in hudourniškega značaja. Svet ob Nadiži postaja vse privlačnejši za turistični obisk, kamp Podbela raste iz leta v leto. Ob vznožju Matajurja Nadiža zavije proti jugu, pri Robiču naredi velik ovinek s prodišči, nato zapusti široko ledeniško dolino in se prebija skozi pet kilometrov dolgo sotesko med pobočji Matajurja in Mije. Zanimivo je vprašanje, zakaj teče na jug, in ne proti vzhodu v Sočo pri Kobaridu. Teorije o tem so različne; po eni naj bi velik skalni podor s severnih pobočij Matajurja, imenovan Molida, zaprl tok nekdanje Nediže proti vzhodu in jo usmeril na jug. Po mnenju dr. Jurija Kunaverja je preusmeritev Nadiže na jug posledica zadenjske erozije »prareke Nadiže« vse od Štupice (Stupizza) navzgor. Ta reka je nekoč tekla skozi danes suho dolino Pradol, dolgo približno štiri kilometre. Ta suha dolina je bila nekoč najbližja pot domačinom Breginjskega kota, ki so proti Čedadu tovorili svoje pridelke in kurjavo za prodajo. Pri Špetru Slovenov Nediža ponovno priteče v ravninski svet na robu Furlanske nižine, njen tok pa je ujet v konglomeratne sklade, v katere je vrezala koritasto strugo. Pridružijo se ji pritoki izpod Matajurja in Kolovrata - Aborna, Kozca, Arbeč. Ko Nediža priteče v ravninski svet, se njene vode v produ izgubljajo. Poleti je tako njena struga marsikdaj suha, njeno ime pa postane Natisone, (furlansko Nadison). Pot, dolga 60 kilometrov, se konča v reki Ter (Torre), ki teče v Sočo. — 2 O -(129)- Širimo obzorja Zanimivo je, da je po Nadiški dolini od leta 1916 do 1932 od Čedada do Kobarida vozil tudi vlak, najprej za oskrbo italijanske vojske na soški • fronti, nato pa za potniški promet vse do leta 1932, ko so progo ukinili. Dolina Nediže je bila sicer že iz obdobja Julija Cezarja, ustanovitelja Čedada, zelo pomembna trgovska pot od morja in furlanske nižine proti • Soški dolini in v Noricum. Po Nadiški dolini se peljemo ob levem bregu reke skozi vasi, ki imajo ob italijanskih tudi slovenska imena - Štupica, Podbonesec, Lipa, Petjag, • Bjač, Špeter Slovenov, Most. Od leta 2001 je z Zakonom o jezikovni • zaščiti slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini pravno urejen status manjšine v 32 občinah na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini, kamor se štejejo tudi Benečija, Rezija in Kanalska dolina. Zaščitni zakon • zajema občine, kjer njegovo uporabo zahteva najmanj tretjina občinskih odbornikov oz. najmanj 15 odstotkov volivcev. • Landarska jama (po domače Sveti Ivan v čele) je pribežališče človeka že • tisočletja, od srednjega veka pa tudi kultni prostor, romarski kraj in svetišče Beneških Slovencev. Ta kraški spodmol je bil nekoč bivališče ledenodobnega človeka, pozneje pa zatočišče pred napadi sovražnikov. V 15. stol. sta umetnika Andrej in Jakob iz Škofje Loke tukaj postavila skromno gotsko cerkvico za Beneške Slovence, »ki so vajeni klečati na golih tleh«, kot pravi Ivan Trinko. Ta kraj je še danes pomembno svetišče za Slovence O z obeh strani meje, kot tudi za druge. cu 00 CU ^ | Speter Slovenov Osrednji kraj vzhodnega dela Benečije oziroma Nadiških dolin je meste- | ce Špeter Slovenov (San Pietro al Natisone). Leži na terasi levega brega 1 Nadiže, na odlični geografski poziciji, kjer se razmeroma ozka dolina j| Nadiže odpre v široko furlansko nižino. Domačini so kraju vedno rekli le Špietar. Je sedež istoimenske občine s približno 2200 prebivalci, ki poleg Nadiške doline obsega še sosednjo dolino Aborne. Več kot 80 odstotkov prebivalstva je slovenskega, zato so dvojezično šolo ustanovili že l. 1984, ki pa uradno ni bila priznana, zato se mnogi vanjo niso vključevali. Danes je dvojezično šolsko središče, ki vključuje vrtec, osnovno in nižjo srednjo • šolo. Obiskuje ga okoli 200 učencev in je najpomembnejša ustanova za Slovence v kraju. Uradno je bila šola priznana leta 2001s sprejetjem zaščitnega zakona za Slovence. Šele to dejanje italjanske oblasti je • pomenilo, da Italija prizna zgodovinsko navzočnost slovenske manjšine • na tem ozemlju. V času fašizma so namreč v kraju (na severnem robu naselja) postavili veliko učiteljišče, v katerem so poučevali samo učitelji z juga Italije,da bi tudi skozi šolski sistem poitaljanili prebivalstvo. Kljub • vsemu jim to ni uspelo. Na južnem delu Špetra, tik ob Nadiži, je zaselek Škurin (San Quirino), kjer stoji cerkev sv. Kvirina. Beneški Slovenci pod Benečani Položaj Beneških Slovencev je bil najboljši v času Beneške republike. Leta 1420 je prenehala posvetna oblast oglejskega patriarhata in Furlanija ter obrobno hribovje na severu z izključno slovenskim prebivalstvom sta prišla pod oblast Beneške republike. Beneška Slovenija je postala nekakšna »vojna krajina« in tudi razmejitveno ozemlje med germanskim in romanskim svetom. Slovenci so bili tako že leta 1492 pohvaljeni, „da zvesto čuvajo tamkajšnje gorske prehode in jih dobro stražijo pred „barbarski- Širimo obzorja Slika 6: Cerkev sv. Kvirina v Škurinu. Cerkev sv. Kvirina je za Beneške Slovence zgodovinsko O pomembna. V času Beneške republike so se tu sestajali prebivalci Nadiških dolin, ki so »na 4 sosednjijah« uresničevali lokalno samoupravo. Habsburžani so jim to samoupravo ukinili, v spomin na tradicijo pa se še danes tu enkrat letno zberejo prebivalci iz vzhodnega dela Benečije s prapori. Cerkev je zanimiva tudi zato, ker jo je leta 1493 postavil stavbenik Petrič iz Škofje Loke, o čemer govori napis v gotici na kamniti plošči na vogalu cerkve. mi" narodi". Beneški senat je Slovencem zagrozil, da „ne smejo nikogar pustiti čez te prehode, zlasti v času kuge zavrniti vsakega, naj ima zdravniško spričevalo ali ne, ki bo prihajal iz Koroške, Kranjske, iz Štajerske, Dunaja, Avstrije sploh, iz Ogrske in Poljske". Slovenci so to službo vestno opravljali, za vso dolgo mejno črto pa so potrebovali le 200 mož, ki so na stražo prihajali vsak dan. Beneška Slovenija tako ni bila dolžna Beneški republiki dajati vojakov in niti ne davkov ali kakih drugih dajatev. Slovenci so imeli sami v rokah sodno in upravno oblast. Poleg tega so bili tudi oproščeni carine, cestnine za živali, kot tudi davščin. Ko je po propadu Beneške republike to ozemlje prišlo pod Avstrijo, so to službo in privilegije izgubili, zato so Beneški Slovenci leta 1866 ob nastanku Kraljevine Italije glasovali zanjo v upanju, da se jim bo njihov avtonomni status povrnil, kar pa se seveda ni zgodilo, še več, italijanska država je že tedaj začela z ukrepi italijanizacije Slovencev, v času fašizma pa je ta politika postala neznosna. Ta politika se je nadaljevala tudi v času po drugi svetovni vojni. Čedad (Cividale del Friuli, furlansko Cividat), je mestece ob Nadiži, ki leži le 17 km od meje s Slovenijo na robu Furlanske nižine. Ima okoli 12.000 Širimo obzorja Slika 7: Kamen, ki je simbol avtonomije Beneških Slovencev. Na njem je napis: »Tle se vsako leto ponavljajo sosiednje, s katerimi so se Beneški Slovenci avtonomno upravljali skozi 1000 let«. Beneški Slovenci so leta 1975 na Kamenici postavili simbolno »banko«, kamen ob katerem so nekoč uresničevali svojo avtonomijo, ter se ob njem v sedemdesetih in osemdesetih letih vsako leto množično zbirali. To je zelo motilo italijanske nacionaliste, ki so srečanja ovirali in tudi poškodovali napis na kamnu. Tudi takšni dogodki so položaj Beneških Slovencev močno obremenili, a so kljub temu ohranili svoj jezik in kulturo predvsem po zaslugi rojakov, ki so z znanjem, ljubeznijo do svojega rodu in s pogumom večinskemu narodu vedno znova dokazali svoj prav. prebivalcev, od tega je 30 odstotkov Slovencev. Mesto nikoli ni bilo del slovenske Benečije, ker so prodor Slovencev v nižino ustavljali Langobardi Prvotno keltsko naselje je nastalo ob Nadiži. V času rimskega imperija je leta 50 pr. n. št. Julij Cezar dal ustanoviti mesto Forum Julii kot utrdbo na poti od morja proti severu. Tedaj je nastalo tudi ime celotne pokrajine (Friuli) in tudi Julijskih Alp. Po padcu rimskega imperija je Čedad najprej pripadal bizantinskemu cesarstvu, po prihodu Langobardov v te kraje pa je leta 568 Čedad postal središče furlanskega vojvodstva vse do konca 8. stoletja, ko so tod zavladali Franki. Tako je Furlanija prišla pod oblast Svetega rimskega cesarstva in oglejskih patriarhov, kar je trajalo vse do prihoda Benečanov l. 1421. Langobardi so zadrževali prodor slovanskih ljudstev v nižino in ob langobardskem obrambnem pasu se je ustalila romansko-slovenska jezikovna meja, ki je ostala vse do danes. O spopadih med Langobardi in Slovani piše v 8. stol. langobardski kronist Pavel Diakon, ki s tem prvi zapisal zgodovinsko navzočnost slovenskih prednikov na tem prostoru. Širimo obzorja Čeprav langobardski, je Čedad danes tudi središče Beneških Slovencev, ki imajo tukaj več slovenskih organizacij: časopis Novi Matajur, Svet slovenskih organizacij, Slovenci po svetu in druge. Slika 8: Čedad največkrat slikajo s slikovitim Hudičevim mostom, ki se pne nad konglomeratnimi koriti Nadiže. Zaradi slavne langobardske zgodovine je mesto od leta 2011 tudi na seznamu dediščine Unesca. Naše pozornosti so vredni predvsem Stolnični trg (Piazza del Duomo); Pretorska palača (Palazzo dei Proveditori Veneti), Katedrala Santa Maria Assunta, Museo Cristiano, Mestna hiša, kip Julija Cezarja, Keltski hipogej, Trg Pavla Diakona. Skozi mesto se sprehodimo do ulice Ivana Trinka, kjer ob domu Kulturnega društva Ivan Trinko stoji tudi kip, posvečen temu možu, rojenemu v vasi Tarčmun pod Matajurjem Bil je duhovnik, filozof, vsestranski umetnik, ob tem pa v Italiji velika moralna avtoriteta v boju Beneških Slovencev za obstoj. V vznožju Beneške Slovenije ob robu Furlanske nižine ležijo še mesteca Fojda (Faedis), Ahten (Attimis), Neme (Nimis), Čenta (Tarcento), kjer je bil delež Slovencev med prebivalci vseskozi manjši. Slovenci so se tukaj veliko hitreje prilagodili večini, ki je bila furlanska ali italijanska. Zaščitni zakon o manjšini danes velja le za mesti Ahten in Fojda. Terska Beneška Slovenija Doline, ki jih ustvarjajo reka Ter in njeni pritoki Karnahta, Reka, Malina in Mališčak, se imenujejo s skupnim imenom Terske doline in so najzaho-dnejši del Beneške Slovenije. ■{133] Širimo obzorja o cu 00 cu Karta 2: močje doline reke Ter s središčem v Bardu (Brdo). Vir: http://www.parks.it/parco.prealpi. giulie/map.php Nadiške doline in Terske doline predstavljajo prehoden svet iz ravnic Furlanske nižine v predalpski in celo alpski svet. Relief je pretežno nagnjen proti jugu, površje pa je močno razrezano s številnimi grapami in dolinami. Gre za tipičen rečni relief, ki pa je bil tudi ledeniško preoblikovan z morenskimi nanosi. Proti severu je Terska dolina zaprta z dvema gorskima masivoma - prva, nižja stopnja teče od Brieškega Jalovca (Montemagiore) do Velikega Karmana (M. Chiampon), reka Ter pa je skozi ta masiv utrla svojo ozko sotesko. Še bolj severno je višji masiv Muzcev, visok okrog 1800 m in ostro nazobčan. Izpod teh grebenov pritekajo vode Tera. Vsa pobočja Muzcev so del nariva od severa, na stiku Evrazijske in Jadranske plošče. Pobočja skladov se spuščajo proti severu, južna, neskladna pobočja pa so prepadna. Gorski nizi na severu so geološko iz apnencev, peščenjakov, breče in konglomeratov, nižji svet hribovij in gričevij proti jugu pa je pretežno iz eocenskega, neodpornega fliša, zato je relief tudi tako močno erodiran. Ta flišni pokrov pa ni homogen, saj je svet vzhodno od Čente planota Barnadija, ki je iz apnenca, zato je ta svet kraški. Pri vasi Zavarh so kraške jame Vigant, Dovica in Nova zavarška jama, ki po obsegu sodi med največje jame v Italiji. Ta kras se je oblikoval v ledeni dobi, ko je planoto prekrival ledenik, voda od taljenja ledu pa je pronicala v apnenčasto podlago. Širimo obzorja Podnebje v Terski dolini je tipično submediteransko, s povprečno januarsko temperaturo +2 0C, v juliju pa +20 0C. Padavin je okoli 1300 mm (velja za kraj Bardo), največ v juniju in najmanj v februarju. Veliko več padavin pa pade na Muzcih, ki so izrazita orografska pregrada za vlažen zrak z juga. Tu so izmerili tudi že več kot 6000 mm padavin. Slika 9: Pogled z Zavarha proti Bardu in soteski Tera v grebenu, ki teče od Breginja do V. Karmana. Tersko dolino na severu zapira greben Muzcev. Rečno omrežje je dokaj razvejano, večina voda pa izvira izpod Muzcev, kjer se vode zbirajo v vznožju, poniknejo v produ in meliščih, na dan pa privrejo šele pred grebenom Brieški Jalovec - V. Karman. Reka Ter dobi v ravninskem delu močne pritoke Karnahta, Malina, Breg, Bistrica, Torjan-ska Bistrica, na Doberdobskem krasu pa se Teru na poti do Soče pridruži še Nadiža. Cesta iz Terske doline v Soško dolino se pod Muzci vzpne na prelaz Tam (861 m) na meji, ki je razvodje med vodami Tera in pritoki Soče - Beli potok in Učja. Večji del območja Terskih dolin in Rezije je od leta 1996 Naravni park Julijskih Predalp (Prealpi Giulie), obsega pa okrog 100 km2. Zaradi velike namočenosti in relativno majhnih temperaturnih razlik, ki so odraz sub-mediteranskega tipa podnebja, je rastlinstvo bogato in raznoliko, sicer pa ozemlje pokrivajo obsežni gozdovi bukve in iglavcev. Varstvena zakonodaja v parku je podobna tisti v TNP, sedež parka pa je v Ravanci. -0- Širimo obzorja Slika 10: Vasica Podbardo pod grebenom Velikega Karmana, za njim pa je že dolina Tilmenta o cu Beneška Slovenija je svet, ki je naravno razmejen z gorskimi masivi na severu in z odprtostjo proti jugu. Zato je tukaj nastala naravna meja med Beneško republiko in Habsburško monarhijo, to pa je pomenilo tudi fizič- * no ločitev Beneških Slovencev od pretežnega dela slovenskega naroda, ki je živel v Habsburški monarhiji. Meja sicer ni bila neprodušno zaprta, kar kažejo tudi sorodnosti v kulturi in jeziku z Breginjem, seveda pa je bil pretežni del gospodarstva Beneških Slovencev navezan na jug, v Furlansko • nižino. Vzrok za to je bila tudi slaba prometna povezanost med vasmi v strmih pobočjih, ki jih ločujejo globoke doline. Ta svet je tudi reliefno manj primeren za kmetijsko rabo, zato je bilo življenje beneških kmetičev trdo. • Jezik terskih Slovencev je vzor najbolj zahodnega slovenstva, je kot živ muzej slovenskega jezika, saj ohranja slovenske izraze, ki so drugod že izginili. Študijo o tem je napisal tržaški profesor Pavle Merku, letošnji Prešernov nagrajenec. Meni, da so bile tukajšnje strmine prehude za osvajalce, zato so ljudi pustili govoriti njihov jezik, to pa so oblasti tudi izrabile kot dokaz, da skrbijo za narodnostne pravice manjšine. Zavest o * pripadnosti manjšini in njenih pravicah se je močno utrdila po zaščitnem zakonu o manjšinah iz leta 2001, ki je prej zatajevano Tersko dolino uvrstil v območje manjšinske jezikovne zaščite. V letu 2012 so prebivalci Terske doline prvič lahko vpisali otroke k pouku slovenščine, in to jim prinaša novo upanje. Širimo obzorja Slika 11: Etnografski muzej v Bardu so postavili v nekdanji vaški mlekarni. Terskim Slovencem je šele zakon iz leta 2001 priznal status slovenske manjšine, pred tem pa so bili izpostavljeni različnim procesom (in pritiskom), ki so vodili k izginjanju s tega prostora in občutku, da so od vseh pozabljeni. V približno 30 vaseh in zaselkih, ki so posejani po sončnih terasah nad dolinami, prebiva okoli 3000 ljudi slovenskega rodu. Živijo deloma od svoje zemlje in gozda, deloma pa od služb v bližnjih furlanskih mestih. — 2 O Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je Henrik Tuma raziskoval pokrajino okrog Tera in izdelal zemljevid s slovenskimi in furlanskimi imeni krajev. Leta 1933 je v Planinskem vestniku zapisal, da je bilo prebivalstvo Beneške Slovenije do prve svetovne vojne čisto slovensko. Leta 1901 je občina Bardo štela 484 družin, od teh je bilo 469 slovenskih. V drugi polovici 19. in v 20. stoletja se je prebivalstvo Terske doline močno izseljevalo, kar je občutno poseglo v demografske, gospodarske in socialne razmere v dolini. Gospodarstvo je nazadovalo, kmetijska dejavnost se je opuščala, mladi so odhajali, mnogi med njimi v belgijske in francoske rudnike. Prva svetovna vojna je prinesla v te kraje tragične razmere, ko so se Beneški Slovenci bojevali na strani Italije proti Slovencem v avstrijski vojski. Po 1. svetovni vojni se je stanje še poslabšalo, najprej zato, ker je Italija svoje meje pomaknila še onstran Soče na rapalsko mejo. Največje -0- Širimo obzorja ^ Slika 12: Orodja in predmeti v etnografskem muzeju povedo, da so Terski Slovenci pripadali slovenski S kulturi. ¡u> nazadovanje pa se je za Beneške Slovence začelo s prihodom fašizma, ki si je prizadeval za popolno asimilacijo Slovencev. Vzel jim je osnovne narodnostne pravice, uporabo slovenskega jezika in pravico do šolanja v maternem jeziku. Sicer so tukaj že veliko let pred fašizmom govorili: ,Que-sti slavi bisogna eliminarli' (Te Slovane je treba iztrebiti). Slovenski jezik so hoteli povsem izkoreniniti z uvajanjem otrok v vrtce, kjer se je govorilo izključno italijansko, slovenščino so prepovedali tudi v Cerkvi. Bevkov Kaplan Martin Čedermac je simbol boja Slovencev v Benečiji za maternI jezik. Tudi čas po drugi svetovni vojni Slovencem v Benečiji ni bil naklonjen. Reka Idrija je spet ločevala dva svetova, italijanske oblasti pa so domače ljudi prepričevale, da je onstran mejne Idrije vse do Vladivostoka en sam komunizem. Ideološki pritisk oblasti na slovensko prebivalstvo v Italiji je bil hud, meja pa je postala strogo varovana in prehod na slovensko stran so administrativno močno ovirali. Danes je zgodovinsko potrjeno, da je v Benečiji po vojni močno delovala tajna organizacija GLADIO, njen cilj pa naj bi bil boj proti komunistični grožnji. Ker do spopadov času hladne vojne ni prišlo, je organizacija Gladio v obmejnem pasu delovala predvsem tako, da je s propagando ljudi odvračala od stikov s Slovenijo. To je bilo čutiti vse do osamosvojitve Slovenije. Širimo obzorja V zadnjem času je bil za življenje v Benečiji usoden potres leta 1976, ki je imel središče v neposredni bližini, v Huminu. Stare kamnite hiše so se sesule in mnogi domačini so dokončno odšli. Z obnovo so prišli novi lastniki, ki ne izhajajo od tod, hiše pa so kupili za počitnikovanje. Mnoge hiše v 30 vaseh Terskih dolin so opustele. Prof. Viljem Černo, današnji skrbnik slovenstva v Terskih dolinah, mi je nedavno rekel, kako bi bilo lepo, če bi te opustele hiše kupili Slovenci iz Slovenije, saj bi s tem domačini v Terski dolini dobili slovenske sosede. Lepo, a se žal ne zgodi! V zadnjih letih Tersko dolino, predvsem njeno središče Bardo vse bolj odkrivajo tudi izletniki iz Slovenije. Domačini so po potresu l. 1976 zbirali predmete, ki pričajo o nekdanjem življenju v teh dolinah, in ustanovili etnografski muzej. V potresu porušeno cerkev so postavili na novo, ne le zaradi vere, ampak tudi zaradi trmaste zvestobe domači govorici, o čemer priča zapis v ter-ščini ob križevem potu. Za slovenski utrip življenja v Terski dolini skrbita predvsem profesor Viljem Černo, domačin iz Barda, in župnik Renzo Calligaro, sicer Furlan, ki pa že 40 let živi tukaj in podpira ohranitev slovenskega jezikovnega in kulturnega izročila. Da smo v kraju, kjer pretežno govorijo »po naše«, nam kažejo tudi imena ulic - Zakostanj, Tam na meji, Za vasjo ... Viri in literatura 1. Viljem Čern, 2006,Terska dolina v besedi, sliki in pesmi, Mohorjeva družba. v 2. Andrej Bandelj in Primož Pipan, 2014,Videmsko -LGD. ] 3. NAZ, 1998,Mračna leta Benečije, Cankarjeva založba. — 4. Simon Rutar, 1899, Beneška Slovenija, Matica Slovenska; http:// • sl.wikisource.org/wiki/Bene%C5%A1ka_Slovenija/Zemljepisni_del. q 5. Željko Kozinc, 2002,Lep dan kliče 2, Modrijan. 4 6. Slovenska manjšina v Italiji: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_ manj%C5%A1ina_vJtaliji. ■{139; Širimo obzorja UČITELJSKA STROKOVNA EKSKURZIJA Igor Lipovšek Priloga: žepna zloženka Zavod RS za šolstvo GEOGRAFSKA EKSKURZIJA V BALTSKE DEŽELE - delovni list Julij 2014 ^ Primerjave o Država/pr. Estonija Latvija Litva Slovenija Gl. mesto, lega, preb., n. m. v. Talin; 59° S 24° V 430.000, 44 m Riga; 56° S 24° V 700.000, 2 m Vilna; 54° S 24° V 540.000, 162 m Ljubljana; 46° S 15° V 300.000, 298 m Površina 45.200 km2 64.589 km2 65,300 km2 20.273 km2 Preb., % mestnega 1,300.000; 70 % 2,000.000; 68% 3,000.000; 67% 2,000.000; 52 % Gostota poselitve 29 preb./km2 34 preb./km2 50 preb./km2 98 preb./km2 Narodna pripadnost 70 % Estoncev, 25 % Rusov 62 % Latvijcev, 27 % Rusov 84 % Litovcev, 6 % Poljakov, 5 % Rusov 83 % Slovencev, 2 % Srbov, 2 % Hrvatov BDP/preb. 20.179 $ 16.138 $ 16.600 $ 23.702 $ -0- Širimo obzorja Jeziki 1 lits = 0,3 € Uralski (ugro-fins-ki) jezik Baltski jezik Baltski jezik Južnoslovanski jezik 10 lits = 3 € (hea) paev (laba) diena geros dienos (Dober) dan 100 lits = 29 € Terviseks! Prieka! j sveikatg! Na zdravje! 1 € = 3 lits palun ludzu Prašom prosim 10 € = 35 lits aitah paldies ačiu hvala 100 € = 345 lits Vabandust Atvainojiet atsiprašau oprostite Morje Koper 10 °C / 28 °C Sloveenia Slovenija Slovenija Slovenija Morje Talin 1 °C / 19 °C Leedu Lietuva Lietuva Litva Morje Riga 0 °C / 21 °C Lati Latvija Latvija Latvija Morje Klaipeda 2 °C / 21 °C Eesti Igaunija Estija Estonija Talin21.6.04:03(36°)22:43(324°) hunt vilks vilkas volk LJ 21.6. 5:11(54°) 20:57(306°) auto auto automobilis avto LJ 10.7. 05:21(56°)20:53(304°) kus kur kur kje Talin10.7.04:21(40°)22:31(320°) (kui palju) see maksab cik (tas maksa) kiek (tai kainuoja) koliko (stane) Riga10.7.04:44(44°)22:13(316°) kunagi kadreiz kada nors kdaj Vilna10.7.04:55(47°)21:52(312°) geograafia opetaja geografijas skolotajs geografija moky-tojas učitelj geografije ca (D O ca f HB' co< l — • 2 a 4 -(mj)- Širimo obzorja Podnebje o cu 00 cu Klimogrami so povzeti po http://www.klimadiagramme.de/Europa/ljubljana.html, hidrogrami po http://www.bafg.de/GRDC/EN/Home/homepage_ node.html in http://www.arso.gov.si/vode/. -(142)- Širimo obzorja Vode Plimovanje morja v Riškem zalivu 25 cm Valovi običajno dosežejo 4 m, ob nevihtah 8, rekordni 14 m. Reka Daugava (Zahodna Dvina), ki se izliva v Riški zaliv, je dolga 1000 km, njeno porečje obsega 90.000 km2, povprečni pretok 670 m3/s. Reka Narva je dolga 77 km (priteče iz Čudskega jezera), njeno porečje obsega 50.000 km2, povprečni pretok 400 m3/s. Reka Sava je dolga 990 km, njeno porečje obsega 100.000 km2, povprečni pretok 1560 m3/s. Slanost Jadrana je 3,8-3,9 %. Slanost Baltika je 0-0,7 % v zalivih z rečnim dotokom, s povprečju 0,8 %, v globinah 1,5-2,0 %. ca CD O ca CD < Š O — 2 a Širimo obzorja Zgodovina Estonija Latvija Litva Gosteje naseljena po ledeni dobi. Naselbina Pulli na bregu reke Parnu. Naselitev po ledeni dobi 6500 let pr. n. š. - kundska kultura -srednja kamena doba. Ostanki tudi iz bakrene in železne dobe ter prehod od lova na kmetovanje. V obdobje okoli 3000 let pr. n. š. segajo najdeni ostanki protobaltskih ljudstev Protoindoevropejce zaznajo pred pet tisoč leti. Na prehodu v naše štetje rast prebivalstva, kasneje tudi vpliv Rima in prve omembe v zapisih. Tacit (98 n. š.) piše o estonskih plemenih. Estonske Vikinge omenjajo skandinavske sage in tudi švedsko mesto Sigtuna naj bi leta 1187 oplenili Estonci. Uporabljali so bojne ladje piratike in trgovske ladje liburne. Plemena trgujejo z jantarjem tako z Rimom kot z Bizancem. Prva omemba Litve v nemškem rokopisu iz 11. stoletja. Dolgo časa ohranjajo pogansko tradicijo z najvišjim bogom Tharap-itom. V 11. stoletju jih pokristjanjujejo misijonarji in nemški križarji. Baltska plemena na ozemlju Litve združuje Mindaugas, ki ga kronajo za kralja 6. julija 1253. Danci v 12. stoletju pokorijo Estonce. Reval (Talin) postane prestolnica Danske Estonije in v 13. stoletju vstopi v Hanso. V srednjem veku del križarske države Terre Mariane; imenovane tudi Livonija. Albert Riški leta 1214 zgradi grad Turaida blizu Sigulde. Leta 1282 Riga vstopi v Hanso. V 14. stoletju postane ena največjih evropskih držav, segajoča od Baltika do Črnega morja; imela je večverski značaj in uporabljala slovanski rute-nijski jezik in latinščino. V 14. stoletju Danci prodajo vojvodino Estonijo tevtonskemu redu. V bitki pri reki Vorskli leta 1399 jih premagajo Mongoli. Zahvaljujoč dobri povezavi s Poljaki leta 1410 v bitki v Grunwaldu premagajo tevton-ske viteze. Do konca srednjega veka ozemlje in ljudstva prehajajo iz rok v roke različnih vladavin. Po livonijski (državljanski) vojni sever pokorijo Švedi - verska, gospodarska, politična in socialna reformacija (»zlati stari švedski časi«), jug pripade poljsko-litovski kraljevini. Večina ozemlja pripade kraljevini Poljske in Litve. Po poljsko-švedski vojni v 17. stoletju Riga postane središče švedske Livonije in največje švedsko mesto. Severni del se poluterani, južni pod vplivom poljskih jezuitov ostane katoliški. Ob koncu 16. stoletja s Poljsko sklene državno zvezo. Na začetku 18. stoletja s sporazumom v Nystadu Estonija pripade Rusiji, vendar zgornji razred ohrani baltsko-germanski značaj. V veliki severni vojni umre 40 odstotkov prebivalstva, Rusija si leta 1710 vzame švedska ozemlja, od leta 1795 pa je vsa Latvija pod ruskim carjem, a ohrani del pravic z deželnim parlamentom in uradno nemščino. Peter Veliki je oboževal Rigo, njegova druga žena Marta (Katarina I.) je edina Latvijka, ki je nosila cesarsko krono. Poljski kralj in veliki litovski vojvoda je bil voljen. Čas imenujejo »zlati svobodni čas«. Državo načne vojna s Švedi, razkosajo pa jo Rusija, Prusija in Avstrija v letih 1772-1795. Širimo obzorja Sredi 19. stoletja narodni preporod kot odpor rusifikaciji. V začetku 19. stoletja osvoboditev kmetov, nato krepitev domače buržoazije in politične težnje Ml-adolatvijcev, ki so se spogledovali s slovanofili. Po nacionalni vstaji (1863), ki so jo zanetili Poljaki, se okrepi rusifikacija. Riga postane največje rusko pristanišče. Dva neuspela upora Litovcev leta 1831 in 1863 v carski Rusiji. Jezika se učijo na skrivaj. Rusi v strahu pred Nemci utrjujejo mejo; tudi z ogromno trdnjavo leta 1882 v Kaunasu. Veliko Litovcev se izseli. Konec prve svetovne vojne sproži narodnoosvobodilno vojno proti Rusom in Nemcem. Po Tartujskem mirovnem sporazumu februarja 1920 postane neodvisna in mednarodno priznana parlamentarno-demokratična država. Gospodarska kriza jo oslabi. Brest-litovski dogovor ob koncu prve vojne ustvari politični vakuum. Latvijski ljudski svet razglasi novembra 1918 neodvisnost in postavi Karlisa Ulmanisa za predsednika vlade. Rdeča armada okupira del Latvije, drugega nemški prostovoljci. Estonci in Latvijci premagajo nemške sile, Latvijci in Poljaki pa kasneje še Rdečo armado. 1. maja 1920 izvolijo ustanovno svobodno skupščino. 16. februarja 1918 razglasijo neodvisno Litvo. Poljaki so si vzeli Vilno; Kaunas za 19 let postane prestolnica Litve. S klaipedsko vstajo leta 1922 Litva pridobi, sklicujoč se tudi na Melemski sporazum iz leta 1422, nujno pristanišče. Mednarodne sile potrdijo enostranski akt. 22. marca 1939 ga mora po Hitlerjevem ultimatu Litva predati Nemčiji. V drugi svetovni vojni postane žrtev dogovora Molotov-Ribbentrop in izgubi 25 odstotkov svojega prebivalstva. Leta 1934 Ulmanis izvede državni udar. Leta 1939 jo začne nadzirati in leta 1940 zasede Sovjetska zveza, leta 1941 Nemčija. Sovjetska zveza z zavzetjem vzhodne Poljske »vrne« Vilno Litvi, a jo naslednje leto okupira. Po drugi svetovni vojni sovjetizacija dežele. Formalna neodvisnost 20. avgusta 1991. Leta 1994 jo zapusti zadnji ruski vojak. Leta 2004 vključitev v EU in NATO. Od leta 2011 ima evro. Po drugi svetovni vojni v vseh baltskih državah »kulake« in »nacionaliste« deportirajo v gulage. Ljudska fronta Latvije osvoji marca 1990 v vrhovnem sovjetu 2/3 sedežev in maja razglasi neodvisnost. Sovjetska zveza odgovori z vojaško zasedbo nekaterih ključnih točk. 73 odstotkov državljanov se odloči za samostojnost. Ker mnogi Nelatvijci ne sprejmejo državljanstva, jih je še danes 14 odstotkov (skoraj 300.000) »nedržavljanov«. Leta 2004 vključitev v EU in NATO. Od leta 2011 ima evro. Gorbačov »dovoli« politična gibanja in S^judis prepričljivo zmaga. V vrhovnem sovjetu Litve 11. marca 1990 razglasijo neodvisnost. SZ ukrepa z vojaško, medijsko in gospodarsko blokado. 13. januarja v bojih umre skoraj 20 ljudi, skoraj tisoč jih je ranjenih. Naslednji mesec Litvo prizna Islandija, jeseni Rusija, ki umakne svojo vojsko leta 1993. Leta 2004 vključitev v EU in NATO; leta 2007 dobi schengenske meje. ca (D O ca f HB' co< l — • 2 a 4 -0- Širimo obzorja Naloge za terensko delo Pot, kot je naša, je težko do minute načrtovati vnaprej in je skoraj nemogoče predvideti, kje bomo opravljali terenske meritve in raziskave in kako. Zato bomo predvsem opazovali, komentirali in se držali načel: 1. Za vsak pojav, stvar, dogodek, dejavnost ipd., ki ga vidimo, bomo pos* kusili odgovoriti na temeljna geografska vprašanja: KAJ, KJE, ZAKAJ in KAKO (je bilo nekoč, bo v prihodnosti, deluje, poteka proces, bi izrabili ' (za poselitev, kmetijstvo, energetiko; za didaktično ponazorilo; za proda- jo itn.); odpravili, popravili, nadomestili, preprečili, zaustavili, se izraža v pokrajinski podobi, bi potekal v Sloveniji oz. drugačni pokrajini itn.). Vsak ZAKAJ bomo razširili na: zakaj je tu cesta in zakaj tam mesto, zakaj tu pašnik in zakaj tam njiva, zakaj tu jezero in tam reka ipd. 2. Vsako pokrajino bomo analizirali po Hettnerjevi metodologiji (pristopu): I NARAVNOGEOGRAFSKE LASTNOSTI (relief, voda, podnebje, prst, rast- • linstvo, živalstvo), DRUŽBENOGEOGRAFSKE LASTNOSTI (prebivalstvo: socialno-etnična podoba, dejavnostna podoba itn.; naselja, gospodarstvo: kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, ribištvo, energetika, obrt, indus-l trija, trgovina, promet, turizem, kvartarne dejavnosti; in iskali poveza- ve ter medsebojne vplive (kako bližina vode vpliva na poselitev, kako naselje vpliva na degradacijo okolja (prsti, vode), kako relief vpliva na l rastlinstvo, kako živalstvo na turizem ipd. Kombinacij je seveda (skoraj) neskončno, pomembno pa je izluščiti dominantne, ki nam o pokrajini sporočajo največ; z njimi največkrat tudi predstavljamo posamezno pokrajino, čeprav zapademo ob tem lahko tudi v stereotipe. ^ 3. Poskusili bomo iz videza (vonja, zvoka, otipa, okusa; lahko tudi dožive- O tja) interpretirati pokrajino v čim bolj objektivni luči in razložiti geograf- ^ ske pojave in procese brez uporabe zahtevnih raziskovalnih metod. cu > c_ ot o cu 1. DAN: ponedeljek, 7. 7. 2014: LJUBLJANA ^ - MARIBOR - DUNAJ - - VILNA - - KLAIPEDA V Ljubljani je te dni dan dolg 15 ur in pol, v Vilni 17 ur. Se vam zdi to logično in zakaj? Kako bo pozimi? Kje je obdobje mraka (prehoda iz dneva v noč) daljše: v Ljubljani ali v Vilni? Na geografski širini katerega britanskega mesta je Vilna; in na geografskim dolžini katerega romunskega mesta? Glede na poldnevniško oddaljenost ugotovite, koliko ur razlike je med Ljubljano in Vilno. Odgovor: Poldnevniška razlika LJ -VI je..............stopinj, to je ur. Kako sta se z letala razlikovala pogleda na dunajsko pokrajino in na vilensko pokrajino? Primerjajte lego gradu Trakai in slovenskih gradov. Kateri so bili lokacijski dejavniki za postavitev gradu? V čem se je spremenila pokrajina na poti od Vilne (notranjost) do Klai-pede (ob morju)? 2. DAN: torek, 8. 7. 2014: KLAIPEDA ^ - NARODNI PARK KURSKA KOSA - SIGULDA Primerjajte točnost 10-dnevne vremenske napovedi, ki je označena v naslovu s simboli o^^ — ^. Primerjajte cene (bencina, izdelkov v izložbah) s cenami v Sloveniji. Ugotovite lokacijske dejavnike za Klaipedo. Razložite nastanek Kurske kose. Primerjajte Baltik z Jadranom. Ali se pokrajinska podoba Litve razlikuje od podobe Latvije in kako? »h. a Širimo obzorja 3. DAN: sreda, 9. 7. 2014: SILGULDA - - NARODNI PARK GAUJA - TARTU - Katere so kamnine v narodnem parku Gauja? Katera slovenska pokrajina je najbolj podobna latvijski in zakaj? Opišite ali skicirajte (fotografirajte) obliko podeželskih naselij in domov in stavb ob cesti. Ali se poljska razdelitev razlikuje od Katere makro- in mikroreliefne ob-poljske razdelitve v Sloveniji in kako? like opažate ob poti? Kateri in kakšen gozd je ob naši poti? 4. DAN: četrtek, 10. 7. 2014: TARTU - - NARODNI PARK LAHEEMA - TALIN o Ali se litovska obala razlikuje od estonske in kako? Katere so najpomembnejše geograf- Kakšen je mestni tloris Talina? ske zanimivosti narodnega parka Laheema? Katere arhitekturne elemente iz sov- Kakšna je po vaše opazovana pokra- Kateri tuji jeziki prevladujejo na jetskega časa opazite v Talinu? jina pozimi? talinskih ulicah? 5. DAN: petek, 11. 7. 2014: TALIN o - OTOK SAAREMAA - PARNU o Katere predstavitve ali stavbe so v skansnu na vas naredile najmočnejši vtis? Kakšen je videz, vonj, slanost in temperatura Baltika, če ga primerjate z Jadranom? Kako zgleda tipično tradicionalno ribiško naselje? Ugotavljajte, kateri je glavni gradbeni material za enodružinske stanovanjske hiše v Estoniji? V čem se razlikujeta obmorski turistični kraj v Estoniji od slovenskega? Katere tipe reliefa smo doslej spoznali na poti? 6. DAN: sobota, 12. 7. 2014: PARNU o - RIGA - JURMALA - RIGA o Koliko je bila doslej najnižja/najvišja S katerimi geografskimi elementi bi izmerjena nočna in koliko dnevna temperatura? lahko podkrepili oznako, da je Riga najpomembnejše mesto baltskih držav? Kako se razlikujeta letoviški kraj v Latviji in v Estoniji? — 2 O Izberite tri arhitekturne zanimivosti Rige in jih postavite v časovno primerjavo z zanimivostmi Ljubljane ali Maribora ali ... Opišite prometni pomen reke Daugave. Premislek: Katere meritve, opazovanja in eksperimente bi še morali napraviti ob poti, da bi dobili celovitejši vpogled v geografske značilnosti? Katere opravljene bi lahko opustili in zakaj? -(147)- Širimo obzorja 7. DAN: nedelja, 13. 7. 2014: RIGA o - NP KEMERI - RUNDALE - SIAULIAI - VILNA - Kako smo na naši sedemdnevni poti lahko s pogledom skozi avtobusna okna ugotovili geografsko zakonitost, da je rastlinstvo odvisno od (količine) padavin, reliefa (nagnjenosti, kamnin, nadmorske višine), vode in prsti? Ali gre predvsem za vpliv človeka? Od kod izviri mineralne vode v Prib-altiku? Kateri bi bil tipični spominek, ki bi ga prinesli prijateljem z Baltika? Kako se z oddaljenostjo od mestnih središč spreminja arhitektura hiš? Je opazen prepad med standardom središčnih mestnih in obrobnih podeželskih naselij? Kako se latvijski zdraviliški kraj razlikuje od slovenskega (npr. Rogaške Slatine ali Radencev)? Katere stvari, ki smo jih videli ali doživeli na potovanju, odstopajo od predstav v učbenikih, vodnikih in propagandnih sporočilih? 8. DAN: ponedeljek, 14. 7. 2014: VILNA o - DUNAJ o - MARIBOR o - LJUBLJANA o Katere so značilnosti litovskega romarskega kraja? Katere izkušnje in znanje z ekskurzije bom najprej uporabil pri pouku? Kateri stereotipi o Baltiku so se nam razblinili, kateri utrdili? Katere predstave ali informacije o Baltiku lahko sedaj zrelativiziramo? O CU 00 CU Katere religije smo spoznali na potovanju? Kako bi iz pokrajinske podobe ocenili gospodarsko razvitost in moč baltskih dežel? Kako se dejstvo, da imajo Slovenija, Estonija, Latvija in Litva različen BDP, kaže v pokrajinskih razločkih med državami? Aktualno NOVICE Igor Lipovšek, Nevenka Cigler Učiteljska študijska srečanja Zavod za šolstvo je uspel zagotoviti sredstva za izvedbo študijskih srečanj. Avgusta so se v Postojni in Slovenski Bistrici srečali gimnazijci. V okviru programa so izvedeli marskikaj o naravni in umetni invaziji rastlin (predavanje dr. Valentine Brečko Grubar), dobili so aktualne informacije, se pogovorili o ločevanju med splošnoizobraževalnostjo in geografsko posebnostjo pri srednješolski geografiji ter katero osnovnošolsko znanje naj bi bilo dota dijakov. Tema je bila tudi raba priročnikov za načrtovanje pouka. Gradivo je dostopno na http://www.zrss.si/default.asp?rub=9239. Za prihodnje srečanje so učitelji predlagali prevoz z ladjo po Ljubljanici in njegovo rabo v poučne namene. Strokovnošolci so imel srečanje 27. avgusta v Ljubljani. Zaradi majhnega odziva so v »družboslovno« srečanje povabljeni poleg učiteljev geografije tudi učitelji zgodovine, sociologije, družboslovja in drugih družboslovnih predmetov, ki so na marsikateri poklicni ali strokovni šoli zastopani samo z dvema urama tedensko. Program je bil raznolik. Pika Gramc je predstavila namen in potek srečanja ter osvežila zavedanje, da je pouk vse kaj drugega kot kopičenje dejstev in učenje na pamet. V nadaljevanju so jo s konkretnimi in praktičnimi primeri dopolnili Vesna Robnik, Branka Gabre-nja Mueller in Renato Flis. Aktualno Nato jih je Vojko Kunaver popeljal na zgodovinsko-geografski didaktični sprehod po Ljubljani, med katerim je orisal zgodovino Slovencev in razvoj ? Ljubljane od Emone do državne prestolnice, Igor Lipovšek pa je pripravil naloge za delo na terenu. oö £u Popoldne so si za uvod v pogovor o kulturnih razsežnostih sodobnega | sveta ogledali film Vadžda (Zeleno kolo). Po ogledu je bila zanimiva raz- f prava, ki so ji ton dajali filmska režiserka Maja Weis, tudi z odlomki iz svo- | jega najnovejšega filma Banditenkinder - slovenskemu narodu ukradeni - otroci, človekoljuba Tomo Križnar in Bojana Pivk s pretresljivimi posnetki genocida v Afriki, družina iz Sudana in Miha Gorenc, ki je predstavil, kako so se na šoli Šentjernej lotili pomoči za ljudi in ljudstva v Afriki. Gradivo, ki vsebuje šestnajst dokumentov, je dostopno na http://www.zrss.si/gradi-va/razlicni-pristopi-druzboslovja/. Osnovnošolci so se oktobra in novembra sestajali na sedemnajstih lokacijah po Sloveniji. Železni repertoar štiriurnega usposabljanja so bile teme individualizacija in diferenciacija, bralna pismenost in geografija, kaj povedo o znanju domače in mednarodne raziskave, delavnica o izbrani temi iz učnega načrta. Poleg tega so srečanje ponekod obogatili s prispevki učiteljev in tudi s stiskom roke pravkar upokojenim kolegom. Gradivo študijskih srečanj je tudi v spletnih učilnicah, v okviru katerih bo januarja in februarja, žal samo na daljavo, potekal drugi krog srečanj. Geografska olimpijada V Krakovu na Poljskem je sredi avgusta kot uvod v regionalno konferenco Mednarodne geografske zveze, potekala 11. geografska olimpijada. Slovenijo so zastopali Matjaž Malok z Gimnazije Murska Sobota, ki je osvojil bronasto medaljo, Nejc Povirk s Škofijske klasične gimnazije Ljubljana, Lenart Štaut z Gimnazije Celje Center in Aljoša Gradišek z gimnazije ŠC Velenje. Kot skupina so se odlikovali v izdelavi in zagovoru geografskega Aktualno plakata. Prejeli so priznanje za izjemno predstavitev sprememb pokrajine zaradi rudarjenja v Šaleški dolini. Tekmovalce sta spremljala Tanja Golob z velenjske gimnazije in Danijel Lilek, pedagoški svetovalec ZRSŠ in koordinator državnega tekmovanja. Olimpijade se je udeležilo 144 tekmovalcev iz 38 držav z vseh celin. V enotedenskem tekmovanju so bili štirje dnevi namenjeni terenskemu raziskovanju pokrajine med Krakovom in Karpati, v treh dneh pa so morali tekmovalci opraviti tri vrste nalog: test z nalogami iz splošne geografije, geografski kviz in poročilo o terenskem raziskovanju. Poleg tega so morali predstaviti svojo državo in s plakatom in njegovim javnim zagovorom orisati geografski primer ali problem svoje dežele. V spremljevalnem programu so si tekmovalci ogledali Pieninsko gorovje, mestotvorne dejavnosti stare poljske prestolnice Krakova, Auschwitz in rudnik soli Wieliczka. Prihodnje leto bo geografska olimpijada v Moskvi; države med Jadranom in Črnim morjem se dogovarjajo tudi za evropsko jugovzhodno olimpijado, ki bo junija 2015 v Beogradu. Tretjega novembra je dijake, ki so Slovenijo zastopali na mednarodnih o olimpijadah, v Ljubljani sprejela ministrica za izobraževanje, znanost in f šport Stanislava Setnikar Cankar. Poleg iskrenih čestitk tekmovalcem je V poudarila njihovo ambasadorsko vlogo v svetu. Zahvalila se je tudi njiho- ] vim mentorjem in učiteljem. — • Na sprejemu je bilo navzočih 52 dijakov in 16 njihovih mentorjev, ob q njih pa predstavniki organizatorjev tekmovanj: Zveza za tehnično kulturo 4 Slovenije, Zavod RS za šolstvo in Društvo matematikov, fizikov in astronomov. Aktualno Po svečanem nagovoru si je ministrica vzela čas tudi za pogovore s tekmovalci in mentorji. Tekmovalci so ji pripovedovali predvsem o svojih osebnih načrtih, mentorji in organizatorji pa so ji razložili izzive, ki jih prednje postavlja organiziranje tekmovanj, saj to sloni pretežno na njihovem brezplačnem in prostovoljnem delu; na šolski, območni in državni ravni še nekako gre, za mednarodno raven pa je vse težje najti denar za pokrivanje stroškov. 20. tekmovanje iz znanja geografije 2014/15 V šolskem letu 2014/15 bo na sporedu jubilejno, 20. tekmovanje iz znanja geografije. Poudarek bo - zaradi takšne usmerjenosti OZN - na kmetijstvu. Šolska tekmovanja bodo 10. februarja, območna 10. marca, državno 14. aprila 2015. Razpis tekmovanja je objavljen na spletni strani http://www.zrss.si/ pdf/250714142313_razpis14_15.pdf. Zavod RS za šolstvo pripravlja problemsko konferenco o šolskih tekmovanjih. Tekmovanja namreč postajajo vse dražja, ministrstvo pa namenja vse manj denarja zanje. Pedagoškim svetovalcem je na voljo v letnem načrtu vse manj ur za pripravo tekmovanj. Poleg tega se tekmovanje in tekmovalnost ne skladata povsem s pedagoškim poslanstvom ZRSŠ. O cu cu O maturi Matura s svojo dvojno vlogo - kot zaključek srednje šole in kot izbirno merilo za visokošolski vpis - vsako leto razvname tudi geografe, saj se veliko srednješolcev odloča za geografijo kot izbrani predmet. Skoraj soglasno je mnenje učiteljev geografije, da je tolikšen delež dijakov, ki izberejo geografijo, zasluga treh dejavnikov: predvidljivih nalog, ki dobro krmarijo med splošnostjo in geografsko strokovnostjo, dobrega šolskega pripravljanja na maturo in občutka dijakov, da bo rezultat tesno povezan s količino njihovega vloženega dela. Iz bogate razprave, ki je v spletni učilnici na naslovu https://skupnost.sio.si/mod/forum/discuss.php?d=67722 potekala maja 2014, povzemamo nekatera stališča. Eden od piscev je po občutku postavil štiri načela: »1. Matura je dijaški preskus, namenjen polnoletnim osebam. Maturitetni preskus opravljajo dijaki, ne učitelji. 2. Matura (in maturitetni rezultati) ni namenjena razvrščanju šol ali učiteljev. Raba za druge namene kot za visokošolski vpis in za zaključek srednje šole je strokovno neustrezna. 3. Novinarsko neznanje ali retorika lahko botruje stališču, da s(m)o 'učitelji najbolj odgovorni za uspeh dijakov pri maturi'. 4. Najboljše pripravljanje na maturo je še vedno reševanje starih maturi-tetnih pol.« Drugi pravi: »Do mature in cirkusa okrog nje pa imam še bolj kritično stališče, saj menim, da taka, kot je, naredi več škode kot koristi. Menim, da je predvsem sredstvo za utrjevanje prepričanja, da so dijaki v šoli zaradi pridobivanja ocen in ne zaradi znanja. Vse priznanje vsem, ki se trudite z maturo iz geografije z mislijo na to, kako jo narediti za sredstvo, ki naj motivira dijake k razmišljanju in pridobivanju 'kompetenc' in oblikovanju tega, čemur lahko rečemo geografski način razmišljanja. Vendar je -0- Aktualno v sistemu, v katerem štejejo le točke in instantno znanje ter papir, ki ga na koncu dobiš, manevrskega prostora za korenit preobrat v učenju in poučevanju preprosto premalo. Očitno smo zabredli pregloboko v 'kvan- • tificiranje' oziroma po domače v merjenje nemerljivega, da je točkovanje vsega, povsod in vedno edini vsezveličavni imperativ.« Tretji pravi: »Za šankom zvem, da je z našo geografijo v šolah nekaj * narobe, celo zelo narobe. Da se učenci oz. dijaki ne naučijo niti tega, da • je Postojna nekje med Koprom in Ljubljano, pa da se iz Celja proti Murski Soboti zavije na vzhod (in ne na zahod). Očitno jih tega ni naučila ne '. prva-razredna, ne druga-predmetna, ne tretja-gimnazijska, ne četrta-fa- \ kultetna Marija. Zgodba ima nauk v tem, da v šolah venomer nekaj vedno • znova poučujemo in to na Sizifov način (skala se nam vedno znova odko- I tali v dolino). Zato tudi ni čudno, da je pri maturi toliko drila, namesto da I bi bila le-ta bolj ali manj normalen zaključek srednje šole oz. gimnazije. Je • pa verjetno tudi res, da vsi gimnazijci niso ljubitelji geografije in da so taki tudi med tistimi, ki jo izberejo za maturo. Po drugi strani pa ni problem znanje, ampak način, kako je znanje izgrajeno in kako so ga dijaki spo- * sobni uporabljati.« • Četrti je postavil ogledalo: »Ali smo se geografi sposobni poenotiti v gledanju, kaj je temeljno geografsko znanje, ki ga mora obvladati vsak otrok, učenec, dijak na svoji vrtčevski/šolski ravni? In katero je tisto geografsko znanje, s katerim podpiramo celostno, splošno izobrazbo? Barica Ma- o rentič Požarnik je uporabila prispodobo, da rep (matura) maha s psom f (poukom), namesto da bi pes mahal z repom. Ker je slovenska matura V preskus statičnega znanja dijakov, je že zato v opreki z geografijo, ki pre- l učuje procese. Matura ni paradni konj, ampak dobro tovorno živinče, ki — ustrezno o(d)pravlja nekatera šolska dela.« • rb O In peti je odgovoril: »Mislim, da pojmi Amur, evtrične in distrične prsti ... 4 presegajo raven splošne izobrazbe srednješolcev. V naboru 'maturitetnih' pojmov Brežic ni, sta pa Sevnica in Metlika. Po katerem merilu?« Gradiva za pouk Spletne učilnice imajo tudi menjalno vlogo. Geografi si izmenjujejo zamisli, poglede, dobre računalniške programe in spletne strani. V forumu https://skupnost.sio.si/mod/forum/discuss.php?d=19151 je prek sto učiteljev sporočilo, katera računalniška orodja uporabljajo pri pouku. Med drugim lahko najdete ponazoritev Zemlje v vesolju, Zemljo v številkah, vulkane, vremensko-podnebne animacije in klimograme, pretakanje vode v Panamskem prekopu in kanalu Donava-Majna-Ren z dvigovanjem zapornic, kako potujejo celine, kako je ril Bohinjski ledenik, geografske kvize, virtualne sprehode po muzejih, risanje zemljevidov Slovenije, časovne pasove, učinek snežnega plazu, interaktivni pregled letalskega in pomorskega prometa, tipe reliefa, geološko zgradbo sveta, modeliranje rasti mesta, atlas migrantov, delovanje morskih tokov in valov, ustvarjanje tropskih ciklonov. Dobiti je mogoče tudi nasvete, kako pred učenci guglati Brazilijo in ne naleteti na golo Gisele Bundchen, kako si izdelati animacijo sam, kako prelisičiti tablične programe, kako ravno prav uporabljati računalnik, kako izbrati najboljše fotografije in podobno. Aktualno Fabianijev bienale V Štanjelu se je 18. oktobra s podelitvijo priznanj končal Fabianijev biena- v Štanjelu - geografski prospekt o cu 00 cu le. Likovni del je potekal že šestič zapored, geografski pa tretjič. Zlato priznanje je prejel geografski prospekt KUZARJEV KAL, ki ga naredila Špela Luštek, OŠ Bršljin, Novo mesto. Srebrna priznanja so prejeli Teja Kobal in Nika Pregelj z OŠ Col, Manca Mrak z OŠ Ledina - bolnišnična šola, Ljubljana, Ana Palčič z OŠ Puconci in Nik Blatni z Gimnazije Krško. Bronasta priznanja so prejeli Nina Ukmar z OŠ Šturje Ajdovščina, Nastja Škafar z OŠ Beltinci, Sonja Kous z OŠ Beltinci, Hana Hvala z OŠ Branik, Zala Klinec z OŠ Branik, Tjaša Vogrinčič in Sara Barbarič z OŠ Cankova, Juš Jošt s III. OŠ Celje, Julija Soklič in Anuša Rojc s III. OŠ Celje, Teja Kolar in Nina Bohinec z OŠ Prežihovega Voranca Bistrica, Srednja Bistrica, Lara Može in Matevž Biščak z OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača, Anja Metliko-vec in Mia Ražem z OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača, Jerneja Nabergoj z OŠ Dutovlje, Kaja Antolin z OŠ Križevci pri Ljutomeru, Teja Kolar in Nina Bohinec z OŠ Beltinci, Neja Dolar in Maja Kralj z OŠ Litija, Nika Zajc in Ela Ritonja z OŠ Gradec Litija, Santana Bojic in Anja Kimovec z OŠ Gradec Litija, Teja Misaljevič z OŠ Kašelj, Kaja Bostner z OŠ Kašelj, Ana Lilik in Anja Tomazin z OŠ Oskarja Kovačiča Ljubljana, Nina Rozman in Lara Lužar z OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč, Manca Dragan z OŠ Bršljin Novo mesto, Ajda Terlep z OŠ Bršljin Novo mesto, Antea Juvančič z OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, Nik Peterlin z OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, Sara Kovačič in Luka Dragar z OŠ Šmartno pri Litiji ter Rok Udovič z Gimnazije Krško. Pohvalo za enega od izstopajočih sporočilnih elementov so prejeli: Lirido-na Zumeri z OŠ Beltinci, Gašper Tonin z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, Eva Zupančič z OŠ Kašelj, Urša Jecelj z OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, Tjaša Lesar z OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica in Leonard Logarič z Gimnazije Krško. Organizatorici bienala, ki vsakič pripravita tudi bogat katalog, sta osnovni šoli Antona Šibelja - Stjenke Komen in Dutovlje v sodelovanju z Društvom likovnih pedagogov Primorja in Zavodom RS za šolstvo. -0- Aktualno V spremljevalnem delu bienala so učenci primorskih šol po Štanjelu I razstavili prostorske postavitve. Pred svečano podelitvijo zlatih in srebrnih priznanj sta potekala vodeni ogled arhitekture Štanjela in strokovno • srečanje, v katerem so mentorji prisluhnili predavanjema dr. Domna Zupančiča z ljubljanske univerze in dr. Stanka Pelca s koprske univerze, ki sta govorila o pomenu in sporočilnosti skiciranja ter o zemljevidu kot * abstraktni podobi stvarne pokrajine. • Po podelitvi priznanj so si udeleženci lahko ogledali nagrajene izdelke '. in razstavo slik in fotografij, ki so jih na poletnem delovnem srečanju \ ustvarili primorski likovni pedagogi Vlasta Markočič, Tanja Samec, Vesna • Marion, Romeo Stubelj, Mojca Lenardič in Ksenija Pfeifer. I Geografi na Siriktu Na mednarodni konferenci SIRikt, ki je pod geslom Učencu naproti potekala od 26. do 30. maja 2014 v Kranjski Gori, so se s svojimi referati in delavnicami odmevno pokazali tudi geografi. * Mojca Janžekovič z Osnovne šole Toma Brejca Kamnik je predstavila zvrnjeno učenje prek foruma v spletni učilnici. Z njim spodbuja učence, da znajo informacije uporabiti v vsakdanjem življenju, kritično razmišljati in iskati argumentirane odgovore na aktualna vprašanja. Bernardka Radej, Zavod Antona Martina Slomška, Škofijska gimnazija o Antona Martina Slomška, je pokazala, kako potekata avtentični pouk in f terensko delo inovativnega oddelka v Avstriji, na Poljskem in v Londonu V na podlagi koncepta inovativne pedagogike 1 : 1. Opozorila je na možno- ] sti, ki jih sodobna tehnologija ponuja podpori za načrtovanje, izvajanje in — vrednotenje šolske ekskurzije. • ro Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar in Jernej Tiran, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, so za interpretiranje okolja izpostavili dilemo: teren ali sodobne tehnologije. V odprti učilnici so simulirali poskus interpretiranja okolja ob reki Iški na območju krajinskega parka Ljubljansko barje Aktualno od prikaza geomorfoloških značilnosti in pestrosti porečja, prek vloge in pomena podzemne in površinske vode do odnosa voda - človek nekoč in danes. Interpretacija je zasnovana s privlačno učno potjo, z zabavnimi e-lekcijami in zanimivi terenskimi nalogami za učence, ki si jih učitelji predhodno pripravijo na spletnem portalu. Tatjana Kikec je demonstrirala in v delavnici vodila uporabo interaktivne prebivalstvene piramide pri pouku geografije. Dejavnost v odprti učilnici je bila zasnovana na interaktivni prebivalstveni piramidi Statističnega urada RS. Udeleženci so samostojno in v parih reševali učni list s preprostimi, a geografsko temeljnimi nalogami za uporabo interaktivne piramide. Skupaj so preverili pravilnost rešitev in se pogovorili o prednostih in ovirah uporabe nazornega spletnega gradiva. Označevanje visokih voda o cu cu Komisija je na Geopediji pripravila aplikacijo, na kateri lahko učenci in dijaki objavljajo fotografije visokih voda. Dejavnost je didaktično zanimiva, ker od učenca zahteva opazovanje, sporočilno fotografiranje, kratek opis in kartiranje. Poleg tega prispeva tudi k sposobnosti raziskovanja domačega kraja in njegovih pokrajinskih danosti. V Planini se je 28. maja 2014 začela zanimiva dejavnost, ki jo je sprožila hidrogeografska komisija Zveze geografov Slovenije. Podprle so jo ARSO, šola in lokalne skupnosti. Cilj dejavnosti je označevanje najvišjih zabeleženih vodostajev in tako ozaveščati javnost o naravnih razmerah in dejstvih, ki jih je treba upoštevati, da se ob morebitnih ujmah ne bi vedno znova sprenevedavo spraševali: Kako je to mogoče? Zato je vloga označevanja tudi izobraževalna in neposredno uresničuje sklepe zborovanja geografov na Gorenjskem (2013), ki geografe zavezujejo za prepoznavanje in predstavljanje ključnih lokalnih procesov pri načrtovanju trajnostne rabe in razvoja v slovenskih povodjih. Dogodek je pomenil tudi uvod v dan Save, 1. junij. Aktualno Revija za geografijo Upravljanje območij s kulturno dediščino v Jugovzhodni Evropi Poleg Acte Carsologice, Geografskega vestnika, Geografskega obzornika in Geomixa je na spletu dostopna tudi Revija za geografijo, ki jo izdaja Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Zadnji številki prinašata prispevke o razvoju podeželja, spreminjanju rabe tal v Sloveniji, vlagi v prsti, revitalizaciji starih industrijskih območij, vplivu kulturnih dogodkov na turistični obisk, značilnostih staranja prebivalstva v Sloveniji, prostorski identiteti v Sloveniji. Precej člankov se dotika petdesetletnice študija geografije na Univerzi v Mariboru. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je izdal knjigo z naslovom Managing Cultural Heritage Sites in Southeastern Europe. Knjigo sta uredila Janez Nared in Nika Razpotnik Viskovic. Nastala je kot eden od rezultatov projekta CHERPLAN. Pomeni temeljni okvir, ki sta ga na tem področju izoblikovala Unesco in ICOMOS, ter usmeritve za dvajset različnih izzivov upravljanja; vsak je pospremljen z uvodom, priporočili in primeri dobrih praks. Knjiga zagotavlja praktične informacije za uveljavljanje okoljskega načrtovanja na območjih s kulturno dediščino. Projekt CHERPLAN - Krepitev kulturne dediščine z okoljskim načrtovanjem in upravljanjem - je bil namenjen zagotavljanju sinergij med ohranjanjem kulturne dediščine in družbenoekonomskim razvojem, s posebnim poudarkom na razvoju in uporabi okolju prijaznih skupnih pristopov in novih tehnik v načrtovanju in upravljanju območij s kulturno dediščino v Jugovzhodni Evropi. Običajno se na tovrstnih območjih pojavlja navzkrižje interesov med sistemom varovanja kulturne dediščine, ki lokalnemu okolju postavlja določene omejitve, ter potrebo lokalnega okolja po razvoju in modernizaciji. Namen projekta je bil tako tradicionalne načine načrtovanja nadgraditi z okoljskimi elementi ter s tem zagotavljati celostno načrtovanje vobmočjih s kulturno dediščino. Knjiga ni naprodaj, njena elektronska različica pa je brezplačno na voljo na naslovu http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/managing_cultu-ral-screen.pdf. — 2 O Dan Zavoda RS za šolstvo Na 29. zavodovem dnevu (dejansko je trajal dva dneva), ki je potekal 12. in 13. septembra v Poljčanah, je prek dvesto udeležencev iskreno zaploskalo trem geografom. {157> Aktualno V strokovnem delu sta s svojima referatoma izstopali dr. Lučka Lorber, ki je spregovorila o (merjenju) kakovosti izobraževanja, in dr. Ana Vovk Kor-že, ki je poleg referata popeljala udeležence po geografskih učnih poteh in pokrajinskih učilnicah v dolini Dravinje. Danijel Lilek je v slovesnem delu srečanja, ki je bilo na gradu Štatenberg, za svoje uspešno delo, razvoj nekaterih novosti, krepitev učiteljskega strokovnega povezovanja, sodelovanje v nekaterih zavodovih projektih in organizacijski podpori in vsebinski širitvi tekmovanja iz znanja geografije prejel priznanje Zavoda RS za šolstvo za leto 2014. Ponudba Triglavskega narodnega parka o cu 00 cu Triglavski narodni park je prenovil svoje središče na Bledu, kjer omogoča ogled razstav, predavanja, delavnice za učence in dijake in pridobivanje temeljnih informacij o parku. Poleg tega ponujajo večurne in celodnevne vodene terenske oglede v različnih delih parka: Ledeniške doline v Triglavskem narodnem parku, Barje Goreljek in gozd na Pokljuki, Kulturno--etnološke in naravne značilnosti doline Zgornje Radovne v TNP, Življenje v vodah TNP, Življenje v gorskem svetu TNP, Miklavževa pot v Gorjah, Spoznajmo TNP, Spoznajmo Trento - idilično dolino TNP. Šole se lahko dogovorijo za različno raven pomoči usposobljenih vodnikov TNP. Park ponuja tudi raznovrstne publikacije, sproti pa posodabljajo tudi spletne strani http://www.tnp.si/. Vesolje, kakor ga razlagam svojim vnukom Učitelji imamo v šestem razredu osnovne šole težave, ko je treba obravnavati vesolje, abstraktno vsebino na ravni dojemanja dvanajstletnikov. V pomoč je lahko knjiga Huberta Reevesa v prevodu Ludvika Jevšenaka Vesolje, kakor ga razlagam svojim vnukom. Preprosta vprašanja, ki jih zastavljajo otroci, so pojasnjena preprosto, nazorno in učinkovito, ne da bi ob tem zavrgli strokovnost na račun poenostavitve. Kaj gori v Soncu, koliko je v vesolju podobnih življenj, razdalja do zvezd, kako pojasniti črno luknjo so samo nekatera od vprašanj, ob katerih učiteljem ne bo treba več zardevati. Založba Narava vsako leto natisne tudi prevod knjige Glejte jih, zvezde. V njih so kronološko opisani, naslikani in skicirani nebesni pojavi. Učitelju ni treba drugega kot odpreti knjigo, zaradi vidljivosti in možnosti opazovanja pogledati vremensko napoved in opozoriti učence ali dijake, kako naj se v naslednjih dneh ozrejo v nebo in zakaj. ca (D O ca CD < Š O — 2 a Kolofon/tehnična navodila Geografija v šoli Izdajatelj: Predstavnik: Odgovorna urednica: Uredniški odbor: Jezikovni pregled: Prevod povzetkov: Urednica: Naslov uredništva: Naročnina: Naročila: Naklada: Naslovnica: Oblikovanje vsebine: Grafična priprava in tisk: O cu 00 cu Letnik 23, številka 2-3, leto 2014, ISSN 1318-4717 Zavod Republike Slovenije za šolstvo dr. Vinko Logaj Nevenka Cigler Aleksander Jeršič, Osnovna šola Draga Kobala Maribor, dr. Eva Konečnik Kotnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Igor Lipovšek, Zavod RS za šolstvo, mag. Ludvik Mihelič, Ekonomska šola, Ljubljana, dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo, Zdenka Schauer, Osnovna šola Martin Krpan, Ljubljana Mira Turk Škraba mag. Gregor Adlešič Simona Vozelj Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Založba, Poljanska 28, 1000 Ljubljana Na leto izidejo 3 številke. Letna naročnina: 26,29 € za šole in ustanove, 22,53 € za posameznike in 21,28 € za dijake, študente in upokojence; cena posamezne številke v prosti prodaji je 17,52 €. Nataša Bokan, ZRSŠ, Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, faks: 01 3005 199, e-naslov: zalozba@zrss.si 480 izvodov Anže Škerjanec Sonja Eržen Design Demšar d.o.o., Present d.o.o. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 571. © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2015 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA OBJAVO V GEOGRAFIJI V ŠOLI Obseg prispevkov naj ne bo daljši od šest strani, vključno z grafičnimi prikazi. Prispevek mora imeti v uvodu kratek povzetek (do sedem vrstic) in ključne besede. Če je mogoče, naj bo oboje prevedeno v katerega od svetovnih jezikov, sicer za prevod poskrbi uredništvo. Besedila, ki so bila pripravljena kot seminarske naloge, poročila o projektih ali referati, morajo biti prirejena za objavo v reviji po merilih za članke. Ocenam knjig, učbenikov naj bo priložen posnetek naslovnice, navedeni naj bodo tudi natančni bibliografski podatki (avtor, založba, leto izida). Prispevek na CD-ju, ki mu priložite Prijavnico prispevka za objavo v reviji, pošljite na naslov: Uredništvo revije Geografija v šoli, Zavod RS za šolstvo, Založba, Poljanska 28, 1000 Ljubljana. Besedilo brez grafičnih elementov lahko pošljete tudi po e-pošti na naslov revija.geografija@zrss.si. Oblikovanje: Besedilo naj ne bo računalniško oblikovano (razlomljeno na strani), besede naj ne bodo deljene. Slikovno in grafično gradivo je lahko priloženo tudi na fotografijah ali na diapozitivih ustrezne kakovosti. V tem primeru naj ima vsaka enota svojo številko. V osnovnem besedilu članka naj bo označeno mesto, kamor spada in dodan podnapis. Zaželena je tudi osebna fotografija avtorja; objavili jo bomo ob naslovu članka. Priložene diapozitive vam bomo vrnili. Reference v besedilu na bodo v obliki: (Kunaver, 2000), ob navajanju strani pa (Kunaver, 2000, 12). Literatura na koncu prispevka naj bo citirana tako: Kunaver, Jurij, 2000, Naslov knjige, Ljubljana, Založba. Svoje podatke posredujte na obrazcu Prijavnica prispevka za objavo v reviji, ki je dostopna v založbi ali na e-naslo-vu: http://www.zrss.si/pdf/prijavnica_prispevka.pdf. REPUBLIKA MINISTRSTVO MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, f\ I SLOVENIJA ZA KULTURO ZNANOST IN ŠPORT -" IIII Vabljeni na strokovno usposabljanje Kulturni bazar 2015, ki ga namenjamo strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter kulturi, študentom ter vsem, ki kulturno-umetnostno vzgojo vključujete v svojo delo. Udeležba je brezplačna, potrebna pa je e-prijava do 4. marca 2015. Kjiiurni BAZA3 2015 www. ku Itu rn i bazar si kultura se predstavi Vabilo, program in e-prijavnico najdete na spletni strani www.kulturnibazar.si. c) Cankarjev dom Sreda, 18. marca 2015, med 9. in 20. uro Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana ■■■'■■'min PARTNERJI III lili lil 11 III 111« imiiiiMim I'liii'i POKROVITELJICA REPUBLIKA MINISTRSTVO MINISTRSTVO MINISTRSTVO ZA SLOVENIJA ZA ZDRAVJE ZA KMETIJSTVO ZUNANJE ZADEVE GOZDARSTVO IN PREHRANO Mil cionalna komisija — 2 O Zavod Republik» Slovenije zaiotetvo didaktika stroka širimo obzorja aktualno ISSN 1310-4717 9 77131A 471GG 4 9771318471004