LETO XXXV., ŠT. 48 Ptuj, 16. decembra 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Ocena kmetijske letine (stran 2) Koristno in humano naloženi dinar (stran 3) O elementarnih nesrečah v letu 1982 (stran 4) Sociološko društvo Ptuj (stran 7) Strelci za pokal republike (stran 9) SVEČANA AKADEMIJA V POČASTITEV DNEVA JLA Premik na ustreznejši položaj. ^ Foto: L. Kotar Garnizija »Dušan Kveder-To- maž« Ptuj in družbenopolitične organizacije občine Ptuj v okviru letošnjih prireditev ob 22. de- cembru — Dnevu JLA pripra- vljajo svečano akademijo v poča- stitev dneva JLA. Svečana akademija bo v torek, 21. decembra ob 18. uri v avli Srednješolskega centra v Ptuju. Na svečanosti bodo podeljena tudi priznanja organizacijam in posameznikom za njihovo uspeš- no vključevanje na področju podružbljanja in krepitve ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Za več javnih informacij v okviru priprav na ^ sejo predsedstva CK ZK Slovenije, ki bo v začetku prihodnjega leta obravnavalo vprašanja informi- ranja v Zvezi komunistov, je bil v petek. 10. decembra v Mariboru posvet. Na njem so sodelovali odgovorni za informativno pro- pagandno dejavnost pri CK ZKS. predsedniki ustreznih ko- misij pri medobčinskih svetih ZKS iz vse Slovenije, vsi člani komisije pri MS ZKS Podravja in predsedniki komisij pri občin- skih organizacijah ZKS. Med njimi je bilo tudi več članov iz Ptuja in Ormoža. Posvet je vodil Adi Žunec, predsednik komisije pri MS ZKS Maribor. Izvršni sekretar CK ZKS za i informiranje in propagando^j Slavko Gerič je uvodoma razčle-l nil pomen javnega obveščanja,] sistem internega informiranja in ] neposrednega pretoka informacij i ali komuniciranja. Jože Poglajen ■ je v svojem obširnem izvajanju podrobneje prikazal naš sistem informiranja v ZK, kije neločlji- vo povezano z javnim informira- njem. Pri tem je nakazal naloge komisij pri občinskih konferen- cah ZKS, ki morajo biti predv- sem spodbujevalci in usmerjeval- ci informiranja. Tomaž Kšela. predsednik komisije pri mestnem komiteju ZKS Maribor pa je iz konkretne prakse orisal delo komisije in organiziranje infor- miranja v ZK na območju Mari- bora. Pri tem je poudaril, da je na/slabši člen na tem področju prav OO ZKS. To ugotovitev bi verjetno lahko posplošili. Po daljši razpravi posameznih udeležencev posveta je povzel besede Jak Koprive, član pred- sedstva CK ZKS in predsednik komisije pri CK ZKS. »Težiti moramo za tem, da bo čedalje več javnih informacij in čedalje manj internih« je poudaril Jak Koprive in v svojem prispevku o aktualnih idejnopolitičnih vpra- šanjih informiranja in informa- tivno-propagandne dejavnosti nanizal vrsto iskrečih misli pa tudi trpkih resnic. Poudaril je, da ne smemo popuščati osnovnim kriterijem obveščanja, da je tudi na tem področju treba bolj negovati politično kulturo in zaostrili odgovornost. Naše ob- jektivno in odkrito informiranje mora ZK pomagati k novi kvali- teti. Vsaka pretiravanja na tem področju pa lahko dezinformira- jo in zavajajo. Množica papirja na področju informiranja, ni nova kvaliteta, temveč že resna ovira dejanskemu samoupravlja- nju. ZK mora biti v središču družbenih bilk tudi na področju obveščanja in odpirati nove per- spektive in ne »ujetnik« dnevne politike države. Posebej je govoril tudi o sred- stvih javnega obveščanja, o nji- hovi vlogi in o odpiranju naspro- ti njim. Tu je potrebno več medsebojnega zaupanja in sode- lovanja. F F Tre^e skupno zasedanje zborov skupščine občine Ptuj Predsedniki zbora združenega dela, zbora kra- jevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skup- ščine občine Ptuj so sklicali tretje skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Ptuj, ki bo v to- rek, 28. decembra 1982 dopoldne v narodnem domii v Ptuju. Najpomembnejša točka dnevnega reda bo prav gotovo predlog resolucije o politiki izvajanja družbe- nega plana občine Ptuj v letu 1983, ki bo skupaj s spremljajočimi dokumenti pomenila trdno usmeritev našega razvoja v letu 1983 na vseh področjih gospodarske in družbene dejavnosti. Nadalje bodo na skupnem zasedanju obravnavali predlog odloka o spremembi odloka o proračunu ob- čine Ptuj za letošnje leto Spremembe narekuje več dejavnikov, ki so v obrazložitvi podrobneje razčlen- jeni. Sprejeli bodo tudi odlok o financiranju splošnih družbenih potreb v prvem trimesečju prihodnjega leta, ki med drugim določa, da so odhodki v prvem trimesečju sestavni del proračuna in se v tem času' smejo izvršiti do največ ene četrtine odhodkov prora- čuna za letošnje leto. Posebej bodo zbori razpravljali o delovnem na- črtu za prvo trimesečje 1983. Sprejeti bo treba vrsto raznih odlokov, kar je delno povezano tudi z norma- tivno dejavnostjo republiške skupščine, vse bolj pa se zbori občinske skupščine usmerjajo na obravnavo vsebinskih vprašanj. Tako je v delovnem gradivu med drugim predlagano, da bi v prvem trimesečju obravnavali naslednja vprašanja: Modernizacija proizvodnje aluminija, oskrba prebivalstva in položaj trgovine, problematika razvoja gostinstva in zdravili- škega turizma, družbeno ekonomski položaj krajev- nih skupnosti, organiziranost služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, informa- cijo o uresničevanju družbeno ekonomskega razvoja občine in družbenega plana in podobno. Ta program bodo podrobneje uskladili tudi s programi družbenopolitičnih organizacij. Na skupnem zasedanju bodo razpravljali še o poročilu o izvajanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drugih nesrečah v občini Ptuj, opravili volitve in imenovanja ter obravnavali vprašanja in predloge delegatov. Predsedstvo skupščine občine Ptuj je na seji v ponedeljek, 13. decembra podrobneje razpravljalo o vseh teh vprašanjih in dalo več pripomb in usmeritev organom skupščine in zborov. Prav tako so na seji obravnavali predloge in pripombe, ki so jih ob razpravi o gradivu za 8. sejo zborov, ti so se sestali včeraj, 15. decembra na ločenih sejah, dale posamezne delegacije in odbori zborov. pp OKSZDLPTUJ V ponedeljek. 20. decembra ob 14. uri bo programska seja občin- ske ki)nlercnce SZDL Ptuj. V dvorani delavskega doma Franca Krambergerja v Ptuju bodo dele- gati obravnavali poročilo o delu konference in njenih organov za leto 1982 in sprejeli smernice za delo občinske organizacije SZDL Ptuj /a leto 1983. Ob koncu pa bodo izvedli še volitve predsedni- ka OK SZDL. Letna programska konferenca ie redna m obvezna oblika pre- verjanja dela in učinkovitosti organizacije SZDL. V letu 1982 je njeni celotni aktivnosti dajala ion vsakt)dnevna družbenopoli- tična problematika, zlasti na področju gospodarstva, saj so zaostreni pogoji gospodarjenja povzročali velika neskladja na posameznih področjih družbene- ga dela. V organizaciji SZDL. njenih vodstvih in organih .so bile izpe- ljane razprave o aktualnih druž- benih in gospodarskih vpraša- njih, s poudarkom na gospodar- ski stabilizaciji, družbenem pla- niranju, usmerjenem izobraže- vanju, zdravstvu, socialnem varstvu. SLO in družbeni samo- za.ščiti. Pozornost je bila name- njena kmetijstvu in večji pridela- vi hrane, da drugih zahtevnih nalog, kot je bila izvedba volitev in podobno ne naštevamo. V razprave o vseh navedenih vprašanjih je bilo vključenih veliko delovnih ljudi in občanov, kar dokazuje širino aktivnosti. Vseh pomembnih nakig so se loiHi na osnovi Ironinega pristo- pa, saj je za utrjevanje družbene vloge SZDL pomembno, koliko se v njej uresničuje vodilna idejnopolitična vloga ZK. v kakš- ni meri so sindikati vgrajevali interese delavcev, gospodarska vprašanja in socialno politiko, koliko je prisotna ZSMS in koliko svojo revolucionarno moč vključuje ZZB NOV. Delo SZDL pa so dopolnjevala številna društva in družbene organizacije s svojim članstvom. V skladu s programsko usmeri- tvijo za leto 1982 so ob nalogah na področju uresničevanja politi- ke gospodarske ustalitve, posve- čali še posebno skrb nadaljnjemu razvijanju delegatskega sistema, delu delegacij in delegatov pri pripravljanju stališč in njihove- mu usposabljanju. SZDL je bila tudi nosilka kandidacijskih po- stopkov za najodgovornejše dolž- nosti v občini in usklajevalka kadrovske politike. Omeniti velja še izvajanje akcije NNNP in obrambno uspo- sabljanje občanov in vrsto drugih aktivnosti, ki so bile opravljene v okviru SZDL. Pretežni del nalog so opravili sveti, koordinacijski odbori in sekcije kot oblike in metode dela SZDL. Vsaka od teh je pripravila kratko poročilo za pTogramsko sejo. Iz izkušenj pri delu v letošnjem letu in iz skupnih družbenih nalog izjajajo tudi programske u.sjneritve občinske organizacije SZDL v letu 1983, V delovnem gradivu, pripravljenem za pro- gramsko sejo. so podrobneje razčlenjene naloge pri nadalj- njem razvijanju in poglabljanju delegatskega sistema na vseh ravneh, pri uresničevanju politi- ke gospodarske ustalitve, pri izvajaii|u nalog na področju kme- tijstva in zemljiške politike, de- javnosti na področju krepitve obrambnega in družbeno zaščit- nega delovanja ter številnih na- log na posameznih področjih družbenih dejavnosti. Ob vsem tem pa si bo SZDL kot frontna organizacija prizadevala, da kar najbolj neposredno deluje med vsemi občani in delovnimi ljud- mi. FF Ob dnevu JLA v občini Ormož Koordinacijski odbor za proslave in prireditve pri OK SZDL Ormož je sprejel podrobnejši program proslav in prireditev ob dnevu JLA v občini Ormož. Vsa sredstva obveščanja, glasila OZD, KS in šol ter tisk in radio so zadolžili, da redno objavljajo prispevke ob prazniku JLA. Pri tem so opredelili objestransko odgovornost — od predsednikov družbenopolitičnih organizacij do delavcev pri sredstvih javnega ob- veščanja. V vseh krajevnih skupnostih bodo pripravili proslave ob dnevu JLA, v programe pa bodo vključili tudi učence šol. Prav tako bodo proslave organizirali v OZD, delavci pa se naj vključujejo tudi v proslave po krajevnih skupnostih, kjer prebivajo. Sole bodo organizirale posebne proslave, učenci pa bodo sodelovali tudi v programi KS in OZD. Vse šole bodo jutri, 17. decembra obiskale skupine predstavnikov JLA, ZZB NOV, ZRVS, ZSMS in teritorialne obrambe. Letos so prvič izvedli tudi občinsko tekmovanje v streljanju s pištolo in avtomatsko puško, kar je bilo izvedeno do 14. decembra. Strelska družina ,.Kovinar" Ormož pa je za jutri, 17. 12. pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško. Pripravljajo tudi razstavo o življenju v JLA, ki vključujoč tudi teritorialno obrambo, civilno zaščito in narodno zaščito. Razstava bo od 20. do 25. decembra. V dneh 24. in 25. decembra pa bodo izvedli še tradicionalni pohod mladine, pripadnikov teritorialne obrambe, ZZB NOV in drugih po območju občine Ormož. Osrednja proslava v počastitev dneva JLA bo v ponedeljek, 20. , decembra ob 17. uri v domu kulture Ormož. ^ DELATIJE TREBA MED LJUDMI! Člani občinske konference ZKS Ptuj so na redni seji, ki je bila v petek, 10. decembra, ugotovili, da se med člani vse bolj uveljavlja spoznanje in pripravljenost za delo med ljudmi. Večina osnovnih organizacij ZK v občini je ob oceni lastne organiziranosti, idejnopolitične in akcijske usposobljenosti za delo ugotovila, da bi morali člane bolje idejnopolitično ip akcijsko usposobiti. Manj kritično komunisti ocenjujejo tiste člane, ki so pasivni in se ne vključujejo v zastavljene aktivnosti, medtem ko so aktiv- ni komunisti deležni večje kritike svojega dela. Tudi samokritičnosti je premalo, so ocenili na omenjeni seji. Precej besed so namenili delu z mladimi in sprejemanju mladih v Zvezo komunistov ter kadrovski politiki nasploh. Zaostreni pogoji gospodarjenja narekujejo zmanjšano zaposlovanje, ti ukrepi pa so prizadeli predvsem mlade. Ce k temu prištejemo še stanovanjske probleme, štipendiranje in možnosti izobraževanja v ptujski občini, je težav več kot dovolj. Za njihovo reševanje niso odgovorni mladi sami, temveč vse subjektivne sile. Hkrati pa predsedstvo OK ZSMS Ptuj ugotavlja, da se mladi komunisti premalo vl^ljučujejo v delo mladinske organizacije, saj njihovo članstvo v partiji v večini primerov pomeni prenehanje dela v mladinski osnovni organizaciji. Take pojave je treba preprečiti s primernim usposabljanjem v mladinskih vrstah in v zvezi komunistov. Na seji konference je bilo slišati kritično oceno dela aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Seje aktiva niso sklepčne, kar pom.eni, da lahko problematiko le obravnavajo, ne morejo pa sprejemati sklepov in stališč. Menijo, da bi morale osnovne organizacije ZK, ki so kadrovale čla- ne aktiva preveriti njihovo delo in predlagati nove člane, da bo aktiv sploh lahko delal. Člani konference so tudi menili, da je lik komunista v rahli „krizi". Vzroke je iskati v kampanjskem sprejemanju v organizacijo, v premajhnem individualnem idejnopolitičnem usposabljanju, v nedosled- nem ocenjevanju dela osnovnih organizacij in posameznilcov. Zato je na mestu vprašanje, koliko komunistov je med 2629 člani občinske organizacije ZK. Čimprej je potrebno analizirati strukturo članstva, opozoriti evidentičarje, da naj o spremembah .sproti obveščajo komite OK ZKS, blagajnike pa, da redno odvajajo članarino. Na podlagi opravljene ankete bo komisija za idejnopolitično usposabljanje ugotovila, kakšne oblike usposabljanja bi naj uvedli, da bi pritegnili komuniste in jih tudi usposobili za akcijo. Poleg tega pa so člani konference dejali, daje treba končno prenehati s pavšalnim in posplošenim ocenjevanjem napak in nepravilnosti, saj za vsako napako in nepravilnost- jo stoje ljudje z imenom in priimkom. Ob koncu seje so sprejeli poslovnik o organiziranosti in delovanju medobčinskega sveta ZKS za Podravje in sprejeli sklep o pričetku javne razprave o osnutku statutarnega sklepa občinske organizacije ZK, ki mora biti zaključena do konca decembra. N. Dobljekar Priprave na občinski praznik SLOVENSKA BISTRICA V občini Slovenska Bistrica/e potekajo intenziv- ne priprave za 8. januar 1983 — praznik občine Slovenska Bistrica. Kot na vseh drugih področjih, so se tudi na področju prireditev ob občinskem prazniku zavedali težavnega gospodarskega polo- žaja. Temu primerno načrtujejo tudi program svečanosti in prireditev. Osrednji nosilec priprav na praznovanje občin- skega praznika je posebni občinski odbor za pripravo programa praznika. Kljub temu. da bodo prireditve manjše po številu, zato bodo vsebinsko enako bogate kot so bile v preteklih letih. Letos bo osrednja občinska svečanost na kraju poslednjega boja legendarnega Pohorskega bata- ljona, pri spomeniku na Treh žebljih nad Osanka- rico. Slovesnost bo na sam dan praznika to je, 8. januarja 1983. ko bo minilo tudi 40 let od tragične- ga dogodka, herojske smrti borcev Pohorskega bataljona. Dan pred praznikom bo slavnostna seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organi- zacij občine v Domu kulture Slovenska Bistrica. Že dopoldne tega dne pa bodo v delovni organizaciji IMPOL Slovenska Bistrica odprli nove proizvod- ne prostore njegove temeljne organizacije združenega dcUi MONTAL. Dan po prazniku, to je 9. jaiiuarja bo v Slovenski Bistrici skupni razgovor predstavnikov občine Slovenska Bistrica in predstavnikov z njo pobrate- nih občin Svetozarevo in Cičevac ter prijateljsko občino Bosanska Dubica iz SR Srbije. Razgovor bodo posvetili predvsem vzpostavljanju še tesnej- ših gospodarskih stikov, povezavam v turistični dejavnosti in na področju kuturnega življenja. V Slovenski Bistrici bod > organizirali tudi poseben razgovor o doseženem in nadaljnjem gospodar- skem razvoju v občini. Od prvega dne novega leta 1983 pa do 15. januarja bodo praznik občine Slovenska Bistrica s svečanostmi in športno rekreativnimi prireditvami .svečano obeležili v vseh krajih bistriške občine. Ena od pomembnih pridobitev ob letošnjem občinskem prazniku pa bo v Makolah. kjer bodo predali svojemu namenu orenovljeno in težko pričakovano zdravstveno postajo. Viktor Horvat 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 16, dcember 1982 - TEDNIK OCENA KMETIJSKE LETINE Strma pot k uspehu še ni premagana Ptujska občina sodi s s'vojimi kmeUjskimi površinami med tako ime-i novane slovenske žitnice, zato je toliko bolj pomembno, kako uresničuje-j mo letne načrte na področju pridelovanja hrane. V tem srednjeročnem obdobju, torej do leta 1985 bi morali v Sloveniji pridelati toliko hrane, da bi pokrili kar 85 odstotkov svojih potreb. Vsako neuresničevanje planskih, zadolžitev v ptujski občini zaradi njenega kmetijskega pomena zelo negativno vpliva na stanje v republiki. Upravičeno je bilo dvignjenega precej prahu zaradi neuresničevanja; plana odkupa pšenice ob letošnji žetvi. Kot smo že mnogokrat zapisali v( časopisih in povedali po radiu, smo v občinskem merilu svojo nalogo! uresničili le 50 odstotno, v prehrambeni bilanci Slovenije pa pomeni to kar okoli 1500 ton pšenice manj, kot smo je načrtovali pridelati in odkupiti od domačih pridelovalcev. Pomeni tudi odliv deviz za nakup manjkajoče pšenice, na drugi strani pa pomanjkanje deviznih sredstev za nakup drugih artiklov, ki jih prav tako ne moremo ali nočemo pogrešati v vsakodnevnem privatnem ali poslovnem življenju. Ker pa hočemo in moramo biti realni pri naših ocenah, je potrebno tej negativni oceni dodati pozitivno in spodbudno. Namreč to, da smo količine pridelane in odkupljene pšenice v primerjavi z največjim odkupom doslej povečali kar za šest krat. Ob primerjavi obeh ugotovitev lahko torej trdimo, da smo z letošnjo letino pšenice lahko vendarle zadovoljni, seveda pa ne tako, da bi pri tem ostali. In tudi nismo, saj smo se lotili ugotavljanja naših realnih možnosti na tem področju. Rezultat so v občini in republiki usklajeni letošnji setveni plani, za katere sedaj i^uvljaioo, da so tudi ure^ . Marsikie so v sadovnjakih in ob cestah obležali kupi industrijskih jabolk.; Posnetek napravljen 26. 11. 1982 ob cesti v Čermožišah pri Žetalah. Foto: I. Člani] V kmetijski zadrugi Ptuj in kmetijskem kombinatu so posejali celo ; nekaj hektarov pšenice več kot so načrtovali, nekoliko pod planom pa so i v kmetijski zadrugi Lovrenc. Pa še nekaj razveseljivega smo spoznali ob 1 letošnji setvi. Namreč to, da so kmetovalct spoznali, kako pomembno je ; uporabiti kvalitetno seme in tako so kljub precej visoki ceni posejali mnogo več kvalitetnega semena, kot kdajkoli prej. ' i Sicer pa vsa letošnja poročila kmetijcev govorijo o izredni letini, ki se - je lahko veselimo, kletarji in lastniki industrijskih jabolk pa so zaradi s ,,prevelikega" pridelka zaskrbljeni. Prvi zaradi tega ker bodo imeli ^ probleme s prodajo vina, drugi pa zaradi tega, ker bo kar tri četrtine! pridelka industrijskega sadja segnilo v sadovnjakih. ' Velike probleme imamo na tržišču z živino. Prazne mesnice in^ neizpolnjevanje pogodb glede prodaje živine domačim mesarjem nas vse ■ bolj opozarja na nečiste trgovske posle z obmejnim hrvaškim območjem, i Planska predvidevanja na področju pridelovanja hrane temeljijo tud^ na pridobivanju novih Obdelovalnih površin. Vprašanje melioracij irij komasacij" je predstavnikom kmetijstva, tako družbenega kot zasebnega,! povzročilo precej sivih las. Kot kaže so končno vendarle našli formulo zaj rešitev zapletenega sistema financiranja dragih hidromelioracijskih- posegov in letošnjo zamudo bomo zagotovo uspeli nadoknaditi vr prihodnjih letih sedanjega planskega obdobja. i Ce upoštevamo še ugodno rast prireje mleka in pod vsemi temE ugotovitvami potegnemo črto, lahko ocenimo letošnjo kmetijsko sezono^ kot eno prelomnih in najboljših v zadnjih desetletjih. Na to zadovoljstvo pa žal padajo tudi številne sence nezadovoljstva:; pomanjkanje nafte za pogon kmetijskih strojev, neusklajene cene cele vrste reprodukcijskih materialov v primerjavi s kmetijskimi pridelki in na! drugi strani previsoke cene kmetijskih pridelkov za rentabilno poslovanje! predelovalne živilske industrije. §e zdaleč torej ni čas, da bi si zadovoljno^ meli roke ob uspehih in pozabili na vzporedne težave, ki pa so, kot smd že tolikokrat občutili na lastni koži, bumerang, ki lahko, če gaj pravočasno ne bomo ustavili, že v bližnji prihodnosti zareže v našem: kmetijstvu nove boleče rane nazadovanja. S sedanjimi izkušnjami pa smoj si verjetno le nabrali dovolj moči, da bomo lahko krepkeje zaveslali \^ mirnejše vode ... \ ............_____________,________^_________................„ JpžeBračid PRIPRAVE ZA SESTAVO ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LET01982 Le še malo časa je do konca leta, v tem kratkem času pa je potrebno opraviti v organizacijah združenega dela še precej nalog. Naj jih naštejemo: — opravili je potrebno letni popis sredstev in njihovih virov ali kratko, letno inventuro; — oceniti je potrebno stanje sredstev, njihovo tehnično sposobnost in zmogljivost, kakovost zalog, realnost terjatev in obvezno- sti; — sprejeti je potrebno proizvodne progra- me za leto 1983; — določiti je potrebno merila za delitev dohodka v letu 1983 v skladu s resolucijami in družbenim dogovorom. To je le nekaj nalog, ki jih je potrebno opraviti do konca leta, prva med njimi pa je inventura ali letni popis. Zakonodajalec je določil način, čas in roke v katerih mora bili ta popis opravljen, kar mora 'bili ludi razvidno iz samoupravnih aktov OZD (pravilnik o knjigovodstvu, pra- vilnik o inventuri oziroma navodilo za letni popis). Zato bo potrebno, da se s temi akti ponovno seznanijo člani samoupravnih orga- nov in inventurnih komisij. Računovodstvo pa bi moralo pripraviti plan letnega popisa. Aktivirali se mora samoupravna delavska kontrola, ki mora sproti spremljati potek popisa. V preteklih letih so se pri letnem popisu pojavljale predvsem naslednje nepravilnosti, ki so jih ugotovili delavci eksterne kontrole SDK: — surovine in materiali v skladiščih niso bili ustrezno razvrščeni, zaradi cesarje priha- jalo do nepopolnega popisa; — za drobni inventar v uporabi niso obstajali reverzi. tako je bilo težko ugotoviti kje se drobni inventar nahaja in pri kom, zaradi tega je bil popis nepopoln, v nekaj primerih je prav zaradi lega bilo potrebno opravili ponoven popis; — osnovna sredstva niso bila oštevilčena, to pa je povzročalo popisovalcem težave. osnovna sredstva, ki so se nahajala izven OZD niso bila popisana; — popis obveznosti in. terjatev je bil samo formalen povsod tam, kjer komisije niso preverjale realnosti terjatev, posebno spornih in ludi ne vzrokov, zakaj je prihajalo do nepravočasnih plačil; — poročila inventurnih komisij so bila izredno pomanjkljiva, saj iz njih ni bilo razvidno v kakšnem stanju se nahajajo osnovna sredstva, kakšna je kakovost surovin, zalog gotovih izdelkov, predvsem pa iz poročil ni bilo razvidno, kako je vse to premo- ženje zavarovano in varovano; — viški in primanjkljaji so bili obravnavani površno, ker niso bili obravnavani vzroki njihovega nastanka, čeprav so bile te razlike v več primerih kar precejšnje, to pa kaže na malomaren odnos do družbene lastnine; — samoupravna delavska kontrola je le v nekaj primerih obravnavala poročila inven- turnih komisij, brez posebnih ugotovitev. To je le nekaj ugotovitev na osnovi opra- vljenih pregledov letnih inventur v samih organizacijah združenega dela. Glede na težave gospodarjenja v letu 1982 in ker se bo verjetno del teh težav prenesel tudi v naslednje leto. so letošnji letni popisi še posebno pomembni in to iz več vidikov, ki jih morajo tako inventurne kornisije. kot tudi samoupravni organi pri svojem delu upošte- vati in to: »Popis surovin, pomožnega materiala, orodij in drobnega inventarja mora pokazati realno stanje, tako glede uporabnosti materi- alov, kot tudi celovitosti zalog, v poročilu mora inventurna komisija podati ugotovitev tudi o tem kako Je potekala v letu 1982 oskrba z repromaieriali in kje so bili bistveni vzroki slabe oskrbljenosti, ker so lahko te pomanj- kljivosti v dokajšnji meri čisto subjektivnega značaja. Pregledati Je potrebno tudi normati- ve porabe materiala in realno vrednost (cene) materiala, zaradi tega. da se lahko na osnovi tega postavijo stvamejši izračuni za naslednje leto. Popis osnovnih sredstev, mora pokazati v kakšnem stanju so osnovna sredstva (zgradbe, stroji, transportna sredstva, lokacija), v poro- čilu se mora obvezno navesti, katere naprave bi bile potrebne za izboljšanje delovnega procesa in za odpravo zastojev v proizvodnji. Posebno pozornost Je potrebno posvetiti popisu obveznosti in terjatev, pri tem Je potrebno ugotoviti ne samo stanje ob koncu leta. ampak tudi pogoje nabave in prodaje, določitev plačilnih rokov, skladnost naročil s finančnimi spo.sobnosimi in finančnim pla- nom. Posebej Je potrebno ugotoviti vzroke za popuste, odpise, po meničnih poslih pa tudi. ali so bile obračunane obresti po menicah in tudi, če so bile vnovčene. Viške in primanjkljaje je potrebno posebej obravnavati prav bi bilo. da pri obravnavi leteh še posebej sodelujejo organi samouprav- ne delavske kontrole, ker so tako viški kot manjki lahko vzrok odtujevanja družbenega premoženja, v najmanj pa dokaz nevestnega poslovanja s sredstvi in pomanjkljivega nad- zora nad internim gibanjem materiala, orodij, drobnega inventarja in ostalih sredstev. Organ samoupravne delavske kontrole mora izdelati svojo oceno letnega popisa, če pa med samim popisom ugotovi nepravilen potek. Je o tem dolžan takoj obvestiti poslo- vodni organ in samoupravni organ, če pa sam ne more presoditi pravilnosti poteka popisa, naj o tem obvesti tudi SDK, ki bo takoj nudila pomoč, da bo lahko SDK podala pravilne zaključke. To so v glavnem osnovna načela po katerih naj bi potekal popis, pri tem pa seje potrebno zavedali, da popis ni samo naloga popisnih komisij, ampak vseh. ki odgovarjajo za materialne vrednosti v OZD in to od poslo- vodnega organa, knjigovodstva pa do skla- diščnikov. Le tako bo lahko uspešno zaključe- na prva faza izdelave zaključnega računa in bodo podana realna izhodišča za poslovanje v naslednjem letu. Ivo Granda Pred novim načinom plačevanja porabe vode v prihodnjem letu bomo tudi porabljeno pitno vodo p"ačevali tako kot elektriko — s šestimi položnicami bomo poravnali popre- čno letno porabo. Zalo v TOZD Vodovod in kanalizacija pripravljajo uvedbo lega sistema na določenih območjih, kot to zahteva pravil- nik o pogojih, načinu dobave in odjema pitne vode na območju občine Ptuj ter za gradnjo in vzdrževanje vodovodnih objektov in naprav. V ta namen sedaj gre akcija z poravnavo obveznosti za leto 1982. Zato porabniki sedaj poravnavajo nekoliko večje račune kot običaj- no, poravnavajo namreč obveznosti za štiri in ne za dva meseca kot Je to običajno. Na ta način bodo upravljalci dobili podatke o poprečni letni porabi, kar Je osnova za izra- čun obveznosti, kijih bodo vnesli na položni- ce za prihodnje leto. Gre torej za izračun akontacije za leto 1983, končni proračun pa bo opravljen proti koncu leta. Zato bodo števce odčitavali enkrat v letu. Seveda pa bo zato potrebno vse napake na števcih ali omrežju takoj sporočati upravljalcem, da ob koncu leta nc bi pri.^lo do neprijetnih presene- čenj — veliko preveč porabljene vode kot pa smo predvidevali. l.kotar Izpopolnjevanje gostincev zasebnih delodajalcev Obrtno združenje Ptuj skrbi tudi za strokovno izpopolnjeva- nje delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Za to združujejo sredstva v posebni sklad, iz katerega čez leto redno koristijo sredstva za razne pre- davanja, .seminarje in druge obli- ke izobraževanja. V ponedeljek. 13. decembra so v gosti.šču Olge Korošec v Zgor- nji Hajdini pričeli s prvim kro- gom dvodnevnega strokovnega izpopolnjevanja gostincev, zapo- slenih pri zasebnih delodajalcih na območju občine Ptuj. V tej prvi skupini Je sodelovalo 30 gostincev, ki so v dveh dneh spremljali praktična izvajanja, predavanja in nasvete strokov- njakov s področja gostinstva. V ponedeljek Je predaval Janez Štrukelj iz gostinskega šolskega centra v.Mtriboru. Udeležencem, je poleg praktičnih primerov priprave raznih jedi in pogrinj- kov, govoril o skrivnostih in prednostih kuhinje in o gostinski etiki. V torek so udeleženci poslušali strokovna predavanja Milana Areha, prav tako iz Maribora, zatem pa so njihovo znanje tudi preverjali. V sredo, 15. decembra so nadaljevali z drugim krogom predavanj, ki se ga Je udeležilo enako število goslincev. Strokov- no izpopolnjevanje je potekalo po enakem programu kot v prvem krogu. Predsednica sekci- je gostincev pri obrtnem združe- nju Ptuj, Radislava Roškar pa je z obema skupinama b\\i izredno zadovoljna in izrazila upanje, da bodo tudi vsa ostala izpopolnje- vanja tako dobro obiskana. M. Ozmec Udeleženci prvega kroga izpopolnjevanja med praktičnim izvajanjem Janeza Štruklja iz Maribora. Državna odlikovanja delavcem Emone-Merkur v soboto, 11. decembra je bila v DO Emona-Merkur slavnostna seja delavskega sveta. Ob prisot- nosti predstavnikov SO Ptuj in družbeno-političnih organizacij ter komisije za priznanja in odlikovanja so podelili šest dr- žavnih odlikovanj delavcem, ki so postavili temelje razvoja te ptujske trgovske organizacije. Sejo je vodil predsednik delav- skega sveta Slavko Košlomaj. ki Je ob tej priložnosti dejal, da Je podelitev državnih odlikovanj za ta kolektiv nova spodbuda, da bodo delavci še naprej dobro delali. Sprejeli so tak stabilizacij- ski program, da v njem sodeluje vsak delavec, ni Jih zajelo malo- du.šje, pripravjeni so delati še več, da bi presegli sedanji težavni gospodarski položaj. Dobro vo- dilo pri tem jim je tudi uspešna, uresničitev programa dela v prvih dveh letih srednjeročnega razvoja v obdobju 1981-1985. Predsedstvo SFRJ Je odlikova- lo: Karla Vobnerja. upokojenca, prejšnji direktor Emone-Merkur. z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo; Mirka Murka prav tako z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo; Slavko Koštomaj. Slavko Jerenko in Stanko Gašljevič so bili odliko- vani z redom dda s srebrnim vencem. Rudi Rakuša pa z medaljo dela. Karel Vobner je prejel odliko- vanje za dolgoletno uspešno vodenje delovne organizacije in za aktivno družbeno-politično delo v občini Ptuj. Po ustanovitvi DO. ki jo je sestavljala ena sama prodajalna, je s svojimi izkušnja mi in vestnim delom usmerjai kolektiv tako. da se Je v času njegovega vodenja razvila \ trgovsko organizacijo z 10 proda- jalnami in 167 zaposlenimi ter učenci v gospodarstvu. Precej pa je prispeval za združitev v SOZD Emona v letu 1977. Bil je tud- eden prvih predsednikov delav- skih svetov v ptujski občini. Slavko Koštomaj Je pri svojem dolgoletnem delu veliko prispe- val k dobremu gospodarjenju in doseženim uspehom delovne or- ganizacije. V času. ko Je bil poslovodja prodajalne Tehnika, seje ta prodajalna hitro razvijala in Je danes ena najboljših proda- jaln s tehničnim blagom v ptujski občini. Slavko Jerenko Je zaposlen v DO od ustanovitve. Uspešen je kot poslovodja trgovske hiše Merkur. Aktiven Je udi pri druž- beno-političnem delu in v delu samoupravnih organov. Ustvar- jalno pa dela tudi v lovski družini Ptuj. Mirko Murko Je eden prvih delavcev DO Emona-Merkur, bil je najprej poslovodja prodajalne Tehnika, ob ustanovitvi Volana pa poslovodja le prodajalne. Je ludi najstarejši član ZK v DO. Močno se je angažiral ludi pri razvoju civilne zaščite v delovni organizaciji. Slank Gašljevič Je v DO zapo- slen od ustanovitve, od leta 1973 pa Je vodja skladi.šča. Zgodaj .)e Je vključil v družbenopolitično delo. aktiven pa je tudi pri delu samoupravnih organov in v kra- jevni skupnosti. Dejaven Je .še v lovski družini in na kulturnem področju. Rudi Rakuša je uspešen na več področjih družbenega življenja in dela. zlasti še v lovstvu. Izred- no vesten Je tudi kot šofer, saj v 15 letih vožnje ni imel nobene prometne nezgode. Njegovo skrb za vozilo pa iokazuje tudi več značk za prevožene kilometre brez generalnega popravila. Prav tako aktiven Je tudi v delu sindikata, zlasti še pri organizira- nju letovanja delavcev. MG Prejemniki državnih odlikovanj, manjka Kari Vobner. Foto: KOSI Gozdarstvo in lesna predelava (lani ormoškega občinskega komiteja ZK so na seji. ki je bila v torek. 14. decembra, najprej ocenili oddajo gradbeno obrtni- ških del /a izgradnjo stanovanj- skega bloka v Veliki Nedelji, /atcm pa jazpravljali o gradivu /a sejo medobčinskega sveta ZK /a Podravje. ki bo 20. decembra. V gradivu so opredeljene naloge komunistov ha lem območju pri nadaljnjem razvoju družbenoe- konomskih odno.sov na področju gozdarstva in lesne predelave. Opozorili so predvsem na dohod- kovno povezovanje organizacij /dru/enega dela in na prizadeva- nja za boljšo organiziranost ubiin občanov, ki imajo v lasti gozdo- ve. Dali so tudi soglasje k poslov- niku o organiziranosti in delova- nju medobčinskega sveta ZK za Podravje in obravnavali še neka- tere aktualne naloge. N. D. TEDNIK 16. december 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 DRUŠTVO SOCIOLOGOV, KLUB SAMOUPRAVLJALCEV, DELAVSKA UNIVERZA Nezaposlenost postaja problem slovenske družbe in ptujske občine v naši družbi se srečujemo poleg gospodar- skih problemov še s problemom brezposelno- sti, ki nar^iši^" iz dneva v dan. Društvo sociolo- gov Ptuj je ob sodelovanju z Delavsko univer- zo in Kiuoom sanTOupravljavcev organiziralo javno razpravo o problemu brezposelnosti pri nas in v svetu. Razprava spada v program aktivnega vključevanja ptujskih družboslov- cev v obravnavanje aktualnih problemov ptujske občine. Organizatorji so pričakovali, da se bo razgovora udeležila večina ljudi, ki se s to problematiko na Ptuju ukvarja (izvršni svet, družbenopolitične organizacije, skupnost za zaposlovanje, kadrovske službe), zato so svojega gosta . magistra sociologije Ivana Svetlika iz fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, najprej povabili na Center srednjega usmerjenega izobraževanja. Na javni tribuni za dijake vseh usmeritev je predstavil problematiko brezposelnosti mla- dih pri nas in v svetu ter različne načine reševanja tega problema po raznih deželah. KVALITETEN RAZGOVOR, SLABA UDE LEŽBA Na popoldanskem razgovoru, ki se ga je udeležilo malo ljudi (zelo redki so bili tisti, ki -se s to problematiko profesionalno ukvarjajo — svetla izjema so bili delavci skupnosti za zaposlovanje) je magister Svetlik v uvodu prikazal problem brezposelnosti pri nas in v .svetu. Brezposelnost je problem, s katerim se srečujejo dežele po celem svetu in v sedanjem trenutku ekonomske krize močno narašča. V Sloveniji je brezposelnost začela postajati p(^)seben problem v zadnjem času, ko je začelo naraščati nesorazmerje med številom iskalcev zaposlitve, njihovo strokovno usposobljenos- tjo in zahtevami OZD po novih delavcih. Poleg naraščanja števila nezaposlenih, se je močno spremenila tudi njihova struktura — vedno večje brezposelnih mladih strokovnja- kov vseh profilov od poklicne šole do fakultet ter zlasti tistih, ki niso uspeli najti niti prve zaposlitve po končanem šolanju. Podatke oz. informacije o stanju po svetu in v naši deželi so prisotni aktualizirali s podatki o problemu brezposelnosti v ptujski občini. V ptujski občini je bilo konec meseca avgusta letos 876 brezposelnih (leta '81 v enakem obdobju 811), med njimi je 289 takšnih, ki prvič iščejo zaposlitev. Med njimi jih je 53 s poklicno šolo, 108 s srednjo in 9 z višjo oz. vi.soko šolo. Med temi še niso upošte- vani tisti, ki .so v letu 1982 končali šolanje. Delež mladih šdlanih kadrov med nezaposle- nimi seje od 17,3 % leta 1981 povečal na 36,6 odstotka leta 1982. NAČINI REŠEVANJA BREZPOSELNO- STI Dežele po svetu se na različne načine spopadajo z omenjenim problemom. Spreje- majo različne ukrepe za reguliranje ponudbe kadrov (usmerjanje vpisa na šole, dopolnilno izobraževanje, spodbujanje preseljevanja brezposelnih), s katerimi želijo strokovno usposobljenost kadrov približati zahtevam organizacij združenega dela. Drugo vrsto ukrepov predstavlja spodbuja- nje oblikovanja novih delovnih mest s sub- vencijami, omejevanjem odpuščanja, obliko- vanjem posebnih javnih del (gradnja objek- tov, ki potrebuje veliko število delavcev). Tretjo vrsto ukrepov pa predstavlja krepi- tev posebnih strokovnih služb, ki pomagajo iskalcem zaposlitev. Te strokovne službe usmerjajo brezposlene, skrbijo za njihovo dopolnilno izobraževanje. Prisotni so te ukrepe primerjali oz. dopolni- li s podatki o aktivnostih v ptujski občini. Ugotovili so, da se usmerjamo predvsem v ukrepe za zaposlovanje v združenem delu, premajhno pozornost pa posvečamo poveča- nju možnosti zaposlovanja mladih. Potrebno bo poiskati nove možnosti, ki ne bodo odvisne le pd potreb združenega dela. Ukrepi, ki jih predlaga IS Skupščine občine Ptuj so pozitiv- ni, vendar ostajajo preveč na splošni ravni. Sprejeti bo potrebno ukrepe za povečevanje možnosti zaposlovanja v drobnem gospodar- stvu, razvili dosedaj zapostavljene oblike zaposlovanja (kmetijstvo, samozaposlovanje, varstvo otrok na domu, pomoč občanom ...). Paziti moramo, da ne bomo z zahtevami po večji produktivnosti in racionalizaciji dela v združenem delu dosegli zapiranja delovnih organizacij pred prihodom mladih šolanih kadrov. Na nizko produktivnost vpliva poleg objektivnih težav (tehnologije) tudi izredno slaba izobrazbena struktura zaposlenih. No- silci razvoja (ne le v združenem delu) pa so lahko le strokovno dovolj usposobljeni kadri. Zaključki bodo ostali žal e v ozkem krogu ljudi! Razgovor je bil zelo koristen in je prisotnim pomagal osvetUti problem brezposelnih z različnih vidikov. Pojavile so se mnoge zanimive ideje, podane so bile informacije o stanju v drugih deželah in o načinih reševa- nja. Žal pa bodo te koristne ideje ostale le med ozko skupino ljudi, saj je bilo malo število udeležencev. Kot običajno smo pogre- šali predvsem tiste, ki se bodo oz. so se s tem problemom ukvarjali. Organizator je poslal več kot 50 pismenih vabrHDPO, strokovnim službam, posameznikom, občane pa je obve- stil o razgovoru prek glasila Tednik in radia Ptuj, prisotnih pa je bilo le 12 udeležencev. Udeležba kaže, da se vsi še ne zavedamo pomembnosti tega perečega problema, ki zadeva predvsem mlade. Problema ne bomo mogli rešiti kar čez noč. zgolj na pamet, šele takrat ko naši otroci ne bodo mogli najti zaposlitve, ampak se bomo morali angažirati vsi po svojih najboljših močeh (od DPO. strokovnih služb, samoupravnih organov do posameznikov). Pri tSm pa nam lahko takšni strokovni razgovori kot je bil ta o brezposel- nosti, precej pomagajo. B. Glazer POGOVOR z DIMCETOM STOJČEVSKIM Ptujski ribiči vse uspešnejši Konec novembra so se sestali delegati skupšči- ne ribiške družine Ptuj in razpravljali o številnih pomembnih nalogah ribičev v naslednjem obdobju, ocenili pa so tudi dosedanje gospodar- ske in gojitvene naloge, ki so jih uspešno rea- lizirali. To priložnost smo izkoristili za pogovor s predsednikom skupščine RD Ptuj, Dimčetom Stojčevskim, ki je aktivnosti ribičev v letošnjem tričetrtletju uvodoma takole ocenil: ,,V naši ribiški družini posvečamo poleg var- stva okolja in športnega ribolova največ pozornosti gospodarjenju. Zaenkrat še nimamo opravljene analize koliko rib je bilo odlovijenih s športnim ribolovom. Ta evidenca bo popolna ob koncu leta, ko bodo naši ribiči vrnili izpolnjene ribolovnice. Na osnovi tega bomo izdelali razmeroma natančno poročilo o količini odlovijenih rib. Nedvomno pa lahko že sedaj povem, da smo bili izredno uspešni na področju gospodarjenja z našimi gojitvenimi ribniki. To se je najbolje pokazalo pri odlovu rib iz gojitvenega ribnika v Pacinju, kjer smo izlovili prek 6.600 kg rib, predvsem krapov in amurjev. Pohvaliti moram vse naše tovariše, ki so imeli zasluge za takšen uspeh. Vse tiste, ki so ribe krmili, še posebej pa gospodarsko komisijo, ki je zagotovila večji del uspeha s strokovnim pristopom. Seveda pa ne morem mimo vseh tistih prizadevnih ribičev, ki so pomagali pri odlovu in pri tem žrtvovali pre- cej svojega prostega časa. Pomembno je tudi to, da smo s takšnim odlovom presegli tudi plan vlaganja rib v odprte vode za okoli 200 odstot- kov. Najbolj veseli pa smo bili seveda ugotovit- ve, da ni niti ena od odlovijenih rib kazala zna- kov kakršnekoli bolezni. To dokazuje, da je možno s strokovnim in vestnim delom doseči zavidljive uspehe." Na zadnji seji so zbori ptujske občinske skupščine sprejeli letni program RD Ptuj in ribi- ško gojitveni načrt RK, ki je verjetno še pomembnejši od predhodnega.' Čemur ste dali poudarek v teh pomembnih dokumentih? ,,Ribiško gojitveni in letni načrt je ribiška družina dolžna pripraviti v skladu z zakonom o sladkovodnem ribištvu. Mnogi ribiči so verjetno bili seznanjeni z določenimi pomanjkljivostmi, ker ribiško gojitvenega načrta nismo pravočasno vložili v potrditev ustreznim organom. No, na zadnji skupščini je bil ta potrjen in treba je povedati, da je to veliko, obsežno strokQ,vno de- lo, ki vsebuje izredno pomembne podatke. Od vrst rib in njihovega vlaganja, do gospodarjenja z vodami in zaščite voda, ter potencialnih onesnaževalcev voda, ki jih ima v upravljanju naša RD. Poudarjeni so pravzaprav vsi pomembnejši cilji naše RD v petletnem obdobju. Gre torej za naš srednjeročni načrt, v katerem so zajete vse pomembnejše komponente dela naših ribičev. Sočasno je bil sprejet tudi letni ribiški načrt, v katerem smo ponovno opredelili posamezne naloge, ki so za nas ribiče, lahko bi rekel, življenjskega pomena. Pomembno je po- vedati, da smo v vseh teh "dokumentih zapisali, da bomo vsako leto zaščitili okoli 10 odstotkov naših voda. To so lahko območja voda, v katerih zaščitimo posamezno vrsto rib, ter razna drsti- šča, kjer se ustvarja nov ribji zarod. Vedeti je treba, da j.e naš osnovni cilj ohraniti ribji stalež vsaj na takšnem nivoju kot je do sedaj, s tem pa stopamo odločno v bran proti vsem onesnaževal- cem naših voda. Ti se neprestano pojavljajo, neglede na zakonska določila, zato bo naša komisija za varstvo voda imela verjetno precej dela. Storili bomo korenite posege v vseh or- ganizacijah, ki ne spoštujejo ustavnih in zakon- skih določil in uničujejo družbeno lastnino in kar je najbolj žalostno svojo — človekovo oko- Ije." V zadnjem času je bilo precej besed tudi o dokumentu, s katerim je RD Ptuj dobila v upravljanje vode na območju občine Ptuj. Ali gre za kakšne spremembe? ,,Res je, v tem primeru gre za samoupravni sporazum, v katerem družbenopolitična skup- nost daje pristojni ribiški družini — torej RD Ptuj — v upravljanje vode na območju občine. V njem so opredeljeni v.si ribiški okoliši, vode in tudi meje. Ostaja odprto vprašanje za območje v kanalu SD 1, kjer prihaja do sporov med RD Maribor in Ptuj, kjer si v bistvu vsak hoče lastiti del vode. Ve'mo, da obstaja meja in v okviru tega bomo tudi podpisaH omenjeni sporazum." Nedvomno je aktualna tudi investicijska aktivnost RD Ptuj. Kakšna bo ta v prihodnjem letu, glede na zaostrene pogoje gospodarjenja? ,,Na pobudo posameznih pododborov RD Ptuj je stekla akcija, oziroma odločitev, da začnemo zaradi vse pogostejših onesnaževalcev voda z nekaterimi investicijami. V načrtu ima- mo, da bi v delu Studenčnice poskušali z gojitvi- jo posameznih vrst rib. Ce nam bo ta poskus uspel, bo to poleg gospodarskega uspeha še pomemben prispevek za potrošnjo konzumnih rib, ki jih bi lahko RD Ptuj nudila sveže ptuj- skim občanom. Gre seveda za poskus, ki zahteva še veliko dela in strokovnih nalog. V prihodnjem obdobju se bomo usmerili tudi v gradnjo ribni- kov, kajti na dlani je, da nam odprte vode postajajo vsak dan bolj onesnažene. S tem se zmanjšuje ribji stalež, žal pa je v tem tudi temna perspektiva za ve« človeški rod." M. Ozinec„ Kako z uresničevanjem „male ustave" Ko je pred šestimi leti Zvezna skupščina sprejela zakon o združenem delu, smo s pono- som govorili, da je to ,,mala ustava". Začela se je široka akcija, da bi ta edinstven zakon, ki mu ni bilo primera v svetu, čimprej spravili v življe- nje. Pri vseh občinskih skupščinah so bile imenovane komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, ki so veliko pripomogle k temu, da smo v temeljnih in dru- gih organizacijah združenega dela in sa- moupravnih skupnostih pripravili,in sprejeli ak- te, temelječe na zakonu o združenem delu. Z iztekom mandata občinskim skupščinam prejšnjega sklica je prenehal ttidi mandat komi- sijam za spremljanje izvajanja zakona o združe- nem delu. V nekaterih občinah so jih že obnovi- li, ponekod pa so že v ustanavljanju. Dejstvo je, da je pred temi komisijami še veliko dela, saj v OZD pa tudi drugod cesto ugotavljamo velik razkorak med dobro napisanimi samoupravnimi akti in dejanskim odnosom do delavca — obča- na — človeka. Tudi v ptujski občini so v teku kadrovske priprave za imenovanje nove komisije za soremljanj^ uresničevanja zakona o združenem delu. Komisija za volitve in imenovanja je na zadnji seji že evidentirala nekaj možnih članov, evidentiranje pa poteka tudi v družbe- nopolitičnih organizacijah. Po uskladitvi v koordinacijskem odboru za kadrovska vpra.ša- nja pri OK SZDL pa bo komisija za volitve in imenovanja pripravila predlog za zbore skupšči- ne občine Ptuj. PF USPOSABLJANJE SINDIKALNIH DELAVCEV Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je v skladu s programom dela kluba samoupravljal- cev o družbenopolitičnem izobraževanju skleni- lo organizirati enodnevni seminar za predsedni- ke konferenc in izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij. Seminar bo v torek, 21. decembra ves dan, obsegal pa bo naslednje teme: Metode aeia in vloga osnovnih organizacij sindikata po X. kongresu ZSS in IX. kongresu ZSJ. Vloga in pomen zveze sindikatov pri uresničevanju delegatskega sistema. Gospodarjenje v občini Ptuj, s poudarkom na nalogah, ki izhajajo iz resolucij SR Slovenije in občine Ptuj. Vloga osnovne organizacije sin- dikata v občini v sedanjih pogojih go.spodarske stabilizacije. Delo in vloga samoupravne delav- ske kontrole pri izvrševanju sprejetih dogovo- rov samoupravnih organov in varovanju družbenega premoženja. S SEJE OK ZSMS PTUJ Na seji predsedstva OK ZSMS Ptuj v petek. 10, decembra, so predsedniki področnih konferenc, komisij in centrov podali kratko poročilo o delu v zadnjih treh mesecih. Poročilo kaže, kako so centri komisije in področne konference delovale in izvajale zastavljene pro- grame. V komisiji za SLO in DSZ so v prejšnjem mesecu organizirali občinsko kviz tekmovanje Mladost v besedi, pesmi in spretnosti. Na- jboljša ekipa občinskega tekmovanja pa se je udeležila regijskega tek- movanja, ki seje letos odvijalo v Mariboru. V decembru sicer večjih aktivnosti ne načrtujejo, aktivirati je potrebno le odbore za kviz Tito- rc\Načrtovali smo sicer precej, precej tega ludi uresničili, ne moremo pa reči. da vse kar smo planirali. Nekatere manj pomembne akcije smo pustili še za obdobje, ki je pred nami. največ pa smo vlagali tam, kjer je bilo tudi najbolj potrebno — v infrastrukturo, lo je v ceste, kjer smo v zadnjih osmih letih /modernizirali okrog 36 kilometrov in jih Uidi uredili. V tem času smo zgradili tudi sedem mostov prek Grajene in nekatere druge hudourni- ke, postavili šest trafo postaj — nekatere ludi skupaj s krajevno skupnostjo Destrnik in Bratov Reš ter Boris Ziher in Jože Lacko Rogoznica. V ta spisek opravljenih del pa moram dodati še dva \odo\odn. Naše delo smo že ocenili na programski konfe- renci SZDL v Grajeni, svoje mnenje pa bodo lahko po\edali tudi občani in kritično ocenili naše delo v preteklem mandatnem obdobju, ki se lesno pove- zuje še s prejšnjim in lahko govorimo, da ga ocenjujemo kar za vseh osem let. Tako bo sedaj prišlo do večje zamenjave delegatov in funkcionar- jev, nekaj pa jih bo moralo ostali za kontinuiteto dela. Delali smo dokaj uspešno kar priča ludi poda- tek, da smo v naštele objekte vložili prek 80 milijo- nov dinarjev. To številko pa bi hi h ko še povečali, če prištejemo prostovoljno dek ,Ljudje v naši krajevni skupnosti so se zavedali, da lahko le s hitrim postopkom naredimo največ, zlasti še. če so to tiste naloge, kijih najbolj neposredno zade^ 3jn. Ostajajo pa nam še naloge kot so vodovod, telefonsko omrežje in dokončna ureditev cest. Približno 40 odstotkov krajevne skupnosti imamo že pokrite z vodovodom, za prihodnje leto pa še načrtujemo večjo akcijo, ko bi se naj Mestni vrh in del Grajene priključil na novi vodovod. Na posamezni telefonski priključek imamo izračuna- nih okrog 80 tisoč dinarjev kar je veliko in je vprašanje kako nam bo uspelo zadevo pripeljati h koncu. Tu so .še ceste, ostalo jih je za okrog štiri kilometre, ki jih moramo urediti s čimer bomo imeli v krajevni skupnosti v glavnem vse odseke modernizirane. Pri svojem delu moramo ločiti d^e obdobji — prvo od leta 1975 do 1979. ko smo se srečevali s problemom kvalitetnega izvajanja posameznih del. upoštevanja rokov in podobno. Velikokrat nismo bili prepričani, da bo akcija izpeljana tako kol smo načrtovali, prav iz teh vzrokov, čeprav smo denar zagotovili. Vsporedno s lem pa so močno naraščale cene. ker praktično ni bilo nobene konkurence med izvajalci. V drugem obdobju so nas začeli počasi prizadevali stabilizacijski ukrepi in vse bolj smo .se ukvarjali s težavami okrog pravočasnega zagotavljanja denarja. V krajevni skupnosti imamo okrog 80 odstotkov krajanov, ki svoje obveznosti poravnavajo redno, ostali pa neredno. Tako imamo sedaj za okrog 400 tisoč dinarjev neporavnanih dolgov, kijih bomo izterjali prek občinskega pravobranilca samoupravljanja. Nekatere finančne zagate smo že doslej uspešno reševali s pomočjo društev krajevni skupnosti — kot so na primer gasilci in s pomočjo sosednjih krajevnih skupnosti, ki so nam posodili za krajše ali daljše obdobje blizu 300 tisoč dinarjev. Krajevna skupnost Grajena je že prišla iz družbe manj razvitih. Doma ostajajo ludi mlajši ljudje, precej več se gradi in ludi število prebivalcev v krajevni skupnosti je začelo naraščati.« mš TEDNIK — 16. december 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI OB MEDNARODNEM DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC - ia DECEMBRU Vsakdo ima pravico do življenja in prostosti! Cas po 11. svetovni vojni je pomenil za mno- ge, še posebej afriške narode, obdobje korenitih sprememb. OZN je izdala 10. decembra 1948 RAZGLAS O ČLOVEKOVIH PRAVICAH. Po tem zgodovinskem dejanju je naročila skupščina OZN vsem državam članicam, da storijo vse, da se besedilo širi bere in pojasnjuje predvsem v šolah in drugih vzgojnih zavodih vseh državah, ne glede na politično ureditev. Deklaracija človekovih pravic je splošen ide- al, ki ga morajo doseči vsa ljudstva in narodi: — vsi ljudje se rodijo svobodni; — vsak ima pravico do življenja; — nihče ne sme biti držan v suženjstvu; — nihče ne sme biti podvržen mučenju ali surovemu kaznovanju; — vsi so enaki pred zakonom; — nihče ne sme biti nadlegovan s samovolj- nim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, stanovanje; — vsak ima pravico do prostega gibanja in svobodne izbire bivališča v notranjosti vsake države; — vsak ima pravico do državljanstva; — odrasli moški in Jenska itnata ne glede na narodnost ali vero pravico skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti družino; — vsak ima pravico do SVOBODE MISLI in BESEDE; — vsak ima kot član družbe pravico do SOCIALNE VARNOSTI; — vsak ima pravico do IZOBRAZBE; Pravice ni mogoče nikoli uporabljati proti namenom in ciljem OZN. Nobena določba te deklaracije se ne sme razlagati tako, da bi dajala kakršni koli državi pravico do delovanja ali dejanj, ki bi imela namen odpraviti eno ali drugo od pravic in svo- boščin, ki so tukaj razglašene. Afrika je danes najbolj očiten primer tega, kako se morajo cela ljudstva in narodi še vedno boriti za svoje temeljne človečanske pravice. Nekdanji predsednik osvobodilnega gibanja MPLA in preds. LR Angole AGOSINHO NETO pravi: Mi goli otroci goščave Sanvalas, neomikani paglavci, ki brcamo žogo iz cunj, na opoldanskih planotah, najemniki samih sebe. na kavnih plantažah nevedni črnci, ki morajo spoštovati belce, in se bati bogatih. Mi smo otroci domačih predmestij, kamor elektrika nikoli ne doseže, možje, ki umirajo od pijače, prepuščeni ritmu tamtamove smrti. Mi sami smo upanje rešenega življenja. Hudo kršenje človekovih pravic, človeškega dostojanstva izvaja fašistična vlada v ČILU. Koroškim Slovencem avstrijska vlada odreka pravice, Bolgari ne priznavajo makedonskega naroda itd. Nam, mladim, ni vseeno, kaj se danes dogaja v svetu. Radi bi povedali vsem, ki odločajo, da je svet tudi naš. Hočemo svet, v katerem bomo živeli brez strahu pred jutrišnjim dnem. Vemo, da lahko ustvarimo lepše življenje le v MIRU in MEDSEGOJNEM SPOŠTOVANJU. ZA MIR IN ENAKOPRAVNO SODELOVANJE MED NARODI! KLUB OZN OS TONE ZNlDARlC, Ptuj JUTRI BO 9. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV V počastitev bližnjega praznika Jugoslovanske ljudske armade bo občinska zveza kulturnih organizacij občine Ptuj pripravila tudi letos tradicionalno revijo odraslih pevskih zborov, ki bo jutri ob 18. uri v srednješolskem centru v Ptuju. Letos seje za deveto srečanje prijavilo 18 moških, ženskih in mešanih pevskih zborov iz Hajdoš Hajdine- Draženci. Kidričevega, Grajene. Vidma pri Ptuju. Markovec. Dorna- ve, Vitomarc, Cirkulan. Majšperka. Podlehnika. Rogoznice in Ptuja. Med nastopajočimi zbori je letos deset moških, dva ženska in sedem mešanih pevskih zborov, kijih bo vodilo petnajst dirigentov. Le štirje med njimi vodijo dva ali tri zbore. Vstopnina za odi-asle je 40 dinarjev, za mladino 20, vojaki pa imajo prosti vstop. Ljubitelji zborovskega petja vljudno vabljeni! mš Občinski program boja proti alkoholizmu je nujen .AIkiihoIikt>v je veliko. S svoj- im spremenjenim alkoholičnim vedenjem pt)vzročajo hude mote- nje v svojih skupinah, predvsem v družini in delovni skupini. Alko- holizem je danes že tretja bolezen na svetu, družba pa izgublja vi- talne moči v boju proti njej. Zadnja seja koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj jc poka/ala. daje v ptujski občini alkohi)lizem precej razširjen, da pa ni moč postreči z natančnimi podatki, saj ponekod še vedno govore, da pri njih alkoholizma ni. Določene ugotovitve pa je dala ludi anketa, v kateri je sodelovalo več kot 10 večjih ptujskih delovnih organizacij in ki so odgovarile na 30 vprašanj. Pomembna je ugotovitev, da so od 11 organizacij, kolikor jih je v anketi sodelovalo, v osmih že razpravljali o problematiki alko- holizma. V devetih organizacijah pa ugotavljajo, da se alkoholizem pojavlja med vsemi zaposlenimi. Anketirane delovne organizacije so dale pod lupo tudi izostanke z dela in ugotovile, da imajo plavi ponedeljki in petki močno pove- ^vo z alkoholizmom. Ugotovili so tudi. daje z alkoholom najbolj zastrupljena generacija med 26 in 40 tim letom. V 10 organizaci- jah so tudi iskali možnosti za zdravljenje alkoholikov. Temeljna ugotovitev pa je. da alkoholizem nikjer ni obravna- van kot šriši družbeni problem. Javnost tudi premalo ve o alko- holizmu. Po oceni ankete bi bilo med alkoholičnimi zasvojenci v občini Ptuj čez 4000 ti.soč obča- nov, vendar številka ni dokon- čna. Sedanje težavno stanje v gospodarstvu in družbi nasploh tudi nalaga, da se odločno spopa- demo s problemom alkoholizma. Nihče še ni izračunal, koliko nas stane alkoholizem, koliko mate- rialne in družbene škode po vzroča in podobno. Koordinacijski odbor tudi ugotavlja, daje v svojih prizade- vanjih osamljen, zato je tudi sprejel sklep, da povpraša druge odgovorne družbene dejavnike v občini, kaj so doslej naredili v boju proti alkoholizmu. Osnovno je, da bodo vsi ti dejavniki delovali povezano in usklajeno. Anketa je dobra osnova za pripravo občinskega programa boja proti alkoholizmu, v kate- rem pa mora vsak odgovoren dejavnik najti samega .sebe. Ob- činski program boja proti alko- holizmu bo tudi predmet razpra- ve v skupščinskih zborih. Ob vsem povedanem se je nekdo vprašal, koliko pa v resnici spijemo v ptujski občini? MG V POČASTITEV DNEVA JU Tradicionalno tekmovanje v streljanju Občinski štab za teritorialno obrambo Ptuj je pod pokroviteljstvom OK ZKS v prejšnjem tednu uspešno izvedel tradicionalno tekmovanje v streljanju z voja- ško pištolo in avtomatsko puško, ki se ga je udeležilo 81 tekmovalcev v 13 ekip. Zanimivost tekmovanja je v tem, da se ga udeležujejo predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij in skupščin občin Ptuj in Or- mož, upravnih organov, štabov za teritorialno obrambo, rezervnih starešin, milice in vojašnice Du- šan Kveder. Za skupno uvrstitev so šteli rezultati v obeh disciplinah. V ekipni uvrstitvi je prvo mesto osvojila ekipa Občinskega štaba za teritorialno obrambo Ptuj, dru- ga jc OK ZRVS, tretja vojašnica Dušan Kveder, četrti je OS TO Ormož, pela OK ZSMS Ptuj in tako dalje. Med posamezniki je največ krogov s pištolo in puško zadel Slavko Ivanovič (vojašnica Dušan Kveder) pred Francem Kožarjem (OK ZRVS Ptuj)) in Zvonkom Hajdukom (OS TO Ptuj). Četrti je Branko Skrt (OS TO Ptuj), peti pa Milan Jager (OK SZDL Ptuj). 1. kotat PRI NAS V KLUBU Ali „res'' ni izhoda! Mineva eno leto našega dela v klubu v Ptuju. Mnogo tega je za nami. Ko ob koncu leta vsi ocenju- jejo sadove svojega dela, lahko tudi mi nekaj napiše- Motivi za zdravljenje: 1. podjetje (ali zdravljenje ali odpoved) 2. žena (ločitev) 3. bolezen (jetra, delirij, poškodbe) 4. drugo (odvzem Vozniškega dovoljenja) <■ Torej alkoholiku je potreben najprej motiv, da pri- čne zdravljenje, ker noben alkoholik ne priznava svo- je zasvojenosti ali pa nemoč, da bi si sam pomagal. Naši člani v klubu so največkrat poslani iz podjetja ob uhimatu ali zdravljenje ali odpoved. Velikokrat so , trdi žena in družina pripomogli, da se je alkoholik odločil za zdravljenje. Obolenja (jetra, delirij, po- škodbe) so tudi lahko že motivi v rokah zdravnika splošne prakse, ali pa specialista, ki zdravi te bolezni, da se alkoholika usmeri na zdravljenje. Zdravljenje traja 3 mesece ali več v bolnišnici Or- mož, ali pa na Shvniškem Pohorju pri Mariboru. Po končanem zdravljenju se /dravljenci vrnijo na svoja" delovna mesta in obvezno morajo v klub, kjer se izvaja rehabilitacija, to je bolniki postopoma ob pomoči ostalih članov kluba in terapevtov menjajo sebe, svoje obnašanje, navade, mišljenje, približajo se ženi in otrokom, od kiterih so sc odtujili v času popivanja. V podjetju morajo delati še naprej ob svojih sodelavcih, ki so isti, a jih morajo sprejeti spremenjene. Včasih tega ne morejo, čeprav mu želi- jo pomagati. Marsikateri sodelavec ali sorodnik po- ve, ,,da se spremeni, a ja slabši kot prej". Seveda, ker je prej samo delal, ubogal, pil, in bil brez besed, razen v pi\ski družbi. TOREJ Rl HABIl ITAC IJA JE ZAPLETENO DOLGOTRAJNO IN NEHVALEŽNO DELO. Zah- teva od zdravljenca, da redno in obvezno prihaja v klub, a od podjetja, kluba in družine, ter okolja, da ga spremljajo in mu pomagajo v tej fazi osveščenja. Na žalost je to tudi dolgotrajen proces, ker si je nek- do, ki je vse zapravljal celih 5—10 let ali še več v al- koholu, nabral nešteto težav v podjetju, v družini. Razumljivo je, da se v 3 mesecih zdravljenja v bolni- šnici ne more vse spraviti v red. Zato je potrebno najmanj 3—5 let. Prof. Hudolin pravi: ,,Če 5 let po- magaš zdravljencu in nimaš uspeha, šele takrat lahko rečeš, da je zdravljenje brezuspešno. To je povrhu vsega neljubo trdo in težko delo, ker če zdravljenec ni dovolj osveščen med zdravljenjem, ali Da v fazi rehabilitacije odpove ena od teh vezi (K,^o^, . ODJETJE ali DRUZiNA), se razmeroma hitro vrne nazaj k alkoholu. Govorimo o recidizu. Takrat podjetje zdravljenca pošlje nazaj v bolnišnico mo o izkušnjati na tem področju. Če bi spremljali pot^ našega alkoholika do kluba, bi dobili tole: in ponovno plačuje velike stroške, a da ne govorimo o njegovem nadaljnjem osebnem propadanju in pro- padu družine. • Ker se v klubu ukvarjamo z alkoholikom v fazi re- habilitacije, lahko povemo, kako se to delo opravlja pri nas. V Ptuju obstajajo podjetja, ki pošiljajo svoje alko- holike v bolnišnico na zdravljenje. Ko se zdravljene! vrnejo nazaj in začno delati, je v glavnem tako, da redno prihajajo in ostanejo v klubu samo listi, ki so dovolj osveščeni. Podjetje zdravljenca več ne spre- mlja v fazi rehabilitacijje, čeprav bi to moralo trajati najmanj 3—5 let. Na žalost mislijo, da je 3 mesece dovolj in da jc to zdaj zdrav človek. Ko pa se veriga obvezne rehabilitacije v teku zdravljenja pretrga, bol- nik so kaj hitro vrne k recidivu. Samo tako lahko razumemo /akaj v Ptuju obstaja že več let samo en klub. Menimo, da tudi tu leži del- ček odgovora. Zakaj se plevel alkoholizma širi na- prej. V teh letih bi v Ptuju po podjetjih ali krajevnih skupnostih moralo obstajati več več klubov. V TAM v Mariboru obstajata že dva kluba, ki uspešno delu- jeta. Klub bi normalno moral imeti 12 zdravljencev, s svojci torej 24 ljudi, da bi kar uspešno delal. Sedaj ob koncu Icla spremljamo okrog 30 zdravljencev, ki smo jih samostojno, brez patronaže, spremljali redno skozi celo leto. S tem smo seveda zadovoljni. Delo smo opravljali v dveh skupinah A in B in se tako pri- bližali svojim zdravljencem in njihovim težavam. Med letom smo imeli več takih zdravljencev, ki so bili poslani na zdravljenje i/ podjetja in obiskali klub 2—3 krat, potem pa nas ni nihče iz podjetja niti vprašal za njih. Seveda je ra/umljivo, da sami brez pomoči podjet- ja in ostalih struktur, kot je občinski koordinacijski odbor in drugih, ne moremo mnogo narediti. Želeli pa bi si, da bi nam podjetja prisluhnila in pomagala pri ustanovitvi klubov v TGA Kidričevo, AGISu in Kmetijskem kombinatu Ptuj (pogoji že obstajajo), da bi skupaj vsaj malo usmerili rehabili- tacije v pozitivni smeri. Veliko tudi pričakujemo od naše letne skupščine, ki bo v soboto, 18. decembra 1982 ob 9. uri v narod- nem domu. Povabili bomo tudi člane občinskih ko- ordinacijskih odborov, socialne delavce podjetij in ostale, ki je ukvarjajo z bojem proti alkoholizmu in spregovorili o vsem tem. Dr. Zlata Ivetič Razstava malih živali v Ptuju Dvig cene mesu klavnih živali ima povsod v svetu pa tudi pri nas za posledico njegovo manjšo potrošnjo, kar lahko negativno vpliva na človekovo pravilno in zdravo prehrano. Meso je bogat vir živalskih beljakovin, potrebnih v ljudski prehrani. Zaradi tega posvečamo v svetu in tudi pri nas veliko skrb temu. kako zagotoviti človeštvu pravilno prehrano z drugimi viri cenejših živalskih beljakovin. Cenejši vir življenskih beljakovin je brez nadaljnjega tudi kunčje meso. ki ga v nekaterih državah, kot napr. v Italiji in Franciji konzu- mirajo v velikih količinah. Njegova proizvodnja se tako vse bolj inten- zivira. Kunčje meso torej dobiva v zadnjem času pomembno mesto v ljudski prehrani. Naši očetje se še spominjajo časov, ko je skoraj vsaka kmetija redila vsaj po nekaj »zajcev<(, ki .so se običajno potikali po hlevu, se motali živini okrog nog in se ob najmanjši nevarnosti urno poskrili v luknje, ki so sijih izkopali pod jaslimi. Na kmečki mizi kunčje meso ni bilo nič večja posebnost kol kokošje. V zadnjem času pa v raznih deželah povpraše- vanje po kunčjem mesu zelo narašča, saj so strokovne raziskave dokazale njegovo veliko dietetično vrednost. Farme kuncev z intenzivno rejo se vse bolj uveljavljajo in širijo. Pri nas kunce ljubitelji še vedno gojijo v majhnem obsegu ekstenzivno. Praktična kunčnica. Inlezivne farmske reje praktično ne poznamo. Kunčjega mesa kljub priznani kakovosti na trgu ni mogoče kupiti, premalo pa cenimo tudi kunčje krzno. Društvo gojiteljev pasemskih mali živali Ptuj prireja svojo jubilejno pelo razstavo pasemskih malih živali, ki bo v dneh od 17. do 19. decembra, lo je od petka do nedelje v domu krajanov na Bregu — Zadružni trg. Z razstavo želimo prikazati delo naših članov v preteklem letu. istočasno pa spodbudili čim večje število ljudi, predvsem mladine, da bi se odločilo za gojitev pasemskih malih živali. Razstavljeni bodo predvsem kunci, golobi in perutnina vseh vrst. Predsednik društva gojiteljev malih živali, mr. Alfred MERC. dipl. vet. Le določen znesek na člana kolektiva v vseh TOZD delovne organizacije TGA Boris Kidrič Kidričevo tečejo razprave na zborih delavcev o osnutku samoupravnega sporazu- ma o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo skupnih služb in /dhi/cnimi LOZD. Prav tako razpravljajo o predlogih sprememb in dopolnitev nekaterih samoupravnih sporazumov o temeljih srednje- ročnega plana KB Maribor in planov bank združenih v LB — Združe- no banko. Posebna razprava je bila tudi o samoupravnem sporazumu za novoletno praznovanje predšolskih otrok v občini Ptuj. Razprava je bila živahna in konkretna. Delavci sicer podpirajo samoupravni sporazum, niso pa se strinjali s predlogom sprememb. Zalo so sklenili, da bodo prispevali določen znesek na člana kolektiva, v ostalem pa .so prenesli razpravo na prihodnje leto. ko bo treba stališča bolj uskladili. , France Meško j Nudimo vam ugoden nakup tekstilnega blaga In konfekcije na brezobrestni potrošniški kredit {12 mesecev) nakup velja do 10. januarja 1983 v vseh naših tekstilnih prodajalnah. Priporočamo se! 6 - IZ naSih krajev 16. december 1S82 - TEDNIK Vrtninarstvo - svetla točka kmetijstva Predstava o letošnji kmetijski sezoni ne more biti popolna brez ocene pridelovanja vrtnin, ki se v ptujski občini vse bolj uveljavlja kol dopolnilna kmetijska dejav- nost, primerna predvsem za in- tenzivno izkoriščanje.malih kme- tijskih površin. Teh je v naši občini ogromno in zanje smo še pred leti ugotavljali, da so ovira v prizadevanjih /a intenziviranje kmetijske proizvodnje. L!spchi. ki SI) bili doseženi v vrininarstvu v tem letu. niso posledica samo naravnih pogo- jev, temveč ludi zavzetega dela in nadvse organiziranega pristopa pn uv cl)a\ l|an)u in organi/iranjii tc kmcti|skc dcjav nosli. Največjo rast obsega pridelo- vanja vrtnin so v ptujski kmetij- ski zadrugi zabeležili pri kumari- cah, tradicionalna je že pridelava /clja. rdeče pese. v nekaterih deiih občine se vse močneje uveljavlja pridelovanje fižola, žal pa močno nazaduje pridelovanje tradicionalne čebule, kije pone- sla rmc ptujskega polja tudi preko naših meja. V pridelovanju kumaric je v organizirani proizvodnji dosežen največji količinski skok, saj je količina pridelka od 80 ton v letu 1980 porasla v letošnjem letu na 746 ton. Kumarice so tudi izred- no kvalitetne, saj je čas od obiranja do predelave zaradi bližine izredno kratek. Pridelova- nje samo sicer zahteva določeno znanje, vendar ne takšno, da ne bi tega zmoglo sleherno kmetij- sko gospodarstvo. Rdečo peso je mogoče pridelo- vati v dveh oblikah, kot glavni ali km siinišOni posevek. Pridelo- vanje rdeče pese je sicer precej zahtevno, morda celo bolj od krompirja, v tem jc verjetno tudi vzrok, da .se število pridelovalcev manjša. Če gre za strniščni pose- vek, je pridelovanje te kulture vendarle donosno. Težava je le v tem, da potrebuje predelovalna industrija rdečo peso v poznih jesenskih in zimskih mesecih, ko je mimo sezona drugih, hitro pokvarljivih vrtnin. To pa zahte- va nskladiščcnie pridelka v zasip- nice in prav tega dela se pridelo- valci najbolj otepajo. Kljub manjšim težavam je pomembno spoznanje, da je vrtninarstvo ena izmed svetlih strani našega kmetijstva. Po- membno je dejstvo, da so načrti na tem področju vezani na potre- be predelovalne industrije. Ku- pec je znan. dogovorjena je tudi cena. to pa je tisto, kar pri večini ostalih kmetijskih kultur ne ve- mo da samega spravila. .1B REFERENDUM V STANOVANJSKEM SERVISU PTUJ \ pitiicdcl|ck. 13. decembra je v Stanovanjskem scrvisii Ptuj itotckal referendum, na katerem so se delovni ljiid_|c s 95 odstotno večino odločili o la/dcliiv I sciv isa na dva dela. od katerega naj bi od I janu.ir),i I''K3 del servisa za organizirant)st in \/di7cvaiije stanovanjskih hiš posloval v okviru Koiminalc. gradbeništva in prometa iz Ptuja, drugi del pa naj bi se /družil v skupno strokovno službo Namoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. V naslednjih dneh pa bodo o podobni odločitvi sklepali delovni ljudje v temeljnih organizacijah delovne oreanizacjje Komunala, gradbeništvo in promet v Ptuju. Ža ta korak so se odločili na priporočilo interesne skupnosti in po sklepu komiteja občinske konference ZKS v Ptuju. Nova organiziranost pa naj bi obema deloma Stanovanj- skega servisa omogočala lažje in bolj ekonomično poslovanje. -OM Srečanje planincev ob Dnevu republike Planinsko društvo ,,Donačka gora" Stoperce je eno izmed| najmlajših v Sloveniji. To pa velja le za čas obstoja, saj vsakdo, ki ocenjuje njihovo delo, lahko ugotovi, da se s svojo aktivnostjo lahko že kar postavljajo. Vodstvo društva dela načrtno. Najprej so poskrbeli za propagando tako slikovno skozi propagandna predavanja, kot praktično s krajšimi izleti. S tem so pridobili članstvo, nakar so začeli razmišljati o kvalitetnih kadrih. Organizirali so planinsko šolo, nato pa že poslali na dopolnilno uspo.sabljanje prve člane za mladinske vodnike. Ob tem pa so nenehno organizirali izletništvo in druge aktivnosti. Mladi izvajalci kulturnega programa pod vodstvom Ignaca Vrabiča (desno) Nic čudnega torej ni, da so se planinci iz Stoperc odločili, in organizirali proslavo v počastitev dneva republike. V nedeljo, 28. novembra so jo začeli s sejo koordinacijskega odbora PD občine Ptuj. Na seji so s med drugim dogovorili za nekatere skupne akcije vseh planinskih društev naše občine. Sledil je kulturni program, bogat pesmi in recitacij, ki so ga pod vodstvom Ignaca Vrabiča, predsednika Kulturno prosvetnega društva Stoperce, pripravili učenci in dijaki iz Stoperc. Seveda pa so tudi planinci morali priti na svoj račun, zato so organizirali kviz tekmovanje ,,Kako poznaš Donačko goro". Sodelovalo je PD Majšperk z eno in PD Ptuj s tremi ekipami. Škoda, da se tek- movanja niso udeležili še mladi planinci iz Kidričevega. Sreča se je nasmehnila Majšperčanom. Res lahko tako rečemo, saj so vse ekipe študirale zgodovino, geografijo: in še marsikaj o Donački gori , organizatorji pa so želeli prikazati le lepote te zanimive gore v glavnem takšne, kakršne vidimo danes. Sicer pa se ni šlo za zmago, marveč za spoznavanje med seboj, saj se je prireditve udeležilo veliko število občanov, tako da je dvorana doma občanov v Stopercah postala za polovico premajhna. Besedilo in posnetek: L. G. Dobro opravljeno delo Njiverce, vas v KS Kidričevo, so menda edina v okviru KK SZDL, ki na svojem območju nimajo nobene druge družbeno-politične organizacije ali društva. Seveda pa to ne pomeni, da niso pri svojem delu aktivni in da ne rešujejo problemov predvsem z lastnimi močmi. V vasi deluje edino vaški odbor SZDL, ki je pri delu uspešen. Seveda vse naloge opravljajo skupaj s člani krajevnega odbora za vas Njiverce v okviru KS in z mnogimi ostali prebivalci, ki so s svojim delom priskočili na pomoč. Dolgo so se borili za to, da bi pridobili toliko zaželjeno avtobusno postajališče. V to so resnično vložili veliko svojih prizadevanj in akcij. To so tudi dosegli, kako pa vse skupaj sedaj poteka, ste lahko na kratko prebrali v sestavku v prejšnji številki Tednika. Uspešne so bile priprave in tudi izvedba zborov vaščanov pred referendumom za krajevni samoprispevek za najnujnejše potrebe: asfaltiranje vaških in krajevnih cest, sofinanciranje gradnje pošte v Kidričevem, sofinanciranje gradnje doma upokojencev in pridobitev telefona v vas. Po uspelem referendumu so vse naloge tudi dosledno izvajali s pomočjo KS Kidričevo. Posebno pozornost so usmerili tudi evidentiranju in kandidiranju krajanov za vaško in krajevno samoupravo, enako tudi za novo vodstvo vaškega odbora SZDL in za novo vodstvo KK SZDL. Ker imajo v svojem okolju že tudi precejšen del novega naselja, ki tam stalno raste, je treba povdariti, da od tam dobivajo pri svojem delu izredno pomoč, saj so med njimi dobri aktivisti in organizatorji. Veliki uspeh so dosegli skupno z odborom Rdečega križa, ko so izvajali razne akcije zbiranja sredstev in materiala za prizadete po to poplavah. Take in podobne naloge so prav v vasi Njiverce uspešno izvajali in so tudi pokazali pripravljenost tako nadaljevati v bodoče. Pri tem želijo tudi več posluha iz KS in DPO pa tudi materialne in moralne pomoči. Glede na njihovo dosedanje delo, M so ga in ga še opravljajo, lahko upamo v njihovo uspešnost. Pa mnogo uspehov v vaščani Njiverc! France Meško Obnovljeni dom upokojencev v Markovcih v krajevni skupnosti Markovci deluje tudi društvo upokojencev, ki šteje 331 članov. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1975. Društvo upokojencev združuje člane iz vasi Zabovec, Markovec, Nove vasi, Bukovec. Stoinc, Borovec. Prve- nec in Sobetinec. Začetki po usta- novitvi društva so bili težki. Nismo imeli pravih prostorov, kjer bi se upokojenci lahko shajali in imeli svoje seje. Ko je bila v Markovcih zgrajena nova šola, smo upokojenci prevzeli nekdanjo ,,Posojilnico" leta 1980 in pričeli z obnovitvijo le-te. Naj- prej smo popravili ostrešje. Naba- vili smo salonitke in to staro stav- bo prekrili. Pri tem delu je bilo ogromno prostovoljnih ur upoko- jencev, ki so pomagali pri čiščenju in pri obnovi ostrešja. Naslednje leto smo obnovili okna. V večjem prostoru, ki je namenjen za občne zbore, sestanke odbora, smo ure- dili rekreacijski klub za naše upo- kojence. Ta je odprt trikrat teden- sko: ob sredah, petkih in nedeljah ter praznikih od 9. do 19. ure zve- čer. V njem smo že praznovali upokojenci dan žena. V našem klubu so se ustavili tudi upokojen- ci drugih društev in so se prav do- bro počutili. Vsako leto v poletnih mesecih or- ganiziramo izlete po bližnji in dal- ni okolici. Tako smo si ogledali že kraje v Prekmurju, na Dolenjskem in Primorskem. Letos pa smo v jesenskem času naš dom zunaj oblekli v novo obleko — dobil je novo fasado. Zgradili snio tudi drvarnico. Povdariti moram, da je pri obnovi doma vsak upokojenec prispeval še poseben denarni prispevek. Denar- no pomoč je Društvu upokojencev dalo tudi Zveza društev upokojen- cev iz Ljubljane in občinska Zveza upokojencev Ptuj. Vsi denarni pri- spevki so bili prenizki, če ne bi mnogi našo upokojenci opravili mnogo prostovoljnih delovnih ur. Najbolj delaven in zaslužen v na- šem društvu je sedanji predsednik Anton Kukovec, ki obenem skrbi za naš rekreacijski klub. Med pro- stovoljci bi pohvalila še tovariše: Jožeta Kukovca, Janeza Plohla, Franca Ahačiča, Jurija Simoniča, Lizo Kelenc, Marijano Vajda, Ma- rijo Kostanjevec. Marka Vrabla, Franca Kosca, Viktorja Kunčnika, Janeza Strelca, Janeza Horvata in še mnoge druge. Tako je naš dom obnovljen in lep. Vsak od nas pa z veseljem sto- pi vanj in poklepeta s sotovarišem o težavah, ki nas tarejo in kako bi naše življenje teklo boljše in lepše. Se eno željo imamo. Želimo še urediti okolico tako, da bomo imeli res lepo urejeno zatočišče za nas in za druge občane. Zofija Strelec Obnovljen dom upokojencev v Maikovcih. KAKO DO STANOVANJA? Taka in podobna vprašanja si prav gotovo postavljate vsi tisti, ki še nimate lastne strehe nad glavo ali pa stanovanje že innate, pa je postalo premajhno, ker se je družina povečala za novfega člana. Brez varčevanja ne gre. ker lastni prihranki navadno ne zadoščajo in ker je čas denar, vam pri reševanju stanovanjskega vprašanja pomaga tudi Kreditna banka Maribor. Tako si lahko kot varčevalec Kreditne banke Maribor pridobite pri banki kredite za stanovanje, če — namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali en/>Kmalu ne bo pri nas na Rogu več hiše, ki ne bi bila prizadeta! Pri vaši hiši celo že druga žrtev. Sedaj pobirajo že sedem- najstletne fantiče. Bog ne daj, da bi vojna trajala tako dolgo, da bi vam vzeli še Igorja!« Materi so prikazali celo zadevo zelo previd- no, da je oče pač zbolel in da začasno leži v vojni bolnici. Da ima zelo dobrega zdravnika domačina, ki mu je obljubil daljši bolniški dopust, čim bo okrevanje dovolj napredovalo. Ker bolezen ni nevarna, ga nameravajo kmalu odpustiti. Kljub vsem tolažbam je bila mati prizadeta in je hotela videti in sama prečitati sporočilo. Le s težavo so ji dopovedali, da je prispelo samo ustno obvestilo prek orožniške postaje. Očetovo pismo pa da je najbrž obtičalo kje na cenzuri. Zopet je bilo več žalosti v hiši. Mati je manj govorila in znova se je zapirala v sobo. Na srečo je kmalu prišlo očetovo pismo in vse se je na mah obrnilo na bolje. Strah za ljubljenega svojca je vselej velik, posebno še tedaj, kadar človek sam ne stoji na trdnih nogah. Kakor je bila zima v svojih mesecih trda, toliko je tisto leto hitreje popustila. Niti za svečnico se vreme ni hotelo ravnati po pratki- nih svetnikih in ljudje so začeli z delom, kakor da z zimo ne bi bilo treba več računati. Tako tudi pri Potokarjevih ni bilo dolgočas- no in vendar so bili dnevi, dokler se ni vrnil oče, dolgi, posebno za mamo, ki je v svoji sobici živela enolično samotarsko življenje človeka, ki si ne more pomagati. Z očetom se je vrnilo k Potokarjevim pravo sproščeno življenje. Oče po prestalih poškod- bah sicer ni zmogel težjih opravil, vendar je že sama njegova prisotnost dobro vplivala na vse . strani. Tudi težaki, ki .so bili povečini same ženske, so bili voljnejši in pri delu uspešnejši. Večinoma je posedal v sobi pri materi, nakla- dal peč in ji mnogo na glas čital. da jo je odvra- čal od lastne zatopkjnosti in jO zapletal v misli lepega čtiva. Čim pa je bila voljna . sta se pogovarjala in opazovala skozi okno domače, ki so hiteli čez dvorišče po svojih opravkih. Zadnje tedne se je zdelo, da je Potokarjevo okrevanje nekako obtičalo, ni bilo sicer slabše, a tudi izdatnejšega napredovanja ni bilo opazi- ti. Še kar naprej so ga občasno mučili hudi glavoboli, katerim so se nekatere dneve pridru- ževale nadležne omotice, da je moral tu in tam celo poležavati. Hodil je na redne preglede v vojaško ambu- lanto in zdravnik je menil, da so take posledice dolgotrajne in da ni drugega zdravila, kakor potrpežljivo počakati. Takega mnenja je bil Potokar kajpak zelo vesel. Ni mu bilo do poseb- nega zdravljenja, v lastnem domu čakati na izboljšanje pa je bilo seveda mnogo prijetneje, nego se izpostavljati stalni nevarnosti na fronti, od pregleda do pregleda so mu podaljševali dopust. Ko je ambulantni zdravnik izčrpal svoje možnosti za podaljševanje dopusta, ga je napotil na komisijske preglede. Tudi od tam se je vrnil zadovoljen. Odredili so trimesečni dopust pod istimi pogoji z utemeljitvijo, da je močan pretres možganov zapustil težje posledi- ce in da se naknadno kažejo znaki prestalih krvavitev znotraj lobanje. Zopet je Potokarjevim sreča v nesreči pri- skočila na pomoč. Nikdar oče ni bil bolj potre- ben doma, kakor sedaj, ko je mati nujno potrebovala za svoje okrevanje njegovo prisot- nost. Tako sta bila pri hiši dva bolnika, ki pa sta se .smotrno dopolnjevala. Sicer niti oče, niti mati nista zmogla opra- vljati koristnejših opravil za gospodarstvo, a glavno da je njuno bivanje doma razbremenilo skrbi onim, ki bi itak morali vsa dela opravljati sami. Pri vsem je bilo materino okrevanje največja skrb. To pa je oče dobro urejal in vodil. Zvrstili so se dnevi, ko je mati postajala nedostopna in zelo svojeglava in prav takrat je očetova beseda največ zalegla. Ko je potekel nov teden in je bilo treba stopiti v mesto poročat zdravniku, je bilo spomladansko sonce že dovolj toplo, da ni bilo več nevarnosti za prehladitev. Potokar je nagovoril ženo, da se je odpravila z njim. Ko sta se peljala čez gomilski breg in na drugi strani navzdol proti Stari gori, sta se spominja- la dedekovih posestev tod okoli in v Potokarje- vih mislih so oživele podobe, kakor mu jih je pripovedoval oče. Zdravnik je bil zadovoljen, da je po dolgem času bolnik prišel osebno na zmenek. »Gospa Potokarjeva, veseli me, da vas vidim in da lahko že takoj, ko ste prestopila prag moje ordinacije, ugotovim na prvi pogled, da ste na najboljši poti k popolni ozdravitvi. To vam je mogoče razbrati že iz umirjenih oči. Sedita malo pri meni in povejta. kako kaj gre. Sedaj sta obadva bolnika in drug drugemu krajšata čas. Večkrat sem mislil na vas in na vaš lep dom, nameraval sem vas celo obiskati, pa zadnje čase nisem imel opravka na vašem koncu.« ju je prijazno sprejel. Potokar se je prijetno začudil, ko je žena kar naenkrat prva spregovorila: »Gospod doktor, zakaj pa niste prišli na obisk kar tako?! Zelo veseli bi vas bili. Sedaj tudi pri nas postaja lepše in prijaznejše. Odjuga je hitro pobrala globoke zapuhe v našem klancu in cesta je že suha. Z veseljem bi vas postregli in vam natoči- li odličnega sedemnajščaka, ki je sladek kot med in teče kot olje.« »Hvala za vabilo, gospa, ga bom kdaj kasne- je izkoristil, ne kot zdravnik na poziv, kar pomeni vselej zagato, temveč kot prijatelj, da bomo malo posedeli in se pogovorili o prijetnej- ših rečeh, ne samo o bolezni.« Je odvrnil zdrav- nik in na katko je nadaljeval Potokar: >>Moie poročilo bi danes bilo podobno, kot zadnjič. Se celo boljše. Pridem zopet čez teden dni.« »Po današnjem obisku vam lahko naročim ponovno srečanje šele čez dva tedna. Okreva- nje napreduje odlično. Ravnajte še dalje tako, kot doslej?« Je zaključil zdravnik. Ko sta se vračala domov po cesti skozi Presiko. je Potokar obmolknil. Oba sta se predala vsak svojim mislim. Še celo konjiček je stopal bolj leno in brezbrižno. Spomin: :.o se vrnili nazaj za dva rodova, na babico A no. ki se je ponižana m obubožana po isti poti umikala iz tega mesta nazaj v svoj rojstni kraj. Doma je čakalo veliko presenečenje. Nepri- čakovano je prišel z Dunaja Joško. mož Poto- karičine starejše sestre. Že dalje časa je bole- '^al in hiral. Zdravniki so sc bali. da se ga bo lotila jetika. ki je v tistih časih še vedno bila najhujši bič revnejših slojev, predvsem v pred- mestjih velikih mest, pa so ga napotili na deželo. Kakor mnogo drugih, tako je tudi mladi Hanželičev par kmalu po poroki pred dobrimi desetimi leti odšel v svet s trebuhom za kru- hom. Odšla sla kar- tako na slepo, ne da bi vedela, ali bosta našla kje kako službo, niti kje bosta prespala. Za hotelsko posteljo denarja ni bilo dovolj. Takrat je živelo mnogo slovenskih ljudi v dunajskem glavnem mestu, pa sta se zanašala na srečo, češ da bosta že kje staknila dobrega človeka, ki ju bo za prvih nekaj dni vzel pod streho. Njuna življenjska zgodba je bila skromna in pestra, kakor mnogih naših ljudi. Ko sta stopila z vlaka na južni postaji, sta kar prvega postreščka ogovorila po domače. Nista nalete- la na pravega, ni ju razumel, skomignil je z rameni in z roko je pokazal na številko na svoji čepici in rekel: »Numero vierzig.« Poiskala sta postreščka št. 40. Bil je pravi. Pravkar je nakladal na svojo dvokolnico zadnji težek kovček. Joško je bil močan, pa mu je pomagal. Po kratkem pomenku so priložili na vrh vozička še njuno prtljago. Pomagala sta mu potiskati težko obloženi voziček od ulice do ulice in ko so pri zadnji hišni številki odložili zadnji kovček, ju je mož povabil k sebi na dom v Ottakring. Stanoval je v_ dolgi pritlični hiši v kletnem stanovanju. Žena je pravkar pripravljala kosilo. Sprejela ju je nasmejana in ljubeznivo. Tudi ona je bila iste gore list, dobričina in je vselej z veseljem pomagala, kjer je le mogla, posebno še doma- čim ljudem. Streha pri dunajskem postreščka je bila za nepetični par dobra odskočna deska. Joško Hanželič je bil po rodu veseljak, odprtega srca in vselej odkritih misli. Zahrbtnost, pa tudi ovinkarjenje sta mu bila povsem tuja. Iz njegovih oči je sijala naivna odkritost, kakor da bi bil še nepokvarjen otrok. Njegove misli so se vselej skladale z besedo. Tako so Joška na mah vzljubili povsod in v vsaki družbi, kjerkoli se je pojavil. Morda bi lahko rekli, da je bil bliže vinskim bratcem, kakor pa ne; pa vendar ni popival. Toda težko je odšel mimo gostilnice, odkoder se je razlegalo burno veselje. Tudi sam je zelo rad mnogo prepeval. V njegovem mošnjičku ni bilo večjih zalog in moral je kar takoj začeti iskati zaslužek. Prijazni postrešček je imel dela dovolj tudi za njegove roke. V kotu njego- ve stare drvarnice, ki je bila prislonjena na zadešnjo steno njihove pritlične hiše, je bil shranjen dotrajani dvokolesni postrežni vozi- ček, ki ga je Brglez opustil, ko si je umislil lažjega, novega. Sedaj je nanesla prilika, da sta ga z Hanželi- čem znova spravila na dan. Malo sta ga preči- stila, žbice in ostranski lestvici pa na novo prepleskala z zeleno oljnato barvo. Ze na vse zgodaj je postrežček št. 40 rekel: »Prijatelj Hanželič!« Prejšnji večer sta namreč že posrkala bratovščino. >>Zdaj se pa kar hitro oprimi svojega vozička, in pot pod noge! Nič ne bo časa držati rok križem! Pravijo^ da je treba železo kovati, dokler je vroče. Čimbolj zgodaj prideva na mesto, tem več vlakov bova ulovila, tem več kovčkov naložila. Na južni kolodvor prihaja mnogo vlakov z vseh strani, največ z juga. Pravkar je prišel čas, ko se vračajo prve lastovke bogatih baronov in drugih plemenitnikov. ki imajo svoja prezimo- vališča v Opatiji in Lovranu. Pri teh je zaslu- žek najboljši. Pa tudi veliko prtljage vozijo s seboj. Navadno mnogo več. kakor pa je lahko priložijo izvoščki na svoje kočije, ki jih po navadi že čakajo pred po.staj o. Boš videl, da pri nas ne bo slabo. To pa bo za začetek dovolj.« Brglez je imel vsak dan opravka z mnogimi ljudmi. Hitro je prepoznal Hanželiča in zaslu- til je v njem dobrega človeka. Bil je že starejši in ni imel otrok, pa se je hotel opreti na še mladega prišleka. Zadnje leto je bil nekaj več bolehav in ni mogel vsak dan za zaslužkom. Na zgornji polici omare v shrambi je bila odložena stara postreščarska kapa. ki jo je Dunajčan Brglez že zdavnaj odložil. Malo jo je z rokavom okrtačil. poravnal medeninasto že s patino prekrito številko in jo z običajnim nasmehom pbveznil pomočniku na glavo. Izbruhnil je smeh v troje. Najbolj glasno se je smejala postreščkova žena Eulalija. Hanželič je imel drobno glavo, ozko in visoko čelo, pa se mu je kapa poveznila globoko čez ušesa. »Da ne boš preveč smešen, bomo kapo malo Doravnali. Tudi postrežček ne sme biti kar tako. Da ne boš pokvaril ugleda našemu stanu, posebno še moji št. 40!« Vzel je z mize star časopis, urezali so papirnate trakove in jih podložili pod oznojeni notranji pas pokrivala. »Tako, zdaj pa je že kar dobro! Greva! To bodo gledali kolegi, ko bosta danes kar dve št. 40 na preži.« Brglez je zdirjal s svojim vozičkom na ulico in po bližnjicah proti železniški postaji, za njim pa pomočnik Hanželič. Prvi je dobro vedel, kdaj, kje in kako se ustavljajo vlaki, iz katerih izstopajo imenitnejši potniki. Na peronu je odkazal novincu mesto, kjer je bilo treba samo čakati na poziv potnika, sam pa se je umaknil na nasprotni konec. Tam je bilo treba malo oprezati za zaslužkom. Brglezovi prijatelji so se nemalo začudili, ko so iznenadeni opazili, da sta se pojavili na postaji naenkrat dve isti številki. Ni bilo zaradi tega negodovanja, niti zavisti, saj je bilo dela za vse še preveč. Potniki so nanosih na Joškov voziček prtlja- ge, da ni bilo več kam nakladati. Sam je komaj dospel zapisovati si različne četrti, ulice in hišne številke, kakor mu je naročil Brglez. Odvisne kovčke je zložil v vrsto ob vozičku. Brglez je imel manjšo bero. Preostalo bernjo sta odložila na njegov voziček, pa je še ostalo prtljage, da sta jo morala shraniti v garderobi. Zadovoljen si je Brglez privihal brke. Toliko prtljage še ni imel. Stari lisjak je prekolovratil s svojim vozi- čkom domala celo dunajsko mesto in ga je poznal skoraj tako. kot svoje dvorišče. Najprej je bilo treba napraviti natančen načrt razvaža- nja, da se ne bi vrtela v mrtvem krogu in zgub- ljala časa. Hanželič je bil mlad, velik in močan, zato je bilo na njegovem vozičku naložene skoraj enkrat več prtljage. Pri takem razvaža- nju se kilometri kopičijo in hitela sta potiskati težko obložena vozička iz četrti v četrt, od ulicj do ulice. Joško je ostajal pri vozičkih in čuval, Brglez pa je raznašal od vrat do vrat in pobiral denar. Stari mojster si je poravnal kapo, ki jo je rad nosil malce postrani, kakor bi bil vajen še iz mladih let, si privihal po ogrsko navzgor usločene in tenko prisiljene brke in se krhko nasmehnil: »Joško, ni slabo! Če bo vsak dan vsaj polovica današnjega zaslužka, bomo lahko živeli še brezskrbneje, kot doslej. Pa tudi do sedaj ni bilo premalo. Upam, da bosta v kratkem nekje v bližini našla primerno stano- vanje. Zaslužek bo zadostoval za štedljivo življenje. Dokler si ne boš našel zaposlitve, ostanita pri meni in pomagal mi boš. Ta čas bo pač treba preživeti v naši kuhinji, saj je dovolj velika in tudi pozimi dovolj topla. Če pa ne boš uspel najti sebi primerne zaposlitve, pa se boš prijavil kot izvošček. Res da ni posebno ugle- den poklic, pa vendar menim, da je mnogo še slabših. Sicer pa ni razloga, da bi si vnaprej delali skrbi, čas bo že pokazal svoje.« Tako sta .se pomenila in se malo oddahnila. Brglez je s ponosno kretnjo potegnil cigaro iz zgornjega zunanjega žepa na suknjiču in prižgal. To je bil pri vseh izvoščki h znak posebnega zadovoljstva. Počasi sta utrujena odrinila po dolgi grajski ulici z Ringa proti domu. Med vračanjem se vedno žejni Joško ni mogel odreči običajnemu brizgancu in popila sta vsak po enega v ogleni gostilnici, v kateri je stregla slovenska natakarica. Ženi sta doma nestrpno čakali z že večkrat pogretim kosilom: »Tone, kako, da sta se prav danes, ko bomo imeli prvo skupno kosilo, tako zelo zakasnila! Dosedaj sem bila navajena na točno vračanje. Saj vem, da nisi uradnik, ki bi nehal, ko ura odbije.^ Toda tako pozno pa se vendar še nisi vrnil. Že sva bili v skrbeh, da se vama je morda kaj pripetilo. Jožefa je menila, kaj če je morda Joško zapeljal v stiski pod cestno železnico, ki je ni navajen, pa je nazad- nje strah prešel tudi na mene. »Eula, prav si mislila. Joško je kriv, da sva tako pozna, toda hvala bogu ne z nesrečo, temveč s srečo.« Se je nasmehnil gospodar in obrnil desni žep oguljenega suknjiča in natre- sel na mizo zajeten kupček denarja, med katerim se je bleščal marsikateri srebrni goldi- nar. »Preden bomo jedli, preste j va izkupiček!« Razdelil ga je na dvoje, odrinil polovico na ogel in nadaljeval: »Joško, polovica je tvoja, zaslužil si jo, pridno si pomagal. Vesta, ženici, visoko- rasU Joško in njegov prijazno nasmejani obraz je privabil mnogo potnikov, da se jih je komaj otresal. Danes je bil južni vlak izredno zase- den. Začela sva dobro! Sedaj pa sedimo! Dober tek! In kar lepo po domače.« Jožefa je bila plašna ženska, pa se je že kar pri prvem kosilu ulovila in pomirila, ko je videla, kako dobra sta Brglezova in kako prisrčno sta ju sprejela. Kosilo je bilo dobro in krepilno. Ajdovi žganci. zabeljeni z rumenimi ocvirki, kislo zelje in prekajena svinjska rebr- ca. To je bila Brglezu najljubša jed in je bila ' zato pozimi večkrat na mizi. Prva je morala ; zajeti Jožefa, kakor zahteva pravilo o gostih, potem Eulalija in danes Brglez zadnji, ki je bil sicer prvi. Brglezova žena je bila bolj slabotna in bleda, pa je po opravljenem kosilu rekla Hanželička: »Eulal »Tako je Brglez na kratko klical svojo ženo. »Utrujena si danes, posebno še. ker sva tako dolgo čakali. Lezi malo k počitku! Bom pomila vse sama in pospravila. Če posodje slučajno ne bo povsod na pravem mestu, boš ga že potem preložila po svojem okusu.« Tako je bil tudi zadnji član nove skupnosti zadovoljen in Eulalija se je umaknila v sobo. Na postaji je ostalo prtljage za en voziček, pa je Brglez odločil: »Joško, vzela bova samo večji voz. Zadostoval bo, pa še bo prostora TEDNIK ~ december 1982 LITERARNA PRfLOGA TEDNIKA - 3 dovolj, da bova lahko priložila, če bi prilika nanesla. Danes sva že dovolj zaslužila in ne bova čakla na nadaljnje vlake. Naj tudi ostati t0\>ariši še nekaj zaslužijo, da ne bi rekli, da sva jim vse pobrala.« Ko sta se pomikala po dolgi samotni kosta- njevi aleji, jeJoško, ustavil in povabil Brgleza, ki se je utrujen opiral na ročico: »Tone, sedi na voz in nasloni glavo vsaj malo na plahto, peljal te bom in odpočil se boš do postaje!« Ni mu bilo treba dvakrat reči. Utrujen in že z leti obloženi Brglez je zadremal in se prebudil šele na veliki postaji, ko je ponehala uspavan- ka enakomerno drdrajočih koles. Joško je naložil tovor, Brglez pa je zopet izdelal načrt razvažanja, ki je moral biti vselej premišljeno in dobro napravljen. K predpoldanskem zaslužku sta nabrala še skoraj toliko, ker je bilo treba zadnje kovčke razvoziti po zelo oddaljenih ulicah. Ves čas je Hanželič sam potiskal voziček, tudi praznega domov grede. Doma je bilo že vse pripravljeno in ženi sta prijetno kramljali v toplo zakurjeni kuhinji. Brglez je zopet izpraznil žep na ogel kuhinjske mize: »Tokrat pa si vse prevozil ti in ti zato pripadajo tri četrtine zaslužka. Jaz sem samo kazal pot in plačal bom davek, ki seveda tudi naspostreščke najde!« >>Ne prijatelj! Že predpoldne si mi odrinil preveč, pa še prenočila sva in nahranila sta naju! Niti sanjalo se mi ni, da bom že prvi dan kaj zaslužil; jedel in še prenočil zastonj « Je Joško odrinil odmerjeni kupček kovancev. >Xre pa že hočeš drugače, bom pa še enkrat razdelil. Tako po bratovsko, vsakemu polovi- ca!« In Brglez je vsipal polovico cvenka v Joškov žep. »Pa naj bo po tvoje. Zapomnil sem si gostilnico na bližnjem oglu ulice. Bom pa dal za liter dalmatinca. Prilegel se nam bo po mastnih rebrcih in po tolikem trudu. Pa da bodo tudi ženske imele nekaj od najinega napora. Priznati moram, da sem žejen. Ta vaša dunajska voda iz pipe se mi zdi nekam prazna in plehka.« »Joško, Joško! Ti si stari grešnik!« Se je nasmehnila Jožefa. »Vedno imaš iste izgovore! Tudi doma si podobno tarnal, kakor se ti je grlo osušilo.« In Joško je hitro izginil skozi vrata. Kmalu se je vrnil in že po prvih besedah je Jožefa zavonjala iz moževih ust dah po vinu, pa je nadaljevala: »Ti, zdi se mi, da si ga že kar v gostilni srknil!« — »Res je. Tone mi je nasi- pal v žep toliko, da me kar teži. Pa še vedno je ostalo dovolj.« Je priznal nasmejano. Natočil je štiri kozarčke. Brglez je dvignil svojega in napil na zdravje in srečo. »Lepo se poglejmo in pijmo!« Črnina jim je razvezah jezike. Ravzil se je prisrčen prijateljski pomenek. Pogovorili so se o vsem mogočem. Med drugim sta Brglezova vedela povedati, da v Ottakringu stanuje pisatelj, ki ga pogosto srečata v slovenskem klubu, kjer se shajajo mnogi Slovenci, ludi Kosove hčere, o katerih so se že sinoči mnogo pomenili, da še vedno rade zahajajo v isto družbo. Na večje prireditve prihaja mno20 ljudi in da so vsi kakor ena družina in ni razlik med njimi, Vseeno, ali si profesor, ali postre- šček. Včasih so tudi kaka predavanja v doma- čem jeziku in ob takih prilikah govorijo mnogo o stari domovini onstran Pohorja. Vsak dan brez prestanka, svetek ali petek, sta možaka pohitela zjutraj že k prvemu vlaku in še čakala na naslednje. Čakala sta potrpež- ljivo. Vedno tako dolgo, da sta bila vozička polna. Nakladala sta tako, da je prišlo približ- no dve tretjini vse teže na večji voz. Zalužek pa sta tudi naprej prijateljsko delila na pol. Čeprav so bili vsi štirje sisnjeni v majhno 'Stanovanje, je življenje v Ottakringu potekalo mimo in prijateljko. Vsi so bili take narave, da se ne bi mogli skregati, četudi bi se želeli. Pa vendar je bilo vsem jasno, da se bo nekega dne treba preseliti. Stanovati v kuhinji in to še v tujini, ni bilo primerno, niti prijetno. Hanželič je po opravljenem delu počasi začel hoditi tudi po svojih potih. Hotel se je izogniti preveč zasedeni kuhinji. Kadar ni bilo doma na mizi dovolj črnine za njegov suhi jezik, se je odpravil na sprehod. Šel je enicrat, dvakrat gor in dol po bližnji aleji, potem pa je zavil v ogelno gostilnico k nataka- rici Pepci. Tako se mu ni bilo treba nikdar zlagati. Bil je na sprehodu. Vsega pa tudi ni treba povedati, kakor na sodišču. V gostilni je proti večeru posedalo mnogo ljudi. Tam so vedrili od profesorja pa tja do cestnega pometača. Med vinskimi bratci pa ni dolga pot do prijteljstva. Hanželič je poizvedo- val za stanovanjem, skromnim in da ne bi bilo predrago. Dovolj sta mu bili sobica in kuhinja. Nek cestni pometač našega rodu je vedel za dobro priliko in povedel ga je na ogled v večjo stanovanjsko hišo v isti četrti h gospodarju, ki je iskal hišnika. , Ko se je tisti večer Hanželič nekaj kasneje vrnit domov, so ga že nestrpno čakali z večerjo in Jožefa je bila v skrbeh, da se morda njenemu Jošku ne bi kaj pripetilo na prometnih ulicah. Ona je dobro vedela, da je sprehod le izgovor, kozarček pa pravi cilj. . Potrpežljivi ženički sta pogreli večerjo in Joško je povedal novico. Vsi štirje so je bili zelo veseli. Ce še tako potrpežljiva, je Brglezovka vendarle bila motena v kuhinji. Če pa bi vsi štirje cele dneve doma, bi jim bilo že zdavnaj pretesno. Naslednji dan sta postrežčka pohitela in takoj po kosilu sta se Hanželičeva preselila. Joško je naložil skromno prtljago na voziček, ostali pa so ga spremljali. Brglezova sta bila malo radovedna, pa tudi pomagati sta želela, če bi bilo kaj potrebno. Stanovanje je bilo majhno in prazno. Vse, kar sta premogla, je bilo v dveh iz šibja splete- nih kovčkih. >> Vzemi t a divan iz naše kuhinje in slamnjačo iz shrambe, da bosta spala, kakor doslej. Bolje bo, kot nič, dokler si ne kupita najnujnejšega!« Je ponudila Eulalija. Čim se je zmračilo, je Joško naložil še tisto, Brglez pa /C dodal nekaj polen, da sla si malo podkUrila štedilnik, ki je že ves zarjavel čakal novega gospodarja. Pred spanjem je Jožefa položila v vsako posteljo po eno veliko steklenico napol- njeno z vročo vodo, da postelji ne bi bili v vlažni sobi ledeno mrzli. Vse se je nepričakovano razvilo tako. da sta bila srečna in zadovoljna. Skromnost je največ- je bogastvo, sicer pa dva mlada človeka ne potrebujeta mnogo več, kakor drug drugega. Hanželič je hodil vsak dan redno ob določe- ni uri k svojemu mojstru na delo. Kmalu se je izvežbal in spoznal številne ulice velikega mesta. Sedaj je lahko razvažal prtljago že sam. V manj znanih predelih se je ravnal po priroč- niku, v katerem so bile zarisane vse tudi naj- manjše ulice. Če se kakšen dan že priletnejši Brglez ni dobro počutil, je kar sam opravil posel Ob takih dneh je prihajal le kratko domov na obed in zopet nazaj do zadnjega vlaka. Mudilo se mu je zaslužiti. Jožefa bi rada nakupila pohištvo in še drugo opremo. Ves zaslužek je vestno izročal mojstru. Vselej je hotel odšteti poliček, ki ga je med poslom popil, toda Brglez ni sprejel. Odmeril mu je vedno čez polovico. ' Hanželič se je privadil novemu življenju in bi najraje kar ostal pri poklicu. Vsaj začasno, dokler bi se ponudila nova boljša prilika. V dvoje za eno davščino nista smela in zaradi zavisti niti hotela delati. Postrežčki pa pomoč- nikov niso smeli imeti. Položil je svojim znancem v gostilnici. Dobrovoljni znanec in prijatelj, s katerim sta se poznala že dalj časa, je bil takoj pripravljen pomagati: >}Jaz sem s svojim poklicem prižiga- ča uličnih luči zelo zadovoljen. Delo ni pretež- ko, je sicer odgovorno, imam pa kljub temu še dovolj prostega časa, predvsem sredi dneva, tako da lahko opravim mnogo vmesnih opravil. Pred tremi dnevi smo pokopali tovariša, ki je prižigal plinske luči po dolgi grajski ulici. Takoj jutri bom poprašal na komunalni direk- ciji. Morda je mesto še prosto. Če dobiš to mesto, boš lahko zadovoljen. Je dobro plačano delo, ker je ulica dolga in je po njej mnogo različnih luči.« Vsi so se spogledali in prikima- vali in med njimi ni bilo niti enega, ki bi kazal kake pomisleke. Tudi Hanželič je zamišljen obsedel in se zahvalil. Hanželič se je zadovoljen vrnil domov. Novice so bili zopet vsi veseli, le Brglez je zamišljen in tih obsedel pri mizi. Zavedal se je svojih opešanih moči in velike pomoči, ki mu jo je nudil krepki in mladi Hanželič, ki je prišel v hišo, kakor da bi mu Miklavž prinesel darilo. Rekla pa ni nič. Svojega mesta med postrežčki mu ni mogel odstopiti, novega dovoljenja pa ni bilo mogoče več dobiti, ker je bila vrsta rdečih kap s številkami že predolga. Tudi ni vedel, kako dolgo še bo lahko samo opravljal napor- no delo. Kar tako brez sprotnega zaslužka z ženo ne bi mogla živeti, tudi ona je bila že priletna in ni bilo več misliti, da bi lahko poleg domačih opravil še kje kaj prislužila s pomož- nimi opravili. Prihranki pa so bili za brezdelno življenje premajhni. Drugo jutro je Brglez, kakor nekoč, sam potiskal svoj voziček po tihi aleji proli postaji. Bil je prizadel, zamišljen in skoraj da žalosten, zavedel se je šele, ko ga je predramil ropot na prometni železniški ulici. Hanželičev voziček so spravili nazaj v kot drvarnice in Joško se je javil na novo službeno mesto. Najprej so mu razkazali vsebino službe- ne torbe in mu pokazali, kako je treba vodili vsakodnevne zapiske: ob tej in tej uri pri minuli natančno so bile prižgane le in te luči; lam in tam je pokvarjen gorilnik; na listi in tisti luči je strta šipa in podobno. Eno uro pred mrakom je bilo treba nastopiti službo. Predstavili so mu vodnika. Razkazali so mu razstavljene modele različni cestnih in uličnih svetilk, jih pred njim zopet sestavljali, priključili na plinske cevi in prižigali. Moral jih je očistili in ponovno sestavili. Hanželič je bil odprle glave in hitro si je prisvojil potrebno znanje ter ročne spretnosti, pa je mojster rekel: »Že nocoj lahko greste na poskusno delo na ulici.<< Ko je prišla prava ura. sta začela s prižiga- njem luči. Za HanžeUča se je sedaj začelo novo življenje. Tudi vodnik inštruktor je bil že kar prvi dan zadovoljen z njegovim delom in prepu- stili so mu v oskrbo celo dolgo grajsko ulico. Po enem tednu je nadzornik poročal na upravi, da novi prižigač opravlja svoje delo vestno in v redu in da posebno nadziranje ni več potrebno. Od tedaj dalje je Hanželič v obojestransko zadovoljstvo opravljal svoje delo. Zvečer je začel prižigati ob takem času, da je do mraka bilo povsod razsvetljeno. Pri tem se je moral ravnati po vremenu. Ob temačnih in oblačnih dneh prej. kadar pa je zahajajoče sonce še pozno pošiljalo svoj sij po ulici, ki je potekala v iugozahodni smeri, takrat pa nekaj kasneje. Čim se je zjutraj zdanilo, je začel pogašati na tistem koncu, kjer je bilo najprej svetlo. Tako je sledil s plinom in tudi to so mu zapisali v dobro. Odslej je za Hanželičev par veljala prava sončna ura. Vstajala sta ob prvi zori in spat sta legala z mrakom. Jožefa je skoraj vsak dan morala skuhati zajtrk ob drugačni uri, prav tako je bilo tudi z večerjo. Le opoldne sta se ravnala po zvonenju v stolpu bližnje cerkve. Ko je bilo okrog kresnic treba zelo zgodaj na delo, sta po kosilu legla malo k počitku. Kmalu je Hanželič do podrobnosti poznal svojo ulico. Ni ga bilo brivca, ne čevljarja, ne krojača v njegovi ulici, ki ga ne bi poznal. Počasi tudi še vse ostale ljudi, ki so tam stano- vali, ali pa hodili po opravkih. Seveda se je posebej zanimal za gostilnice, to pa le po opravljenem poslu, ko se je zvečer vračal domov. Pa tudi pri tem je obveljala prava ljubezen. Ustavljal se je najraje pri Pepci. Ona mu je vselej naiočila pristnega trpkega dalma- tinca, ki ga je Hanželič imenoval zdravilo. Deloma zato, ker ga je večkrat rado krlovičilo po črevesju, predvsem pa zato, da je opravičil pogosto seganje po njem . . . Leta so tekla, kakor leče len potok po ravnici, ko je videti kot mlaka, ki miruje. Na površju njene vode se nabira sluzasta snov, ki se nikamor ne premakne. Pa vendar je v globini na dnu na rahlo migetajočem mahovju opazili polzeče premikanje. Nekako tako je potekalo življenje pri naših znancih v Ottakringu. Preteklo je že pel let enakomernega življe- nja, ki je pomenilo vsak dan ob istih urah enako opravilo. Sedaj je Hanželič imel že stalno omizje v gostilni pri Pepci. Tam so se zbirali mnogi njegovega rodu. Njihova miza je stala v mrtvem kotu in vsak dan ob sedmi uri zvečer je prijazna Pepca postavila nanjo oznako, da je zasedena. Sčaso- ma so poimenovali listo mizo slovenska miza, ker so se ob njej zbirali sami Slovenci. Tam je bilo le redkokdaj slišali drugo govorico. Hanželič je bil med najbolj rednimi gosli, ne samo po udeležbi, ampak ludi po času. Pepca je vnaprej vedela, kdaj bo treba poleti pripraviti obvezni brizganec, s katerim je začel, da si je najprej pogasil najhujšo žejo. Pozimi pa šipkov čas z dodatkom dišeče slivo v ke iz Slovenskih goric. Nekega dne se je Hanželičev najboljši prijatelj zakasnil. Ko je končno prisedel. so ga vsi nemo in (adovedno ogledovali. Bil je ves v črnini, črna obleka, črna kravata in črn polci- linder na glavi. Nihče ga ni upal vprašati, kaj naj to pomeni. Ko se je oddahnil, je povedal, da mu je v bližnji ulici umrl najboljši prijatelj, lastnik majhne delikatesne trgovinice in bifeja. Žena mu je umrla že pred dvema letoma. Otrok ali ožjih sorodnikov nista imela in tako je gospodaril sam. Vedno je mnogo kašljal in težko dihal in zdravniki so menili, da bi bila naduha s skrito jetiko. Bolezensko stanje je bilo skoro vedno prilično enako in tako je možak po malem delal do svoje zadnje ure, ko so ga pred tremi dnevi zjutraj našli mrtvega v postelji. Ker ni sorodnikov, bo lokalček prišel na javno dražbo. Vsi so mu izrekli sožalje. Kaj več pa ni nihče povedal. Hanželič, sicer običajno najzgovornej- ši, je tisti večer bolj malo go^^oril. Izgledalo je, da nekaj več razmišlja. Popil je še svoja obvez- na dva decilitra črnine in se je poslovil, češ da se mu mudi. Komaj je doma prestopil prag, že je hitel povedati zanimivo novico: »Mislim, da bi naštedeni goldinarji zadostovali za prevzem majhnega bifeja. Poslala bi samostojna. Ti bi stregla in prodajala, jaz bi podnevi pomagal in bi začasno še obdržal svojo službo. Tako ne bi mnogo tvegala. Bife bi zapisali na tvoje ime. Posebno učno spričevalo za tako majhno reč ni potrebno. Hitreje bi tako kaj več zaslužila! Kaj misliš?« Jožefa ga je poslušala in samo debelo gleda- la, ker ni vedela, kako to, ne odkod, ne zakaj. V navdušenju je pozabil začeli na pravem koncu in najprej povedali zgodbo iz gostilnice. Ko ji je pojasnil, se je vdana dobra ženička na kratko zamislila in prikimala. Pozno v noč sla zidala gradove v oblake. »Joško, vsaj malo morava zadremali. Saj boš že kmalu moral vstati, na delo bo treba. Budil- ka naju bo neusmiljeno zbudila, kakor je naravnana. Tudi meni se zdi zamisel dobra. Pri najinem dosedanjem gospodinjstvu zgubljam mnogo nezaposlenih ur. Opustila bom pletenje in kvačkanje. Tudi pranje perila za druge ni dovolj donosno in komaj da malo poravna velik napor, ki je potreben. Sem se ludi že priučila tujega jezika, da bi za silo zmogla postreči. V začetku verjetno ne bo mnogo odjemalcev. In še li boš smotrneje izkoristil svoje najlepše dneve, sedaj prazne ure. Tudi jaz mislim, da s takim poskusom veliko ne bi mogla zgubili. Saj bodo prostori in oprema obdržali svojo vrednost.« Joško je poslušal brez pripombe in bil je prijetno presenečen, ko je videl, kako trezno zna ženica premisliti. Po končanem predpoldanskem delu je Hanželič naprosil prijatelja, da sla šla pogle- dal. V eni slepih stranskih ulic na zgornjem koncu dolge grajske, na začetku odcepa proti vzhodu, je stala še kar lepa in dobro negovana trinadstropna hiša in v njenem pritličju bife z napisom na steklenih vratih: »Zaradi smrti zaprto.« Prijatelj je vedel povedati, da je prvi prostor za velrovkanii dokaj zajeten lokalček z njega vodi notranji hodnik brez dnevne svetlobe v obe dvoriščni sobici, katerih ena je dovolj velika za spalnico. Več brez ključev nista mogla ugotovi- li. Popoldne je Jožefa spremljala moža na delo. Odšla Sla bolj zgodaj od doma, da sla še enkrat skupno pogledala zunanji izgled in lego. Tudi Jožefi je bilo všeč. Že naslednji dan se je šel Hanželič prijavil na občino. Vpisali so ga na seznam med kupce. Uradnik je vzel ključe in ju je spremljal. Odpečalili so vrata pregledali notranjost. Hanželičevima je bilo všeč. »Prvotno smo nameravali lokalček prodajali na javni dražbi. Prijavilo pa se je že dovolj kupcev, da dražba ne bo potrebna. Po uradni ocenitvi bomo določili ceno, ki jo bomo ponudili vsem, ki se zanimajo za prevzem. Trenutno vam lahko imenujem le približno vsoto in glavni pogoj — takojšnje plačilo v gotovini po podpisu pogod- be. Na občini bomo pohiteli in zadeva bo dozorela tekom nekaj dni, da prostor ne bo ostal predolgo prazen in nezikoriščen. Obvesti- li vas bomo po pošli« — je pojasnil uslužbenec in vrata znova zapečatil. Naslednji dnevi so za oba Hanželičeva potekali prepočasi in nestrpneje. Oba sta bila namreč navdušena za novo spremembo. Pa ni bilo samo vprašanje zgolj večjega zaslužka. Posebno pri Jožefi je bila pridružena še želja po boljšem stanovanju in kakor je pač pri ženskah, tudi po uglednejšem poklicu. Uradnikova napoved se je kmalu uresničila. Že čez nekaj dni je prispelo domenjeno obvesti- lo. Po opravljeni službi je Hanželič dvignil v hranilnici ves prihranek do zadnjega goldinar- ja in še starega Brgleza je naprosil, da je primaknil svoje prihranke z obljubo, da mu bo plačeval za en odstotek višje obresti. Z zajetnim šopom papirnatih bankovcev je Hanželič bil med prvimi na občini. Uradnik je poimensko poklical vse prijavljene. Dobra pr 'ovica jih sploh ni prišla. Prvi trije so poveda- li, da ne morejo takoj položiti cele vsote in da prosijo za preostali dolg na ratno odplačevanje poposojilniških obrestih. Eden je celo pristal na vknjižbo dolžne vsote na svoje premožerje. Četrti je prišel na vrsto Hanželič. Brez besed je položil zahtevano vsoto na mizo. Preostala dva sta nato odstopila. »Gospodje, v smislu našega razpisa je izpol- nil pogoje samo gospod Hanželič. Tako ne moremo drugače, kakor da z njim zaključimo in podpišemo pogodbo. Ostalim hvala, morda bo kmalu kaka nova prilika.« Tako je uradnik zaključil prodajo, potegnil iz predala že pripravljeno pogodbo, jo dopolnil z osebnimi podatki, nalepil taksne koleke, pritisnil pečat in ponudil kupcu v podpis ter zaželel »Mnogo sreče in dober zaslužek, gos- pod Hanželič.« Zadovoljen, toda ne več popolnoma srečen, se je Hanželič vračal z dvojnikom pogodbe domov. Vso pol ga je razjedalo razmišljanje, kaj če se morda nista prenaglila, ali bo dovolj gostov in odjemalcev, ali ne bo morda zaslužek manjši, kakor pa dosedanje obresti? V hranil- nici je bil denar na varnem, ni ga bilo mogoče izgubiti. Kaj če nastane požar? Kaj bo, če zboli Jožefa, pa četudi samo za en dan? On mora rgdno in točno v službo, gostje pa so občutljivi. Če le enkrat pride zastonj, si drugič že pomišl- ja priti ponovno. Povrhu se tveganje z različni- mi občutljivimi delikatesnimi jedili, ki se lahko hitro pokvarijo, če jih slučajno ne bi mogla takoj vnovčiti. In še več podobnih pomislekov. »Joško, kaj boš razglabljal in se grizel! Ne beU si glave! Mlada sva še in hvala bogu zdrava. Tudi sem sva prišla brez denarja. Službo imaš in obdržal jo boš. Kdor ne tvega, zaostaja. Poskusila bova! Morda se dvigneva, morda padeva nazaj v začetek. Jaz upam v uspeh!« Je tolažila Jožefa. Mnogo je vredna zdrava zakonska zveza. Kako se dopolnjujeta dva, ki sta se v skupnem življenju zrasla v eno. Če klone prvi, ga blago- dejno podpre drugi. Tisto noč sta oba slabo prespala. Dosedaj nista imela ničesar in ni se bilo treba bali za nič. Lažje je živeli z upanjem in željami, da bi nekaj dosegel, kakor pa s strahom, da bi izgubil, kar že imaš. Ker je pokojnik umrl dokaj nenadoma, je v trgovinci preostalo precej pokvarljivih jedač, ki nimajo daljše obstojnosti. Zaloge je bilo treba posebej prebrali. Pokvarljive stvari so izločili, obstojnejše pa sta Hanželičeva odkupila. Z izkupičkom je občina pokrila stroške pogreba in še je ostal nekaj denarja za dobrodelne namene. Hanželičev mošnjiček se je naenkrat izsušil, pa je vendar ostalo še dovolj, da je lahko celo posojilo takoj vrnil Brglezu in še toliko, da sla nakupila najnujnejše za začetek. Za dva dni se je gospodinjstvo pri Hanželiče- vih ustavilo. Jožefa je cela dva dneva samo čistila, prekladala in pospravljala. Bilo je treba očisiti okna in vrata, prezračili stanovanje bilo je vlažno in plesnivo, vse so opleskali in razkužili z apnom . . . Četudi ni ravno najboljša, se človek razveseli vsake nove malenkosti, ki mu spremeni življe- nje v smeri njegovih želja. Mnogokrat tisto, kar sledi, ni dobro, je včasih slabo, ali pa celo usodno, toda novo je in zalo nepoznano, če sto- krat tudi varljivo. Nadaljevanje prihodnjič 4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 16. december 1982 — TEDNIK (Nadaljevanje s I. strani) 116. SPINDLER Jožef (1937), Moravci pri Ljutomeru, ekono- mist, strokovni piesec (UMBB) 117. ŠTEFAN EC Anton (1935), Gradišče, novinar, ured- nik 118. Štefan EC Franček (1937), Gradišče, novinar, ured- nik 119. Sum AN Franc (1889), Lenart, lokalni zgodovinar, pu- blicist (otujski Tednik 1968) 120. SUMENJAK Martina (1948). Jareninski Dol, ekono- mist, pisec strokovnih del (UMBB) 121. TAVČAR Danilo (1918), Središče, zdravnik in profesor (ULBB) 122. TOPLAK Franc (1857—1930), Mostje pri Ptirju, narodnjak, (Jubilejni zbornik akademskega društva v Ptuju) 123. TOPLAK Fran (1818—1903), Destrnik, rodo- ljub, zbiratelj narodnega blaga (ČZN 1904) 124. UNGER Maks (1888—1962), Središče, dirigent in skladatelj (Večer 1962) 125. VALENŠAK (VALEN- ČAK) Davorin (Martin) (1834—4887), Miklavž pri Or- možu, zgodovinar, publicist (Ma- cun) 126. VARL Francka (1919), Pesnica, pisec strokovnih učbeni- kov, literarni zgodovinar (Zbor- nik PA) 127. VERDONIK Rudi (1910), Gaj nad Mariborom, urednik Modnega lista, krojaški strokovnjak (Prosvetni delavec 1970) 128. VERSiC Davorin (1779—1850), Sp. Voličina v Slovenskih goricah, nabožni pi- sec, dajnčičar (Macun) 129. VERSIČ Jožef (1775—1847), Plitvički vrh pri Apačah, izumitelj bergel (Ma- cun) 130. VERŠlČ Koloman Jožef (1746—1841). Trnovska vas, na- rodni buditeh (Kidrič) 131. VERSIČ Miha (1911), Markovci. šolnik, (Vestnik 1971) 132. VESELKO Franjo (1905—1977). Središče, šolnik, pisec zgodovinskih in NOB se- stavkov, partizanski fotograf (ne- krologi, avtorjev življenjepis J. E.) 133. VOGRIN Ines (1976—1933). Negova. teološki pisec (Nekrologij 1936) 134. VRABL Jože. (1913—1982), Zabovci, novinar (Tednik 1982) 135. VRABL Niko (1885— umrl?). Središče. narodnoo- brambni delavec (Baš. Maribor) 136. VRAMEC Antonius (An- tun) (1538—1587). Ormož, prvi hrvaški zgodovinar, pisec Kroni- ke. Šele pred kratkim so odkrili njegovo slovensko poreklo. (Jambrih A.: Auf den Spuren von Antonius Vramec in Wien, 1979) 137. VVEINGERL Josip (1835—1908), Jakobski Dok zdravnik, »der kroatische Wun- derdoktor<( (Pertl). 138. VVENGER Kari (1850—1924), Jarenina, pravnik (Pol stoletja društva »Pravnik«. 1939) 139. ZADRAVEC Jurica (1907—1973). Središče, strokov- ni pisec (Spominski almanah strokovnih delavcev) 140. ZELENIK Karel (1892—1965). Črmlaj. solni, univ. prof. (podatki: sorodniki) 141. ZELEN KO Franc (1888—1943). Župetinci. železni- čarski strokovnjak (Jutro 1943) - 142. ZEMLJARIC Janez (1928), Bukovci, gospodarstvenik inpt)htik(Delo 1980) 143. ZORKO Helena (1921 — 1976). Destrnik. kulturni delavec na RTV (Delo 1976) 144. ŽITEK .ložef (1832—1899). lurjanci pri Ka- peli, šolnik in politik (Sudsteir. Post 1900) 145. ŽIVKO Karel (1845—1901). Zgornja Voličina, magister kirurgije (Pertl) 146. ZMAVC Jurij (1843—1903). Zgornja Voličina, pesnik (J. Glazer) 147. ŽNlDARlC Marjan (1946), Sobetinci, zgodovinar in publicist; 148 ŽNIDARIČ Tone (1913—1944) Nova vas pri Ptu- ju, pesnik in novelist, udeleženec NOB (Ptujski tednik 1955) Poleg Slovenskih goric poglej- mo še v Ptuj. kjer manjka vrsta rojenih Ptujčanov, da ne govori- mo o delujočih osebnostih. 1. AN2EL Franc (1940—1977). slikar (LD 1977) 2. BRENČIČ Jurij (1940). kemik, pisec strokovnih del (ULBB) 3. CIMERMAN Ivan (1938). Vičava. pesnik in.urednik 4. FRANKOVIČ Vladimir (1928). ekonomist (ULBB) 5. HVALEČ Franc (1924). kemik (Večer 1975) 6. LUGARIČ Albin (1927). slikar (katalogi) 6. MODRINJAK Dragiša, (1925). mojster fotografije (Rod- na Gruda 1979) 8. PURG Danica (1946). doma iz Stanečke vasi pri Majšperku, politolog, strokovni pisec (UMBB) 9. Sv. Viktorin Ptujski, škof v Ptuju in cerkveni učitelj s prvih stoletih krščanstva. V Ptuju mučen 1. 303. spada med'prve cerkvene pisatelje. 10. ŠEDLBAUER Dalibor (1925). dirigent (Tednik 1979) 11. ŠEŠEK Ferdo (1922), stro- kovni pisec (NR 1976) 12. ŠPENDL Irena (1951). slikarka (katalog) 13. VEDERNJAK Franc (1855-1935), pravnik (Pol stole- tja društva ))»Pravnik«, 1939). Z ostalih delov ptujske občine bi še našteli: 1. COLNARIČ Jože (1925), Starše, agronom in pisec stro- kovnih del (UMBB) 2. FIDERŠEK Franc (1924). Nadole pri Žetalah, novinar in politični delavec 3. GORIČAN Viktor (1924), Leskovec, slikar(katalogi) 4. HAJŠEK Anton (1829—1907). Nadole pri Žeta- lah, rodoljub (J. Emeršič, Haloze in Haložani) 5. JEZA Franc (1916), Spod- nja Hajdina, borec NOB, pisatelj in dramatik, publicist (Jevnikar, Sodobna slovenska zamejska literatura. Mladika 1968) 6. JEZA Maks (1918-1944). Spodnja Hajdina, publicist, bo- rec NOB (Izvestja Gimnazije D. Kvedra 1968/69) 7. KIRBIŠ Lojze (1919), Pre- polje, slikar (Katalogi) 8. KOKOL Hadrijan (Franc) (1882—1946), Cirkulane (SBL) 9. KOKOL Karel (1865-1936), Pohorje pri Cirku- lanah, slovničar (Župnijska kro- nika Cirkulane) 10. KOS Karlo (1931), Zavrč, ekonomist in strokovni pisec (UMBB) 11. LORGER Jože (1938), Pragersko, veterinar (ULBB) 12. MEŠKO Ivan (1933), Zgornji Leskovec, matematik, strokovni pisec (UMBB) 13. MUSEK Janek (1945). Dravinski vrh. psiholog, pi- jsec strokovnih del (ULBB) 14. PREDAN Drago (1904—1976). Ptujska gora. pro- svetni delavec, pisec krajepisnih del (nekrolog) 15. PREDAN Rudi (1893— 1972). Ptujska gora. pro- svetni delavec (Prosvetni delavec 1972) 16. SIMONIČ Štefan (1938-1978). H rastovec pri Zavr- ču, grafik-(Glas 1978) 17. TERTENJAK Roman (1875—1908). Cirkovce. sodni pristav, strokovni publicist (Pol stoletja društva »Pravnik«. 1939) 18. TOPOLOVEC Jože (1934). Kočice, pisatelj. Ta seznam daje slutiti, da bi bilo potrebno preveriti oziroma dopolniti še vrsto imen v ostalem delu knjige, prav tako v ostalih treh zvezkih, primerjati delujoče osebnosti v nekem kraju s podat- ki o rojstnem kraju in končno vse to izdati kot nujno dopolnilo h knjigam, kar bi bilo laže kot čakati na dokončni izid Sloven- skega biografskega leksikona in njegovih dopolnitev ali nove izpolnjene izdaje Krajevnega leksikona Slovenije. Toda zaradi obilice gradiva, tu moramo izreči vso priznanje dr. Romanu Savni- ku in arhivistu Viktorju Vrbnja- ku za tako množico obdelanih imen. saj je laže govoriti; upošte- vajmo pa. da smo v tem objavlja- nju vsaj skromnih podatkov v Evropi vehki zamudniki. (Opomba: Viri so navedeni v okrajšani, splošno znani obliki. Kratice ULBB in UMBB so biografije in bibliografije ljub- ljanske in mariborske univerze (Pertl gl. E. Pertl. Zdravstvo med Muro in Dravo. . . Svet med Muro in Dravo; Macun gl. 1. Macun: Književna zgodovina slovenskega Štajerja; Lilek gl. E. Lilek Slovenski v tujini službujo- či šolnik; Glaser gl. K. Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva; J. Glazar gl. J. Glazer: Rokopis- no gradivo slovenjegoriškega izvora v Studijski knjižnici v Mariboru. Svet med Muro in Dravo; Kovačič gl. F . Kovačič: Trg Središče in Ljutomer), Valerija Perger Ženska Nek strastno nežni Sch6nl)erg v sotočju spomina. Osvot)ojena. Tipanje po nedotaknjenem pesku. Nova plaža. Samo moja. Tu ni še nihče odpočil svojih sanj. Morda so pred tisočletji na lem mestu f^nezdili šakali. Tu te čakam, pridi in polomi veje temu miru! Ker sem zate in do konca ženska . . . POEZIJA JE KOT DEROČA REKA Se ni dolgo tega, ko se je v Gradišču v Slovenskih goricah končalo srečanje pesnikov in pisateljev začet- nikov, ki so nam s svojimi deli hoteli povedati dd preteklosti, sedanjosti in prihodnosti v vezani besedi in prozi. Pojavila se je povsem na novo in skoraj nepričakovano tudi lirična šansona, ki s svojo kriti- čno realnostjo na osnovi realizma vnaša zainteresira- nost kulturnega pesniškega dogajanja. Na srečanju je s svojo poezijo dominirala in bila deležna pohval 22-Ietna Valerija Perger, doma iz Okoslavec pri Vidmu ob Ščavnici. Ko sva po končanem srečanju kramljala o književ- nosti in poeziji, mi je zaupala, da piše že iz osnovno- šolskih let in tako se je po končani srednji šoli vpisala na filozofsko* fakulteto slavistike in primerjalne književnosti v Ljubljani. Svoja dela objavlja v sredstvih javnega obveščanja kot so: Mlada pota, Samorastniški besedi. Obrazih, sodeluje v Zbornikih in antologijah, ter v oddajah radia Ljubljana in Maribor. Njene pesmi so preproste, vendar pa je v njih to- čno določeno kaj hoče povedati. Svoje poezije ne na- sianjd na neki tridimenzionalni svet, ampak v kratkih paradoksih izpove svojo čutnost. Ko sem jo vprašal, zakaj se je odločila sodelovati na srečanju začetnikov v Gradišču, mi je preprosto odgovorila: ,,V teh krajih, čeprav sem tu doma, mo- jih pesmi ne poznajo. Prav zato bi jih rada objavi- la." V letu 1981 je skupaj z Milanom Vincetičem in Francem Lainškom izdala pri Pomurski založbi zbir- ko z naslovom ,,Kot slutnja radovedno." Ko sem želel vedeti, zakaj sc je odločila rajši za poezijo kot za prozo, je bila prepričana, da je Poezija kot deroča reka, teče gladko In mirno, z rahlimi vrtinci paradoksov, ki se v jedru sprosti in naraste kot deroča reka. pove to kar more povedati in se na to preko slapov vrne v svoje korito in mirno teče do izliva neskončnosti. Takšna je njena poezija. Na koncu mi je zaupala, da pozna Tednik in mi za bralce odstopila nekaj svojih pesmi. Sami se prepričajte o kvaliteti njenih pesmi, saj sa- ma pravi, da jih ni napisala zase, ampak za širši krog ljudi, ki imajo radi pesmi in jih radi berejo! Viki Par Lepota okolja in pridne roke Bil je eden tistih čudovitih jesen- skih dni, ki kar tako, brez pravega hotenja ostanejo v spominu. S či- stega, jasnega neba, prekritega s tenčico nežne modrine, so sončni žarki božali čudovite barve posla- vljajoče se narave. Žarele so, ble- stele, se lesketale in vabile v vsej svoji topli mikavnosti kot melodija morskih siren; zdaj kot lirični ža- met violin, zdaj kot tiha pesem hrepenečega dekleta. Z rokami v žepu sem se nemirno sprehajal po sobi. Pogled mi je ve- nomer uhajal skozi okno tja proti Halozam, ki so bile tako blizu, da bi jih lahko prijel z roko. Nisem več zdržal; zvabilo me je ven. Za- neslo me je skozi Sela in Doleno, naprej po cesti, ki se skozi ozko dolinic€5 vije ob potoku Peklača. Kaj vem zakaj so dolinici nadeli ime Pšetna graba. Na obeh straneh se — vsaj ponekod — strmo dvi- gajo z gozdovi poraščeni haloški hribovi, ki dolinici, če imaš nekaj več fantazije, dajejo videz kanjo- na. Le tu in tam je nekaj več pro- stora za hišo ali dve. za skladovni- co hlodov ob cesti, za njivico, pa- šnik in mogoče še za kakšno oglar- sko kopo. In ko že misHš, da se bo ozka dolinica zdaj zdaj razlila v večjo, mogočnejšo ravan, se pred njo nenadoma postavi grič, ki jo slepo zapre. Vendar se cesta tukaj ne konča. Zavijuga na desno med hišice ljubkega zaselka Pšetna gra- ba in koj nato čez sedlo griča v grabo, od koder se zgubi proti Marinji vesi. A ne pojdem dalje. S pogledom se ustavim na lesenem gospodarskem ix)slopju z ,,gan- kom", značilnim primerkom nek- danje kmečke arhitekture, po ka- teri se nam danes, spričo brezdu- šnega, hladnega betona, nostalgi- čno toži. Bog ve, kako dolgo že .stoji tukaj? Sto, sto petdeset let? Nemara več, nemara manj! Le ko- liko generacij je preživelo, koH- kom gospodarjem služilo za spra- vilo sena, voz, orodja? Mogoče je na kakšnem tramu vrezana celo letnica. Danes se zdi, kot da je tu- kaj vse zapuščeno, čeprav zidana kmečka hiša, ki se košati ob lese- nem lepotcu, ne daje tega videza. Prav gotovo so bila leta, ko je bilo tukaj vse živo otrok, vse polno nji- hovega vrišča, prešernega smeha, življenjske radosti. A danes je tu- kaj tiho, pusto, osamljeno. Kotiček, sicer ljubek in zanimiv, se mi je zdel preveč puščoben, pre- več grenkoben, da bi se še dlje za- drževal. Krenil sem na levo, na ce- sto, ki jc med visokimi smrekami in kapelo zavila navkreber. Pa kaj pravim cesta, to je prava pravcata kolovozna pot z jarkom po sredi- ni, ki so ga do lapornate plasti vre- zale poletne deževne vode, ko so iskale pot v grabo. Za volovsko vprego takale cesta najbrž ni po- sebna ovira, za fička pa predsta- vlja pravo preizkušnjo in izziv. Počasi in škripaje je predstavljal kolesa zdaj v jarek po sredi, zdaj iz njega, želeč — kar se da varno — prispeti na vrh. A do tja mu ni bilo dano priti, kajti kolovozna cesta se je nekako na zadnji tretjini polagoma jcla izgubljati v travi, dokler se. za. njivo s koruznico ni zožila v navadno pešpot. Discipli- nirano sem parj«;iral za koruznico, kot da bi v tej samoti utegnil moti- ti kak velik in gost promet, a naj- brž semkaj še traktorja ne bo. Za- dihal sem globoko. Zadišalo je po svežem, po gozdu, po pravkar zo- ranih njivah, ponekod vrezanih naravnost v strmino, drugod neko- liko poševno na njo. Zadišalo je po obrani gorici, po zavretem mo- štu, po domačiji. In res, skozi smreke in sadno drevje na vrhu, sem bolj občutil kot videl obrise njenega dimnika in strehe. Ni bila videti daleč, a ,,k nogam" seje vi- jugasta pot — vsaj zame ,,avto- mobilskega človeka" — vlekla celo večnost. Na vrh sem se dobesedno priplazil s poslednjo sapo. Šele se- daj sem sc jel razgledovati. Pogled v grabo, kjer so se kot raznobarv- ne preproge raztezala polja, je bil naravnost kraljevski. Na levi gozd v plesu pastelnih jesenskih barv, pred mano ozek dolg travnik, ki se z blage poševnine na lepem požene strmo navzdol, vse do majhnega izvira pitne vode. Pridne roke so ga z betonsko kapo zajele, da bi dragoceno tekočina brez koristi ne uhajala v grabo. Le droban curek, si je kot ,,iber" izpod kape našel pot na prosto ter močil okoliško zemljo z zelenimi močvirnicami in napajal cvetoči jesenski podlesek. Na desni, ob kolovozu, ki me je pripeljal v ta svet lepote, so se pro- ti dolinice vrstile njive, ki so že ro- dile svoj letošnji pridelek in kot praiia čakale novega — spomla- danskega posevka. Na nekaterih pa sta repa in koruza še čakala kmetovih rok. V daljavi so v me- glici sončnih žarkov valovali vrhovi haloških hribov ter igrivo pljuskali drug čez drugega. Toni več le pesem narave, to je mogo- čna simfonija, to je muzika, ki jo vidiš, če imaš zanjo oči. In sredi tega bogastva lepot, stoji domačija Helene in Franca Gaj,ser- ja — Kočice 4. Otovorjen z magnetofonom in fotoaparati, po- časi krenem mimo gospodarskega poslopja čez dvorišče do vrat do- mačije. Se preden stopim na prvo stopnico, se vrata odpro in pred mano stojita oba: gospodinja in gospodar. Z obraza jima berem nezaupljivost. Odzdravita mi bolj zadržano, brez tiste značilne vedri- ne, ki jo haloški človek namenja prišleku — gostu. ,,Aha, števce ste prišli menjat. Od DES-a ste, kajne?!", sta zmot- no menila, ko so se jima oči usta- vile na mojem tovoru. Ne, nič takega nisem. Sem gor ine je zaneslo čisto po naključju, ,,ccjak" pa nosim vedno s sa- bo ... iz navade pač. Neke vrste profesionalna deformacija, bi rek- li! Posedli smo v kuhinji, gospodi- nja ob štedilnik, midva z gospo- darjem za mizo ob steni. Nekaj smo tja v dan besedičili o vreme- nu, poletju, ki je bilo prav lepo in o zimi, ki bo najbrž huda; a tisto pravo besedovanje še vedno ni prav steklo, še vedno je bilo čutiti nelagodnost, ki se je gostitelja ni- kakor nista mogla znebiti. Zato sem pogovor zavil na letino, na pridelek, o čemer kmet najraje go- vori. In nisem se zmotil. Razgovo- rila sta se o vsem kar je dala zem- lja, nato o živini, mleku, odkupnih cenah, ki niso nikoli take, da bi bi- lo prav in naposled o gorici. Tu so se gospodarju oči kar zasvetile. Torej je vinograd njegova ,,sla- bost". Kar dobro je obrodilo in se nateklo v sode. Delo čez leto ni bi- lo zaman. Vse kar potrebujeta, pridelata doma; vsega je dovolj. Elektrika je pri hiši in seveda z njo radio, televizor, hladilnik, zmrzo- valna skrinja, vodovod in pralni stroj. Takoj sem se spomnil zaje- zenega izvira v grabi. In res, Gaj- serjcvi črpajo vodo prav od tod. Veliko trdega dela in denarja je bi- lo potrebno za vodovod, preden se jc voda po ceveh pognala navkre- ber do domačije, do šlale. Nič več nc bo potrebno vsak dan gnati ži- vino napajat v grabo, nič več v pu- li nositi vodo za dnevno rabo v kuhinji. Konec je tega trpljenja, zdaj si lahko oddahneta. Vendar vedno ni bilo tako. Gaj- serjcva se še vedno dobro spomi- njata let, ko sta kot hlapec in dek- la služila v Narapljah pri nekda- njem nadučitelju Janku Zunkovi- ču. Tal^rat so hlapci na ,,polejn- skcm" zaslužili po 120 din mese- čno, Franc pa 200 ,,čistih", kar jc za takratne čase pomenilo ,,odprto nebo". Kar dvajset let se je ,,dr- žal" te službe, čeprav je bilo veliko bridkosti, kajti kmetija jc bila hri- bovska in vinogradniška. Tudi do šestdeset polovnjakov vina so na- brali ob dobrih letih. To pa že ni več mačji kašelj! In ko sta se Hele- na in Franc vzela, jima je gospo- dar dal celo posestvo v najem za dobo enega leta. Takrat sta s pro- dajo vina in živine zaslužila pravljičnih dvanajst tisočakov. Kar štiri pare volov bi lahko kupila za- nje. Pa nista. K izkupičku sta pri- maknila še prihranke desetih let hlapčcvanja in za osemindvajset starojugoslovanskih tisočakov ku- pila sedem hektarsko posestvo na Kočicah pri Žetalah. Za podobno v ravnini sta imela še premalo de- narja. Vse skupaj je bilo precej za- puščeno hiša slaba, potrebna po- pravila Na vseh koncih, gospodar- sko poslopje pa se je pod težo let dobesedno sescdlo. Živino sta za- radi tega morala imeti prva leta kar v kleti — pod hišo. Zopet se je začelo trdo delo od jutra do mraka, Ic da sta dela vajena Hele- na in Franc tokrat garala na svo- jem. Najprej sta popravila hišo v kateri je je pozimi bilo ,,tak'mrz- lo, da za prestati ni bilo". Vso ,,ti- šlarijo" je bilo treba popraviti in marsikateri tram je šel prek Fran- co\ih pleč, preden so ga utrdili v strop. Potem sta počakala da se je ,,pomalem nateklo spet nekaj gna- ra" in se nato lotila gospodarskega poslopja. Ni šlo tako hitro kot da- nes, šlo jc ,,ponialem", vsako leto za korak naprej. Med tem časom sta dobila tudi naraščaj: sina in hčerko. Nekdaj zapuščena zemlja jc tudi začela hvaležno vračati. Življenje tu gori jc postalo znosnejše. In ko so na- posled bile v stali tri krave, se je gospodinja lotila pridelovanja ma- sla in sira ... ne skute, kot bi mi- slili prvi hip, temveč tistega ,,ta pravega" -— trapista. Daleč nao- koli ni bilo tako slastnega, tako di- šečega z belo sredico in lepo rume- no skorjo, kot je bil prav Gajser- . jcv. Oboje je kar dobro šlo v de- nar; Le danes, pravita, se sire ne splača več delati, ker so ljudje da- nes postali že prezahtevni. Pa tudi treh krav nimata več, na stara leta Sla dve kar dovolj. Kot spomin na nekdanja ,,sirarska leta", jima je ostala le posoda, neke vrste model, v katerem se je pod težo oblikoval hlebec sira. Kakšnih posebnih kmetijskih strojev, Franc nikoli ni imel. Kaj bi z njimi tod v hribih, kjer je moč delo opraviti le z volmi ali krava- mi, z navadnim plugom, ,,bra- noj".....še traktor ne pride kaj prida v poštev. Kosilnico pa ima . . . takole ročno in škropilni- co ,,za na rame" ludi. No ja, trak- tor bi še že imel, le da so leta že tu in tudi v časopisju veliko bere o teh nesrečah . . . silno nevarna stvar ta traktor, če ne veš prav . ravnati z njim. Ne, v dolino pa Franc ne bi ma- ; ral, pa čeprav je tam lažje, Tudi j na življenje v mestu ga ne bi nihče | pripravi). Oja, saj jc že večkrat v; Ljubljani obiskal hčerko, ki tam : službuje kot ekonomistka. Nekoč je tam ostal kar cele tri dni. Pa je j vse skupaj bilo eno samo ..poseda- i va'je", zdaj s kauča na stol, zdaj s \ kuhinje v sobo in nazaj. Vse se mu je zdelo pretesno, da je naposled bil že sam sebi v napoto. V mestu pa . . . kamor se ozreš sam beton, ulice drvečih avtomobilov, gneča ljudi, ki se jim venomer nekam mudi. Tudi poznajo se ne med se- boj, ne pozdravljajo se, vse je tako hladno. Nc, ne, tako življenje ni za njega, ki je vajen haloških pro- stranstev. Tu jc čisto drugače. Ka- mor se ozreš, vidiš nekaj drugega, tam gozd, tam vinograd, grabo z njivami in pašniki ... in če se že mudi se zgolj zaradi vremena. In tu se ljudje med seboj pozdravljajo tudi, če se ne poznajo. Eh, to je či- sto nekaj drugega! Zdaj, ko so leta tu, se Gajserjeva počasi umikata. Delo na kmetiji prepuščata sinu Francu. Tudi nje- ga jc, kot mnoge mlad^ s Haloz, mikalo v mesto — v fabriko, ali kamorkoli že, samo čim dlje od kmetije. Toda zmamilo ga ven- darle ni, vez z domačijo je bila močnejša. Počasi, toda z^res čisto počasi, se je jel oprijemati misli na kmetovanje in prevzem kmetije, čeprav je vešč tudi tesarskega dela. Končno se je odločil: haloški kmet bo! Gajserjeva sta se oddahnila, kajti kmetija, delo njunih rok, ne bo propadla. Zunaj se je medtem časom znoči- \0r a se je zdelo, da tega nihče ni opazil. Na hitro sem se poslovil, zaželel gostiteljema še veliko sreče, zdravja ter stopil v noč, ki je bila temna, neprodirna kot grob. Crn zastor je pregrnil lepote dneva, glasovi so potihnili. Besedilo in foto: Ivo Ciani Helena in Franc Gajser s posodo — modeli za oblikovanje hlebcev sira. DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Odgovorni urednik Franc Fideršek. TEDNIK — 16. december 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Umetniško uveljavljanje Janeza Mežana Po pomembnejšem uveljavlja- nju v mestih službovanja delimo opus Janeza Mežana na tri obdobja: mariborsko (1924 do 1933), novomeško (1933 do 1939) in ptujsko obdobje (1946—rW2). Izrazite prilagoje- valne faze pri njem ni opaziti, ker je tovrstne težave prebrodil v toku študija, saj se je pojavil na prvih razstavah z zrelimi deli, predvsem s portreti, ki so slikani ^olju in pastelu, kot v krajinah v pastelni in akvarelni tehniki ter v grafiki. Tedaj je imel za seboj že dolgo obdobje poskusov, s kate- rimi je začel v gimnazijskih letih, ko je med 1910 in 1914 letom opremljal z risbami, akvareli, vinjetami in inicijalijami nižje- gimnazijski list Jutranja zarja. Ohranjenih je v enainštiridesetih številkah mesečnika 370 del, k temu ga je spodbujal gotovo njegov profesor risanja, sicer slika Gašpar Porenta (1870—1930), od katerega je dobil gotovo tudi najzgodnejša pojasnila in literaturo ter doživel ob njem pravi stik z umetnostjo. Vse skupaj je prekinila prva svetovna vojna, toda iz poznej.ših risarskih dnevnikov je zaključiti, da je najbrž tudi med vojno zapisoval dogodke okrog sebe, toda ničesar tega ni bilo najti v njegovi zapuščini. Najzgodnejši risarski dnevniki so ohranjeni iz leta 1919, ko je bil prostovoljec na Koroškem. Iz njih je razbrati, da se je mudil v Starem trgu pri Slovenjem Grad- cu, odkoder seje pomikal njegov polk v Podjuno vse do Pliberka. Po risbah sodeč je natančno preučeval kraje, v katerih se je mudil, se čudil ogromnim gozd- nim površinam in jezerom, vklju- čeval vasi. ne pa bojnih tovarišev ali domačinov. Takih zvezkov je napolnil dosti, v glavnem med 1919 in 1957 letom, vseh je ohranjenih sedemintrideset. Iz njih je bilo mogoče nabrati največ podatkov o umetniku, predvsem o njegovem najzgod- nejšem prizadevanju in o napo- rih v času študija. Zlasti med študijem, ko je razpolagal z modelom, imel možnosti za-tisk grafike, razlage in korekture, se je zanimal za vse tehnike. Z risanjem si je ostril posluh za opazovanje, s krajšavami in sen- čenjem, vadil žanrske scene v globalu in detaljih. kompozicij- sko obravnaval figuralne in dru- ge motive, jim odrejal barvno skalo in senčne odnose, motivno pa zajemal najrazličnejša po- dročja. V vseh zvezkih je ohra- njenih 1861 risk, med njimi so tudi nekatere datirane, pisna pojasnila, ki jih spremljajo pa odkrivajo, kje so nastajale, za kakšne priložnosti in po kakšnih navdihih. V več primerih so spominjale slikarja, da ni pozabil bistvenih elementov nekega mo- tiva, obenem pa je ohranjal z rednim risanjem živost opažanja in spretnost registriranja, kar je tudi osnova akvarelu. Po vključitvi v delo maribor- ske Realke, kjer je postal Mežan leta 1924 suplent risanja, se je vključil tudi v umetniško življe- nje. V prvih povojnih letih je tudi Maribor zaživel ustvarjalno, predvsem pa razstavno ob klubu Grohar, okrog katerega so se zbirali prvo povojno desetletje umetniki, ki so živeli v Mariboru ali njegovi regiji. Z razstavami slik, akvarelov, risb in grafike v Mariboru (1926. 1927) in Celju (1927) je naredil prve uspele afirmativne korake, ko pa je leta 1928 nastopil v Liubliani s skuoi- ,no Četrta generacija, si je do- končno utrl pot med slovenske upodabljajoče umetnike. S samo- stojnim razstavljanjem (1928) v Mariboru je postal že znan slikar, slogovno opredeljen za barviti ekspresionizem, kajti njemu so pomenile v likovnem izražanju največ barve, kar je najlažje izvabljal iz predelov okrog Mari- bora, na Pohorju in Gorenjskem, izrazil pa v akvarelu. Leta 1930 je na pobudo tedanjega suplenta ptujske gimnazije. Karla Jiraka uspešno razstavljal na Ptuju, obema pa se je tedaj pridružil tudi Oto Trubl. V mariborskem obdobju sta prišla v Mežanovem delu do izraza posluh in želja po monu- mentalnem uveljavljanju v verski tematiki, kar dokazuje še komaj ohranjena freska na fasadi cer- kve v Spodnji Kungoti pri Mari- boru (1929). V fresko tehniki sta nastali tudi dve kompoziciji v župnijski cerkvi v Tržiču (1931), kjer sta pomembni v okviru verske tematike veduti Tržiča in lamKajSnje tekstilne tovarne. Po letu 1928 se je nehal baviti z grafiko, ukvarjal seje z ilustrira- njem povesti v revijah in vlagal več časa v napore, da bi Maribor umetniško zopet zaživel, kajti delovanje kluba Groharje med- tem povsem zamrlo. Do novih aktivnosti je prišlo z ustanovitvi- jo umetniškega kluba Brazda (1931). Mežan je bil tedaj njegov tajnik, vzporedno pa je razsta- vljal s člani kluba v Mariboru (1931. 1934) in v Celju (1932). Do premestitve v Novo mesto ni prišlo po Mežanovi želji, kajti, če ga ne bi odpustili poleti 1932 zaradi političnih represalij iz službe na gimnaziji, najbrž tega kraja zlepa ne bi zapustil. Na srečo je bil odlok o odpustitvi marca 1933 spremenjen v preme- stitveni dekret, kar ga je rešilo iz velikih težav. Spričo splošne ekonomske krize so se tedaj popolnoma razblinili vsi njegovi napori po samostojnem uvelja- vljanju na podlagi naročil. Zače- tek zanj v Novem mestu ni bil lahek, zlasti, ker je tedaj bila v Novem mestu najvišja kulturna institucija gimnazija, na kateri je delal. Razstavne aktivnosti ni bilo nobene, razstavljal pa je ves čas bivanja v Novem mestu lahko le enkrat v okviru Gospo- darske razstave (1936) z drugimi umetniki iz Dolenjske. Sicer je v tem obdobju dosti risal in slikal, ni pa spreminjal svojega načina slikanja, le v krajine je vnašal več poetike, akvareli pa so postali svetlejši in lazurnejši. Ohranje- nih je tudi precej portretov, med njimi sta pomembna njegova avtoportreta (1934, 1938). V fresko tehniki je prišlo tedaj le do okrasitve gostišča, ki so ga uredili v kletnih prostorih novomeškega Sokolskega doma. z motivom: »En starček je živel...« (1936). V novomeškem obdobju je pomembno v Mežanovem opusu tudi področje aerodinamike in aeronavtike. Oboje gaje zanima- lo že med študijem, saj je name- raval izdelati letalo že leta 1922. Tedaj je v pismih zaročenki tudi hudomušno obljubljal, da se bo peljal z njim v Zagreb. Kako daleč so segala takrat njegova prizadevanja, ni pojasnjeno. V Novem mestu gaje na aeronavti- ko najbrž spodbudil njegov uče- nec Stane Soban, ki je pred prihodom Mežana na gimnazijo imel slabo oceno iz risanja. Postal je zagrenjen, ker ni znal risati in je na urah likovnega pouka prebiral aeronavtsko lite- raturo v francoščini. Zasačenemu med poukom se je Mežan čudil, ker pa je bil nekoč to tudi njegov konjiček, sta se dogovorila za sodelovanje. Soban je prinašal literaturo, Mežan pa gaje reševal iz zadrege pri risanju. Soban je pozneje uresničil svoje želje, postal je pilot, sedaj pa živi kot upokojenec v Ljubljani. Mežan, ki je želel zapustiti Novo mesto, se je nameraval tedaj vpisati na tehniko, da bi na ta način izprosil premestitev bliže Ljubljani. Ni mu uspelo, toda iz ohranjenih risb, skic in izračunov, ki jih je prek 140, je razvidno, daje želel ustvariti poseben tip letala. Med gradivom so tudi skice za heli- kopter, hotel pa je v zraku dopustiti mesto tudi človeku, ki bi naj obvladal zračne višave s krili metuljaste oblike. Poganjal bi jih ročno, kot pomožno sred- stvo pa je omislil tudi pedalni nožni pogon. Po mnenju letal- skih strokovnjakov, so bile Meža- nove ideje tedaj zelo napredne in bi bile morda uporabne, če bi jih lahko lansiral. Zlasti originalna bi naj bila zamisel večkrakega elisnega sistema za pogon letala in zamisel hehkopterja, kar je prišlo, v uporabo šele dosti po- zneje. Iz Novega mesta je pripeljala premestitev Mežana v Ljubljano (1939) tik pred drugo svetovno vojno. Tedaj je opravil že zadnje potovanje v Italijo (1939), kjer je bil tudi leta_ 1937, dočim se je mudil ria Čehoslovaškem leta 1937 in 1938, iz obeh dežel pa je prinesel zanimivo serijo risb. Do Pariza Mežan ni nikdar potoval, čeprav so se osnovne ideje njego- vega obhkovnega sistema dotika- le, pariškega slikarstva. Tudi v Ljubljani ni mogel Mežan več uporabiti vseh prednosti, ki jih je imelo slovensko kulturno sredi- šče, kajti po letu in pol je že izbruhnila vojna pri nas. Tudi v vojnem ujetništvu ob Baltiku je malo slikal, ohranjenih je le nekaj akvarelov in portretov vojnih tovarišev. V Italiji je v vseh štirih taboriščih kot interni- ranec največkrat kopal jarke, kot slikar pa v glavnem portretiral taboriščnike, saj naj bi nastalo tedaj prek sto portretov. Ves izčrpan se je po kapitulaciji Italije vrnil v Ljubljano, kjer je bil čas še manj primeren za umetniško ustvarjanje. Edino ohranjeno olje iz tega časa je zgolj dokumentarnega značaja. Šele, ko se je po premestitvi leta 1946 ustalil na Ptuju, se je iztrgal spominom na težka doži- vetja in znova začutil potrebo po ustvarjanju. Bila je jesen in tedaj ga je okrožalo vendar toliko motivne lepote, ki se mu je ponujala za upodabljanje. Podal se je na delo s silnim elanom in na Ptujskem neumorno ustvarjal polnih šestindvajset let. O tem obdobju bomo spregovorili pri- hodnjič. Dr. Štefka Cobelj .»muz Mežan: Cerkljanski kozolci, 1971. Janez Mežan: Aeronavtska raz- mišljanja okoli leta 1935. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Med številnimi načini orna- mentiranja žamogrobiščne kera- mike s prazgodovinske na.selbine v Ormožu .se pojavlja tudi nekaj takih, ki nimajo s starejšimi kulturami (pred 8. stol. pred našim štetjem) tega področja nobene razvojne povezave. Tak- šen je na primer del motiva, ki ga predstavljamo na keramičnem fragmentu: dva pa.sova vrezane- ga okrasa v obliki letečih črk S, ki sta obdana s poševnimi žigosani- mi čericami. Izvor temu motivu Okras v obliki letečih S črk na keramičnem fragmetu iz Ormoža, približno 8. stol. pred našim štetjem. Inv. št. 5507. .št. fototeke 972. iščemo v spodnjem Podonavju, kjer je običajen v Basarabi kultu- ri, ki je bila razpostranjena v nižinskem (južnem in jugovzhod- nem) delu današnje Romunije, deloma v severni Bolgariji, v Ukrajini ob Dnjestru, v Jugosla- viji, kjer se ta kultura imenuje Bosutska, pa so najdbe skoncen- trirane predvsem v Sremu. V 8. stoletju pred štetjem pa pride v južnem Podonavju do nemirov, na kar kažejo številni dcpoji (skupine najdb, zakopane v času nevarnosti) ne samo na tem področju, temveč tudi v sosednjih pokrajinah. Tako jih nahajamo pri nas ob Savi in njenih pritokih, ob Dravi in Muri. Z razpostranienostjo depo- jev pa se pokriva št razpostranje- nost nekaj drugih kulturnih ele- mentov, tako ornament ležečih S (poleg Ormoža ga dobimo še na primer v Wies-u, Bregu v Avstriji in Sopronu na Madžar- skem), viseče spirale (Ormož,' Wies, Sopron, Rifnik. Pongrac itd), tako imenovani malteški križ (Breg, Sopron). Težko je reči, ali gre v času s konca 8. stoletja pred našim štetjem s področja kulture Basa- rabi za sehtve prebivalstva, za občasne vojaške vdore, ali pa samo za močnejše trgovske stike. Vsekakor pa lanko rečemo, da je ideja za ornament, kije prikazan na današnji fotografiji, prišla iz vzhoda, iz spodnjega Podonavja. B. Lamut OBČpKA MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA j Dosegla svoj namen! Občinsko mladinsko politično šolo so organizirali člani idejnopo- j litične šole. ki deluje pri občinski konferenci ZSM S Ptuj. Šola ima za sabo ] že vrsto predavanj, ki vsaj tako lahko sklepamo iz obiska udeležencev j šole. ima dober vpliv med mladimi. Iz razgovorov po rednih predavanjih | smo ugotovili, da v osnovnih organizacijah mladih v vseh okoljih nimajo ' ustanovljenih komisij za idejno-poUtično delo. Mladi so sicer pripravljali 1 razne okrogle mize, kjer so se pogovarjali o najaktualnejših dogodkih doma in po svetu. To pa za dobro delo osnvne organizacije ne zadostuje. Prav mladi, ki bi bili povezani v idejno politično komisijo, bi morali dati; največ navdiha za dobro delo osnovne organizacije, za pravilno orga- ] niziranost, za sestavljanje programov in nenazadnje morali bi biti tuli; vodilna sila v osnovnih organizacijah. Največ pobud za ustanavljaiije ^ idejnopolitičnih komisij bi morali dati mladi komunisti, za katere pa že i dalj časa govorimo, da bi se morali bolj aktivno vključevati v delo i osnovnih organizacij mladih. i Na zadnjih predavanjih so slušatelji politične šole govorili pred-. vsem o marksizmu in uveljavljanju le tega. Nadalje je beseda tekla o \ delegatskem sistemu. Nič koliko besed smo že povedali o vključevanju I mladih v delegatski sistem, da se ne znajo vključiti v krajevno samo-J upravo in da nimajo razčiščenih mnogih stvari o samoupravljanju, o i ozkoglednosti in nepravilni vzgoji mladega človeka, da bi se lahko ^ vključil v samoupravno življenje in delo. \ Člani idejnopolitične komisije so se znašli tudi v »škripcih«. Ko so j potekali dogovori-za občinsko mladinsko politično šolo, so č ani komisije ' dobili vso podporo, zagotovili so jim tudi finančna sredstva, ki pri tem nastanejo. Sola je dosegla svoj namen, predavatelji so na svojstven način ] predavali mladim iz osnovnih organizacij in jim pokazah pot do vklju- j čevanja v krajevno samoupravo itd. Zataknilo pa se je pri tem, ker občinska konferenca mladih nima dovolj sredstev, da bi lahko plačala predavatelja, zato jih je potem tudi težko pritegniti za predavanje. Mladi v idejnopolilični komisiji so v skrbeh, kako pokriti razna področja, kako j zagotoviti dobre predavatelje, če bo šlo tako naprej. Šole sredi največjega i elana mladih prav gotovo ne moremo prekiniti, to bi pomenilo udarec ' komisiji, ki ne bi mogla izvesti programe idejnopolitičnega izobraže-j vanja in bi se morala ustaviti sredi poti. ; Naj ob tem še kdo reče, da to niso kritični trenutki za mlado skupino študentov, namreč v IP komisiji so sami študentje in en dijak, kakol izpeljati šolo do konca. Mogoče bo v bodoče potrebno nameniti več \ finančnih sredstev za izobraževanje mladih, ki si tega vsekakor želijo in '. imajo interes po izobraževanju. Upamo lahko le na najboljše, kajti šola ; bo čez štirinajst dni končana, mladi udeleženci šole pa bodo zagotovo J svoje ideje, misli in znanje prenesli v okolje svojega delovanja. | JHj 50 let esperanta v Ptuju v torek popoldne. 14. decembra je bila v narodnem domu v Ptuju j prisrčna slovesnost ob spominu na tvorca mednarodnega jezika I i'sni'riinia . Siovesnmt so povezali tudi s proslavo 50-letnice organizira- ■ nega delmanja esperanta v Ptuju. i Ustanoviteli esperantskega jezika dr. L. L. Zamenhof se je rodil; 1.^. decembra 1859 v Bialistoku na Poljskem, zato vsako leto tudi pred i o. aecernnrom iraoicionaina siovesnosi. i Ptuičamso bc prvič srečali z esperantom že leta 1909, ko je Ljude-, \il Koser priredil \ Ptuju prvo esperantsko akademijo. Novembra 1931 = pa je prišel po službeni dolžnosti v Ptuj Josip Domajnko. navdušeni esperantist. kije leta 1932 ustanovil v Ptuju esperantski klub. j Podrobneje o vsebini slovesnosti, ki je bila v narodnem domu, • bomo poročali v naslednji številki Tednika. i J. C! Narodni dom in gledališče I v upravljanju ZKO Ptuj j .s nrosiiui /A kLiiiiiiin« dejavnost — narodnim diimom in gledali-^ šOein. ho posle) upravljala občinska zveza kulturnih organizacij v ] Plutu. V nienein okvirij pa bo deloval tudi organizator kulturnega i /ivljenja o/iroma prireditev, ki bo deloma zaposlen še kot režiser vi uledališču. O tem so razpravljali na torkt)vi seji izvršnega odbora Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj in se povsem strinjali s pripravljenim i |-iiedlogom in tlnancno konstrukcijo ter bv)dočirni kadrovskimi rešilva-; mi. " mš \ SOCIOLOŠKO DRUŠTVO PTUJ Ptujski družboslovci, ki se zanimajo za aktualne družbene probleme, so formalno vključeni v društvo sociologov Podravja. ki ima sedež v Mariboru. Ptujčani delujejo kot teritorialna enota tega društva, s svojim virom financiranja in s svojim programom na območju ptujske občine. Mirno lahko reče- mo, da je »duša« ptujskega društva Božo Glazer. ki je v pogovoru za našo novinarsko hišo tako predstavil delo ptujskih družbeno- s lovcev: »Stalnega formalnega vira financiranja nimamo, dobili pa smo finančno pomoč občinskega komiteja ZKS Ptuj in denar porabili za plačilo potnih stroškov predavate- ljem, ki so prišli k nam iz drugih krajev, medtem ko ostali, domači predavatelji stro- škov ne dobijo povrnjenih. Morda je prav. da pojasnim, kdo je pravza- prav sociolog. To je strokovnjak, ki se ukvarja z aktualnimi družbenimi problemi in jih obravnava strokovno. Naše društvo ne vklju- čuje zgolj sociologov, ki so študirali na fakul- teti za sociologijo, politične vede in novinar- stvo, temveč tudi vse ostale, ki jih aktualni problemi zanimajo. Zato se naših predavanj oziroma pogovorov udeležujejo tudi psiholo- gi, ekonomisti, novinarji in drugi. Zato so tudi dialogi pestri, saj vsak obravnava isto vpraša- nje s svojega zornega kota. Tako prihaja tudi do izmenjave izkušenj, do živahnih pogovo- rov, ki temelje na strokovnih ugotovitvah. Moram pa žal povedati, da je obisk na pred- avanjih dokaj skromen. V programu, ki smo ga izdelali za preteklo leto. smo predvideli štiri akcije in smo jih tudi izpeljali. Na prvem pogovoru smo obravnava- li odgovornost oziroma uresničevanje odgo- vornosti v ptujski občini. Izvedli smo ga v času priprav na kongres slovenskih komuni- stov, nanj pa povabili dr. Petra Klinarja. ki se s to problematiko strokovno ukvarja. Na pogovor smo povabili tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij v občini in seveda vse občane — kljub skromni udeležbi je bil izredno uspešen. Na naslednjem srečanju smo obravnavali anketo javnega mnenja 1982. Fakulteta za sociologijo opravi vsako leto takšno anket' med Slovenci in letošnja je zanimiva za to. ker rezultati odstopajo od prejšnjih povprečij. Zaradi gospodarskega položaja, v katerem smo. je anketa pokazala padec zaupanja v delo družbenopolitičnih organizacij, dosti večje nestrinjanje z ukrepi za reševanje problemov in podobno. Mi smo izvedli pogovor z nosilcem te ankete z magistrom Nikom Tošem. ki je naš rojak in častni član društva. Tretjo akcijo smo izvedli skupaj s klubom samoupravljalcev in delavsko univerzo in sicer o delovanju kadrovskih služb. Ptujčani se s tem problemom srečujemo že dalj časa in razen svetlih izjem nimamo dobro organizira- nih kadrovskih Izvedli smo enodnevno pred- avanje za kadrovske delavce in treba je povedati, daje bil dobro obiskan. Zadnja akcija je bila v začetku decembra. ko smo se pogovarjali o problemih nezaposle- nosti, kjer imamo Ptujčani posebno mesto zaradi svoje manj razvitosti in velikega števila brezposelnih oseb.« Kaj pa načrtujete za prihodnje leto? »S programsko izdajateljskim svetom Ra- dio — tednika .se pogovarjamo že dalj časa o izvedbi ankete, s katero bi ugotovili odzivnost obeh medijev med občani. Koncepti so že pripravljeni, ludi nekaj konkretnih pogovorov je že bilo. problem pa je denar. Skupaj s centrom z^ socialno delo pa^ bomo izdelali raziskavo o problemu alkoholizma v ptujski občini. Tudi ta akcija že teče. nekateri kolegi pri njej sodelujejo in pričakujemo, da bomo o problemu alkoholizma in narkomanije v naši občini organizirali v prihodnjem letu širšo razpravo.« Društvo je v času svojega obstoja z izvede- nimi akcijami dokazalo, da ni bilo ustanovlje- no zgolj zato, da bi povečali število društvenih organizacij v občini. Nasprotno, s smotrno izbranim programom so poskušali prispevati k razreševanju nekaterih perečih aktualnih družbenih problemov, ki se jih v mnogih organizacijah prej kot ne nestrokovno loteva- jo. Upati je. da bodo z vztrajnostjo in z dobri- mi programi pritegnili k sodelovanju v.se več občanov, posebno tistih, ki opravljajo odgo- vorne družbenopoli'ične funkcije. S strokov- no obravnavo in z izmenjavo izkušenj, k- izhajajo iz dela. je gotovo lažje najti izhod težav, ki jih danes nikjer ne primanjkuje. N. Dobljekar 8 - NASI DOPISNIKI 16. december 1982 — TEDNIK Gledali smo film ,^oj na požiralniku" Film je posnet po črtici, ki lo naidemo v knjigi Samorastniki. pisatelja Ltwra Kuharja-Prežihovega Voranca. V filmu nastopa Dihu- rjeva družina. Med otroki smo spoznali Nejča, Pungro in Micko. Če bi bil jaz Nejč. bi tole povedal o svoji družini: Na.ša družina je zelo revna. V družini nas je pet otrok in starši. Mati hodi na dnino, oče pa dela doma. Imamo uve njivi. Na njivah so izviri i vode. zato težko obdelujemo. Voli nam pri oranju pogosto nagajajo, ker j so preveč zmučeni. Nekega dne je oče z bičem pri oranju pretepel vola ' tako močno, da je poginil. Dobili smo drugega vola, ki ga je mati prislužila na dnini. Tudi mene so poslali na dnino. Pri Osojnikovih sem moral pasti krave. Vstajati sem moral zelo rano. Če ni.sem vstal ob določeni uri. so me ! pekli s koprivami. Imeli so dva otroka. Ta sta mi vedno na paši nagajala. Ko nisem več vzdržal, sem od Osojnikovih pobegnil. Oče je to opazil in me natepel. Moral sem pomagati doma na njivi, kjer je bilo delo še težje. Neko noč nam je umrla mati in smo ostali sami z očetom. Da bi se lahko preživeli, je oče zoral .še več zemlje. Na njivah smo sadili krompir. Ker je bilo krompirja premalo, smo otroci kradli krompir na nekem posestvu. Ko je oče to zvedel, meje premlatil. Na njivi so se pojavili požiralniki, ki so nam onemogočali obdelo- vanje zemlje. Oče je poskušal požiralnike zasuti z zemljo. Med kopanjem je naletel na izvir vode. Utrgala seje plast zemlje in očeta je zasulo. Očeta smo odkopali ter ga prenesli v hišo, vendar je čez nekaj časa izdihnil. Očeta smo hoteli pokopati na svoji zemlji, vendar nam tega niso dovolili. Morali smo ga pokopati pri cerkvi, čeprav nismo hodili v cerkev. Ostai. smo sami. Dejan Matuš. dop. krožek 5. r OŠ Olga Meglic Ptuj Izlet V jamo Pekel v soboto zjutraj, ob 7. uri smo se zbrali na avtobusni postaji. Ko je pripeljal avtobus, smo vstopih. Nato smo se odpeljali proti jami Pekel. Ko smo prišli pred jamo. je tov. Onič žigosala knjižice. Potem je prišel vodič in nas vodil v jamo. Jami Pekel so zato dali tako ime. ker je pred vhodom oblikovan velikan. Vodič nam je povedal, daje v tej jami živel pračlovek. V jami Pekel seje ubil tudi najboljši jamar, kije bil v najbolj globokijami na svetu. ImeljejamarskoimeSULC. Mnogo smosenaučih in videli mnogo lepega. Vodiču smo se lepo zahvalili. Zadovoljni smo se vrnili domov. Aleš Čobec. 4/a. OŠ Edvarda Kardelja, Poljčane Devetindvajseti november Vsako leto, 29. novembra se .spominjamo rojstva naše republike. V počastitev 29. novembra smo tudi letos po vsej domovini odprli številne nove objekte. Delovnih zmag smo se povsod veselili, obenem pa trdno obljubljali, da bomo z disciplino in delom premagali težave. 29. novembra se bodo vedno spominjali tudi novi pionirji, ki .so bili sprejeti v Zvezo pionirjev Jugoslavije. Tudi na naši šoli so bili cicibani sprejeti v pionirje. Z rutico okrog vratu in čepico na glavi so jih bila sama ušesa. Vsak. kije zaslišal svoje ime, je odkorakal k tovarišu ravnatelju, ki mu je izročil pionirsko knjižico. Presenečeni so bili tudi zaradi aplavza ostalih pionirjev. Toda. priznajmo si, daje bilo pred leti tudi nam tako in da se nam je srce zatreslo. Obletnico rojstva naše domovine .smo počastili s proslavami sirom na.še domovine. Tudi mi smo imeli proslavo. Vsi se zavedamo, da bomo srečo dosegli le. če bomo šli po stopinjah našega pokojnega voditelja, tovariša Tita. Ida Kovačec. 7. b. novin. krožek OŠ Velika Nedelja V ZAHVALO Komaj so minili topli dnevi in prva slana je požgala krhko lepoto rož, ki so krasile okna vseh hiš. In že smo v mislih pri približujočih se praznikih. Skrbi nas. kako jih bomo preživeli. Morali bi poskrbeti za starčke in onemogle, ki si sami ne morejo pomagati. Poznam primer. Sta mož in žena. Žena je priklenjena na posteljo, moža bolijo noge. Njuni otroci so vsi pri svojem kruhu. Starčka sta prepuščena samo sebi. ne moreta si pomagati. Prišli so jima pomagat mladi iz Spodnjih Ključarovec in sta jim hvaležna za vso pomoč. Tudi sama se moram zahvaliti za pomoč vsem. ki so mi pomagali pri opravilih, kijih sama ne bi mogla narediti. Najprej bi se zahvalila dobremu bratu Stanku, ki nama je toliko pomagal, enako Jakobu, sestri Mariji in vsem sosedovim, ki so nama pomagali. ■ Hvala še enkrat vsem skupaj, vse skupaj pa še prosim za nadaljnjo pomoč. Anika Krajnc. Runeč Šah v Gorišnici z bližajočo se zimo je v Gorišnici zopet zaživela šahovska dejavnost. V soboto. 4. decembra 1982. je bil odigran prvi od šestih brzoturnirjev. ki se bodo igrali vsako prvo soboto v mesecu. Udeležilo se ga je 12 šahistov iz KS. Po prvem turnirju sta v vodstvu Janez Vrbančič in Dušan Ličina z 10 točkami, sledijo Boris Grm 7.5. Tomo Viher, 7. Sandi Cvitanič 6. Miloš Ličina in Franc Vrbančič 5,5 .. . Odigrana so že tudi štiri kola rednega letnega šahovskega prvenstva KS GoriSnica. ki ga organizira šahovska sekcija TVD Partizan Gori- ■snica. 1 ekmuje 16 šahistov (od tega 7 šahistk). razdeljenih v dve skupini. Vse U)čke sta do sedaj osvojila Dragan Stetanovič in Janez Vrbančič. Pridno delajo tudi člani šahovskega krožka v osnovni .šoli. Odigrali so že prvo prvenstvo šole. Prijetno .so presenetile šahistke. saj se jih je kar 7 uvrstilo med prvih 20. Zmagal je Tomo Viher z 12 točkami, kolikorjih je osvojil tudi Miloš Ličina. Sledijo Irena Muhič 9.5. Zlatko Roškar 9.5. Borut Kostanjevec 8. Andrej Kolarič in Drago Ranfl 7.5 itd .. . Ivan Voršič LAPORJE SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Krajevna konferenca SZDL Laporje, v občini Slovenska Bistrica, že več let uspešno organizirajo srečanja starejših občanov. Srečanja orga- nizirajo v dneh pred novoletnimi prazniki. Tokrat pa je bilo v nedeljo. 12. decembra popoldne v osnovi šoli Gustav Šilih Laporje. Pred tem so člani vaških (xlborov obiskali domačije, v katerih živijo najstarejši krajani, se z njimi pogovarjali o zdravstvenem stanju in gmotnem položaju ter jih povabili na skupno srečanje starejših krajanov Vsako leto ob rej priložnosti predstavniki krajevne skupnosti in družbenih organizacij KS Laporje najstarejše občane seznanjajo z raz- vojem kraj .'vne skupnosti, spoznavajo pa tudi položaj svojih najsterejših krajanov. 7 oje tudi najlepša priložnost, da se vsaj enkrat v letu med seboj srečajo in ponovno obujajo spomine na pretekla leta. V krajevni sku- pnosti Laporje živi trenutno okoli 60 starejših krajanov. Viktor Horvat Glasbeni večer v Cankarjevem domu v sredi novembra smo se osmi razredi OŠ Dornava napotili v Ljubljano, kjer smo si med drugim ogledali tudi Cankarjev dom in poslušali koncert Simfonične- ga orkestra RTV Ljubljana. Koncert je bil v veliki dvorani, ki smo si jo pred tem ogledali. Videli smo tudi malo in okroglo dvora- no. Posebnost v okrogli dvorani je, da se oder dvi|;a in spušča, v mali dvorani pa se vrti okrog svoje osi Končno smo dočakali koncert. Posedli smo s« na udobne fotelje na drugem balkonu v veliki dvotani. Orkestru je dirigiral mladi dirigent Kon Koto, ki je doma na Japonskem. Po nekaj uvodnih skladbah smo prisluhnili prav tako mladi violinistki Klari Bo- naldi, ki je igrala Koncert za violino in orkester v ,,e" molu F. Mcndelssohna. Na koncu njenega nastopa smo jo nagradili z bur- nim aplavzom, ki je trajal tako dogo, da je umetnica morala trikrat priti na oder in se prikloniti navduše- nim poslušalcem. Zalem je orkester zaigral še več lepih skladb. Tudi te smo z zanimanjem poslušali. Zelo smo bili navdu- šeni nad orkestrskimi ,,eksplozijami". To se sliši ta- ko, da najprej orkester igra čisto tiho, potem pa naenkrat zelo, zelo glasno. Vse skupaj se res sliši kot kakšna eksplozija. Med koncertom smo spoznali, da mladi na iX)dro- čju glasbene umetnosti ne držijo križem rok, sicer ni- kakor ne bi mogli dosegati tohkšnih uspehov, ki zah- tevajo zelo veliko truda in potrpljenja. Malo je takih, ki se jim ves vloženi trud in potrpljenje obrestuje. Mlademu dirigentu in solistki se je. Med odmorom smo šli malo v prve vrste. Medtem se je koncert začel. Začudeni smo bili, ker v prvi vrsti ni bilo igranje nič bolj glasno kot tam, kjer smo sede- li mi. Pred začetkom, ko smo si še Cankarjev dom ogle- dali, nam je vodič med drugim pripovedoval o aku- stičnosti dvorane. Povedal nam je prav to, o čemer smo se sami prepričali. Med vožnjo proti domu, smo se mnogo pogovarjali o minulem dnevu. Nekaterim je bilo všeč to, drugim ono, a meni je še najbolj uga- jal koncert. Se večkrat bi želel doživeti kaj podobne- ga, a žal pri nas v Ptuju je lo nemogoče. Andrej Doberšek, 8/a OŠ Dr. Franja Zgeča, Dornava Skrb za rekreacijo delavcev v TGA Kidričevo Skrbi, ki jo v delovni organizaciji TGA Kidriče- vo posvečajo rekreaciji svojih delavcev v letnem času, se je v zadnjem času pridružila še skrb za rekreacijo tudi v zimskem času. V drugi polovici oktobra so razpisali koriščenje zmogljivosti v Štuhčevem domu pri Treh kraljih na Pohorju. Sezona za zimski oddih bo trajala od 1. januarja do 31. marca, koristili pa bi ga v 7 dnevnih rokih. Število koristnikov pa je odvis- no od zmogljivosti doma. Po številu doslej prijavlje- nih je moč sklepati, da bodo delavci iz TGA Kidriče- vo v celoti izkoristili razpoložljivosti v Stuhčevem domu, ki so bile namenjene delavcem iz TGA. France Meško Ml VSI SMO TITOVA ARMADA Pred nami je praznik 22. december, dan jugoslo- vanske ljudske armade. Na ta dan je bila v mestu Rudu 1941. leta ustanovljena prva proletarska bri- gada. Tudi pionirji so imeh pomembno vlogo v narodnoosvobodilni borbi. Opravljali so različne akcije: zbirali municijo in zdravila za partizane, raznašali pošto in podobno. Nekateri pa so dali tudi, živlienia za svobodo. I Tudi danes srno pionirji pripravljeni, če pride do \ vojne, da pomagamo svojim braniteljem. V akciji NIČ NAS NE SME PRESENETITI, ki nam je pred nedavnim zelo uspela, smo pokazali svoje sposob- nosti. Zalo moramo ceniti dragoceno svobodo, ki so , nam jo priborili Titovi borci. Jugoslavija si je pri- dobila velik ugled po vsem svetu zaradi prizadeva- nja za mir. predvsem pa v neuvrščenih državah. Tovariš Tito je bil velik prijatelj pionirjev. Kadar je imel kaj prostega časa. je pripovedoval pionirjem o težkih časih med vojno. Čeprav je umrl. tovariš Tito še vedno živi v naših pogumnih srcih. Učil nas je. da ne bomo nikdar napadli nobene države, če bo kdo napadel nas. pa se bomo branili. In po tej njegovi poti bomo stopali. Andrej Kmetec. 6. r. OŠ Leskovec Pesem o Titu Telo. ki v pepel se ie spremenilo. se nikdar, nikdar več ne bo strnilo. Hrepenim po njem. ne morem ga kupiti. Imela sem ga rada. zdaj ga imam še raje. Kai naj dam svetu. da vrnilo hi se ugaslo življenje? Kakšne darove, cvetje? Kaj naj naredim? Stopala bom po njegovi poti. borila se za svobodo, pravico, za lepšo prihodnost. Zdaj kup pepela tam leži: cvetje ga varuje in vojaške moči. Irena Bračič, 8. r. OŠ Leskovec Kviz O alkoholizmu člani podmladka Rdečega križa na OS Markovci smo se odločili, da bomo letos ob mesecu moja proti alkoholizmu pripravili kviz. V njem naj bi sodelovale tričlanske ekipe iz vsakega razreda predme- tne stopnje. Učenci, ki bi tek- movali, bi dobili knjižice o alkoholizmu, jih predelali in zastopali razred na kvizu. Ta načrt smo tudi izvedli. Dne 3. decembra 1982 smo se zbrali v telovadnici, kjer naj bi potekalo tekmovanje, ali bolje rečeno kviz. Ze res, da je bil mesec boja proti alkoholizmu novembra in da je zdaj že decem- ber, toda boj za zatiranje alkoholizma mora potekati v.se leto in zato tudi ni važno, da smo z izvedbo kviz.a nekaj dni kasnih. Tekmovalo je devet ekip, v vsaki ekipi pa so bili trije predstavniki, ki so bili vsi dobro pripravljeni. V učencih — gledalcih se je oglašal tudi navijalni duh, saj so se zaslišali vzkliki, ki so bodrili posamezne ekipe. Vsaka ekipa je morala odgovarjati na pet vprašanj in na eno slikovno vprašanje. Vsak pra- vilen odgovor je prinesel ekipi pet točk, delno pravilen tri, nepravilen se ni točkoval. Po seštevku točk smo ugotovili vrstni red ekip. Rezultati so bili naslednji: 1. mesto je zasedla ekipa 8/c razreda, ki je dosegla vse možne točke. Največ zaslug za njihovo zmago je imela učenka Brigita Majcen, pa tudi ostala dva tekmovalca nista bila ,,od muh". 2. mesto je zasedla ekipa 8/a razreda, 3. in 4. mesto pa si delita ekipi 7/a in 7/b razred. Zmagovalnim ekipam smo podarili spominske nagrade, tekmovalcem pa diplome. Lahko rečem, da smo si mar- sikaj koristnega tudi gledalci zapomnili, gotovo več, kot pa, če bi poslušali predavanje. Vredno posnemanja, kajne? Janja Pičerko 8/c, OS Markovci DEKLE, PROSIM POVEJ Ml ZA POT v Poljčane seje pripeljal avtomobil, se ustavil in iz avtomobila je stopil moški, ki meje vprašal: »Deklica, kje pelje pot na Boč?« Prosil me je tudi. da mu opi.šem Poljčane. In pričela sem: »Najprej se bomo ustavili pri spomeniku padlih borcev. Tu so vklesana imena žrtev fašističnega nasilja. Učenci naše šole, ki se imenuje po najbližjem sodelavcu tov. Tita, Edvardu Kardelju, skrbimo za spomenik in nosimo cvetje.« Ko smo si ogledali spomenik, smo odšli dalje. Ustavili smo se pri trgovini. »Ta trgovina je že zelo stara in je edina, poleg ene. kije še v Ljubljani, v obliki likalnika!« Trgovino so si z veseljem ogledali. Nato pa sem jim pokazala še cesto, ki vodi v Studenice. »Studenice so star trg. tam je bil tudi samostan. Mimo Sludenic teče Topli potok. Pozimi se čuti toplota,« sem rekla. »Tudi grad Šlatenberg je zelo lep in znan. Sedaj smo skoraj pri koncu. Ostala nam je še pot na Boč. Najprej peljite naravnost, potem pridete do križišča in tam zavijte na levo. Nato peljite naprej in v Zg. Poljčanah boste zagledaU tablo. Ko boste prišli na Boč. si oglejte prelepe in zelo, zelo redke rože velikonočnice,« sem zaključila. »Najlepša hvala«, so se zahvalili, nato pa odpeljali proti Boču. Duša Čebular. 6/a. OŠ Edvarda Kardelja. ....._________^_____ Poljčane Zavrč. 23. novembra 1982: Terezija Zebec. Hrastovec 26/a; Adolf Mislovič. Hrastovec 24/c; Hedvika Mislovič. Belski vrh 13; Janez Potočnik. Hrastovec 26; Silvo Furman. Gorenjski vrh 30; Milan Potočnik. Hrastovec 26. MIP Ptuj. 25. novembra 1982: Anton Soba. Nadole 27; Ida Belovič. Kidričevo 10; Ivanka Kavčič. Prvenci 2; Jasna Obran. Moškanjci 65; Marija Kožic. Kraigherjeva 34: Cvetka Arnuš. Destrnik 47; Helena Kolar. Za- včeva 9; Olga Mohorko. Apače 188: Pavel Golob. Dornava 17; .Anica Brlek. Severova 3; Franc Mohorko. Skorba 39/a; Marjan Kovačec. Kidričevo 3: Alojz Trstenjak. Križevci 3/a: Danica Žižek. Kraigherjeva 35; Snežana Planine. Kvedrova 5; Darinka Bratec. Podvinci 130; Janez Jan- žekovič. Zabovci 55: Rozi Šeru- ga. Kraigherjeva 12; Terezija Kokol. Bresnica 9/a; Lizika Ser- dinšck. Nova vas 56; Dragica Strihič. Kidričevo 9: Ferdo Lo- vrec. Tomšičeva 10. FLKO Maribor in Ptuj v novembru 1982: Danica Meznarič. Župančiče- va 4: Zdenka Lešnik. Mestni vrh 60: Ivan Pukšič. Ločič 1; Dušan Simonič. Vintarovci 44/a: Jožica Berlak. Juršinci 13; Jožica Bedja- nič. Ptujska 68; Franc Koražija. Brunš\ig 49; Bojana Koražija. Brunšvig 49; Antonija Kmetec. Ziherlova 17; Anton Petrovič. Bukovci 154; Marjana Prelog. Fram 158; Marija Talar. Zg. Polskava 11; Božena Koser. Ul. Staneta Severja 5; Zotlja Mrzel. Gozdna 35; Hoče; Katarina Bra- lovčan. Strossmarjeva 17; An- drej Ratej. Lackova 84; Zora Godec. Grajski trg 14; Otmar Koser. Ul. Staneta Severja 5; Vinko Gojčič. Marjeta 80; Anton Valent. Ziherlova 7; Antonija Srečec. Prešernova 21; AGIS Ptuj. november 1982. nujno sklicani: Milan Pucko. Borovci 53; Zvonko Medved. Borovci 23/a; Andrej Kozel. V. Vamica; Ivan Emeršič. Golobova; Jože Skok. V. Varnica; Ivan Vnuk, Svetinci 32; Milan Munda. Zabovci 63; Avgust Zemljak. Mihovci 1; Peter Bratušek. Tavčarjeva 9; Anton Pauko. Mestni vrh 2; Alojz Reberc. Kajuhova 5; Erna Hvaleč. Žgečeva 4; Franc Vindiš. Ul. Žetalskega Jožeta; Danilo Jevšenak. Kraigherjeva 12; Mir- ko Šilak. Žgečeva 4; Janez Mur- ko. Janežovci 15; Miran R-žnar. Trubarjeva 13; Jože Kelc. Brstje 27/b; Posamezniki, november 1982: Janez Bombek. Čufarjeva 8; Marija Kramar. Biš 34; Albin Drevenšek. Linhartova 3; Jože Majerič. Sovjak 4; Milan Lašič. Kidričevo 5; Marjan Jus. Ob železnici 2; Marjan Mušič. Sredi- šče 67; Danijel Bratušek. Vareja 16; Štefan Bedjanič. Ptujska 68. Vinko Petek. Nova vas 25; Jože Pajenk. Prešernova 5; Silva Bru- men. Maistrova 16; Jožica Kline. Lancova vas 15; Kan Rojko. Vodova 3; Lidija Derič. Krai- gherjeva 12; Majda Kolednik. Ob Studenčnici; Marija Farkaš. Vodova 2; Marjan Ferčec. Stano- šina 2; Peter Jurkovič, Ob želez- nici 13; Ciril Murko. Maišperk 11/a; Lizika Patemost. Mestni vrh 17/b; Ivan Emeršič. Golobo- va; Marjan Vrhovšek, Lancova vas; Marija Kumer. Destrnik 33; Danica Kumer, Ziherlova 3; Branko Eržen. Slovenski trg 7; Jože Hajdinek. Miklo.šičeva 10; Nežka Hrga, Potrčeva 22; Anica Horvat. Placar 25; Marija Kav- čič. Ob Dravi 3; Vili Jurgec. Gradišče 28; Ignac Pernek, Budi- na 29; Vlado Štrucl, Kozminci 21: Rajko Dežman. Kraigherjeva 31: Jožica Kramberger, Dornava 132; Julijana Štumpf Muretinci 37/a; Andrej Smiljan. Destrnik 35; Lizika Prelog. Sobetinci 15; Zdenka Kolarič, Zg. Hajdina 158; Janko Mislovič, Goreniski vrh 27; Zorko Ahlin. Spuhlja 71; Darko Meznarič. Strafelova 38; Marija Kokol. Pletarska 3; Janez Habjanič, Bukovci 24; Friderik Notesberg, Cvetkovci 32; Franc Pišek. Pongerci 7/a; Milan Črni- vec. Cirkulane 35; Branko Vnak. Zagrebška 95; Alojz Ploj. Drbe- tinci 41; Franc Medved. Zg. Jablane; Drago Golob. Moškanj- ci 66; Ivan Brvar. Ul. Šerceve 2; Marija Gojčič, Marjeta 80; Dani- lo Gerdaič. Selška 50; Franc Drobnič. Lancova vas 20; Dušan Šuper. Stogovci 46; Anica Hedl. Grajena 42; Marija Zorko. Tru- barjeva 13; Nežka Hliš. Mestni vrh 35; Marija Žaler. Volkmerje- va 1; Marija Šturm. Trubarjeva 9; Anton Ekilenc. Zg. Jablane 37; Anton Lačen. Dragonja vas 2/a; Anton Strmšek. Šikole 12; Silvo Voda. Cankarjeva 6; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Maks Bera- nič. Lovrenc n. h.; Jože Skok. Videm 49; Marija Poplatnik. Gorišnica 85; Drago Mislovič. Antoličičeva 12; Rozika Dvor- šak. Zg. Jablane 10; Beno Janže- kovič. Trubarjeva 11; Amalija Krajnc, Ul. A. Kavčevič 1; Miran Glušič, Župančičeva 6; Tanja Solovjev. Potrčeva 48; Majda Kramberger, Ziherlova 20; Boris Solovjev, Potrčeva 48; AGIS Ptuj, 2. decembra 1982: Milan Granda. Slomi 16; An- gela Čeh. Sp. Velovlak 45; Ignac Habjanič, Križevci 3; Leopold Pernek, Rab. vas 20; Anton Bubnjar, Grajenščak 74; Marija Ciglar, V. vrh 51; Alojzija Ivan- čič, Kraigherjeva 33; Stanko Vertič, Dornava 56; Janez Koc- mut, Žabjak 59; Edvard Skok, Ilčeva 1; Jože Štumberger, Za- grebška 77; Marjan Kovačec, Apače 101; Jakob Hebar, Krai- gherjeva 35; Stanko Ivančič, Bratislavci 45; Štefan Letič, Mi- klošičeva 10; Mirko Rojko, Krai- gherjeva 26; Marjan Veršič, Bu- dina 21; Franc Lacko, Drstelja 21; Stanko Krajnc. Hajdoše 29: Jože Nadelsberger. Zg. Pristava 17; Milan Arnuš. Savinova 6; Oto Me rič, Aškerčeva 4; Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Franc Bera- nič. Ormoška 6; Marjan Maroh, Brstje 1; Ivan Lesjak. Nova vas 17; Martin Turnšek. Selška 29; Milan Seidl. Aškerčeva 14; Mili- voj Ferenčič. Lovrenc 108/a; Tehnoservis. Ptuj. 2. december 1982: Stanko Hriberšek, Haidoše 8/b; Anton Rojko. Mestni vrh 22; Milan Zižek. Ziherlova 10; Zvon- ko Marčič. Majšperk 92/a; Mir- ko Čemila. Videm 5/c; Branko Lah. Podvinci 101; Stanko Ver- tič. Dornava 56; Miran Lešnik. Slomškova 5; Zdenko Lešnik. Destrnik 53; Rado Majcenovič. PgršMiova 47 _________^___________ TEDNIK -16. december 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 Drava-Samo V8C 16:5(4:5) Mladinke RK Drava so v prvem nastopu v drugi skupini članic na zimskem prvenstvu Varaždina z dobro igro v drugem pt)lčasu premagale vrsto Šenov- ca. Ta del igre so dobile kar z 12:0! 1. k. Hitropotezni turnir nekategornikov ŠD MIP je v petek izvedlo občinski turnir nekategoriziranih šahistov v hitropoteznenrL šahu. Nastopilo je 19 tekmovalcev iz različnih krajev občine. Prvo mesto* je osvojil Boris Žlender pred "Konradom Horvatom, tre- tje in četrto mesU) pa si delita Danilo Križe in Franc Cafuta. .. . .............LL Jutri trimsko streljanje v sireli.šču Mladika v Ptuju bo jutri popoldan irirnska akcija v streljanju z zračno puško. Pričela sc bo ob 17. uri. občinska strelska zveza pa k udeležbi vabi čimveč občanov, ki na ta ijačin lahko preiskusijt) svoje strelske sposob- nosti. 1. k. H. SKL VZHOD: PTUJ-SENTJUR 94S2141:34) g Odločitev v zaključku srečanja Dvorana Mladika, gledalcev 50, sodnika Rutar (Maribor) in Safarič (Radenci); PTUJ: Erbus 2. Damiš. Vol- majer 8, Reš. Marčič 2. Bedrač. Beranič 39. Cobelj 15. M. Kotnik 4. R. Kotnik 2. Dobrijevič 20. Vučinič 2; ŠENTJUR: Hernaus. Božič. Skorjanc 12. Puser, Zorko 6. Salej. Jug8, Prezelj4l. Esih 15. Končna razlika srečanja ne pokaže vsega. Po njej bi lahko namreč sklepali, da so Ptujčani precej lahko opravili z gosti. Vendar ni bilo tako. Igralci Šentjurja so bili še kako trcToreh vse do druge polovice drugega polčasa, ko sta se ekipi menjavali v vodstvu za točko. V teh kritič- nih trenutkih za Ptuj seje izkazal Beranič, ki je praktično sam držal korak z gosti in odločilno prispeval k preobratu. V zaklju- čku seje namreč domačim odpr- lo in s hitro igro so si priigrali kar 18 točk razlike (88:70) in gostje niso imeli prav nobenih možnosti več za ugoden končni izid. I. kotar Oton Velunšek znova najboljši Zveza letalskih organizacij Ju- goslavije je izbrala svoje najbolj- še športnike v letu 1982. Naziv najboljšega letalskega modelarja je znova dobil Ptujčan Oton Velunšek in s tem plaketo Zlati orel. Velunšku so naslov prinesle tudi letos številne odlične uvrsti- tve doma in v tujini. Tako je kot član jugoslovanske reprezentan- ce na- evropskem prvenstvu v ZRN osvojil bronasto medaljo v ekipni uvrstitvi in deveto mesto med posamezniki na svetovnem prvenstvu na Švedskem. Na svetovnem prvenstvu je tudi močno izboljšal .svoj prejšnji državni rekord v kategoriji hitro- stnih modelov — sedaj je 262 km na uro. Ob tem pa ima v tej kategoriji tudi državni naslov, da vseh ostalih zmag in dobrih uvrstitev niti ne omenjamo. Us; pesni pa so bili tudi cirugi člani modelarske sekcije AK Ptuj. ki tako ostaja še naprej v jugoslo- vanskem vrhu. 1. kotar Tekmovanja ob Dnevu naše armade Telesnokulturna skupnost, in nekatere osnovne telesnokultur- ne organizacije .so v počastitev bližnjega Dneva JLA pripravile nekaj športnih prireditev. Tako bo v soboto popoldan od 15. ure dalje v Mladiki turnir v rokome- tu, v nedeljo zjutraj pa se bo v strelišču Mladika pričelo tekmo- vanje v streljanju z zračno puško. V torek popoldan bosta dve prireditvi, na stadionu Drava tekmovanje v kegljanju, v Mladi- ki pa tekmovanie v namiznem tenisu. V četrtek pa bo v Mladiki še tekmovanje v tcosarKi. in a len tekmovanjih bodo nastopale eki- pe JLA. osnovnih organizacij in nekaterih delovnih Icolektivov. Šahovsko društvo MIP pa pri- pravlja simultanko z velemoj- strom Djuričem. Datum te prire- ditve zaenkrat še ni določen. — I. kotar PTUJSKI BOKSARJI BODO NASTOPILI V CELJU \\i dališem premoru brez tekmovanj, v katerem so se ptujski boksarji trikrat na teden pripravljali v Mladiki, bodo znova stopili v ring. Nastopili bodo v svojem, vendar ne v Ptuju temveč v Celju. V soboto bo namreč v Celju medrepubliška revija z udeležbo slovenskih in nekaterih hrvaških boksarjev. Ptujčani pa si bodo stroške nastopa zmanjšali, saj so Celjanom posodili svoj ring. 1. k. Strelci za pokal »Republike 82" Ptujski strelci so počastili rojstvo nove Jugoslavije s tekmovanjem ekip strelskih družin z zračno pu- ško, za pokal ,,Republike 82", ki je bilo v Ptuju v nedeljo, 28. no- vembra. Pred tekmovanjem je bila krat- ka slovesnost. Predsednik občinske strelske zveze Franc Kolarič je po- zdravil prisotne strelce in strelke ter jim po kratkem nagovoru izra- zil čestitko in voščilo ob prazniku. Nato je podelil najboljšim na prvenstvih občine z zračnim MK in vojaškim orožjem v letu 1982, me- dalje in diplome. Najboljšemu mladincu v letu 1982 Darku Jazbe- cu iz SD Turnišč pa že srebrno me- daljo SZ Slovenije za 2. mesto na republiškem prvenstvu MK puško. Sledilo je tekmovanje, ki je odlo- čilo zmagovalca. Pokal ,,Republi- ke 82" je osvojila ekipa Turnišč. Sledile pa so ji Kidričevo, AGIS, Jože Lacko, Železničar itd. OBČINSKA STRELSKA LIGA V nedeljo, 5. decembra pa je bilo I. kolo tekmovanja v občinski ligi s serijsko zračno puško, za sezono 1982—83. Tekmovalo je 18 pet- članskih ekip. Po prvem kolu vodi ekipa Turni- šče I. s 1066 krogi; sledijo Merca- tor 1040; Agis 1030 krogov. Dra- ženci 1024; Turnišče II 1006; Že- lezničar II005; Kidričevo I. 998 itd. Od posameznikov dosega velik uspeh in napredek mladinka Tina Perko iz strelske družine Draženci, ki je nastreljala 270 krogov od 300 možnih. Toliko je nastreljala tudi Zdenka Matjašič iz Turnišč; član David Ribič pa 1 krog več (271). Po zadnjem 6. kolu v mesecu februarju prihodnjega leta bo od- ločeno, kateri ekipi se bosta borili na področnem-regijskem prvenstvu za nastop v republiški ligi, v kateri tekmuje le 12 najboljših ekip Slo- venije. Prvo mesto je skoraj zanesljivo zagotovljeno pri ekipi Turnišč. Za drugo mesto pa je več kandidatov, med njimi najresnejši: Turnišče II, AGIS, Kidričevo, Mercator, Draženci in Železničar. Nobeno presenečenje pa ne bo, če bo tudi ena izmed teh ekip na prvem mestu. Vsem mnogo športne sreče in uspeha! K. A. Ptujski strelci ob podelitvi pokala in priznanj. Foto: S. Kosi PRVENSTVO PTUJA V KEGLJANJU ZA POSAMEZNIKE IN EKIPO Kegljaški klub Drava Ptuj se v zadnjem obdobju ne more poh- valiti s sodelovanjem na tekmova- njih v kegljanju. Keglajači kluba so sicer sodelovali na različnih tek- Ludvik Špehonja, prvak Ptuja v kegljanju. movanjih, vendar le v okviru svojih krožkov na raznih srečanjih s športniki OZD sorodne proizvo- dnje. Dosegli so lepe uspehe izven občinskih in republiških meja. S svojimi uspehi so večkrat dokazovali, da je v ptujski občini zelo veliko odličnih kegljačev. Torej ne more in ne sme ostati sa- mo na tem, da bi se posamezne ekipe sindikatov občasno dokazo- vale na kegljaškem področju. Ob tem so se zamislili člani upravnega odbora KK Drava in na redni seji sklenili, da se klub registrira pri Kegfjaški zvezi Slovenije in se vključi v tekmovanje v medobčin- ski ligi. Kegljišče Drava izpolnjuje vse pogoje za tovrstno sodelova- nje. Da pa ne bi ostalo samo pri be- sedah in na papirju, je bil narejen že prvi korak. Ob Dnevu republike je bilo organizirano prvenstvo Ptuja za posameznike in ekipno. Proti vsem pričakovanjem je bil odziv ekip in posameznikov izred- no zadovoljiv. Sodelovalo je 15 od 18 koliko jih šteje KK Drava Ptuj. Od posameznikov se je udeležilo tekmovanja 44 kegljačev. . Za Zmatiovalna ekipa TGA Kidričevo, z leve Špehonja, Colanarič in Kokol. favorite sta se šteli ekipi TGA Bo- ris Kidrič Kidričevo in AGIS. Med posamezniki pa Šeruga A. ki keglja v odlični formi. Vendar so bili to pot kegljači TGA bolje pripravljeni in zasluženo odnesH najvišja odličja. Z dobro uvrstitvi- jo so prenesenetili kegljači Emone- Merkur Ptuj. Način tekmovanja je bil 100 lučajev mešano. Rezultati posameznikov: Ludvik Špehonja, TGA Boris Kidrič — 412 podrtih kegljev; Mladen Mesa- ric, Emona-Merkur — 412 podrtih kegljev; Aram Derviši, Gradfs Gradnje — 410 podrtih kegljev; Ekipno: TGA Boris Kidrič, Kidričevo —1212 podrtih kegljev, Emona-Merkur Ptuj 1143 podrtih kegljev; AGIS Ptuj — 1138 podr- tih kegljev. Torej obe prvi mesti so osvojili kegljači TGA Boris Kidrič. Prvak Ptuja za I. 1982 je Ludvik Špehonja. Ob tem pa nikakor ne moremo mimo pohvalnih ocen za vse sodelujoče. Pokazali so izred- no borbenost in športno vedenje, kar je velika odlika ptujskega ke- gljanja. Prepričani smo, da bomo o dobrih rezultatih ptujskih keg- ljačev še veliko slišali. Za pomoč pri izvedbi tekmova- nja se kegljaški klub zahvaljuje ZTKO Ptuj. Tekst in foto: S. Vičar Dobra uvrstitev Ptujčank v soboto, 10. decembra so se igralci NTK Petovie Udeležili prvenstva severovzhodne regije za mladinke in mladince posamezno in dvojice, ki je bilo v Mariboru. Kljub odsotnosti, zaradi bolezni, Tamare Kampuš, so bila dekleta odlična. V konkurenci posameznic se je Sonja Marinkovič uvrstila na prvo mesto, brez izgubljenega seta, pred klubsko tovarišico Valerijo Novak. Desetletno Simono Jaušovec pa je v četrt-finalu izločila Siničeva (Sobota). V igri dvojic sta prvo mesto zasedli Sonja Marinkovič in Valerija Novak. V igri mešanih dvojic sta se Igor Benčevič in Valerija Novak uvrstila na drugo mesto. V finalu sta izgubila z Benkom in Vogrinčevo (Sobota). Slednja sta v polfinalu izločila Boštjana Novaka in Sonjo Marinkovič. Med mladinci se je od Ptujčanov najbolje odrezal Boštjan Novak, ki je izpadel v boju za uvrstitev med osem najboljših. Prihodnji teden bodo mladinke nastopale na selekcijskih turnirjih; Sonja Marinkovič bo igrala v Senti na zveznem, Tamara Kampuš in Valerija Novak pa v Vrtojbi na republiškem selekcijskem turnirju. UM Šola smučanja Za šolsko mladino bo v tednu od 15. do 22. januarja 1983 j organizirana ŠOLA SMUCANJA na smučiščih pri Treh kraljih na Pohor- j ju. To bo prevozni tečaj, ki bo trajal pet dni in vadba pod strokovnim i vodstvom vaditeljev smučanja, ob koncu pa tekmovanje, podelitev j priznanj in značk. j Cena tečaja za člane kluba 2.395 din, za nečlane 2.635 din. V navedeni ] ceni so poleg 24 ur vadbe in zaključnega tekmovanja vključeni še dnevni prevoz na smučišče in nazaj, enolončnica, vodstvo tečaja, zdravniško spremstvo, značka, diploma in karta za vlečnico. Dnevno odhod iz Ptuja ob 7. uri, povratek do 15. ure. Za navedene cene lahko jamčijo, če bo ZTKO Ptuj subvencionirala stroške v enaki viSini kot lansko leto. Podrobnejše informacije lahko dobite pri znani smučarski delavki Mariji LUKMAN, — strokovna služba SIS, Raičeva 6 Ptuj, tel. 771-581. Ves zastavljeni program Smučarskega kluba zavisi od ugodnih snežnih razmer, kar upajo vsi, saj želimo, da mladina počitnice čim bolje izkoristi na belih snežnih poljanah. Ta prispevek je dejansko nadaljevanje sestavka iz prejšnje Številke Tednika ,,Smučarski klub Ptuj pripravlja za vas", zato prejšnji odstavek tega sestavka velja tudi za predvidene prireditve, opisane v zadnji številki Tednika. -anc NAMIZNI TENIS PIONIRSKI SELEKCIJSKI TURNIRJI Republiškega selekcijskega turnirja v namiznem tenisu, kije bil v soboto. 4. decembra v Murski Soboti, so se udeležili trije igralci NTK; Petovie. Sonja Marinkovič je nastopala v prvi jakostni skupini pionirk. Igrala je poškodovana. Zdravi si poškodovano nogo. zaradi cesarje vi zadnjem času manj trenirala. Kljub vsem težavam pa je zasedla odlično j drugo mesto za Markičevo iz Vrtoibe. Med oionirji seje Boštjan Novak ] v tretji skupini uvrstil na osmo mesto, Igor Džankič pa je bil v četrti j skupini peti. j Hkrati je v Ptuju potekal regijski selekcijski turnir za pionirje in pionirke. Udeležilo se ga je 25 pionirjev in 17 pionirk z Raven na Koroškem. Mute. Maribora. Gornje Radgone, Murske Sobote. Lendave in Ptuja. Ptujski pionirji so pokazali lepo igro in so se v svojih skupinah uvrstili pri vrhu. V prvi jakostni skupini pionirjev je bil Igor Benčevič drugi in Mitja Žuran četrti, v drugi skupini pa sta Vojko Marinkovič in Boris Šegula osvojila prvi dve mesti in si tako priborila nastop v prvi skupini na naslednjem turnirju. V prvi skupini pionirk je bila Simona Jaušovec druga, medtem ko sta bili v drugi skupini Bojana Ratajc tretja in Alenka Pišek šesta. U.M 10 - ZA RAZVEDRILO 16. december 1982 — TEDNIK TEDNIK - 16- december 1982 OGLASi IN OBJAVE - 11 Karel Rajnis o delu javnega tožilstva Pred kralkim smo obiskali ptujsko enoto Temeljnega javnega tožilstva Maribor in k razgovoru povabili vodjo enote Karla Rajni- ša. Znano je. da je osnovna naloga javnega tožilstva preganjanje storilcev kaznivih de- janj, zato nas je najprej zanimalo kako je s stanjem na področju kriminalitete. O lem je Karel Rainrš povedal. »Tako, kot v ostalih občinah v republiki Sloveniji opažamo ludi na t)bmočju ptujske trend novečania kriminalitete. Zaskrbljujoče je predvsem lo. da se doslej ni zmanjšala krmimalitela s področja cestnega prometa, precej so porasle tatvine družbenega in ziisebncga premoženja, nasploh pa kazniva dejanja na škodo družbenega premoženja. Prav zaradi tega je občane ponovno treba opozoriti, da naj bolj pazijo na svt)je premože- nje, predvsem pa na družbeno premoženje, ki je vse bolj ogroženo od raznih storilcev. Iz ovadbe zop,;r neznane storilce, smo v zadnjem času opazili, daje bilo precej kazni- vih dejanj storjeno oškodovancem, ki ni.so dovolj pazili na svoje denarnice. Še zmeraj je ustaljena navada, da Se posebej moški nosijo denarnice v zadnjem hlačnem žepu, tako je storilcem, oziroma tatovt)m dek) precej olajša- no. Na lahek način lahko občanom kradejo denarnice in seveda denar, lineli smo primer, ko je občan na tak način ostal brez enomeseč- nega osebnega dohodka. Prav bi bilo, da v bodoče občani btilj pazijo na svoje denarnice, piedvsem pa, da jih nosijo ali hranijo na bolj varnih mestih. Nikakor pa ne v zadnjem hlačnem žepu ali celo v cekarju.« V zadnjem času je bilo precej govoric o nepravilnem ravnanju pri prodaji naftnih derivatov, pralnih praškov in ostalega iskane- ga blaga, ki gaje bilo sicer v zadnjem času na policah težko dobili. Koliko takšnih primerov ste obravnavali? »Prav imate. V letošnjem letu smo zabeleži- li več primerov kaznivih dejanj dajanja prednosti kupcem po členu 135. kazenskega zakona SR Slovenije. Gre predvsem za primere, ko so določeni prodajalci prodali, recimo nekemu svojemu bivšemu sodelavcu kar 25 kg pralnega praška in podobno. Vemo pa, da je bila prodaja tega artikla zaradi trenutnega pomanjkanja omejena na največ I do 3 kg. To ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja dejanja prednos* kupcem. Podoben primer smo zabeležili na bencinskih črpalkah. Naj navedem primer, ko je delavec Petrola natočil. oziroma prodal svojemu znancu dizelsko gorivo, čeprav ta ni bil do tega upravičen. Zaradi trenutnega pomanjkanja so lahko namreč dobivali takšno gorivo le tisti, ki so bili na prioritetni listi in pa kmetje kooperanti. Teh pogojev pa navedeni občan ni izpolnjeval. Tuli to ravnanje je kaznivo dejanje. Naša enota je vsem delovnim organi- zacijam, kjer smo zabeležili takšne in podob- ne primere, posredovala opozorilo, da naj ukrepajo vse potrebno za zmanjšanje možno- sti pojavov kaznivih dejanj. Vedeti je treba, da je na ta način prihajalo do vznemirjenja kupcev in ostalih občanov, ki so za to zvedeli, razen lega pa so se tudi na samem trgu poja- vljale številne pomanjkljivosti, ki so stanje še poslabševale.« Ali je prihajalo do nepravilnosti tudi pri izdajanju bonov za gorivo? »Malverzacije z boni so možne jn predsta- vljajo protipravni odvzem, oziroma tatvino — torej kaznivo dejanje po členu 165 KZ SR Sloveije. Ukrenili bomo vse potrebno, da bi preprečil nepravilna ravnanja z boni. Po podatkih PM Pluj so se že pojavili primeri, ko o občani zatrjevali lažno, da so lastniki določenih predmetov na motorni pogon, žag ali motokultivatorjev. za katere naj bi bili upravičeni do bonov za gorivo. Nekaj takšnih primerov, ko so lastniki, oziroma občani prihajali do bonov na račun lažnega zatrjeva- nja ali protipravnega potrdila, smo že imeli, imeli smo smo celo primer, ko je občan neupravičeno pridobljene bone preprodajal naprej. Tt) je seveda kaznivo dejanje in boino prek sodišča v vseh takšnih in podobnih primerih najstrožje ukrepali.« Zadnje ča.se je bilo na območju mesta Ptuja več krai goriva iz zaklenjenih avtomobilov. Kaj menite o tem? »Glasovi, ki se širijo so resnični. Po podat- kih postaje milice Ptuj je bilo v zadnjem času več vlomov v osebne avtomobile, z namenom, da si bi storilci na ta način pridobili gorivo — bodisi bencin ali dizelsko gorivo. Opozarjamo vse občane, naj poostrijo nadzor nad svojimi parkiranimi vozili, po.sebej v nočnem času. Parkiranje naj na takšnih mestih, ki bodo bolj varna. Predvsem mislim na osvetljena ali dobro vidna mesta, ki bi morebitnim storil- cem onemogočala storitev kaznivega dejanja. Najbolje je seveda vozilo zakleniti v garažo, čeprav smo zabeležili tudi krajo na tak nacin. vsckakt)r pa je tako manj možnosti.« M. Ozmec Z otvoritvene slovesnosti, ki je bila 8. decembra v paviljonu Dušana Kvedra. Mojster fotografije Stojan Kerbler (v sredini) govori obisko- valcem razstave. Foto: Marjan Petek »KOLINE" V PAVILJONU DUŠANA KVEDRA Mojster umetniške fotografije Ptujčan Stojan Kerbler se še do sobote predstavlja v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra s fotografi- jami, ki se navezujejo na isto temo »KOLINE«. Tudi s tokratno razstavo. KI jc žc tretja v tem prostoru, avtor ostaja zvest svetu in ljudem, ki jih najraje fotografira — to je Halozam in Haložanom, pa tudi ljudem z Dravskciia polja — kolje v zloženki zapisala kustosinja Pokrajinskega nui/cja Ptuj Marjcla Cigicnečki. i Kerbler tokiat slika človeka pri delu, zato je njegov obraz drugo- tnega pomena. Pomembna sta njegova drža in delo, ki ga opravlja in^ seveda glavni objekt ceknne teme — svinja, od zakola do končne' ohdchnc. Tako \c narejena tudi sama postavitev razstave, le da je^ i/kl|iičcna končna pojedina, ki nima za sam umetniški ciklus — kot pravi, a\ tor Stojan Kerbler". nobenega pomena. Ra/šla\(> KOLINE si lahkoogledate še danes in ju tri od 8. do 11. ure dopoldan ter od 15. do 17. ure popoldan in v"soboto cd 10. do 12. ure. mš- Franc Kozel na novi delovni dolžnosti Kot smo poročali je dosedanji komandir postaje milice v Ptuju 1 rane Kozel s I. decembrom 1982 prevzel novo delovno dolž- nost inšpektorja milice pri UNZ Maribor. Njegovo službovanje na POM Ptuj seje pričelo I. julija 1975, ko jc po končani višji šoli bil preme- ščen i/ postaje milice Dravograd na PM Ptuj. Tukaj JC zavzetno in odgovorno skoraj štiri leta opra- \ljal dela in naloge pomočnika komandirja. I. maja 1979 pa mu JC bilo zaupano vodenje postaje milice. Kot komandirje v kolek- tivu preživljal prijetne in tudi tc/kc trenutke. Vodenje postaje milice mu jc bilo zaupano prav v času bolezni in pozneje smrti tovariša Tita. v času dogodkov v SAP Ko.sovo, v težki mednarodni in jugoslovanski ekonomski si- tuaciji, zaradi česar je bilo treba v organih za notranje zadeve vložiti velike napora. Njemu je bilo toliko težje, ker seje ob vsem tem še izobraževal ob delu. In s kakšnimi občutki odhaja na novo delovno dolžnost? »Iz kolektiva odhajam z dolo- čeno obveznostjo, ker nisem uspel vanj vtkati vseh nalog in znanja zaradi drugih obveznosti, ki sem jih imel. Lahko trdim, da je v takem kolektivu lepo delati, ker obstajajo dobri medsebojni odnosi, tovarištvo, pripravljenost na delo in razumevanje starešin. Delavci so se vedno zavedali, da rešujemo vse zastavljene naloge za družbo, za našega delovnega človeka in občana. V Ptuju sem imel izredno pomoč in razumevanje od vod- stev družbeno političnih organi- zacij, skupščine občine, izvršnega .sveta, upravnih, pravo.sodnih in drugih organov. Prav zaradi tega smo se vsaj do določene stopnje skušali približati tistemu, kar od nas zahteva družba. Po razrešitvi komandirja PM Ptuj sem premeščen v UNZ Maribor, kjer opravljam naloge inšpektorja milice. Smo pač na takem področju dela. kjer priha- ja cesto do kadrovskih spre- memb, ker pač tako narekujejo naloge. Vsem delavcem postaje milice Ptuj želim in jih pozivam, da še naprej opravljajo vse naloge tako vestno kot do sedaj, da bodo še naprej enotni gojili dobre medse- bojne odno.se in pravilen odnos do občanov. To bo garancija za to. da bodo še naprej opravljali svoje naloge tako uspešno kot do sedaj. Novemu komandirju po- staje milice želim uspešno vode- nje enote. Ob koncu se želim zahvaliti za dobro sodelovanje vsem seda- njim in prejšnjim predstavnikom družbeno političnih organizacij. SO Ptuj. izvršnega sveta in osta- lim organom, delovnim ljudem in občanom, s katerimi smo skupaj reševali naloge in tako obvladali razmere, ki so kljub problemom in težavam bile za- dovoljive. Vsem občanom Ptuja želim srečno in uspešno leto 1983!« -OM ČRNA KRONIKA I icdnuoiK^. do vključno 14. decembra so miličniki poslaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v treh prometnih nesrečah. Zal so tudi tokrat zahclc-ili eno smrtno žrtev. Pod kolesi tovornjaka je ugasnilo življenje pešukinjc. I' ostalih dveh nesrečah poškodb ni bilo. ugotovljena je bila le Dhiicridhui škoda. _ S tovornjakom v pešakinjo Do zelo hude prometne nesreče je prišlo v četrtek, 9. decembra ob 6 JO na Rogaški cesti v Ptuju. Pešakinja Pavla Sipek iz Jurčičeve ulice je šla od Roka proti Ptuju po levi strani v smeri hoje — torej pravilno. Iz nasprotne smeri je v blagem ovinku pripeljal voznik tovornega avtomobila Ivan Kralj iz Pavlovce\ pri Ormožu. Verjetneje zaradi temnega oblačila ni prav«)časno opazil in jo pri trčenju zbil s ceste. Zaradi hudih poškodb je .Šipkova umrla med prevozom v bolnišnico. -OM Ljubo Levačič - pomočnik komandirja PIVI Ptuj Od 1. marca letos opravlja naloge pomočnika komandirja Postaje milice Ptuj. Ljubo Leva- čič. ki sedaj stamjie na Ziherlovi ploščadi v Ptuju. Rojenje bil leta 1954 in je višji upravni delavec. Pred tem je bil 6 mesecev vzgoji- telj v šoli za miličnike v Maribo- ru, pred šolanjem pa je bil na postaji milice v Mariboru vodja intervencijske skupine. Pri milici je od leta 1973. član ZK pa je od leta 1971. Je prizadeven in druž- benopolitično aktiven delavec na raznin področjih, še posebej v ZSMS. -OM Ljubo Levačič, pomočnik koman- dirja PM Ptuj Jubilej mladih planincev V kroniki Planinskega društva Ptuj preberemo tudi to: »Število odraslih članov je sicer še vedno upadalo, razveseljivo pa je bilo, da je bilo v planinskih vrstah vedno več mladih. Seveda je nastal s tem nov problem, ker v d ruštvu ni bilo nikogar, ki bi z mladino organizirano delal. Iz te zagate je rešil društveno vodstvo profesor Dane.Hriberšek. kije leta 1956 začel delati z mladino . . .« Organizirano je skupina začela delati na ptujski gimnaziji, leto kasneje, zalo štejejo ptujski planinci leta 1957 za začetek organiziranega mladinskega dela. Vseh 25 let doslej seje delo mladih planincev v Ptuju bolj ali manj krepilo in ob 25-letnici štejejo svoje aktivnosti v tisočih. Svojemu jubileju so mladi namenili tudi kviz tekmovanje »Spo- /ii.i|iiii> naše gt)ic<'. ki |c bil \ petek. iO decembra v Srednješolskem Mladi planinci iz OŠ Ivan Spolenjak, kratek počitek na povratkn s Triglava. centru v Ptuju. Tekmovanja se je udeležilo skupno sedem ekip iz oMio\nih šol: I rane Osojnik. Tone Žnidarič. Ivan Spolenjak, in Olga Meglic iz Ptuja ter iz Gorišnice. Markovec in JurŠinc. Najbolje so se odrezali mladi planinci šole Franc Osojnik Ptuj, drugo mesto so osvojili Juršinčani. ekipa šole Tone Žnidarič Ptuj pa je bila tretja. Najboljše tri ekipe .so prejele lepe knjižne nagrade. Na tekmovanju je kot gost sodeloval ansambel Komet, ki je z igranjem planinskih viž poživil prireditev, kulturni program pa so pri- praviU planinci iz šol Tone Žnidarič, Franc Osojnik in Juršinci. Na tej lepi prireditvi so nameravah razglasiti še najboljšo oziroma najprizadevnejšo planinsko skupino, vendar še aktivnosti vedno tečejo, zato bi kaj hitro lahko koga prizadeH. Odločili so se, da bodo najboljšo skupino razglasili in nagradili na občnem zboru društva. V Planinskem društvu Ptuj se zavedajo, da dosegajo največje uspehe združeni mladi in starejši, zato že načrtujejo skupne akcije. Ena ich bo Vsekakor predavanje »Po poteh ptujskih planincev«, ki bo v ponedeljek. 20. decembra ob 17. uri v prostorih CSUI. Sodeluje več avtorjev, ki bodo obiskovalce popeljali po mnogih lepih planinskih in gorskih poteh Slovenije, predvsem mlajši pa vas bodo seznanili z vzponi na Kilimandžaro in z izletom v Dolomite. Vstopnine ne bo — ne za planince in tudi ne za neplanince. Ptujski planinci družno proučujejo in trasirajo še Haloško planinsko pot v upanju, da bo prihodnje leto odprta v počastitev 90-letnice PZ Slovenije in 30-letnice PD Ptuj. Tudi planinsko šolo 1983, kise bo začela v februarju, so že razpisali. V okviru izobraževalnih akcij pa so razpisali zimski planinski tabor, ki bo od 16. do 22. januaija 1983 na UskamicL Zaradi zmogljivosti planinskega doma je seveda število udeležencev omejeno. Vodstvo planinskega društva Ptuj pa 2e snuje načrte, kako kar najbolj dostojno proslaviti oba planinska jubileja. L. C. Rodile so: Stanislava Kustec._ Litmerk 46 — Simona; Jožica Štuhec. Ga- bcrnik 2 — dečka; Marina Ska- lič. (ircgorčičcv dr. 2 — Renata; ("vetka Radolič. Gerečja vas 26 — dečka; Vanja Arnuš, Podvinci 4.^ — deklico; Gordana Magda- lene. Ziherlova ploščad 7 — Aleksandro in Borisa; Marija Tašner. Ločič 25 — Natalijo; Marija Arnuš. Novinci 19 — deklico; Majda Gornik, Prešer- nova 11 — dečka; Majda Žlahtič. Slovenja vas n. h. — deklico; Jožefa Jelen. Kraigherjeva 18 — Natašo; Silva Podgorelec. Har- dck 31 — Barbaro; Emilija Šalamun. Lcšje 24 — deklico; Jo/cta .Mlinaric. Markovci 6 — deklico; Marija Murko. Apače 129 — dečka; Marija Kerle. Kidričevo. Tovarniška II — dečka; Kristina Cafuta. Rogašak 2 — Vesno; BeHa Vogrinc. Žciale 14 — Tomaža; Leonida Masten. Erankovci 34 — Natašo; Jožica Roškar. Ci. Radgona. Kokolajnščak 10 — Boštjana; Marija Šegula._ Gorišnica 13 — Doris; Cvetka Žinko. Lahonci 33 — Ines; Marina Kancler. Kungo- ta 38 — Aleša; Otilija Šalamun. Slavšina 53 — Tatjano; Danica Žamuc. Potrčeva 31 — Anjo; Marija Stater. Aškerčeva 10 — deklico. Poroke: Jožef Bolcar, Spuhlja 99 in Zinka Veršič. bukovci 81; Albin Mencingar, Slovenski trg 12 in Majda Viher. Krčevina pri Ptuju 81. Umrli so: Elizabeta Gotvajn, Velika Ne- delja 6, roj. 1927. umrla 3. decembra 1982; Martin Vilčnik. Žabjak 53. roj. 1931, umrl 6. dec. 1982; Martin Kristovič, Zabovci 36, roj. 1905, umri 5. dec. 1982; Franc Lubec. Tomšičeva 9. roj. 1908, umri 5. dec. 1982; Alojzij Kristovič. Hauptmaničeva 6. roj. 1920. umri 8. dec. 1982; Ana Kos. Praprotnikova 12. roj. 1927, umr- la 7. dec. 1982; Rozalija Zavec. Nova vas pri Ptuju 70. roj. 1906. umrla 8. dec. 1982; Marija So- štar, Kidričevo, Kraigherjeva 13, roj. 1927, umrla 9. dec. 1982; Ivan Pfeifer. Kidričevo, Kopali- ška 21, roj. 1910 , umrl 9. dec. 1982; Marija Herga. Rjavci 17. roj. 1899. umria 11. dec. 1982; TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603 31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen ined proiz vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro izvodov.