GLAS SVOBODE StOVJCNSKI TEDNIK SU lunin Diutumi Glas Svobode. i. * GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. 'GLAS SVOBODE BLOVXNIO WELEKX.Y Dirom To Tini ImUM Om Tn Luoni Ounn 'OD BOJA DO ZMAGE") "KDOR HE MISU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Ster. 19. Chicago, 111. 11. maja 1900. Loto V. r .t CENJENIM NAROČNIKOM IN DRUS-TVAM S. N. P. JEDHOTE NA ZNANJE. Uredništvo in upravnlitvo "Glas Svobod«" kakor tudi pisarno Slovenske Narodno Podporno Jednote, smo PRESELILI iz sedanjih prostorov NA 669 LOOMIS STREET. Pisarna bode ravno nad Pilzensko poito v I. nadstropju, 80BA ŠT. 2. In ravno na periferiji glavnih cest 18 ceste, Loomls ceste in Blue Island ceate. Vsi dopisi In poilljatve za uredništvo aH upravnlitvo "Glas Svobode" kakor tudi 8lovenske Narodne Podporne Jednote, NAJ 8E od sedaj naprej NA8L0VLJAJ0 NA 669 LOOMIS 8., CHICAGO, ILL. Cenjene naročnike, katerim nc dohaja list redno, prosimo, da istega reklamujejo vender pa ne tako "hudomušno", kakor nekateri, kajti z izdajanjem lista je spojeno veliko preglavice, truda in sitnosti j. Zelo neprijetno nam je, da se je zadnja številka tako zakasnela; temu je bilo kriva preselitev in pa delavski praznik X. maj, na katerega se v tiskarnah ni delalo. Pri tem tudi opetovano naprosu-jemo, da cenjeni naročniki, kateri naznanjajo svoje novo bivališče, nam naznanijo tudi stari naslov, kajti brez tega je težko dobiti naročnika iu nam to daja obilo brez-,potrebnega posla, naročniku pa u-prizarja, da se mu list dostaviti ne more. * + ♦ - Z zadnjo izdajo našega lista smo nekaterim cenjenim naročnikom poslali opomin^ke liste za naročnino. Naprosujemo jih, da nam blagoVo-le isto čim preje poravnati, kajti vsakdor mora vedeti, da imamo z izdajanjem lista ogromne stroške, ter da moramo plačevati tiskovino in papir brez odloga, mislimo toraj, da to našo prošnjo ne ponavljamo gluhim ušesam. Razgled po svetu. RUSIJA. Novi ministerski predsednik Go-remykin je vže nastopil svoje posle ter je takoj ob nastopu po ministru Schwabenachu dal inozemskim časnikarjem objaviti: "Njegovo Veličanstvo ruski car in novi ministerski predsednik imata popolni in častni namen ideje narodnega zastopstva izvesti. Do sedaj ni namena razpustiti parlament. Seveda, ako bi se pripetile stvari, katere bi uprizorile razpustitev parlamenta, potent bi se vže na to delalo, da4)i se položaj olajšal. Vlada hoče z parlamentom skupno delovati.' Konstitucijonalni demokrati so na svojem kongresu sklenili in predložili resolucijo, v katerej zahtevajo : Popolno por.i'.o^enje j. 'itičnm ujetnikom, parlamentarno poroštvo, osebno prostost, enakopravnost postave, splošno, enako in direktno volilno pravico, izvedba agrarične reforme in parlamentarično preiskavo korupcije v državnih oddelkih. Nevarnost, da se prične boj med vlado in nov itn parlamentom čedalje bolj narašča. Parlament se bode v Četrtek otvoril. čeravno je prvotno izjava novega ministerskega predsednika, v katerej je poudarjal da hoče car s parlamentom skupno delovati pro-vzročil navdušenje, se je to kmalo poleglo, in stara nezaupnost je pri- šla na to mesta — Liberalci so kar osupnjeni z oibjavo novih postav, nad katerimi so se vže obnovno spodtikavali in kateri so tudi provzročili pa-dec Wittejevega ministerstva. Čeravno židovsko izseljevanje iz Odese nekoliko ponehuje, vender se dan k dnevu povprečno ioo Židov iz tega mesta izseli. Po provinciji so pozamezne židovske kolonije popolnoma zginole, hiše so prazne, polja neobdelana in vse v skrajno zanemarjenem stanju. Židje se izseljujejo radi tega, ker se pričakuje, da se kmalo obnove krvavi spopadi, kateri bodo še veliko grozovitejši, nego so bili dosedanji. Krvniško postopanje Kozakov v Suša presega vže vse meje. Nekoliko "junaških" činov kozaikov prinaša ruski list "Rječ". 400 kozakov je pričelo bombardirati vas Tog od vseh stranij ter razdejali so 25 hiš, na to udrli v vas. preiskali hiše ter odvezli 25 pušk in 900 rublje V, Na to'.so pa pričeli po vasi ropati. 15 kmetov so do smrti pretqieli, a njih žene in hčere pa posilili. V vas Aketi prišla sta k nekemu kmetu dva kozaka "na obisk". Ker kmeta slučajno ni bilo doma, sta posilila ženo. Vračajoči se kmef je pa kozaka ugledal, ter jih je s sekiro v roki zasledoval. Kozaka sta mu utekla, a iz maščevanja sta zažgala celo vas, V plamenu je zgorelo dosti ljudi, in kozaka sta od daleč streljala na ljudi, ki so ogenj gasili. AVSTRIJA. Feldzajgmajster nadvojvoda Rai-ner je odstopil kot poveljnik avstro-ogrske deželne hrambe. Nadvojvoda je ta-posel odpravljal 35 let, ter njemu se ima deželna bramba zahvaliti, za splošno preosnovo in da je dospela do te višine, na kateri je dan danes. Pred leti, kakor znano, je bila deželna bramba zadnje vojaško kolo, a po prizadevanju nadvojvode uživa deželna bramba enaki ugled z dmgo armado. V deželni hrambi so služili prejš-ue čase vojaki, ki se dan dan ttver-stijo v nadomestno reservo, ter so tvorili v vsakem okraju le en bataljon. Od kar so pa to uvrstili v stalno armado, ustanovili so polke, tako da ima vsak dopolnilni okraj svoj stalni polk. NEMČIJA. S t raj k v Nemčiji. Iz vsih področij štrajka prihajajo dobra poročila. V Frankfurtu ob M. kjer so se vže obravnavanja prekinole je prišlo med kovinarji m delodajalci do popolnega sporazuma drugače bi pa 16,000 ko vinarji pričelo s štraj-kom. Štrajk delavcev v Swinemiinaski Ittki je po teku 3 mesecev tudi u-godno konca! za delavce. Kakor st* poroča ;z lialle so se pričele vršiti pogajanja tudi med tamošnji pretnogarji in vse kaže, da bodo delodajalci delavskim zahtevam popolnoma ugodili. Delavci, ki so zahtevali povišek plače, so odkazali * izvedbo svojih zahtev posebnemu odboru, kateri je kakor se vidi svojo nalogo častno rešil in proderl z zahtevki na vsej čerti. Kronani laloz-i. Proti princu Wrede in njegovi soprogi izdalo je državno pravdni-štvo v Berolinui zaporno povelje. V gradu Mecklenburg, kjer sta ta dva stanovala, je policija našla vse polno ukradenih dragocenosti, katero sta ta dva pokradla po raznih hotelah. Neki odpuščeni služabnik jih je ovadil. Parček se sedaj nahaja na španskem. Če bode prišlo do obravnave, da ne bodo cel škandal vže poprej poteptali ni znano, vender proces. se bode vršil približno tako le : Poklicali bodo slovite zdravniške kapacitete, ti bodo pač ti dve sna-čici preiskovali, jih tipali ^a žile a izrek diagnose se bode glasil. "Sta bolna, ter trpita tua klepto-maniji." Sodni dvor pa bode v i-menu Veličanstva izrekel oprostilno obsodbo, ter jim s tem podal l)a" tent za krasti na poljuben čas. Tako se pač navadno završijo procesi proti takim kumpanom. ITALIJA. Politikujoči papež. Papež je sprejel 250 romarjev iz Ogrske. Opominjal jih je, naj o-stanejo svojemu apostolskemu kralju |kxI vsakršnimi pogoji verni. Ako kralj ne izpolni narodnih zahtev, zgodi se zategadelj, ker nc more .privoliti, da bi se kratile njegove vrhovne pravice. Pobožni Madjari so bili z nagovorom j ako nezadovoljni, a so morali molčati. -— Obenem je izdal" papež ukaz vsem francoskim duhovnikom, da ne smejo brez dovoljenja svojih škofov kandidirati v poslansko zl>ornico. VELIKA BRITANIJA. Britska vlada je turški vladi izročila ultimatum, s katerim zahteva odstranitev vojaških čet iz Tafoah in sicer v teku 10 dni j. Pereče točke bode za to postavljena komisija reševala, dokler se konečno ne postavi mejo med to in drugo deržavo. Srcdnjezeinska mornarica je od-plula v turško vodovje, kjer bi v slučaju da turška vlada ne ugodi britski zahtevi, takoj pričelo z akcijo. KITAJSKO. Velike povodnji na Kitajskem. Amerikanski loonzul v Hankau na Kitajskem je v Washington brzojavno naznanil, da je nastala v provinciji Human grozovita povoden j, v katerej je utonilo ogromno število ljudi in porušilo veliko poslopij. Od inozemcev pa ni nobeden ponesrečil. Ameriške vesti. Konvencija premo garjcv. President Mitchell in okrajni predsedniki se sedaj bavijo z vprašanjem, ali se prične splogni štrajk, ali se ima pričeti z delom. To vprašanje rešuje nadodbor, ki sestoji iz Mitchelb, drstriktnega predsednika in tajnikov ter imajo poročati konvenciji o izidu rešitve tega pra-šanja. Dne 5. t. m. je nadodbor poročal konvenciji, da je sklenil povrniti se k delti. Vse to pa pomeni popolnoma izjalovljen strajk premogarjev. Premo gorski štrajk ponesrečil. Šest dolgih tednov so se delegate premogarjev v Scrantonu posvetovali. šest dolgih tednov so trajata posvetovanja, a pri teh so pa pustili propasti zahtevo za zahtevo, ter sklepali brezupne pogodbe z premogarskimi baroni. In sedaj, ko so ti baroni sf>oznali stališče, pričeli so uboge trpine prezirati, ter jih smatrajo beračem a sjednji so se pa udati, ter štrajku dali slovo. Seveda v vsem so sledili svetu Mitchellu in drugim voditeljem, kateri so delavce pripravili, da se bodo morali zadovoljiti z onimi po- goji, pod katerimi so v letu 1903 delo sprejeli. Čas in trud je toraj zaman. Koliko so delavci v tem času zgubili? Premogarski magnati se pač lahko veselijo svoje zmage in uverjeni smo, da Ixxlo še le sedaj začeli pritiskati na ubogo paro. Pri tem se pa nam tudi uriva vprašanje, It bodo delavci Mitchellu, kateri je tako strahopetno kapituliral še zaupali? Mislimo, da ne, vender gotovo še ni. Is delavskih krogov. Pueblo, Colo., 8. maja. V nekem puebloskem rudokopu prišlo je do kravala med strajkujočimi nastavljene! in šerifovimi pomagači. V tej rabuki je bil en ^elavec u-bit in dva druga nevarno ranjena. Delavci so dva šerifova pomaga-ča dobro pretepli. Ustreljeni delavec je neki Italjan z imenom Miha Merino. Pretepu je bil uzrok, da so se pogajali o osemumem delavniku ter da so delavci zahtevali ravno isto plačo, kakor so jo pri iournem delavniku imeli. Ko se tej zahtevi ni ugodilo je 100 delavcev odstavilo delo, ter se podalo na štrajk, kateri so posku-šali tudi druge delavce k štrajku pregovoriti. Iz tega je nastala rabuka, pri katerej so se udeleževale tudi ženske. Ko so se šerifovi pomagači približali, je nekdo ustrelil, na kar so tudi šerifovi pričeli streljati. • Krvavi hoj. V Passaic, N. J., se je dne 5. t. m. vršil med 150 štrajku j očimi italijanskimi delavci in med delavci ki so vposlovljeni pri zidanju nove stavbe "Daily herald" krvav pretep. Policiste, ki so hoteli posredovati, so pretepli. Ko je večje število policije prišlo na pomoč, je nastala cela bitka, v katerej so oddali nad 200 strelov. Ranjeni so bili štirje delavci iu več policistov. 32 oseb je zaprtih. Nezgoda na železnici. Iz zapada došli Chicaški vlak št. 2i iu vzhodno vozeči Chicaški eks-presni vlak št. 18. Pa železniške družbe, sta v bližini Springfield Furnace trčila skupaj. Deset oseb je bilo usmrčenih in 20 več ali manj ranjenih. Uzrok tej nesreči . .ja j>oštuega vlaka ni razumel znamenja, da je proga zastavljena. Vozil je dalje in na vzkriiju železnih cest se je katastrofa pripetila. Vlaka sta s tako silo trčila sku^ pa j, da so sprednji vozovi jxjpolno-ma zdrobili. Na prošnjo umorjena. V Newportu News Va. prišel je neki Avstijc z imenom Julij Pavli-nič na policijo, kjer je hladnokrvno oznanil, da je ubil svojo ženo. Njegova žena bila je preteklo leto v Eastern State bolnici. Zmešalo se je revici, a ko se je nekoliko pozdravita, vrtvla se je zopet k svojemu možu. Pripovedovala je, koliko da je morala vtej bolnici terpeti in prestati iu prosila moža, da če se ji bolezen poverne, naj jo usmrti. Res je zopet začela noreti, a ko je njen mož opazil njeno stanje, jo je u-smrtil, pred umorom pa jo je lepo osna žil in okopa 1. Farški počigalec. Rev. C. Stewart Bain v Waterloo je zaprt, ker je sumljiv, da je tamošnjo cerkev zažgal, hoteč ogoljufati zavarovalnico za zavarovano svoto. Cerkev je pogorela, a rev. ni dobil zavarovalnine. S AN FRANCISCO. Železnice so vže pripravile načrte, kako da bodo odvažale podrtine. Ceni se, da morajo 9 miljonov kubičnih jard podertin odpraviti. Za odvaževanje tega so najeli različne vozove ter položili železnične pro- število milice vsak dan bolj zmanjšujejo, ter opravlja regularno vojaštvo patrolne službe. Vse zavarovalne družbe so izjavile javno, da ne bodo poplačale škoda na hišah, katere so nastale po drugih vzrokah, in ne po ognju. Tudi za hiše, katere so z dinami-tom razdejane bile, ne l>odo pover-nili odškodnine. Radi teh izjav so oškodovani posestniki jako razburjeni. Zavarovalne družbe bodo pričele drugi teden škodo ceniti. Senat ne podpira finančnega načrta. Finančni senatov odbor se je danes proti resoluciji senatorja Lew-lamla i-z Newade izjavil. Lewland je stavil predlog, da bi združene deržave prevzele poroštvo o posojilu mesta San Francisco. Poročilo izjavlja, da se je enoglasno sklenilo, da izvedba pomožnega finanoijelnega načrta ne spada v kongresovo področje. Radi tega je tudi uredba skupnega odbora za re|Hdv tega vprašanja nemogoča. Državni departement je dobil od Generale Greely iz San Frisco naslednje poročilo: Položaj se znatno boljša. Prihod 36 častnikov oinogočuje imenovanje poveljnikov mnogobrojnih taborov. Število v taborih stanujočih oseb znaša 50,000, vender se število od dne do dne manjša. Kar se zaloge tiče, imamo samo moke in krompirja zadosti, vsa druga zaloga bode pa kmalo pri kraju-" Sanitetni oddelek je mnenja, da so jx>ljski tabori nevarnost za zdravstvene ozire mesta, kajti tam je vse vmazano in ostanki jedil pro-vzročajo smrad iz česar bi lahko nastale bolezni. Radi tega se je zavkazalo, da morajo vsi prebivalci po taborih strogo pazati 11a snago in red. Tudi je zdravstvena komisija ■prerpovedala prodajati nekuhano mleko. Dne 6. t. m. došli britski paro-brod je čutil na širokem morju hud |K)tres in v najkrajšeme času so nastali tako hudi in visoki valovi, da m? jih kapitan te ladije takih še ne sj)ominja. Mornarji so morali delati na vse prebege, da so ladjo in sebe rešili._ Slovenski pez'ski zbor "Sloivn" v St. Chtcagi priredi dne 12. t. m., t. j. to saboto v dvorani gosp. Kranjca na 95. cesti in Ewing Ave. v St. Chicagi domačo zabavo. Začetek ob 8. tiri. Vstopnina za ntožke Si, ženske so proste. Prosta je tudi pijača in prigrizek. K obilni udeležbi vabi Odbor. Popravek. Pri sestavi "Prd novim orlom' at* nam jeurinila neljuba pomota. Po 10 odstavku je stavce uloaiJ tekst od "Nekaj o katolicizmu iz stare domovine.'1 V prihodnji številki bodemo ta nedostatr-k popravili Cenjoni bralci naj nam to pomoto blagovoljno oproste. Uredništvo. Rojakom priporočamo "International Theatre" v Chicagi. Vstqp-nina 10, 20 in 30 centov. . I GLAS SVOBODI Pod novim orlom. Zgodovinska povest. • Ponatis iz "Slov. Naroda" Tretji del. VII. Baronica je še mnogo vpraševalo, ali Kopitar jI nI hotel ulčeaar pojasniti iu jo je zapuutll v veliki zbeganosti. Iz' Cojzove hiše je šel naravnost h generalnemu lntendantu, s katerim je Imel dolg pogovor. Vsi uradniki so se čudili, ko so videli, da Je generalni lntendant spremil Kopitarja do stopnic In mu kakor najboljšemu prijatelju stiskal roko. Kmalu potom pa Je postalo v meatu nenavadno gibanje. Policijski uradniki se begali Bemlntja, vojaštvo Jo v malih oddelkih odšlo na razne strani lz mesta, general DelzonB pa se Je z generalnim Intendantom peljal JustlCno palačo (kjer Je sedaj kmetijska družba), kamor so bili pripeljali več aretovanlh oseb. — To Vam povem drugič, danes itak nimate časa, ko pričakujete snubca. — Baronica Je zopet Bedla ln naslonila glavo ob roko. — Torej mislite, da se ml ni treba ničesar bati? — Ničesar! Bodite brez skrbi! — A povejte mi vendar, kdo Je zarotnike izdal, kako Jim je policija prišla na sled, koliko se je dognalo. Dokler tega ne izvem, ne bom imela miru. Kopitar pa nI ničesar hotel povedati, najmanj, da je on vbo stvar zasledil In razkril in da je policiji niti naznaniti nI hotel, dokler nI vedel, če baronici Cojzovl ne preti kaka nesreča. — Kar sem hotel Izvedeti, to vem. Zato dovolite, da grem. Tu Imate svojo karto, unlčlto jo sami, da ne bodete imeli skrbL Podamo najvatnejše zmote, katera papeževa zbirka Syllabus in Encykll ka: Quanta Cura — papeževo pismo navajata: Zmota je, ako se trdi, da zahtevata družabni red ln poevetnl naprtdek, da je družba urejena in vladana brez ozira na vero, ali brez razločka mej pravo in krivo vero; — zmota Je, oko vlada dolžnosti ne pri pozna, da kaznuje grešnike proti kt. veri, razven Če to zahteva javni mir; — zmota je sloboda veBti ln verstva, Bloboda tiska, zborovanja. To Je le papež Gregor XVI 16. 8. 1832 kot no roat označil. Dobri časopiBl, naj bodo slobodnl, ne pa časopisi, ki kritlkujejo verstvo. Tako je tudi Leon XIII v pi smu od 20. 6. 1888 vlade učil. Zmota je, da Je javno mnenje, ali ljudska volja vrhovni od vsake božje in čtoveške autorltete, oblasti; neodvisen zakon življenja državljanov; zmota Je, ako Be hoče socialno vprašanje rešiti brez cerkve in proti njej, - Vsaka druga rešitev bo pozvala božjo kazen na Človeštvo. Zmota je, ako bo trdi, da Izvaja družba, famlllja svoje pravo it dr£arn«ga zakona, da so odvisne prr. vice ln dolžnosti ntarišev In otrok, odvisno pravo poduka lzgoje od države; to vse spada v delokrog cerkve; zmota Je, da Je duhovenstvo. klet sovražnik napredka v znanostih ln omiki ln da se mu mora odvzeti ves upljlv ln vsa skrb za poduk, izgojo mladine; zmota Je. da so cerkveni zakoni le obvezni. ako Jih država odobri in objavi ln ukazi papežev v verskih In cerkvenih stvarlh ne potrebujejo državnega potrdila ali pripoznanja. Zmota Je, da ne veljajo cerkvene prepovedi — skrivnih družb In po cerkvi Izrečene kazni členom takih družb v državah, ki take družbe veljati pustijo; zmota je da ne velja lztočenje lz cerkve. — ekakotnunlkaclja — Istih, ki se dotaknejo cerkvenega premoženja; zmota Je, da cerkev ne sme nič določevati, kar se dostaja rabe časnih dober. Zmofc ta Je, da nima cerkev pravice, grelnike proti njenim zakonom kaznovati. Zmota Je, - da Je premoženje cerkve, verskih ustanov, redov občna last, katero ima nadzirati državna vlada. Zmota Je, da ze smejo brez greha v nemar puiftatl razsodbe ln dekreti a-pontolske Btollce. kateri zadevajo ob-fenl blagor cerkve, njene pravice, njeno disciplino, njen red. v kolikor se Iste ne dotikajo verskih naukov, dogm, vero in morala. Navedli umo le nekaj teh zmot katolikov ln nckatolikov, katero Jo pa-pežtvo preklelo. Ravno nasprotno Ima veljati vsaj v kat. državah. TI poim-meznl stavki Syllaba oz. navedeno on-cyklike Imajo veljati — kakor do-gmatlčne rassodbo, to so zakoni, — proti katerim grešiti Jo smrtni greh. Katolik bo mora "varovati vsega tega, kar jo označeno kot zmota v teh pismih ln sme lz novodobne omiko le to si osvojiti In svojo svetovno nazlranjo na tako misli temeljiti, ki atomi — zmotami — niso v nobeni dotiki. Te "zmote" VBobuJeJo vso, kar so dostaja življenja v državi. Zakon Je zakrament, ločitev zakonskih no sme državna oblast Izreči. Cerkev ima vbo oblast čez zakonske ljudi, ona le smo razločiti kak par. To bo zdaj v Avstriji važno postalo, ker se zahteva, da se tudi mej katoliki sklenjeni zakoni tudi tako ločijo, da smeta ločena drug zakon Bklenltl. Ločitev od mize in postelje, kar Je zdaj po naših posta vah mogoče, nI doBta vredna ustanova. Kar enkrat ne more vkup živeti naj se loči. — Soveda zahteva Syl lab, da posvetne sodnlje ne smejo soditi kat. duhovnika. Dalje pride Narobe svet, Mi častimo uničevalca. Mi zam •čujemo in preziramo stavitelja-. Ako ugledate oddelek vojakov ki s spremi j evanjem godbe trobent in bobnov po ulici koraka, takrat Vam utripa srce navdušenja i>n ve selia. Ce pa koraka odelek delavcev tako bodo devetero od deset iti obsojali njih opravo, ter se posmeho-vali trpinu. Oddelek vojakov na potu v voj no, — oddelek delavcev, ki štraj kajo. Prvi grozijo prostosti-, a drugi se bojujejo za prosto?*. Vojak s sabljo je uzvišen, a delavec z lopato — hudodelec. Z grozo si ogledujete bojno po-»je. Li gledate tudi z isto grozo na delavsko polje. Boj z skalovjem boj brez sovražnika, brez moritve Tu se bojuje boj, v katerem brat brata ne napada z orožjem. Iti ven der tudi ta boj zahteva obilo žrtev. A vse to pa gledate mirno in hladnokrvno, ter se ne upade oporekati. Ta boj je pravičen boj, ki se ga zbojuje na tleh človeškega podjetja. Vi gledate v rove, a Vaša srca Vam strahu ne utriplejo. Vi se ra'je ozirate na glavne ulice, po katerih koraka za voj«no na-udušeno vojaštvo. Kaiko bi to obsojali. Mož, ki dro-zega ubija, je junak, a mož, ki se bojuje za, svoj' obstanek, je suženj. 1 Vojak ubiva. Vi ga obdarujete. Več ko ubije, večje njegovo plačilo, večja slava. Ce se pa bojuje delavec za svoje pravice, za svoj obstanek takrat ga obsojate in njegovo smrt,prezirate. Njegova družina ne dobiva pokojnine, potisnjena je na berasko palico. če je delavčeva smrt nekoliko dramatična, takrat objavjajo časopisi po navadno rubriko "Deset moi mrtvih". Družina vojaika se ogLasi pri državni blagajni, družina delavca pa v ubožni hiši. Tako daleč sega pravica, 'katerega »6 še vedno klanja srednjeveškim principom. Če bi bila pravica v resnici pravica morali bi se pred delavskim .lojem klanjati. Potrpežljivo stopajo ti v nove in premogokope in opravljajo svojo nevarno službo pridno in vestno. Z občudovanjem bi j lih ogledovali, in poplačali b; jih po zaslužku do zadnjega vinarja. Ti mučeniki so zares pravi muče-niki. Njih mučeništvo nimajo princ, in za to mučeništvo nimajo pričakovati nič dobrega. Niti spodobnega plačila, niti prijaznih besed od delodajalcev, in ni-zgodovkm se ne spominja njih mučeraštva. > Delavec ne dobi častnega znamenj«. Oficijelne svetovne polivale se o- ftcijelnomu/ mučenistvu ne podeljuje. Vojak se zopet prikaže na dvoru, njegove prsa so prena|>olnjena odlikovanj. In delavec — Ta mora pač korakati na pot pozabljivosti. Vojaka obsipate s častmi, a de-fovca prezirate. Nekoliko tih umrje na šafotu, olju|bi goljufa in krade. Patent goljufiji v tej deželi je pač bil in bode bugatstvo. Dokazalo se je New Yorškim mogotcem, prav za prav predstojnikom zavarovalnih družb velikansko goljufijo, a slavno-spufana iu-stica Amerike je te goljufe skrbno vzela poti svoje okrilje, 24 80. Centre ave. Chicago. TTTTtttt "t T T V 'j' tir K. PaUCll gostilničar ^ na tjr 663 Blue Island Ave. f|f f CHICAGO, ILL. * se priporoča cenjenim tjt Slovencem za mnogo- tft tf? brojen obisk. To- ^ ^ £1 vedno sve- ^ T ie pivo, T V Ima V v zalogi »J* ifr dobra vina in i|r Izvrstne unijske tj* smodke. D«ber In ^ prost pregrlzek. JJJ tJt t ji t ?Jf *|i t|t t Jt »|t tjf fjt tft »ft tjt »Jt Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveie pivo, najfinejše žganje In likerje In pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, GOth. & Greenfield A ven. West A His Win- ROJAKI, NAROfiUJTE 81 MQLA« SVOBODE.1 Blue Island Ave. vogal 14. Str. Zanesljivi trgovci z oblekami in uapularnimi cenami. liainokar prejeli niiio fino zalogo možkih paletnih oblek v najnovejši MODI iu razni barvi. Vse nase blago se prodaja za eno In into eeno vsakomur, torej popolnoma zanesljivo. i Možke obleke vsili ' vrst in mod CENE 01) $8.50 DO $25.00 M OZ KI KLOBUKI PO $1.50, $2.00 in $3.00. O LAB SVOBOD® S Nekaj o katolicizmu iz stare domevine. n. Znanost kat duhovnika tudi nI vboC. Znaiioatl morajo bltt pod nadzorstvom voro. Da bi kdo znanoHtl gojil, kor podajajo same na sebi vesolje, jo že greb, veliki greh pa je, če pripravljajo znanosti ljudem sredstva, da lože uzdaju naravne moCl, jih, upre-znjo v njihovo dolo. To bogati, to življenje lepše dela ln to ne sme biti. In seveda stoji tudi v znanstvenem pogledu po mnjenju tega duhovenstva kat. duhovnik nad vsemi druziml znanstveniki. On ve In^ufii najvišjo kat bogoslovno znanost On so baje neposredno pogovarja z bogom, globoko pod nJim ln njegovo bogoslovno vedo stoji laik in njegova posvetna veda, daai Je ta veda spravila Clovefitvo iz dlvjaštva t danaSnje veliko gospodarstvo. kat. duhovnik pa Je presneto malo dopeljal kamenja za zgradbo poslopja zdajšnje velike omike na svotu. In seveda zahteva duhovnik za — se prvo mesto povsod drugod. Kat cerkev Je, kakor kat. katekizem uCI, vidna skupnost VBeh vernih kristjanov na avetu pod jednlm skupnim načelnikom rimskim papežem ln žnjlm združenimi škofi. Laiki nimajo nl6 govoriti v tej skupčlnf, klor, duhovenBtvo je vso". Ako se govori o corkvl, menimo stem papeža" Je pisal že v 17 stoletju neki Jezuit. Cerkveno nazlranje Je, da Jo delujoči člen cerkve le du-hovenatvo. Duhovenstvo je grofovst-vo v cerkveni družbi. In mej duhovniki stoji najvišjo mnlh. Duhovnik Je po nazlranju jezuitov ln papežev noaltelj verske omiko, pa tudi učitelj vernikov v vsem drugem. Nedavno umrli papež Leon XIII, Jeden najduhovitej-filh papežev je pisal; "ako ljubite napredke In razvoje svetske omike (civilizacije), potem bodite prepričani, da ne morete gotovejfie napredovati ln sodelovati pri razvojih omike kakor, če bo oklenete s srcem ln duhom stremljenja kat. cerkve. Z bogom In njegovo sveto cerkvijo pride narodom najavltlejfia omika." — In vendar se Je moral s silo priboriti vsak razvoj v omiki proti kat. duhovenstvu! — Dokler je bil ta duhovnik ie močnejši ln posvetno vladarstvo neumnejfie aH slabotno. Je ta duhovnik zažigal znanstvene knjige, Je na grmado pošiljal znanstvenike, ali Jih vsaj tako dolgo trpinčil, da so preklicali svoje nauke kot zmote. Imamo tedaj opravit) mej omiko šole laikov ln omiko duhovenske šole. Samostalno omiko laikov kat. duhovnik Bovražl ln s vsemi sredstvi hoče doseči, da dobi on sploh šolo v svoje roke, da potem po svoje izgaja mlade zarode. Razvoji gospodarstva, znanosti, o-mlko so hoteli, da se Je slobodllo vedno več ljudi, ln vedno več držav iz nadvlade kat duhovenstva. Državne vlade Bprevldjajo v ljudovladab, ('republikah), da se ta država v državi — papežtvo in državno vladarstvo ne moreta strinjati. Naravoslovne vedo so razkrile "čudeže" kat cerkve, — postavile na laž marsikatero 'božje razodetje" starega testamenta In mar-slkateii nauk "božjega razodetja" novega testamenta. Ljudje so dobili veselje živeti, ker Je uspešnejše go-spodarenje vedno več ljudem mizo po-grnevalo in ti jjudje so se začeli brigati za kaj druzega, nego nebesa, pe-kelj vice. Djall so, če kat. pop dobro živiš, si privoščiš objem lepe ženske, zakaj bi Jaz ne! Respekt pred tem človekom je pri Izobraženih ljudeh popolnoma zginil, ae spremenil v zaničevanje teh duhovnikov. Izobraženi ljudje danes vidijo v kat. duhovniku človeka, ki nevedne ljudi % ver stvom vara. In zdaj kat. duhovniki tarnajo o lalzacljl omike; Imajo pravo; zdaj pa tudi tarnajo, da vodi ta omika do ateizma, brezbožnostl. Papež Leon XIII je videl, kako hodi nlzdol njegova cerkev in on lamentu-Je čez državo brez vere ln o šoli v rokah svetovnjakov, on se britko pritožuje, da hoče država, tudi zakon, ki Je cerkven zakrament, celo posvetno uravnati ln otroke starišem, t J. duhovenstvo uzetl. Na Nemškem, na Francoskem, Angleškem ▼ Ameriki j« trajna ločitev zakonskih mogoča, In svet se I« nI podrl. Na Francoskem kjer bivajo po reč Jem katoliki, so zdaj a ta ti hoče, potem Je pa vse dobro ; popolnoma ločili cerkev od države, naš kat duhovnik oči iztisne, ako M Država }e vzela cerkve, farovie in 11« tak« nerodnosti v vladajočih krogih farovška zomljlača v svojo upravo, duhovnikom so lz denarja davkoplačevalcev ne bo, ko umrjejo stari duhovniki, nič plačevalo, mnlhe so Izgnali, innlbe ln nune, ki so so pečali z fabrlčnlm Izdelovanjem trgovinskih stvari, jemljajočl posvetnim ljudem zaslužke So pognali jn svet se še nI podrl,žveplo no deluje ln oblakov kot božja kazen za take 'hudobijo'] Menda so se kat. duhovniki zlo zamerili pri bogu aH se pa ta no briga za te duhovnike. Leon XIII se obrača tudi proti temu, da hočejo laiki sami ustvar jati svojo omiko. Kaj bo, -je pisal, ako ljudje ne porajtajo več za božja razodetja sv. kat. cerkve ln tako zgubijo vez z bogom? Vsaka vez s čednostjo neha, ako noha vez z kat cerkvijo in družba bo šla na kant. — In omikanejšl svet bo nič ni brigal za to tarnanje in život naprej dobro ln slabo, kakor Jo ravno mogel in znal brez kat duhovnika. In kat. duhovniki tarnajo, da hočo ta brezverska država duhovnikom vse vzeti; poroče-nje z upeljavo civilnega zakona, šolo In IJudsko'^olo, v kateri lahko kat duhovnik maso ljudstev poneumlja; krstne, mrtvaške knjige hoče država posvetnim uradom Izročiti, pokopallš ča hočejo občine dobiti v svojo upravo ln vse veselice naj bodo posvetno! — Le pomislite, koliko drobiža bi se tako zgubilo duhovenstvu! — Torej vsa naj bo posvetno In kat. duhovnik, ki je tako dolgo svet vladal, bi bil le zasmehovan človek! — Kat duhovnik uči, da Je država naravna skupina ljudi. kat. cerkev pa je Čeznaravna popolna družba. Torej stoji država za par stopenlj nižje, kakor kat cerkev! — Ako tedaj državljani po tem stremijo, da postane njihova država neodvisna od cerkve, kakor sedaj A-merlka, Francoska, Angleška ln pro-testanstovske nemške dežele In deloma tudi Italijanska, potem se zamerijo kat duhovenstvu ln v pekelj pridejo prav gotovo, kakor pridejo tje baje vsi Francos! v novejšem času, ker hočejo biti neodvisni od kat duhovenstva. — Torej po nauku zdajšnjega katolicizma morajo biti državne vlade pokorne papežu. Papež Je imel do sredine preteklega stoletja svojo državo v mestu Rimu In v okolici istega. Narbolj zanikerna vlada Je to bila ln državljani te papeževe dežele so bill all berači, all roparji; jenkrat pod Rimljani plodna zemlja pa nerodovitna, močvirna, ki Je Izdthovala kužne bolezni iz sebe. Posvetni Italijani so vseli papežu to deželo In zdaj je jok In stok, zdaj upljejo duhovniki, da Je papež Jetnik, da samo rlčet doblvlje Jesti in da Je veliki revež. Seveda neumni katoliki zaradi tega tudi denar zbirajo in ga papežu pošiljajo, da mu noBe ta "reva" do 10 mlljonov ln še več na leto. Italijanski duhovniki so prej v papeževi deželi dobro živeli; v Rimu jih Je bilo vse potno In zdaj so jezni, ker Je papežtvo le nekaj glorljo zgubilo. To Jezo Italijanskih duhovnikov prevzeli so tudi nemški, slovenski duhovniki. In Iz te zgube papeževe dežele Izvajajo kat. duhovniki, da laiki papežtvo zatirajo, da Je laik brezbožen. da hoče boga iz državnih ustanov spoditi ltd. In to Je kat duhovnikom dobro došla prilika, da nelzo-bražencem In neumnežem grdo naslikajo liberalno meščanstvo In druge omlkance, ki nečejo pod oblast kat. duhovnika. To daje tem duhovnikom priliko, da grdijo Šolo od cerkve os-lobojenlh narodov, da Isti trdijo, da ta šola le pripravlja mladež za Ječe ln prisilne delavnice; kat. duhovnik hitjska neumne svoje vernike proti slo-bodnl državi stem, da pravi, koliko davkov Ista gshteva, kako za žldove skrbi, kako državljana kuje v verige od zlbelje do groba. Neki Jeiult je pisal: "Po davkih jemlje moderna država državljanu slobodo, da uživa — svoje premoženje; z vojaško dolžnos tjo, mu Jemlje slobodo življenja; s prostim zakonom mu jemlje slobodo famlllje; s po laikih — učiteljih u-pravljeno šolo mu jemlje slobodo I*-reje svojih otrok; s raznimi postavami prlvele moderna država državljana na vo« državnega boga, tega krvoločnega gospodarja telesa In dale.** Ako pa Je država taka, kakor je še spanjska ali kakor naša avstrijska po- godijo. KaJ Btvarijo moderno države z davki, koliko železnic, bolnic, šol, uradov zdržijo Isto ln kaj bo podalo srednjeveški vladarji tlakarjem ln kaj tem revežem kat duhovniki? RI čet samostanskih kuhinj ln bič graj sklh obskrbnlkov! (Dalje prihod.) OTROK PROLliTAKKE. Mlada vdova attorila je skrbeti za se iti za svoja petletno hčerko Marico. Seveda pnej dokler jej je še živel mož, šlo je nekaj bolje, kajti oba sta pridno delala v bližnji tovarni ter s -skupnim zaslužkom še precej dobro shajala. A tovarniški stroj, bti stroj, kateri ne pozna ne usmiljenja ne revščine, (pograbil je neki dam delavca, potegnil ga vse ter le nekoliko krvavih ostankov in cunj je spustil na dan kot dokaz, da je svojo neusmiljeno delo doihro pogodil. Mlada vdova je plakala za svojim možem, vender jok sMe ne preganja, in morala je hoteč sebe in svojo deklico preživeti, trdo delati. Od ranega jutra do pozinega večera je opravljala svoj težavni posel, vender delala je, kajti v sveSti si je bila, da dela za svojega otroka za s,voje vse. Ob prostih uraih se je s svojo ljittbljensko igrala, delala jej je punčke in raznovrstne igrače. Pri tenn pa jej je vodno pravila o njenem dobrem a ponesrečenem očetu. Neki dan pa deklica zboli vender materi se je dozdevalo, da ne bode hudega. Podala jej je še igrače, tu to poljubček iti odkorakala je iproti tovarni na vsakdanje delo, na vsakdanji zaslužek. Marica je mirno ležala, ter se na svoji posteljci igrala s punčko, naposled pa ^e je utrujeno naslonila na svoje ležišče. V svoji otročji domišljiji predstavi jaila si je nesrečo svojega očeta — stroj ga graibi in noče ga opustiti. Komaj zgine oče v stroju vže leti stroj za njo. Marica beži čez jarke in ceste vedno naprej. Tja pa sam se «t>oddns.ne, pade, a še usta-ne ter beži pred strojem. Vže sliši strojevo ropotanje, vedno jej je bližje — a sedaj — zgrabiti jo hoče — a Marica se prebudi iz grozovitih sanj. Zdelo se jej je resnica. Zakriknila je, a zantan.Mamica njena je v tovarni in nobenega človeka ni blizo. Krčevito stisne svojo punčiko, hoteč pri njej varstva iskati. In našla ga je. Pogovarjati se začne ž njo in pozabi na hudi een. Zunaj je bilo gorko. Solnce je u-piralo svoje žarke v revno sobico, a Marica se je tresla, zdelo se ji je, da ji je mraz in klepetala je z zobmi. Gleda skozi okno, gleda kako se žarki igrajo s kostanjevim peresi, kateri je jx>na>no rastel pred borno bajtico. Vstane iz jxxstelje, stopati hoče po izbici, hoteč iti pod kostanj. Vender, Marica, kaj je to? Zakaj se opotekaš? Pade. — Po vsih štirih se na|)Oti iz hiše na prosto — pod kartanj. Kako je brlo vedno krasno pod njem, a danes — glava težka, mraz, a ustnice ji klepečejo z zobmi. Tam cveto rožice. Kako jih je rada nab rala, ter nesla na grob svojega očeta, kako raida jih je podala svoji se iz tovarne vračajoči materi. Poskuša trgati. Natrga jih, a u-trudila se je. Sede pod ko&tanj. Punčika ji- dela druščine, a njen mali predpasnik je im-olrj« n z ro-žiciiui. Veter se igra z njenimi ikoderci, a koderci vihrajo po čelu, kakor bi hoteli polj-ubavati bledo I:ce. Metuljki okrožujejo Marico in čudijo se, da se ona danes noče ž njimi loviti. "Moj bogi" zavpije Marična mati, ko zagleda svojega angeljčka. * * * Mati ne Olakaj! Pogumna bodi, kajti vedi. Tvoj otrok, Tvoja zlata Marca, Tvoje vise, preselila se je r rožicami okinčana, med vile. pošljete denar ▼ staro domovino, obrnite se za a pno na M V. Konda-ta, 669 Loomi* Str,, Chicago, III. Ako Slovencem ln bratom Hrvatom v Chlcagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. ' Vsem' bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene) seje, Bvatbe, zabavne večere itd*. — veliko dvorano pa za nurodne in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. tS~ Potujoči rojaki j yedno dobro došli! Priporočam se vsem v obilen poset. Fran t Uladič, 587 8. Centre Ave. . Chicago, III. ©«?S(E©c?©c?S>eSi>c!3> s©s©sSS)®?S>o ceni, kakor drugje. Ml Imamo popolno zalogo klobukov in druge opreme, ter dajamo zelene menjalne znamke Telefon — Canal 119$ r OBLEKE IN s vršne suknje lovi pomladni kraji, dobro pristojne in skrbno na vsakovrstne načine izdelane od $7.50 DO I25.QO ' * Zgatovljene i? čistega sukna za kar se jamoi. Povabimo Vas, da si ogledate WH6<§ vogal Blue Island he. in II ceste. JELINEK In MATER lastnika. 4 O LAP BVOSOD* "Glas Svobode" [THB VOIOB OF LIBBBTY] WEEKLY Published byTho Glas Svobode Co '669 Loomis St. Chicngo, 111. Kotared at th«, Port om<* »t Cbic«ira. III., »» Second 01»»» M »Iter. Subacrlptlon $1.50 p«r y«r. AdvertiuementB on agreement. "Qiao Svobode" Izid« viakl p#tek u velja z« AMERIKO: s« celo leto...... ..........11-50 u pol leta ................. 75« ZA EVROPO: ' ca celo toto ............kron 10 zrn pol leta .............kron 5 Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in poailjatvo je sledeči: 'Olas Hvobode' 669 Loomis St. Chicago, III. Dopisi. Proletarcevim. Snieli .ljudje! Po kega a Zahrbtnik et cons, na stroške slovenskega in hrvaškega naroda. Duševno revše, prosim te stori mi to vsJugo in ne bij sam sebe po laslnetm obrazu. Kondovo nagoto hočeš pdkazati, ali dosedaj si še malo v tej zadevi storil, pazi se, ravno tako tudi tvoji pomagači. da vase nagote kodo pred občinstvom ne postavi. Gospoda, spomnite se: "Tunc tua res agitur paries cum proxima ar-det", in pustite Kondove konsortes na miru; če vam smo trn v peti, izpulite ga, ako ga morete. Sicer pa gospoda, bolje bi bilo, ako uberete varno pot in če site v resnici namenili predale svojega H-s^a socijalnim razmotrivanjem, od-pečatite ono grozno knjigo vaše duševne vede. • • • Neki Joe Ferenčak iz Sheboyga-na, Wis., kvasi v zadnji "kervavi fliki" o nekem nezaupanju od strani g. Konda glede naročnine in nekega denarja radi nekih prodanih knjig, in pravi celo, da si bode denar izposodil samo, da bode iste poplačal. Vender nVr. Kerenčak, ako se vže pripravljale kovati dopise, pišite jih tako, da Vas bode "veleučeni" urednik Proletarca razumel, da s« ne bode potem javno škandaliziral. Haztolmački hočemo mi celo to zadevo. Agrtirali ste v svojem kraju za "Proletarca" ter pridoibili ste 6 ali 7 naročnikov. Na to Vam je Pre-šern poslal 25 knj:g "Naša* bogastva', katere ste tudi prodali. Naročnino in kupnino za knj ge ste prejeli, a menda ne odrajtali, a ta denar ne sliši nam, pač pa se morate oberniti na Proletarca, ter ga naprositi, tla Vas počaka za skup-ljeno svcrto. Mi od Vas nimamo nič t" rjati (raizven malenkostne naročnine Glas Svobode), ves denar, katerega ste prejeli, oziroma porabili sliši Proietarcu. Zatoraj naprosite tega, da se priuči spoznavati položaj delavca trpina, ter raztegnite mu ozke možgane, da bode spoznal kakšnemu človeku ima zaupaiti knjige in denar. Tudi nam je vse eno če pridete čez dva meseca v Chicago, z nami nimate nobetvega opravka,' vender opozorili bi Vas, z ozirom na to, da Proletarčeva blagajna prazna, da mil prinesete naročnine in kupnino za prodane knjige, ter ti*li v prihodnjič ne izvajajte socijalizina z defraudacijo. Torej le kmalo si izposodite, ter osrečite Proletarca s par centi. GOSPODU SAKSERJU V ODGOVOR. V dopisu iz Forest City, Pa., z dn 30. aprila, Jvaiterega je baje skoval neki "Premogar" v odgovor na dopis Julija Losjak iz Sygan, Pa., z dne 23. aprila t. 1. mi predbaciva ta "Premogar", v drugem pomenu bessekle sam gospod Sakser, da sem svinjski pastir in t. d. Dobro gospod, nikakor ne zani-kujem, da nisem pasel ovac in druge govedi, delal v plavžih, premo-gokopih in tovarn ali in si s poštenim delom krnili služil. Na to sem tudi ponosen, videl sem in skusil, kako se mora delavec boriti za svoj obstanek, med tem ko ste vi, od rojstva do današnjega dne živeli na žuljih drugi®* in crp ^ kjer se izdeluje vsa noturska in Bodnijska opravila ktikor: pobotnice, pooblastila, dolžna, odstopna, čezdajanska, ženi- Ž3 tovanjBka, kupna pisma, i.t.d, prepisi intabulacije, tožbe v ^ Blovenakem. nemškem in angleškem jeziku raznovmtne pros- ^ nje v vojaških zadevah, ter iztirjavajo dolgovi tukaj in v ^ stari domovini. Zastopstvo pri sodnljah. Prodaja parobrodnih listkov, poSiljanje denarja. ^ Fit ANK KOItCE & A, BENEDIK. ^ 620-1 St. Clair Ave., preje 1778 St. Clair St. Clevelad. ^ 72iUiUiUiUiUiUii4iUiU4UiUiUiii4U444iUiUU4iU4UiUiUiUiUR r £ r t Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištv« pri Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAVCI! Cene delnicam so vedno višjo. Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal kraano prosperiteto. Z redno plovitlo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega so tndi cene delnicam poskočile. Se je čas, da si vBuki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane Botrud nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler bo 5e po $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite iu ga pošljite z donarjem na spodaj omenjeni naslov. , Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, PBEKIDENT. [Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih jo že $1.500.000 uplačanlh. 108 Ureenwich Street, New Y«rk. Cenjeni gospod:— S tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $6.00 komad, in Vam prigibno poeljem Bvoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano evrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, S tem se razume, ako predpiače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo tvoto vrnete v celem znesku. Ime..................................l.. Ulica in st...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in poatne nakasnice naj b« pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. IILAS BVOBODH O s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 8. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stuohen, 443 ilain Str. La Salle, 111. Tajnik: Mabtin Kokda, Gt>9 Loom is St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 \V, 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank Klobučab, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinao, P. O. Box 193 La Salle, 111. John Verščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. Matija Stiohen, 443 Main Str. La Salle, 111! Mabtin Potokab, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohob Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tisol, 343 Fulton St. Pullman, ill. Mahtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. J,>««r Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. JohnBtowu, Pa. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vsako tretjo soboto svojo redno mesečno bojo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo Bvoje dopise jednotnemu tajniku. Nadzorniki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: ..Bratom tajnikom društev S. N. P. J. na s nanje. .. Uljudno naprosujem vse brate tajnike, da mi vpošljejo hitro ko mogoče stare certifikate, ker se bodo sestavile nove police v smislu novih pravil. Če bi eden ali drugi Slan zgubil stari certifikat, mora dotični pred notarjem pod prisego oddati izpovedbo, da se potem na podili te izpovedbe stari certifikat neveljavnim proglasi, in novi spiše. M. V. Konda, glavni tajnik. Zagovor za Marijo Spiridinovo. V predzadnjem našem listu objavili smo pisano, 'katero je pisar la junakinja iu mučenlca Marija Spiridonovva in ujetništvo svojim prijateljem. Ta je bila pred kratkim od vojnega sodišča obsojena na sanrt a poslej pomitaščena v 20 letno ječo. Pri obravnavi je imela za zagovornika kozaškega hetmana Filimo-nova. Iz Jijegovega zagovora se spozna, kaiko spričevalo daja ruski kozaški častnik svojim kolegam. Njegov obrambni^govor se tako glasi: "Hočem se poslužiti pravice kot zagovornik obtoženke, ter dotakniti se hočem zadeve, katera me iz začetka do konca zanima. V ,pnvič imam .priliko prisostvovati takemu procesu, kakor je danes, in ne morein se ubraniti okoliščine nenavadnosti, ki jih usebuje ta obravnava, Vidim na eni strani zbrane odlične častnike, ipretl kater jni naj bi zagovarjal politično hudoddko. Na drugi strani pa vidim šibko zmučeno žensko, skoraj še otrok, katera je obtožena dejstva za katero postava prisojuje — sinrt. Na eni strani slišim kruto obtožbo. zahtevajoč postavnega zadoščenja. obsodbe rn kazni; na drugi pa odkrilo in goriko priznanje te občudovanja vredne deklice, katera je -hotela s svojo idejo m svojim junaškim činom osrečiti ljudstvo in za katerega se je junaško žrtvovala. Tek (Mit obravnave anto .vsi slišali njen zagovor, slišali smo kakšnim nečloveškim imikaim je bila izpostavljena, katere je morala za časa svojega ujetništva prenašati. Iz zdravniškega spričevala je razvidno, da so notranji organi de-kfltc neozdravljivi, kateri znaki prihajajo iz živalske poliotnosti častnika, ki je zvezano ujetnico posilil, ter je zatputetil nasledke, to je neozdravljivo sifilistično bolezen. Življenje ofotoženke je s tem u-ničeno in vse to je prestala kot žrtev hoteč odstraniti kruteža. ki je ul»ogo ljudstvo zatiral. Vsi mi ztbrani smo v zavesti, da v potrebi radi darujemo če treba svoje življenje in vže smo tako vzgojeni, da jttnasko gledamo smrti v obraz. Vendar znano mi je tudi, da voj-ščakova roka tudi v najhujšem boju se ženske dotakniti ne sme in vsem nam je zmamo, da noben vojak ne žendte ubivati. Radi tega tudi z namirtra in groao gledam v Vaše obraze, hoteč iz njih spoznati Vaša mnenja. Uverjen som in prepričan, da Vaša desnica, katera je za pošten boj vedno pripravljena, nc„bode jxxl-pisafla srtrtne obsodbe junaške deklice in upa iti itii iti Titi ltuti iti it> iti iti iti iti it > iti iti V fL »I* • u 'I* »I* »l* »1* m ■ P. Schoenhofen Brg. Co's. i Najboljšo pivo je |Se prodaja povBod. Phone Canal 9 Chicago, III. John. J. Dwyer 679 Blue Island Avenue. Gostilničar se priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk Postrežba točua in solidna J, J, Dwyer, 679 Blue Island lie Kasparjeva držav-na banka. m Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. jia 30 jun. in od 1. jul. pa do 3(Tdec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na le^to. Pošilja se denur na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listko (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police, S-v C, PRAVO pomladansko zdra vilo. Spomladi očisti pridna gospodinja celo hišo in pusti cisti zrnk pihati ukozi vsok ogel in špranjo. Spomladi Bkuša narava očiBtiti nase telesne hite za naf to(ja mj jej m0ramo pomagati s tem. da si preskrbimo ...SEVEROV- KRICISTILEC. Cena 81.00 On odnaša nečisto? ^ v On krepča inčist ^ fcMjeniko-teko^ino. On oživlja vsa'^telesa. On napravi ' ,n ža|ostne |judi ru(jeČe ln vesele. On odstrn- jf nepopolnosti na koži, katere povzroči slaba kri. On odpr 4V| mehurčke, koze in zagnide (ulje, čir). 0n da fi življenje In moč telesu. ' odpravi naganjenost do bolezni. *yN JE NAPRAVIL TO ZA DRl?(iE> ON BO NAPRAVIL to VAM "Severov Kriči QJ j je pC mngai na enkrat in jaz etni zdra\a, ker sem ga rabila". Dec. 7., Mrs. M, Stihlava, VVillock, Pa. "Moja ž- ne nobenega zdravila več, ker jo je vaš Kričistiltc ozdravil poj oJnon a in ,paopov-sko scuvanje in hujskanje proti vsemu, kar ni klerikalno! Kje na vsem svetu je še mogoča taka podivjanost, kakor se je irakazala v gori navedenem slučaju? Sram nas je v dno duše, da bo sedaj ves svet kazai na naše ljudstvo s prstom, kot napol divji, neciviliziran narod. In vse te sratfiote je kriva lopovska črna- drhal, ki hoče iz našega dobrega naroda napraviti čedo fanati-.zšranih črnih banditov! Kdaj se bo že vendar državna oblast toliko spametovala, da bo tej bandi energično preprečila de o? Nadejamo se, da bedo zločinci v Siničnen« tksem-plarično kaznovaim in da sc to 240-di, bodemo pazili z vso vestnostjo in iskribno9tjol OH, TI ČRNI. Vzgleden duhovnik je boštanjski župn k A. Kocijančič, ki je pred nekaj časom še po Mirni uganjal stvari, da so bili vsi ljudje zoper njega. V torek dne 17. apr. t. 1. je bila ta blagoslovljena duhovna posoda v Krškem, a kakšna? Kocijančič je bil pijan, da se je valil po mestu. Ker ni imel denarja, dat bi si šenar dalje kupoval vina, zahteval je na upanje m denar za cigare. Tudi o-koli žensk se je nekaj lizal. Ko ga je voznik pripeljal domov, izvalil se je božji namestnik kot snežena kepa iz voza. Revežu kočijažu so pa utrgali eno krono pri vožnji. Priporočamo škofu Tonetu Kocijančiča, da mu da boljšo faro, ker boštanj-ska mu gotovo ne nese" dovolj, da mora jemati po gostilnah na upanje in utrgavati vozniku na voznini. UBOGA ŽRTEV RAZMER. Na starem Zabjeku stanujeta zakonska Helena in Jožef Suhadolnik. Mož je priženil nezakonsko deklico Mihaelco, ki ima sedaj 6 let. O-ba hodita v tovarno, deklica pa je doma. Malo je staršev, kateri bi, predtto gredo od doma, svojih o-trok ne ljubkovali. Ta lepa zakonska dvojica pa je delala ravno na-sprostno. Mestni policiji je prišlo na uho, da se z deklico zelo grdo ravna. Dognalo se je, da jo je Iju-ibeznjivi očim, predno je šel v tovarno, peljal v drvarnico in jo privezal. (Drvarnice so pu na starem Zabjakii bivši zapori.) Ubogo otrer če je stokalo in moledovalo in s tem šele popoldne vzbudilo pozornost usmiljenih strank, ki so ubogega črvička otele in spustile na prosto. Ljubeznjivi očim ni deklici dal v "zapor" nič jedil in vode, pač pa nočno posodico. Tako je baje napravila pozneje tudi otrokova lastna mati. Ni bila pa še to dovolj velita kazen. Policija je včeraj parni tavanja vrednega otroka % odvzela in ko ga je zdravnik pre-iskal, je konštatoval, da je bilo ubogo revise polno modrih marog. Tudi iz glave ima izpuljen šop las. Pri odvzetju otroka pa ni kanila iz nobenega očesa solzica slovesa, am pak so se čule besede: "Naj, jo pa magistrat varuje, če jo jaz ne smem privezati." To se je tudi takoj obljubilo m se že izpolnuje. — Pač, kanila je solzica slovesa, in sicer iz očesa ubogega otročeta iu baje sta tudi dva uradna organa, ki sta ttbo-žico vzela seboj in Cula besede u-smiljenih žensk; "0,Tuboga Mihael-ca, otrok brez staršev! ', nemo zrla v tla. Neusm:ljenca se bodeta zagovarjala pred sodiščem, otrok "brčz staršev" pa je sedaj v dobri oskrbi. _TRDNI RICMANJCI. V Rimanjih so imeli dne 20. a-prila t. !. 68. civilni pogreb. Nekrs-čenih otrok je zdaj 110. Cerkev že od sv. Jožefa ni bila nič odprta, ker katinarski župnik ne hodi več ma-ševat. Orožniki ne prihajajo več v vas, pač je prišel incognito koprski ofkrajn: glavar, ki je bil jako prijazen in napravil povsod najboljši vtisk. h očetove hiie je pobegnila 17-Ictna Alojzija Plorjančič, hči gostilničarja Florjančiča v St. Petru pri Novem mestu. Dekle je že po-poliKana razvito in jo je najbrž potegnilo v Ameriko skozi Ljubljano. Mogoče je pa tudi, da še ni odšla s Kranjskega. Florjančič Alojzija je srednje postave, temnorjavUi las in rjavih oči. Oče je kot premožen moa ukrenil vse mogoče, da dobi hčer nazaj, če se še da. NOV PAROBROD Nov parobrod francoske paro-brodne družbe "La Provence" je dospel v New Yorško pristanišče iz Havre v 6. dneh in 7. urah. Daljava iz Havre v New York je 3.280 milj, a ona iz Queenstown v New York pa le 2,800. Novi parobrod je najmoderneje opremljen, ter previdjen z signalom za sik), kakor tudi s Markonijevcm brezžičnim brzojavom. Ta parni.k je bil delati v St. Nar zaire na Francoskem; ima 18,400 ton vsebine ter 30,000 konjskih moči. Dolg je 627; širok 65 in globok 45 čevljev. Prostora ima v 1. razredu za 400, v drugem za 20$, v tretjem za 1,000 a vse skupaj za 1,604 oseb. Uslužbencev in pomorščakov je 435, toraj parobrod prenaša laliko ob vsaki vožnji 2039 o seb. Na tem modernem parobrodu izhaja dnevnik, v katerem se tiska vse po brezžičnem brzojavu došle novice iz celega sveta. Parnik je od-plul iz New Yorskega pristanišča 3 t. m. zopet v Havre, ter so bili vsi prostori vže prej nego je pri-plul v New York razprodani. PROŠNJA ZA OBJAVO. Naiprošeni smo od nacijonalnega eksekutivnega kluba socijalne stran-1 ke objaviti sledeče; Kongregacijske volitve v tem letu bodo najbolj važne, kar j tli je dežela imela izza časa zadnjih let. teh voli t vali postane socijalna stranka faktor, in da si pridobi per-veustvo zagotovljeno ji je z ozirov, da se nje število množi dnevno. Mi toraj, upamo nabrati fond za te kongregacijske volitve, ki so velir kega pomena, verujemo torej, da sc bojo vse stranke finančno pripra-le za boj. Glede na to, priporočamo, da 9e obvesti vse sbratikine člane in somišljenike, da darujejo za ta fond svoto v znesku eno dnevnega zaslužka najzadnje do meseca julija. Ena tretjina te nabrane svote sc razdeli na lokalne klube, druga tretjina na državno in tretja na narodno organizacijo. V državah, kjer ni državnih organizacij, porazdeli se na polovico in sicer prva polovica na lokalne klube in druga polovica na narodno organizacijo. Priporočilo. Nadalje priporočamo vsim socialnim glasilom, da to objavo redno oglašujejo ki priporočujejo, tako da se vsi strankini člani in somišljeniki zavedajo in stopijo v boj te; veliki borbi. KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj! Ali ni bolezen.največja nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci ,,V1" kateri si mo-: rate s težkim delom služiti vsakdanji kruli in kateri1 ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani - Dr. E. C. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje, v Citajte kaj pišejo rojaki. « Veleučeni gospod t Dajem Vam na znanje, da so mg Vaša zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel u-n panja, da bi 5e kedaj ozdravil Vi « pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vaše izkušeno zdravljenje. Anton Klapčič, Uox 83. Barberton, Ohio, Mili Profesor! Naznanjam Vam, da sem jvi vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušanj, iai4 R.Road St. McKeesport.Pa. Velespoštovani Profesor I Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro posutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli.a poprej me je celo telo bolelo. Jaz srda j tako dobro i/gjedam, da se mi v-iakj čudi iu me pra&a kedo me je zdravil i.t katera zdravila da pijem, a ja* po\ 111 vsakemu, da si ■ me sumo vi ozdravili, a prejmi ni mouel noben doktor pom.t, iti in mi rekel, da ne ve kakšmi I > l>/.-n inam. Ko bi me oni videli, k.iko s« m bila slii-ba in mršava, vsaki mi jerektl da s.-m "> »t i vi ste me / M««, . *nn m 1 w>|Mli- nom«! oza.avili, bog vam l>o to dobroto »totero poptafal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotov«. Za dobrih 8 dni vam jo doposljem m Zahvalo. Za seda| ostajam vaša hvaležna Paulina Žagar, Spoštovani g. Profesor I , Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporo-čujem, da se mi bolezen že dol-go ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrr.v, ker se tudi drugače počutim ktepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem po|K>lnoma rt-Vn svoje padavične bolezni. Za nekaj dni vam doposljem še ji dno zahvalno pismo in mojo sliko. Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaleini prijatelj. Gregor Fabjančlč, Box 45, Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. 1.1 Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nolienih Znakov bolezni ni več. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, Zato so vam iskreno Zahvaljujem za vat trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna. Ivana šume, » Box 87, Forest City, Pa. 1516 HecU St.,. Calumet, Mich. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. K. C. COLLINS M. I., On je edini kateri pirantira za popolno ozdravljenje vseh bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezn! moške in ženske. kakor zastrupljenje krvi: Sifilis —izdravi v kratkem Času. ZmtoraJ ! Zakaj bolujete in trpite ? Vse vaše bolcz.nl trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko st ■ iar kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. Potem smete biti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. --- Za tiste kateii Želijo sami osebe • priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popoludne. Ob nedeljih in praznikih 10. ure dopoludne do 1. popoiutfne. * NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca Bodovice mineralne vodo in drugih neopojnih pijač. 62-84 Fiflk St, Tel. Canal 1406 Import Iran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor Bport, sultan in dam-sko cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave. Slika predoouje zlato damskonro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje je najboljši ameriški iadelek -Elgin ali Waltham. ti* 1 A A A Te vrste ura stank le W V V V obilo naročbose priporoča vsem Slo- venoem in Hrvatom dobro znani » Jacob Stonieh, 72 E. Madison 8L Chicago, 111. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. Vsaka podoba je lepo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povtčuje manjše sliko v naravno velikost The Reliable Photograph. 391—393 Blu« Island Av«. vofal 14. Plae«. CMICAOO, ILL. fAVLiBH 1883 PHOKI CAHAL 237 Nižje podpisani Slovencem, H priporočam rvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urojeni SALOON x dvojnin kegljiščem in biljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstne Bmodke. Prost prigrizek vodno ua razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin iu 20 ulice in Blue island Ave. Chicago, III. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno GOSTILNI na 257 • 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in Bolidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do- C. HOFBAUER. Mazda! rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni =Saloon: Točiva vedno sveSe pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine Bmodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček HI S. Centre lie. Chicaio, lil I GLAS BVOBOD» Mirko Yadjina §r iporoča bratom lovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. Največja slovauska tvrdka / Emil Bacliman, 580 8o. Centre Ave. Chicago. J5x Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin, Priporoča vslm slovenskim salonom svoja Izvrstna vina in likerje. Itna v zalogi tudi ini-portirane, vina likerje, kakor tu-' lastnega urldeika/ P.J.Dedhioh je pooblaščen sprejemati naročila in denar. KB J ATLAS BREWING CO. W eluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. 1 Izdeluje društvene znak«, gum be. zastavo in druge ptrebŠoine S5-Ti Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. driavah, ouim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijače-"atlas beer"' in vsakovrstna vina. UnijBke smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 slice Chicago, III. LACIER | MAQNET | ORANAT Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoris gostilno, ne zabi so obemiti do nas, kajti tni te bodomo zadovoljili. BI Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 napre). Pišite po navodila na SQUIB CHICAGO SAVINGS BAM 278—92nd Street Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali ietrah, so vedno omerce, nezadovoljne in sitne. Naobratr.o so pa osebe, kojth želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno j iiciiuk* grenko vino, ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v cisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dob^r tek. Močni živci. Izborilo prebavi j an je. Trdno zdravje. Močne mišice. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bobzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljSe diSale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni. • • • » POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. • » » * V LEKARNAH V DOBRIH G-OSTILNAH Jože Tritier 799 So. \8hlatid Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropittjevec, konjak. RAZNO. Čuden slučaj. — V Studčnčicah pri Sor.i je pogorela v ponedeljek hiša neki Mariji Hartinan. Ravno ta dan, ko je hiša pogorela, sta delala Marija Hartman in Anton Ber-nik je 'kupil hišo za 88o K, zavarovana je bila pa na i,ooo K. Ako bode.zavarovalnica izplačala celo vsoto Antonu Berniiku, bo ta takoj na ddbičku za 120 K. Vnelo «c je v dimniku, ker so preveč kurilj; Tako pride vse na dan. Zaikon-3ka Požar v Trstu sta 1903 javila •na policiji, da sta okradena raznih zlatnin in denarja in da znaša njuna škoda 1,206 K. Ker sita bila zavarovalnica izplačala popolno svo-to. Od tega denarja je mož dobil 200 K, žena pa je poravnala razne dolgove. Ko pa pred par dnevi ni hotela žena možu daiti nekaj denarja, se jc ta maiščeval s tem, da je šel na policijo 111 povedal, da z ženo nista bila nc okradena 1903 in da sta lagala o tatvim. Seveda sta prišla zdaj oba pod ključ. TROZVEZA V NEVARNOSTI, Dočim je skoraj vse italijansko neodvisno časopisje odločno proti Nemčiji ter zahteva konec trozvezi, se slišijo z vladne strani pomirljivi glasovi, češ, da bi nasprotstvo z Nemčijo v slučaju komplikacij z Avstro-Ogrsko imelo za Italijo u-sodne posledice. Znani inrendentist Barzilai pa je izjavil dopisniku pa>-rišloega "Malina": Pomagati si moramo tudi brez trozveze. Ako nam Francija, Anglija in Rusija jamčijo proti poželjivosti Nemčije po Tripolisu in proti grožnjam Avstrije v Albaniji in Macedoniji, ni dvomljivo, da bo dne 21. junija, ko poteče doba trozveze, ista tudi ponehala.'1 NAZADNJAŠKI PAiPEZ. O dosedanjem papežu Piju X. se je v začetku govorilo, da je vnet za moderni* reforme v katoliški cerkvi. Sedaj pa se je izkazalo, da je hujši nazadnjak. kakor je bil njegov prednik. Svojo srednjeveško nestrpnost kaie posebno v cenzuri. Nedavno je izšel Fogazzatrov romani "II Santo", ki razpravlja katoliške reforme. Prevedel se je takoj v vse glavne evropske jezike. V Italiji so proglašali na-jodličnejši cerkveni dostojanstveniki roman za strogo versko in poučno delo. Vendar ga je papež Sarto dal na indeks. ObscKlba romana je novi znaik za nestrpno tendenco, ki prevladuje sedaj v Vatikanu. Papež je hotel s tem zadeti vso katoliško reformno gibanje, ki se pojavlja med katoliki v raznih deželah, čitndaljc jasneje se kaže, da se sedanji papež nagiba nazaj k duhu Pija IX. Govori se tudi, da izide v kratkem papeževa okrožnica, ki bo proklela vse teolo-g;čne zmote zadnjih let. posebno vse moderne razlage sv. pisma. ITALIJA VOHUNI PO DALMACIJI ? Nedavno je prišel na Keko par-nik "Ciclop" italijanske vojne mornarice po naročene torpedovke. Pri pristaniški oblasti je poveljnik "Ci-klopa" naznanil, da pride naravnost iz Benetk ter se tudi zopet vrne tja. Ko pa je pamiflc odplul, se je izkazalo, da je italijanski poveljnik avstrijske oblasti nalagal, kajti "Ci-klop" je priplul iz Benetik v Senj ter potem križaril med dalmatinskimi otoki ter pri tem 1 rišel tudi v zadrski zaliv. Pri tem se je opazilo, 41 it je pri .točkah, ki imajo vojaško važnost, se posebno dolgo mudil ter tudi ni izobesil zastave. Napravil je na svojem potu velikanski ovinek, da obišče vojaško znamenite točke. Conja proti naprednemu učitelj-stvu. Od kar je g. Schwarz zasedel prestol deželnega predsedništva, zrastel je kranjskim klerikalcem greben. Fanalizirana drttlia? na čelu ji kranjski duhovniki, hoče ugonobiti vsakega, ki se slepo ne ukla-nja brutalni sili. Kranjski maziljen-ci so se vrgli posebno na one učitelje, kateri, svesti si svoje svete naloge, stopajo neustrašna po poti ljudske prosvete, hoteč iztrgati u-bogo slovensko ljudstvo iz rok okrutnih klerikalnih pijawk. Na neki obsatvsJci šoli službuje nadučitelj, kateri je pri šolskih oblastih, kakor tudi pri svojih tovariših radi izredne marljivosti in kolegijalnosti visoko spoštovan, Ta gospod je hotel v postnem času zadostiti svojim verskim čuvstvom ter šel k spovedi. Spovedoval ga je neki frančiškan s Štajerskega, kateri je župniku pomagal. Med spovedjo je hotel frančiškan prisiliti g. nadučitelja, da opusti'črtanje "Slov. Naroda". Ker je pa g. nadučitelj trdil, da ne najde v tem dejanju nikakega pregrešita, ga je začel učiti hinavščine, rekoč: (Jospod, naročite si 'Slovenca', ako vas obiščejo tovariši, recite jim; da ne citate političnih listov. Ko mu je g. nadučitelj zatrjeval, da ne more lagati, mu je rdkel, da naj čita nemške liste. Ko je rekel g. nadučitelj, da mora." Zanimati v prvi vrsti za usodo svojih slovenskih rojakov, se je je! sveti oče sramovati svojega Črna ter začel tarnati, da nc more dati tukaj gospodu nadučitelju odveze, akoravno izprevidi, da je dober katoličan in pošten človek, 'ker se boji g. župnika. Pridite na šta-jersiko, tam vas takoj odvežem, je rekel. — Nato je šla k istemu frančiškanu k spovedi njegova soproga. Razpravljala sta tudi o branju "Slov. Naroda". Frančiškan je trdil, da čita gospa "Narod" radi svojega soproga. Gos.jxi pa je trdila, da) M čitaia "Narod ko bi ne bila jjorocena in t>: se tudi naroČila nanj, ako bi ga slučajno nc imel njen soprog. Gospe soprogi je pa vendar hotel dati frančiškan odvezo; te pa gospa ni hotela sprejeti, češ, da se smatra za ravnotako grešnico kakor njen soprog. Frančiškan si ni znal drugače pomagati, da je poklical še g. nadučitelja k spovednici ter dal obema odvezo. Pri ločitvi pa je rekel frančiškan: "Gospod, saj mi vendar niste zamerili, jaz nisem kriv tega. Obiskal vas bom v vasi hiši, da se prijateljsko nazgovoriva. Vi imate trdna načela in ste poštenjak skozi in skozi. Bog z vami." Namen dotičnega župnika je prozoren. Ker ne more g. nadučitelj u do živega, uporabil je zakramente, da bi osramotil g. nadučitelja pred farani, rekoč: Glejte ga, tak je, še odveze ne dobi pri spovedi. Da je fanatizirana masa dejansko napadala in j)obijala učitelje, imamo več kot dovolj slučajev. Ker se je gosp. župniku ponesrečil ta manever, je hotel doseči svoj namen dne 10. apr. t. 1. pri komisijonalnem ogledu v zadevi razširjenja tam. šole. G. župnik je v pričo komisarja trdil, da je zakon samo na papirju, da je nadučitelj fingiral število obiskujo-čih otrok, da je škoda velikanskih žrtev, ki jih bo plačevala občina, ker je šola pod sedanjim vodstvom v skrajnem neredu, da g. nadučitelj s poukom začenja in nehava kakor se mu poljubi, da nadučitelj ne plačuje nobenih davkov, da je naduči-teljcvo stanovanje (dve majhni nezdravi luknji) dovolj no. (Župnik ima pet velikih sob, po katerih se podi s svojo kuluarico.) To je očitno ščuvanje ljudstva proti vestnemu učitelju. Jako čudno je, da ni nol>cden navzočih gospodov branil g, nadučitelja proti tako brutalnim naipadom strastnega farja. Ako se bo ta gonja nadaljevala, ne bo no-Ibeden napreden učitelj varen svojega življenja. Poleg skrajne bede, ki jo mora prenašati kranjsko učrtelj-stvo, trpeti mora razna preganjaja in se izpostavljati smrtni nevarnosti. Zadnje zlo je veliiko hujše od prvega. Merodajni faktorji naj se vendar zdramijo ter zagotove na- -prednemu učiteljstvu vsaj osebno svolxxlo, ako mu že ne morejo dati kruha. POZOR ROJAKI. Kdor hoče delati vojaško pros-njo zaradi zamude orožnih vaj, naborov ali kontrolnih Bhodov. kdor hoče biti prost kazni, naj ae zgl«-fli pri Fr. Schaffer 6DAJ. Vse priprave za tiskarno in list "Delavski Prijatelj" kakor tudi banko. Dobi se za nizko reno. Tozadevno vprašanja in pejnsnila daja Ana Schlander 4918 Hatfield Str.. Pittsburg Pa. o QLAB SVOBODP Konklav« 1. 1903. III. Glavna stvar, za katero se izkorišča religijoznost narodov,, je slej ko prej bogastvo in politična,moč rimsike knrije. V ta namen je Leon XIII. ustvaril novo organizacijo, ki je razširjena po vseh deželah, kjer prebivajo katoličani. Duhovščina se je poplnoma izneverila svojemu poklicu in se posvetila izključno samo političnemu delu. Vera je le sredstvo, da sef d!xlrže pagqasko obskrurautni sloji na cerkveni uzdi. Ta organizacija je še le v nekaterih deželah ustvarjena in je le v malih deželah dobila oblast v roke. Ali kadar bo popolnoma izvedena, bo to strašna moč v rokah rimskih papežev in bo delala različnim državam še veliko večje težave, kalkor jih del^ sedaj Franciji. Za uveljavljenje naukov Kristusovih se rimska kuria še toliko ne meni, ko za lanski sneg. Meni se samo za denar in za go.spodstvo in zato je izgubila že ves vpliv na vse, kar vpliva na notranje življenje narodov in jim daje smer. Duševno življenje narodov se zrcali v znanosti, v književnosti in v umetnosti, v nesebični ljubezni do bližnjega, v prizadevanju spraviti narode do višje [kulture, do boljšega gmotnega stanja in na višjo nravno stopnjo. V tem oziru pa je rimska cerkev (>ostala že tako brezpomembna in nevplivna, kakor tibetanska cerkev. Ceiikvena znanost in literatura je propadla na najnižjo stopnjo. Katoliška inferijornost sc nikjer tako očitno ne zrcali kakor v katoliški znanost: in umetnosti in na tem ne izpremeni nič vse impotentnoza-vistno klevetanje. Katoliška znanost in literatura sta dandanes samo Še v posmeh vsem omikanim ljudem. Krščanska umetnost je že davino mrtva. Duhovniško kokadajsanje proti "poganski in nenravni nmet-nosti'" kaže le eno, kako se cerkveni kroge jeze, da se noben resen u-metnik ne bavi več s cerkveno tt-metnostjo in da se dandanes bavi-jo ž njo samo lačni zakotni mazači. Tudi katoličanom — izvzemši kakega kmetskega govodarja — se že studijo .tisti umotvori, 'ki predelujejo malone san trpinčenje ljudi. Kristus jc blagoslavljal, učil in odpuščal — v cerkvah pa 1<^ kažejo podobe, kako so ga trpinčili in kako so njegovo kri prelivali. Komu niso zoprne tiste podobe, ki predstavljajo kamenanje, križanje in obglavljen je različnih apostolov; 'komu se ne gabijo krvave slike, na katerih se vidi, kako 30 kakega svetnika pekli al: kuhali, ga ščipali z razbeljenimi kleščami, mu iztrgali jezik iz vrata aJi vlekli čreva iz trebuha. Sicer pa to niso podobe resničnih dogodkov izza prvih časov kristjan-stva — kajti 99 V< vseh legend in povesti o mučenikih je izm šljenih — pač pa so to resnične podobe iz početja katoliških irtkvizitorjev. Ta umetnost ana svoje prijatelje Šc med kravjimi deklami, drugi ljudje jo prezirajo kot brutalnost. Tudi cerkvena glasba je dandanes tako inferijorna vzlic vsi umetni reklami za Perosija in tam-tam-komponista Hartmanna, i-n tudi v vseli drug h ozirih ni cerkvena organizacija nobenega pomena več. Vsa moderna kultura je protikato-liška. (Dalje prlhodj Divjakom * odgovor. Divjaki okoli krvave fluke disv-•jajo kakor blaani derviši, odkar jim je spodletel- famozni njihov načrt ob času zadnje konvencije S. N. P. Jednote, hoteč dobiti v svoje roke popotlno dblaist te organizacije. Psu-jiejo, rotijo in preklinjajo kakor pijani šnopsarji če se jih vrže na cesto, zabavljajo kakor tolovaj ki se mu je v zadnjem času ponesrečil topovski njegov itacrt. S tem svojim nastopom menijo udrihati po Kon-dt, in kadar pade ta. potem smo na konju. Preslepiti moramo naj prvo javnost in ji natveziti, da ni boljših socialistov pod nebom kot so oni. Njih točka) ni le blagajna Jednote ampak vodstvo sploh, kar hočejo uta vsak. način spraviti pod svoje kremplje. Radi bi se pa tudi polastili nekaj tasočev tolarjev, ki io C 1o Dr. M. A. Weisskopf Ave, Telefon Canal 476 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6, popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne Id od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. , DR. WEISSKOPF je Ceh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e. & « ffl o lis S o-s .S.-8 i « S ž 3} a t, hi ® c3 00 F. [. SKALA & CO. 320-322 W.18.8t.,prodaja prevoznih listkov ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjaje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem BVetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja plačilne in druge pravne listine. Izterju-jededšSine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. 657 W. 18 Sir., ter se vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo. "S B Ni CD o E5 V *I a » remu pustIS od nevednih zobozdravnikov iadirati ave'e, mo- foče še [xipolnoma zdrave zobe? }usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji eeni napravi Dr. li. K. Simonek Zobozdravnik. 544 RU E INLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Colorado Slovi Po Svoji Roddvitostj NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE Denver &Rio Grande R.R. * ožilja predori wi najlepši razgled. Colorado je naj rodov i t ne jaa dežela pod soincem, in nikdo nuj ne zamudi prilike se tam nnstaniti kot kmetovalec. Zniiane to i nje cene dna 7, aprila 1906, Pišite po vozne listke in pojasnila. S. K. HOOPER, (J. P. & T. A. tt. C. NICHOL, Qeneral Agent Denver, Colo. 242 Clark Str., Chicago. Znižane cene za Naseljence Samo $2.00 več kot v eno stran za t je in nazaj. * Vsak torek (znižana cena $7.00) i/. St. Paul, Minneapolis, in duluth, minn., north dakota. manitoba, western ontario in zapadno canado. Vsak prvi in tretji torek v februarju, Marcu, aprilu, maju, juniju, septembru, oktobru, in novembru v razne kraje v montano, idaho, zapadni del oreoona, vzhodni del washinqtona in vshodno british columbia Veliki soverozapad je kraj zavsaoega. Gotova letna z najboljšimi trgi, kjer se nahaja še veliko bogate zemlje po raznih o-krajili po primerno nizki ceni. Za proste brošure in informacije pišite na C, W. MOTT, Gen. Emigration Agent St Paul, Minn. SPALNI VOZOVI ZA TURISTE NA NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICI Glede vožnje pa obrnite na A. M.CLELAND, Gen. Passenger Agent, St. Paul, Minn. C. A. MATHEWS, 208 8. Clark Street, Chicago, III,