St. 62 V Trstu, v sredo 5. avgusta 1885. Tečaj X Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko k »vn uHrnm f ■ EDINOST« izhaja 2 krat' oa teden vsako sredo In sabot« o poludne. Cena za vse leto je gici., za polu leta 3 gid., za četrt leta A pld. RO kr. — Posamozne številke se dobivajo Dri orravniitvu in v trafikah v Trst« po & kr., v fisrlol in v Ajdovičlal po O kr. — Saročntnc, reklamacije m inserat« prejema Opravniitv«, vi« Torrente, »Nava tiakaraa*. Vsi dovtti ae pošiljajo Uraduiitvu »vla Torrs.it«« »Nu&ra Tlpogruflav«akmorablti frankiran. Rokopisi posebne vrednosti se ne vračajo, -—Ti/»«ruft (razne vrste naznanila in poslanice) ae zaračunijo po pogodbi — prav cen6 ; j/l kratkih oglasih z drobnimi črkami se plažuje za vsako bc.sedo 2 kr C. k. glavarstvo Trst. i. Nekam čuden se bode dozdeval, posebno gospodom od tržaškega magistrata uŽe naslov našega denašnjega članka; toda Čudno ne bi bilo nič, ampak je uže silno potrebno, da vlada misli na to, da odstrani enostransko in strankarsko ravnanje tam, kder bi morala vladati vsaj na videz pravica in nepristranost. Vsaj na videz smo rekli, in smo hoteli s tem pokazati, da je mogoče, da politična strast zapelje Človeka, korporacijo, zastop ali urad tako daleč, da niti več ne skriva očevidne krivice in pristranosti. In tako je pri nas v Trstu. Kedaj se je Se slišalo, da je kaka oblastnija prepovedala: da se poje cesarska himna, razvije slovenska zastava v čisto slovenskoj vasi, netć po 1000 letnej navadi kresi predvečer sv. Ivana; kde se godi, da je kedo bil iz službe izpuščen, ker se je v go-stilni izrazil, da se njemu dopada oni kandidat, kateri se je dopadal tudi vladi samej, da je kedo dobil ekse-kucijo zarad davkov, ker je agitiral za Avstriji zvestega kandidata itd. itd. itd. ? i Kaj tacega se ne vidi in ne sliši daleč po svetu in ljudje, kateri niso videli, da se res kaj tacega godi, ne bi mogli niti verjeti, da je to, kar pišemo, resnica. In vendar smo vse to doživeli v zadnjem času pri tržaškem magistratu, kateremu so izročeni PODLISTEK. Narodne pripovedke. Iz Spodnje Štirske. XVIII, Enkrat so bili trije brat e, sinovi nekega zelo starega očeta, kateri pa je bil siromašnega stauu.Nekda jim pravi oče: Sedaj ste dorasli, idite si svet skušavat, in služit si kruha. Hodijo po svetu več mesecev; starša brata pa sta mlajšega pisano gledala in firtila; potujoč po svetu prehodijo velike hribe, doline in propale. Tam najdejo več kouj na paši na hribskih livadah; globoko v jami vidijo konja bakrene barve velike muke trpečega. Smili se mi ta konj, pravi mlajši brat svojima bratoma, da ne more iz te jame priti. Pojdem in ga izvlečem, če mi bo mogoče; starši brat pa pravi: Ti si bedak, pusti ga, konj te brsne in dušo izdahneS. On stoji poleg jame, gleda, kake smrtne težave ob-davajo konja, kateri se valja po jami in ne more iz nje; stopi on k njemu in ga vleče za ušesa vun tako močno in varno, da se konj Sčasoma po konci postavi. Z medlim glasom se mu konj lepo zahvali; cela dva dni sem ležal v jami brez vsake pomoči in hrane; ves opikan in krvav od sitnih muh in obadov, ker si me otel pogube, zato bom vselej pri tebi, kadar se spomniš na me, tako mu konj pravi. Gredo dalje po dolini, pot je bila strma in polzka, obložena s kameni tako, da so le s težavo mogli dalje. Gredo nekaj časa, najdejo drugega konja srebrne barve, kateri je bil v prav enakej stiski, kakor prvi; ležal je v globokej a ozkej jami, da si ni mogel sam pomagati. Zopet f=e sinili najmlajšemu bratu in je tudi tega otol pogube, z veliko težavo vsi posli, katere opravljajo drugod c. kr. glavarstva. Ako pa je kde to na-varno za pravično in nepristransko vršilo politične uprave, gotovo je to nevarno tukaj pri nas, kder ukazuje neka svojat teroristov. Ali to stanje postaje vsak dan neznosneje in vreča je tako polna, da mora počiti, čeprav bi jo nekateri vladni organi še vedno s konopom povezavali in krpali. No, kakor se sliši, začelo se je po mnogih čudnih dogodkih posebno od leta 1882. sem v merodajnih krogih resno misliti na to, kako odstraniti terorizem lahonske svojati in kako uvesti v Trstu take razmere, katere je želeti v interesu države in prve avstrijske luke, in katere bi bile primerne načelom enakopravnosti ter bi zajezile vsako državi protivno tendenco. Kakor znano so v Avstriji nekateri magistrati, kateri imajo poleg mestne uprave še takozvani izročeni delokrog, zadevne mestne oblastnije ne opravljajo le strogo občinskih zadev, temuč njim je vlada izročila tudi vsa ona poslovanja, katera drugod opravljajo c. k. glavarstva, kakor so: policija, izterjevanje davkov, obrtnijske in trgovske zadeve, šolstvo okraja, zakonske in mejkonfesijonalne zadeve i. t. d. Glede na ta obširen delokrog je postala oblast tržaškega magistrata velikanska, in je v županu tržaškem združena taka avktoriteta iu moč, da se s tako ne more ponašati niti dunajski župan. A naj bi bilo vse to, ko bi se to godilo na Dunaju, kder ga je izvlekel, konj se mu zahvali in reče Kadar koli se spomniš name, ali me boš potreboval, vselej bom pri tebi. Malo dalje gredo, zopet najdejo tretjega konja, zlate barve, kateri je bil pa v še huj&ih mukah, tudi tega hoče oteti najmlajši brat, Če bo mogel. On, kateremu je bilo ime Andrej, gre v jamo, ki je bila strašno nevarna in globoka. Veliko si je prizadel, predno je izvlekel in izvodil konja na livado, pot mu je tekel z obraza, ker starša brata mu nista hotela pomagati. Tu li ta konj se mu zahvali in mu zagotovi, če ga bo kdaj potreboval, da mu če tudi on pomoči. Hodijo še nekaj tednov po Bvetu, naposled pa se vrnejo domu, ker so se naveličali po svetu klatiti. Kadar pa dojdejo domu k očetu, praša jih oče najprej, kako se jim je po svetu godilo; vsi od prvega do zadnega povedo dogodke svojega popotovanja, kaj so videli in slišali. Tudi oče jim pove neko dogodbo, katera se je prav ta čas vršila: Je neki grof, kateri ima jako zalo in krasno hčerko, dal jo je postaviti na visoko trdnjavo ali park, izdal p i tj povelje: Kdor z svojim konjem čez to trdnjavo skoči in vzame hčerki lavorov venec, kateri bo v desnej roki držala, dobi njo za ženo. Ko jim oče to razloži, reče najmlajši brat, da hoče grofovo povelje, naj bo kar hoče, izpolniti; starša brata pa pravita: Da, ti uže, ti — to izvršiš, s ij nisi o tem izurjen, da bi to mogel izvršiti. — On pa jima pravi: Poznata vidva mene? — Jaz sem Andrej! ki me za bebca imata — pa znam več, nego vidva; — »Ti uti« — če mogočni in bogati grofovski sinovi tena ne morejo izvršiti, kaj boš ti siromak to mogel, oni so vajeni, ti pa ne? — Naj bo kar hoče, skusiti vendar morem; in zd ij mu brata ne branita več, ampak gresta ž njim, vsak z svojim konjem, a mlajši brezi njega. Posmehujeta se mu, da peš »re, in pravita, da l>o moral peš preskočiti »park«, na katerem bo stala grofova hčerka. se ne sme dvomiti o zvestobi do naše države, in kder politična strast še daleč ni tako zaslepila autonomnih organov kakor tukaj; v Trstu pa je samouprava prouzročila neko ošabnost vladajoče stranke, katera je postala uprav neznosna ne le manjšini, temuČ tudi vladinim organom, in celo sod-nijam, katere imajo z vsakim dnevom več tožeb, prouzročenih po enostranskih naredbah magistratnih organov. Mi smo rekli, vladajoča stranka in ne veČina, in za to imamo svoj uzrok. Uprav velika avtonomija je dala na razpolaganje omenjenej stranki vse polno uradnikov in služabnikov ; pri magistratu, v šolah, v užitninskem uradu, potem v plinarni itd. štejemo na stotine ljudi, ki vsi poleg svoje službe opravljajo tudi posel političnih agentov in ker ti agentje imajo vsak dan opravila s trgovci, obrtniki, tle-lalci itd. naravno je, da skušajo izvrševati nek upliv na večino tržažkega prebivalstva, katero je v srcu sicer vedno dobro avstrijsko in trobi v rog lahonskih rogoviležev le zato, ker jim ti prete k malu, da jih bodo preganjali, v poslu sekirali, ali pa jim obe-čajo protekcije, službe itd., kakor smo videli pri zadnjej volitvi, ko si je vsak magistratov hlapec zdrzeval svobodnim posestnikom, obrtnikom in drugim davkoplačalcem pretiti se svojo nemilostjo, ako ne bodo volili moža, kateri je bil po volji Iredenti. Vse to je neznosno in demora-lizuje strašno, kajti ljudstvo neha verovati v avktoriteto postave in v ne- Pridejo tja in izvedo, da še ni nikdo bil tako srečen, da bi preskočil »park«, da si tudi so bili prejšnji dan žlahtni, ime-nitega stana mladi plemiči, celo knezov sinovi. Tudi ta dan je bilo zopet napovedano, da pride ob določenej url njegova hčerka z lavoro\ m vencem na park. Zbralo se je tedaj kakor prejšnji dan veliko ljudstva, nekateri le iz radovednosti. Pri le ura, katera je bila jezdecem odločena, hčerka stopi na park, drži venec v desnej /oki ter se ljubko smehlja; drug za drugim dirjajo na čilih konjih, ali nobeden ne more preskočiti tega parka. Vsi spo-teni in oprašeni se vračajo; tudi Andrejeva brata nista imela vspeha in se mislita vrnoti domov. Zdaj pa pravi brat Andrej: Vidim, da nista nič opravila, zdaj pa skusim jaz. Spomni se konja, katerega je otel groznih muk. i ki je bil bakrene barve, in takoj je bd pri njem; on ga zajaše, malo spodbode io hajdi čez tpark« srečno skoči, vzame spotoma venec, in tako hitro oijaše, da ga ni bilo mogoče doteči. Grof želi znati, kdo bi to bil, dii zopet povelje, da bo prihotnji dan spet dirka za njegovo hčer; da bo zopet prav na tistem mesti držala venec v roki. Tudi sedaj pride Andrej peš; nikomu se ni posrečilo črez ogrado skočiti; Andrej od strani gleda prizor in ko vidi, da nobeden nema vspeha, spomni se na drugega konja, ki ga je otel, in ki je bil srebrne barve. Kakor bi iz zemlje bil prišel, tako hitro je bil konj pri njem; on skoči na njjga ter pravi .-skusim; pridi rja iz daljave, skoči črez »park« in vzame venec, p.jteni pa kakor prvi dan zdirja dalje, da ga ne vidi nikdo več. Zdaj pa grof reče: Jutri bo zadnji dan, kdor bo srečen, da dobi venec iz lavora, kateri bode zopet, i to zadnjikrat držala inoj i hči, postane moj zet in dobi grad, kateri je moja last. Ako pa nobeden ne more tega storiti, dobi mojo hčer oni, pristranost in poštenost organov, kateri so postavljeni, da izvršavajo postavo, kakor je to mestni magistrat, ki naravno največ od vsoh oblastnij občuje se strankami v mestu in okolici. Kakor smo rekli, vse to je predobro znano v viših krogih, in prav zato se je na Dunaj i nekda u ž« lansko leto, ali letos zopet in z večo ozbilj-nostjo začelo ventilirati prašanje, ako ne bi bilo za državo in redno upravo boljše, ako bi se nekaterim magistratom odvzelo njim po vladi izročeno področje glavarstev in bi se v takih mestih osnovala posebna glavarstva, kakor uže obstoji v Gorici, Pulji in drugih mestih. To se toliko ložeje zgodi, ker takozvano izročeno področje so ne nanaša na naravno srenjsko avtonomijo, ampak je prav za prav vladno področje, katero pa je zadnja iz opor-tunitete izročila nekaterim večim mestnim srenjam. Potreba, da se izročeno področje zopet izroči vladinim organom, pa se je najbolj ekletantno pokazala v Trstu, kder je postala uže conditio postavne, pravilne in mirne uprave. Ako pa vlada res izvrši to svojo nakano, potem so Lahonstvu prerezane glavne žile, po katerih je dobivalo najboljšo krv in v Trstu bi se k malu vse spremenilo ter gotovo obrnolo na boljše, kakor dokažemo v drugem članku. ki je uže dvakrat izvršil moj ukaz, pa vselej odšel, da ni znati kam. Prvo moje povelje je bilo le: da kdor enkrat Čez »parke skoči in vzame venec, dobi za ženo mojo hčer; pa ker se noče odkriti oni vitez, ki je dvakrat mojo povelje spolnil, in vselej zdirja!, dobi jo oni, ki jutri preskoči »park«, če pa ne, mora se poiskati oni vitežki jezdec. Napoči omenjeni dan; hčer stopi ob določenej uri na »park« v krasnej opravi, da se je lesketalo okoli nje, rumeni njeni lasje so bili s traki razne barve okrašeni, smehlajoči nje obraz podoben angelčku, prijazno vabljivo njeno oko; vsetojeune-malo viteške mladeniče. V rokah diži venec Iz lavora, naš Andrej vse to vidi in sliši, teško čaka danes ure. Ura pride in naš Andrej danes prvi skoči čez »park« z venci v rokah. K temu mu je pomo^el konj zlate barve, katerega je otel tudi pogube, ker o hipu, ko se je nanj spomnil, bil je pri njem. Tudi sedaj, ko je izpolnil uže tretji-krat grofovo zapoved, hitro odjaŠe, da ga ni bilo moči doteči. Grof pa t eče: Tisti, kateri je dobil venec uže tretjikrat, naj se mu razodene in k njemu pride. Res pride Andrej tretji dan h grofu, prinese seboj tri lavorove venec, katere je skokoma vzel hčeri tega grofa. Grof zagleda tega človeka, ni se mu prav prikupil, ker je bil v prostej, a vendar čednej obleki; mislil je, da dobi njegovo hčer kak knez, ali vsaj plemenitaš; pa ker ni hotel svoje besede prelomiti, da mu hčer. — A tudi ona se ni branila nj*ga, rada ga je vzela za svojega moži. Kratka leta sta skupaj živela, mej seboj zadovoljna in ljubila sta se. Stari grof.pa ni imel prave ljubezni do svojega zeta in zato je zoper niega spletke iielal. Andreja to močno užali, reče nekega dne svojej ženi Krofiuji: Vidim, da ne morem živeti poleg tvojega očeta grofa, draga moja žena, zato, varuj te Bog ! jaz pojdem po svetu, ostaui mi zvesta. — Žena Politični pregled. Notranje dežele. O shodu našega cesarja z ruskim se poroča iz zanesljivega vira, da sa snideta v drugej polovici meseca septembra, a ni Se določeno, v katerem kraju. Naš cesar pojde te dni v Inomost, kder bo na strellSči veliko streljanje, da se ga tudi on udeleži. Na cesarieve želje pa pojde v petek tja tudi miniaterBki načelnik, grof Taaffe, kder bode cesarja čakal, poteui pa ostane tam, dokler bo cesar v Inomostu. Grofica Meran je včeraj v 82 letu svojega živenja v Gradcu umrla. Vnanje dežele. Srbski metropolit Teodori j je naznanil rumunskemu metropolitu in rumunskej sinodi, da je bil povišan na sedež vrhovnega vladike. Bumunski metropolit in sinoda sta mu odgovorila, pozdravila ga in pristavila, da ga pripoznavata za glavarja avtocefalne cerkve na Srbskem. Mej Nemčijo in Francosko se ne more potolažiti staro sovraštvo. Francoski časnik «Temps» priporoča, naj se konjica pomnoži na vshodnjej mej'. «Nordd. Allg. Zt.» pa se temu upira ter naglaSa, da je nem-Ska politika miroljubna, kar popolnoma ugaja potrebam nemškega ljudstva, ali ona naglafia tudi, da nekateri francoski državniki in višji častniki vedno ščujejo zoper Nemčijo. Časnik «Temps» je, kakor zadnjič Gassagnac, trdil, da je vojna v Vo-gezih neizogibljiva in da vojna mora biti cilj vsake francoske politke. Iz tega pa je razvidno, da prizadevanje Nemčije za politiko sprave s Francosko, doslej ni imela sreče ter ni našla vzajemnosti; pri tem takem se Nemčiji ne more iznebiti skrbi, da Francoska čaka le ugodne prilike, da sama, ali združena z druziml, napade Nemčijo. Ker so čestihlepnosti odprte duri in vrata, ker se s tem delajo težave miro-Ijubnej vladi, zato se je bati, da Francozi ne polagajo večje vrednosti na mir z Nemčijo, nego v katerem koli Času zadnjih 200 let- — Vse to je pač resnično i noben po-litikar ne dvomi, da se Francozi i Nemci prej ali slej z največjo srditostjo zgrabijo. Zdiij temu čas ni ugoden, a časi se mene, maščevalna misel v Francosih pa se ne premeni, ko pride ugoden čas, vstane tudi vojna mej Nemčijo in Francijo. V grihej poslanske j zbornici mora biti prav prijetno. Zadnjič je bila na dnevnem redu predrugačba užitnine na vino. Pri razpravi pa so se zbesedili, pitali se s pijanci i na vse zadnje začeli pretepati. V angleikej spodnje j zbornici je 1. t. m. Bourke naznanil, da se vlada posvetuje, kako bi se Kasala otela, več o tem pa zdaj ne more povedati, ker ne bi koristno bilo, kreditov pa vlada v tem za- sedanji ne bo zahtevala. Dogovori glede egiptovskega zajma sobili uspešni; nemška, avstrijska in italijanska vlada so dovolile da zajem predlože državnim zborom v potrjenje in se ujemajo s tem, da se za-jem takoj izda. Druge velevlasti so temu sklepu pristopile. O avfganskem prašanji imamo te le vesti; Angleška vlada je sklenolo napraviti utrjen tabor v pišinskej dolini. General Macgregor pojde v Kveto, da mesto za tabor določi. — Salisbury je 30. julija dobil poslanico od Tborntona o zulfikar-skem praSanji. »Morningpost« poroča, da je Giers Ttorntonu zagotovil, da je car izrekel, da je nagla rešitev avfganskega mejnega prašanja silno potrebna za ohranitev svetovnega miru, kateri rnu j« prav tako na srcu, kakor drugim velevlastim. Zadnja poročila trde, da se utrjeni tabor v pišinskej dolini ne napravi zarad tega, ker so se dogovori mej AngleSko in Rusko poostrili, ampak zato, da se uvf-ganske meje utrJe. — Počil je tudi glas, da so se Rusi in Avfganl blizu Meručaka zopet sprljeli, to vest je prinesel »Standard.; ali angleškej vladi do 3. t. m. ni bilo še nič znano o tem dogodku, pa tudi ruska vlada do tega dne o spopadu ni dobila nobenega poročila, zato ta vest utegne biti neresnična. 1\ Kahira se poroča, da so trije Arabci prišli iz Berbera v Koroško z vestjo, da jeOsman Digma mrtev. Malo verjetno. Boerci se zopet gibljejo. »Independence Belge« je 1. t. m. razglasila protest na čelnika nove boerske republike na evropske velevlasti in vlado severnih amerikanskih držav zoper angleško zaseganje na zatok Santa Lucia. Načelnik naglaSa, da se je zatok odstopil novej republiki, katera ga je vzela v posest ter napravila tam svobodno, vsem narodom odprto luko. Ta zadeva utegne pripraviti angleško vlado v veliko zadrego, ker Boerci gotovo prostovoljno ne odstopijo Angležem omenjenega zatoka, boersko orožje pa so Se le nedavno skusili v stojo zgubo i nečast. sliši te besede moževe; jako se ožalosti, oklene se mu okoli vratu, milo se joče in ga gorko poljubi: Zvesta — zvesta ti ostanem, a dalje ni mogla govoriti. Ko se ojači, prašaga, na katero stran ali roko ga popelje njegova pot: Moj ljubi mož! povej mi, da popolnoma brez tolažbe ne ostanem! Zakaj pa ti češ to znati, vpraša jo mož? — Za tega volj », ker tudi jaz želim za teboj p:iti, le pri sbi živeti in tudi umreti. — Podari u.u za spomin lepo belo košuljo z všitirn imenom, ter mu reče tako: — Dokler boš imel, dragi moj, to belo košuljo, dotle bom tebi zvesta. — Težka je bila ločitev — ločitev od preljube žene njemu najdražje na tem svetu. Podasta si roke in ločita se — grenka je bila ta ura — ura ločitve I Bodi zdravi kliče žena za njim. On hodi več let po svetu, težko je moral delati, in naposled pride v suŽnost krutega gospoda, težko je delal, oral, vlačil, in pri vsem tem še je bil pretepan, da je kri tekla iz njega, on pa je vse to volno trpel. Od tega časa, ko seje poslovil, hudo se je spremenil, zginola mu je rudečica z obraza, kruti gospod mu je nalagal pretežko breme, da ga skoraj ni mogel nositi. Njegova bela košulja pa se celo nič ni izpremenila, vedno je ostala bela kakor sneg. — A nekega dne, kadar je on težko deial, kar naglo se spremeni njegova košulja — začrnela je kakor oglje; in on se je spomnil na besede svoje ljube žene — zolze mu stopijo v oči, srce se mu topi v težav-, ž tlost ga obide. Zdaj pa je bil Andrej iz aužnosti otet, dosti je grenkega skusil in pretrpel; pa vendar se je veselil, da je bil rešen in da mu je prlsijala zlata svoboda. — Prve svoje korake je pospešil proti domu svo- DOPISI. Trst, 2. avgusta. — (Izv. dopis). — (Vročina — Kde je ostalo 40.000 gold. — CikorjaUo in kmetijsko — Omika — Morje — V Benetkah — Odlikovanje delalcev — Zidje — Magistratek — Glavarstvo). Vroče je, in Mathieu de ia Didme utegne s6 svojim prorokovanjem skoro prav imeti; le neviht nas Bog varuj, posebno toče, ta naj se rajše vsiplje v morje, a vinograde naj pusti, ker ti, posebno v Istri, še precej lepo kažejo; v okolici pa le okolo sv. Križa, mej tem ko drugod ne bo niti za botrinje zadosti. * • » No. pa podpora za okoličane, po toči poškodovane, kde je pa tista ostala? ali je župan, ki se je postavil na Čelo nekega jemu in žene, žena j« žalovala, pa vendar v grehe zabredla, — Nje oče grof jo je nagovarjal, naj se uda nekemu plemen i-taSu, in — udala seje. Mož tvoj 1 rekel je grof, davno je uže mrtev, črvi so ga uže snedll. Ona pa vendar tega ni verovala svojemu očetu, da bi bil njfl mož Andrej uže pokopan — spomni se besede, ki jo je dala svojemu možu. Napoti se iskat svojega možu, — gre po poti na desno roko, kakor jej je mož pred leti rekel; potuje nekoliko dni v hudej vročini. Sede pod lipovo senco, stoletno drevo, ki je svoje široke veje razprostiralo daleč na okrog. Tam malo za-dremlje in si počije; zdaj pride tudi nje mož Andrej pod to lipovo drevo, da se malo otdahne. Od daleč ga uže ugleda žena in — vidi. kako črn je korakal proti njej, — milo se jej stori pri srcu, ker v hipu ga je spoznala. Solze jej žalijo oči — pade na kolena — in trepeta kakor š'ba ob vodi. Oh moj mož. dragi Andrej, odpusti mi pregrehe — katere sem storila, moj oče me je k temu napeljal? — 01 sedaj ostanem le pri tebi, s teboj hočem Živeti, s teboj umreti 1 Dolgo sta potem molčala, ker volja božja ju je pripeljala spet skupaj. Sla sta v samoten kraj i nekaj časa tam živela, čez nekaj mesecev pa pride pismo iz domačije, da je stari grof umrl. Zdaj se vrneta na grofovski dom. ki bil je nju last in veselo sta živela še veliko let, dočakala visoko starost In tudi oba srečno umrla. odbora, tako malo mož beseda? Dobro bi bilo, da bi ga vendar kedo v javnej seji na to opomnil, kar je zagotovil v tej za devi. Ali bojimo se, da je moštvo v Trstu toča še bolj vzeh, nego pa grozdje in da je resnica, kar smo vedno trdili, namreč da je bilo vse obećanje le lim na br^one' na katere je 7 čevljev dolgi Šior Poldo lovil okoličane. lEmfache Bauernfangerei des Ehren — Poldil • * O zlati Poldek, prirastel mi je tako k srcu, da bi vedno le o njem govoril. Ker se pa tako močno zanimam za tega našega «Goljata», zato sem mu včisib tudi za petami, posebno kadar hodi po okolici učit gospodarstva okoličane. On in še nekateri enaki diletantje so namreč postavljeni od tuk. takozvanpga, a take nepriznanega kmetijskega društva. — Te dni inšpicirajo ti gospodje šolske vrte; večina njih, in morda tudi sior Poldo, pa ne znajo niti razločevati breskve od ma-reljice, kaj pa še le tepke od maslenkel Naj bi sior Poldo vsaj enkrat razstavil svoje voli, katere je začel zdaj znani gospod Kinkela, tajnik zoofilnega društva, zasledovati, potem bi vsaj okoličani naučili se, kako kmetovalec ne sme držati svoje živine; negativni utiski včasih tudi pospešujejo posltlvne uspehe. — Sicer pa imajo gespodje od komisije vsaj uspehe, na kakoršne je bil po vsej pravici ponosen znani rimski Luculus in torej lehko z menoj prepevajo: V okol'ci je fletno, So nizke gorč Po gorah pa trte, Ki vince rode. « • • Pustimo poljedelstvo in spustimo se na naše morje. Vsako jutro pride po morju vse polno naših Slovenk iz Istre; one nam donašajo ribe, race, pur mane, ziata ja belka in sploh vse, kar je potrebno, da se mi Tižačani dobro in zadosti po ceni preživljamo. Ali hvaležen je svet: te pridne ženice in domača dekleta so predmet zaničevanja onim, kateri jih toliko potrebujejo. Už<* na parobrodih istrski mornarji, večinoma Italijani, te ženske za dobri denar suvajo in z njimi ravnajo, kakor bi bile ovce, in vendar dajo one povzet-nikom parnikov največ In stalnega zaslužka. Ko pa te ženske stopijo z broda na Tržaški breg, čakajo jih uže mnogi dacarji, kateri jih gonijo pred seboj prav kakor živali v neko temno sobo, v katero se zaprejo ž njimi in jim pregledujejo koše in drugo posodo, — vse to v takej obliki, katera bi delala čast srednjeveškim jeblaitarjem. To je tisti liberalizem in humaulzem, s katerim se tako radi hvalijo naši Laboni, Kmetica ali gospa, kadar plača in se pošteno vede, more zahtevati enako spofito-vanje od vsacega človeka, posebno pa od javnih organov. * • * No, in ker sem uže na morju, naj omenim tudi mnogib Iredentarjev, kateri so šli gledat v Benetke, kako so v morje spustili oklopnlco «Morosini». Fantje so ga pili in kričali, da so prišli v Trst vsi hripavl, posebno pa se je odlikoval nek Zeghes, Sežancem dobroznan «Lustigleben» ali •farčamežar«; tega je policija Čakala na molu, in mu, kakor je stopil na suho, napravila svojo •Aufwartungo> ter ga spremila — pa ne domu, ampak tja, kder se solnce gleda skoz predale. Ker pa smo uže pri beneškej slavnosti, ki je zbudila toliko hrupa, naj povemo, da je bila slavnost res lepa — ah uboštva ni odstranila; vsem nepristranskim popotnikom je grenila veselje velika revščina nižega ljudstva, ki hi moglo od glada umirali, da v Benetkah ni vedno 20 do 30.000 tujcev. Ali dopadalo se je vsem, kako sta kralj in kraljica odlikovala de-laiski stan. Prvo je pred kraljem in kraljico defiliralo delalsko društvo se zastavo, in ko je deputacija delalcev kraljici podala krasen Šopek, od likovala je kraljica delalce s tem, da jim je držala roko, da jo poljubljavajo. R*s lepa odlika, ker kraljice navadno kaj tacega dopuščajo le naj-višej aristokraciji. • • Ćudno, da je v Trstu poleg najne-umnejšega liberalizma tako dober zrak za propagando katoliške cerkve. — V pon-delek je zvonilo nenavadno dolgo pri o. o kapucinih na Montnzzi. — ,laz sem bil na lesnem trgu, in ker sem videl, da mnogo ljudi hiti po stopnicah z omenjenega trga na Montuzzo, pridružil sem se tudi jaz tej množici in tako sem bil kar naglo v cerkvi o.o. kapucmov. A kaj vidim tam? Skoz zakristgska vrata pride v belo dolgo albo oblečen z gorečo lučjo v roki ml znani žid srednjih let, njemu na strani en gospod in ona gospa, za njimi kapucin v koretelju. Vsi ti so skupaj stopili h krstnemu kamenu. Zdaj še le sem se prepričal, da bodo Žida krstili; gospod in gospa, ki sta ga spremljala, bila sta botra. — Zid je lepo pokleknol ter odgovarjal sam na ona prašanja, na katera pri otrokih odgovarjajo botri, kakor: »Odpovedujem se» •verujem« itd* in konečno g.i je kapucin obli) z vodo, pomazal s sv. krizmo in mu del v usta soli. — S kratka: vsa cerimonija je bila jako zanimiva. — Ko se je končal krst, začela se je maša, po katerej je piter provicijal napravil lepo pridigo na •neofitau, v katerej je povdarjal, kako je srečen tisti, ki od krive vere pride v naročje edino zveličavne katoliške vere itd. Po končanej pridigi je pa novokršČe-nega obhajal. Vsa slavnost je bila jako lepa in prisustvovalo jej je ljudi toliko, da je morala polovica st iti pred cerkvijo. Po dovršenem obredu je bil zajutrk v samostanu. Boter je bil pek, gosp. Mionf, botra pa gospa Biudolo, Slovenka z Notranjskega, ki Ima tukaj lepo prodajalnico. Vršili so se nedavno še trije drugi krsti Židov pri kapucinih, toda tajno, ne dolgo in se bode vršil zopet z veliko pompo Se peti krst v tem poletju. Včeraj krščeni žid se imenuje Emanuel Luzzatto. Židje, posebno rabini, to si morete misliti, zelo so razkačeni. Ali to vse nič ne pomaga, mej Tržaškimi Zidl vedno bolj prodira spoznanje one vere, katero je učil božji sla in sliši se, da so mnogi židje užedavno tajni kristjanje, kakor je bila baronica Landauer, hči barona Josipa Morpurgo, za kar se je pa še le zvedelo, ko je bila baronica na smrtnej postelji. — Torej veliko gibanje mej Židi v Trstu, in karakteristično je, da so taki neofiti, mej njimi znani dr. Pardo, največi antisemitje. — Ortodoksni Zidje se jeze na višega rabina, češ, da je on doBti tega kriv, ker pri njem je vse le «affari». PraSamo: «Kedaj pa židje niso čestili zlatega teleta? • • » Tudi našega precartanega magistratka ne smem pozabiti. Te dni je povedal nek •oštir* iz sv. Marije Majdalene v nekem društvu, da so GikorjaSi za čas volitve mnogo pili pri njem, pa nič plačali. — Terjal je Verzoto, Kralja, Bokaliča, Sor Poldeta itd., a vse zastonj. Menda na svel zadnjega je šel na magistrat, tam malo godrnjal in kričal — in plačali so mu. Pravijo, da je zalog za grajenje mestnega tlaka zarad Cikorije dosti trpel. S tem zalogom da je nekda koketirala Cikorija in tako je prišlo, da delalci, ki delajo pri tlaku in so sami okoličani, dobivajo zda] na teden le f. 5*20, namesto f. 8'—, kakor so dobivali pred porodom blažene Cikorije, češ da ni zadosti denarja v zalogu. —Te dni je magistrat v takozvanom mestnem «lavotajo» nekda sežgal par voz starih aktov. — Drugod, kder je vse v redu, take akte prodajo. Zakaj nek naS magistratek ne? Sklepam z novo pesmico: Preljubo glavarstvo Le pridi nam kmal', Da neha rovarstvo, Neznosni škandal. V Gorici 2. avg. (Izv. dop.) (Za-honstvo). Tukaj pri nas se gode, g. urednik, Čudne reči. Predrznost nekaterih ljudi, nekaterih kast, dospeva uže do vrhunca. Čujte, kaj se je zgodilo minoli četrtek, dne 30. pr. m. v bliŽnjej Ajšovici, kamor zahajajo Goričani na kozarec vina; vslovenskej AjSovic', kder živi mirno naSe ljudstvo slovensko. Prišlo je tja omenjenega dne iz Gorice IG oseb — kakor sem Blišal, tako povem — iz namena, a priori se ne-more vedeti kakega, če ne, da bi tam pepili kupico vina. A dogodek je pokazal pravi namen tega izleta. Šestnajst oseb, raznih stanov, razne velikosti, raznega bogastva in uboštva — a enih misli, enega duba: italjanskega. Društvo to se ustavi v tamošnjej, menda edinej krčmi, t. j. na vrtu J. Ko-mela, mirnega, hladnega in poštenega možaka. Zaradi plesa, katerega so Ajso-viški fantje imeli, ali hoteli imet*, ne vem, privezali so na vrbovje močnega hrasta slovensko zastavo, kakor je ta lepa navada fantom slovenskim povsodi občijna. A prav ta zastava, kras i ponos slovanskim mladeničem, postala je — kamen pohujšanja došlim goriškim gospodičem, ki so komaj prišedši, jeli vedno glasneje in glasneje najprej posmehovati se, potem porogljivo zabavljati na slovensko trobojnico in narod slovenski. Hujskanje in zmerjanje, besedovanje in zaničevanje rase in rase ter navdušuje lepe gospode ter vskipi uže do te mere, da se eden izmej njih predrzne splezati na drevo, ter majati zastavo, trgati jo in sploh stvari uganjati, kakoršnlh najneotesanejSi pastir ne počenja s praznim kukavičnlm gnjezdom. Prej mej tem heroičnim činom in potem so letele psovka za psovko iz laških ust teh gospodov ter skrunile slovenska naša tla in zastavo, slovenski naš rod, naše pravice in našo čast. »Cirili, schiavi, aqua pe Cirili Itd.«-se je razlegalo okoli in okoli. Domačim fantom, katerih nekateri so slišali to psovanje ter videli, kaj se se zastavo počenja, začela je — i kako ne bi — kri v prsih kipeti; mirni g. Komel, boječ se razpora in prepira, postavi se za posrednika, ter opozori prijateljski svoje goste, naj ne govore tacih besed ter naj puste fantom zastavo pri miru itd. A vse zastonj. Nastane še hujše psovanje, kričanje. Fantom je bilo uže zadosti, uže preveč. Gospodičj so pač dobro vedeli, kij počenjajo, saj' tačas niso še bili pijani, vedeli so, da Begajo v nedotakljive pravice tamoŠnega prebivalstva, da je njih početje skozi in skozi zoperpostavno; nabirali so si kamenje, nota bene, kamenje okolo mize iu stolov še predno se jim je kaka očitna nevarnost pokazala; trgali so iz miz dilje, da bi imeli s č-^mer bi se branili. Fantom je bilo tedaj uže dovolj tega zoperstav-nega ravnanja, priskočijo k mizam, obkolijo prijazne gospode in hočejo vedeti vzrok tega početja. A zbegani gospodje — po Šegi Italijanov v vojni — zbeže proti gostilni. Bilo je to uže pozno v noči, nekda ob 10. uri zvečer. Napili so s** bili gospodje do pod klobuka; noge jih niso več nosile, kako naj še le beže? Tek6, in potem cepajo na tla, ta zadene ob stol in se preobrne, ta v drevo in je hoče podreti, a podere sebe, oni vvorilni kamen ob cesti ter si roke olupi, zopet oni — učitelj — zadene ob zid in da gorečim možganom zračni ^odduŠek itd. Kar so iskali, to so našli. Če jim je česa še manjkalo, menda jim ni bilo trebe še posebno priporočevati zato tamošnjim fantom. Kako se je afera dalje vršila, kako so se goriški dlletantje pobirali, kedaj so Zapustili pri jazno jim AjŠovico — to mi je neznano. Kraj, kder so se veselili, označen je dobro ; okolo in okolo, kakor bi s škafom polnim vode travo polival, polita je vinom, ka terega niso mogli nositi plemeniti želodci miroljubnih goriških gospodov, in če je, ne vem še kaj primešane laške krvi iz-bruhanemu vinu, tedaj se sme ta kraj od zdaj počenši imenovati hakeldama italijanski. V vrsti teh gospodov so bili sinovi veljavnih goriških mož, ki imajo visoke cesarske službe, sinovi mož, ki so v ce-sarskej službi dospeli do penzije in uživajo sedaj avstrijske novce. Nočem jih imenovati za zdaj. To je patriotizem, to so Avstrijci, ki so glasno iti osten-tativno uplli: »Viva Italia«, «viva re d* Italia l« to so avstrijski učitelji, ki naj mladino unemajo za našo preslavno cesarsko hišo! Viva Italia — tc upiti na slovenskih, na avstrijskih tleh, to naj vpijejo usta, ki se žive v Avstriji 1 To je laška omika, umanit&, educazione. Kaj taki ljudje, da bodo nam postave dajali nam zvestim Avstrijcem, taki učitelji na; uče naše otroke 11 Naj sodi sveti GoriČan. Iz Kubeda 27. julija. — Prošlo nedeljo je bil pri nas gospod učitelj Kramer Govoril je gospod učitelj navdušeno in prepričevalno o vinarstvu. Šolska soba je bila dosti premajhna, moralo je veliko poslušalcev zvunaj ostati in poduk pri oknu poslušati. Velik vtisek je napravila tukaj in v okolici narodna veselica, katero je bila napravila tukajšna čitalnico s pomočjo sosednih pevskih zborov pred jednim mesecem, pa tudi poduk v vinarstvu prošle nedelje se je pokazal jako vspeŠen. Koj po zaslišanem poduku so poslušalci obžalovali, da niso zmiraj tako delali, kakor so slišali gospod učitelja ter so obečait, da bodo vprihodnje obdelovali trto in ravnali z vinom, kakor so slišali to nedeljo. Ko nam letos burja prizanaša, katera nas vsako leto jako nadleguje, zato je polje prav lepo. Žita so se obnesla dobro sena bomo imeli več, nego navadno, 1 grozdje je malo zarodllo. Prve dni pri hod njega meseca avgusta postavi slavna firma brata Zupan nove orgle v župno cer kev sv. Florijana. Okoli srede avgusta bodo nove orgle slovesno blagoslovljen in takrat bomo imeli letos zopet novo veselje. Vsem Kubedcom je živo v spominu leto. ko je bil tukaj ljudski tabor, ali tudi letošnjega leta ne pozabijo, ker jim prinese toliko veselih stvari. Poteče pri Senožečah, 1.av gusta. — Vzemi v svoj prostorček, draga Ed nostl tudi iz naše borne vasice par vrstic, in sicer o spretnosti in delovanji vrlega našega podžupana Ćehovina. Imeli ?mo 6 let za podžupana moža kateri je bil za občinska opravila tako mlačen, de nas je uže skoraj sveti Jurij naš patron, z svojim konjičem In cerk vico mislil zapustiti. Voda, kojo je pokojn podžupan, Počkar, po železnih ceveh \ vas napeljal, nam je skoraj uži vsahnela Po naših potih smo bili skoraj prisiljen tovoriti, ker ni bilo mogoče več vozariti V zadnjih dveh letih, kar je prevzel skrb za občino sedanji podžupan, Čehovin prišel je po svojem marljivem delovanj do zgubljene vode, in zdaj teče zopet sredi vasi. Z modro previdnostjo nam je napravil tudi pomočjo subvencije c. k kmetijske družbe nov zares potreben kal da iinamo zdaj dosti vode sredi vasi. On nam je tudi zanemarjene občinske poti lepo popravil. Sveti Jurij je pričakoval, da se mu porušeno obzidje okoli cerkve popravi sedanji podžupan je sv. Jurju in sosešča nom ustregel in do cerkve potrebne poti popravil. Zatoraj spoštovanje in hvaležnost do njega in do vseh takih županov. PotoČan. Domaee in razne vesti. Premeščenje in Imenovanje. Okrajni solfc Anton Visi ti lin i je bil na svojo prošnjo premeščen iz Podgrada v Poreč, sodnja pristava pri deželnem sodu v Trstu Karol" Dejak in Simon Lettich sta bila imenovana za okrajna sodca, prvi za Podgrad, in drugi za Volosko. Dr. lliklosftch, naš rojak, c. kr. dvorni sovetnik, vitez, odlikovan je povodom prestopa v pokoj z redom železne krone druge vrste. Odlika ta se mu je dala v priznanje mnogoletnega izbornega podučavanja in njegovega odličnega de-lovanja sploh. Veteransko društvo Tržaško je v nedeljo, 2. t. m. obhajalo spomin na tisti dan, ko je Oberdank vrgel bombo v vrste društva, pa zarad tega Iredenti škodoval. — Zjutraj je društvo v paradi se zastavo in godbo marširalo v ceikev sv. Antona novega, kder je bila maša, katere so se udeležila tudi vsa druga patrijotična društva Tržaška In mnogi viši uradniki, kot zastopnik namestnika, dvorni svetovalec vitez Rinaldinj, potem vojaški poveljnik fml. baron Kober in drugih visokih gospodov več. Po maši pa je vite2 Rinaldini, spremljan po nam. tajniku vitezu Conti-ju veterane pregledal in so potem pred njim in drugo visoko gospodo defilirali. Ljudstva je bilo vse polno na uli-cab, kder so marširali. Zvečer je bila k ljubu deževnemu vremenu lepa od najmanj 1500 ljudi obiskana veselica na vrtu «Mondo nunvoi). Mej napitnicami, godbo, ognjemeti itd. je trajalo patrijotično veselje še dolgo čez polnoči. — Veseiica je imela slovenski značaj, kar kaze. da važno društva obstoji iz skoro samih naših ljudi, zarad česar bi mi prosili, da bi se tudi v uradu društva več pazilo, da ima slovenski jezik svoj legalni prostor. Tržažke novosti: Skrajna konkurenca. Ker je pred tednom naznanilo neko parobroano društvo, da vozi v Pulj po 30 s. v I. in po 15 sol-dov v II. razredu, oglasilo se je te dni drugo društvo, ki vozi po 20 in 10 sol-dov. Na to je tudi prvo društvo znižalo ceno na 20 in 10 soldov. Tržačuni pa so porabili tu priliko in včeraj se jih je odpeljalo v dveh parobrodih blizo 600 v Pulj. — Za gostilničarje v Pulji bode to najboljše. Na tla se je tgrudila na ulici Kolonja 60 letna okoličanka Marija Kralj iz Trebić, ko se je vračala domu. — Na pol mrtvo so nesli v bolnico. Ranitev. 15 letnega malavarja Josipa Čoka iz Katinare je nek zidar i/, jeze, ker ga ni hitro razumel, tako močno z batom po roki udaril, da mu je desno roko zma-stil i o so ga morali peljati v bolnico. — Bolj kristjansko postopanje je želeti. Detomorilci, Zadnjič smo poročali, da so našli pri sv. M. Magdaleni v ne kej grapi mrtvega otroka, katerega je najbrže brezsrčna mati tam skrila; te dni pa je policija prišla materi in očetu omenjenega otroka na sled ter zaprla 341etno Hegino B. iz Trsta in 451etnegu Filipa B. rojenega v Škofijeh poleg Vrem in zdaj prejmeta zasluženo kazeu, Ponarejen denar. Te dni je zopet neko dekle hotelo plačati v nekej prodajalnicl se srebrnim goldinarjem; ko pa je trgovec dekletu rekel, da je goldinar ponarejen, bežalo je dekle, da je niso več mogli doteči. Vse kaže, da je v Trstu cela zveza ponarejalcev denarja. Tudi v drugih pro-dajalnicah se je enako prinamerilo. Se sekiro je zidar Jakop P. dru-zega rokodelca, nekega Petra Martinell v prepiru po glavi udaril, da se je precej zgrudil na tla in da so ga morali na pol mrtvega odpeljati v bolnico. V morje je zavozil konj voznika Jos. D., ki je peljal sm^ti iz brega Grumula. Konju je prišla nakrat muha in je zavozil v morje. Mornarji so konja in voz zopet spravili na suhe. Policijsko. Nekega slikarja je po licija zaprla, ker je mornarju Jos. Franku prodal dutko za Nipoleondor. — Hlapca Ivana P. je policija zaprla, ker je u&radel svojej gospodinji f 35. — Zarad tepeža sta morala v luknjo dva izvoščeka. — V nekem magazinu so neznani tatovi pokradli nekoliko kave. — 3 lebkoživke in 3 razsajalce so te dni zaprli, ker so se grdo vedli na ulici. Nesreča. V Četrtek 30. m. m. je prižigal luči tSarkovljanskl prižigalec ob cesti Trst-Miramar. — Če tudi -je pa ob ovej poti hitra vožnja prepovedana, i če tuui se je nže mrač lo, prldrdrala je v največjem diru neka Tržaška koč ja mimo priligalca ter zadela ob lestvo, na kate-rej je stal. Ubozega starega prižigalca je takoj treščilo ob tla, a lestvo i luč je polomilo Prižigalec se je močno pobil, tako, da so ga morali precej v bolnico peljati. Kaj poreče k temu Barkovljanskl frkolin? Omeniti mi je, da stoji prav na njegovej hiši tabla, (to se ve le v italijanskem jeziku) na katerej je prepovedana po Bar-kovljah hitra vožnja. Tržaški veseljaki se pa za to tablo ne menijo, ampak po ime-novanej cesti z največjo silo dirjajo. Uže pred par leti so nekega fantiča povozili, a Barkovljanski »komandanta »ni Še nikoli« hitrega in nevarnega dirjanja prepovedal. — Ako so Barkovljan^ke narodne krčme le par minut po navadnej uri odprte, takoj morajo globo plačati. Ako sliši capovila po noči slovensko peti, takoj žandarjem ukaže, naj pevce aretirajo. Še nikoli niso pa žandarji nobene hitro tekoče kočije ustavili i še nikoli ni nobeden radi tega globe plačal.— Radi tega in zadnjega dogolka (nesreče) vlada v Barkovljah velika razburjenost. Čudnega capovilovega ravnanja je ljudstvo uže sito. Kdo naj plača zdaj ubozega starega prižigalca? Magistratu o tem tožiti je bob ob steno. Zator.ij se obračamo na vlado, naj vendar ona enkrat ustavi prfčudno vedenje našega capovile. Ker je še v Avstriji pravica, mora se i tukaj izvesti, i potem strani s capovilo. Barkovljanl. Iz okolice nam piše opazovatelj: V našej okolici se je v zadnjih letih naselilo prav mnogo Furlanov, in ti Fur-lani se vsi pečajo z mlekarstvom. Ker stanujejo v okolici, zato so se nekateri od njih, posebno pa njihovi otroci, poslovenili; tudi niso da bi rekel napčni ljudje. 41i njihovo gospodarstvo, to je kravarstvo, je zdravej ekonomiji na kvar. V okolici so nekateri taki furlanski kravarji, kateri imajo do 30 krav, teh krav nikoli ne pripuščajo k biku ; kadar pa se postarajo in izmolzejo, da ne dajo več dobre rente, potem jih pa Furlani prodajo mesarjem, zato toliko kravjega mesa v Trstu. Meso od krave je slabo; kadar se pa krava goni in se je ne pripusti, pa postane celo jako nezdravo. Iz higijeničnega obzira bi bilo treba torej paziti na kravje meso Ali ravnanje Furlancv škoduje tudi gospodarstvu, na stotine krav ne da od sebe nobenega teleta, zalo pri nas taka draginja s teletino. Furlani nam delajo toraj v okolici veliko kvar v mnogih obzirih. Ali kaj pomagal Le pridnost in delalnost okoličanov jih more zopet izpodrinoti. kakor pri obdelovanju zemlje dandanes KraŠc-vec izpodriva vse in mu, hvala Bogu, ne more konkurirati Furlan. Namesto v Vel ©brad v Prago. Vsem onim, ki se hočejo udeležiti potovanja v Prago, naznanjamo po želji odbo-rovi, da se bodo pel|ali s poštnim vlakom, ki se odpelje dnć 14. avgusta iz Trsta ob 10. uri dopoludne, Na Dunaj prispel bode v.ak dne 15. avgusta ob 6. uri zjutraj in bode tamošnja slovanska naselbina sprejela potnike na kolodvoru. Istega dne zvečer priredi »Slovanska Beseda« v družbi z 'slovanskim pevskim društvom« posebno veselico gostom na čast. One 16. avgusta ob 6. uri 20 rninut zjutraj odpeljejo se potniki z Dunaja in pridejo v Brno ob 10. uri 30 minut. Ogledavši si mesto in znameniti Spilberk, zbeio se zvečer k skupni zabavi na vrtu »besednega doma«. V Prago odpeljejo se dne 17. avgusta ob 11. uri 5 minut dopoludne in pridejo tja ob 6. url 30 minut popoludne. — Vožni listki se bodo mogli dobivati na vsaki postaji od Ljubljane do Spielfelda pri odboru, čegar Členi bodo razpoznati po trobojnih kokardah, ktere bodo imeli pripete na prsih na levi strani. Pred nekaj tedni se je ustanovil v Trstu odbor »ad boc« z namenom, da preskrbi nekaterim izbranim narodnim oko-ličankam pot mej severne Slovane in na grob sv. Metoda. K ir pridejo za to romanj* uradne prepovedi od vseh krajev — to je ]>-p začetek zelo ohladilo in zmešalo. Danes 4. avgusta beremo v ljubljanskih listih, da bode gotovo potovanje na sever — pa ne v prvej obliki. Zakaj? Vemo, dobro vemo. Tolažimo se, da mi ostanemo in drugi pojdejo. In zdaj nI mogoče pri tem Času do 14. avgusta in tej obliki delo nadaljevati p i končati. Novci f. 78, ki so se čudom hitro skupili, naj ostanejo vkup za naše okoličanke v jednak namen; to je zdaj naša misel. Če, kde in kako, da ostanejo, popra-šajo se še gg. darovatelji in večine glas odloči. Ktloje mar? Je slovenski oratar S^ Te dni je prinesla nemška • Presse« životopis dveh slovenskih junakov: Jurij baron Vega in Andrej baron Čehovin. Kakor znano, bil je prvi eden najimenitnlšib inatematikarjev tega stoletja, porodivši se v kmečkej hiši na Gorenjskem, povzdignol se je edino z močjo velikega uma, svoje neutrudliive delavnosti in nenavainib vojaških kreposti do visokega vojaškega dostojanstva in si pridobil sijajno slavo v avstrijskej vojskinej zgodovini In mej učenim svetom, posebno z logaritmi, po vsem svetu znanimi. Nas primorske Slovence pa mora bolj zanimati drugi slovenski junak Andrej baron Čehovin, kateri se je rodil 1810 v Branici; tudi on je bil sin slovenskega oratarja, stopil je k vojakom kot prostak In v kratkem času skazal se enega naj-hrabrlših avstrijskih junakov, katerega prsa so dičila najviš|a vojaška odlikovanja hrabrosti, red Marije Terezije, zlata in •rebrna medalja hrabrosti. Ni moj namen opisati živenje tega junaka, ampnk hotel sem le opozoriti naše slovensko občinstvo na tega slavnega moža in povod tem vrsticam je dal spis v nemški »Presse«, v katerem se prav sijajno slavi naš rojak. Vtč del nas pozna prelepi kraj, kder se je on rodil — Bra-nico — skozi katero drži cesta iz Kobdila v divno vipavsko dolino. Pred mnogo leti sem se peljal po tej poti z nekim rodoljubnim prijateljem in ta mi j* pokazal hišo, kder se je rodil Andtej Čehovin in mi povedal o njegovem junaštvu in odlikovanju. Oi tistega časa ne potujem nikoli mimo, da se mi ne bi tam zbudili spomini na slavnega moža, ki je tudi luč sveta zagledal v slavo našej domovini in izrasel. Vsakikrat pa tudi obžilujem, da aikakoršnega znamenja ni na tistej hiši, ki bi popotnikom njeno imenitnost spričevalo, tako je ta za nas Slovenca tako imenitni dogodek ostal večinoma neznan. Sveta dolžnost bi bila, da bi se na rojstvenem,kraju zbudil in ohranil spomin A. barona Čehovlna, postaviti morala bi se, če ni mogoče večjega spomenika, vsaj plošča na rojstveni dom s primernim napisom, kakor se je Btorilo na Vegovem domu, ki bi domačinom in tuiim popotnikom naznanjal ime in hrabrost našega slavnega rojaka, katerega nemški pisatelji tako visoko cenijo, med tem ko pri nas malo kdo zanj zna. Priporočam ta moj nasvet posebno dotičnim občinam, našim vrlim Vipavcem, kateri v prvej vrsti imajo spolniti to domo-in rodoljubno dolžnost in ohraniti svojej deželi tako zgodovinsko imenitnost. Dr. P. Cetvorčkl. Mlada žena, komaj pred letom poročena, je te dni v Mataunu blizo Vrem rodila 4 fante, kateri so po krstu, par dni po porodu umrli. Iz Clčarlje nam pišejo: [Kako se pospetuje žganjepitje). — Cul sem starca iz Žejan tako 1« modrovati: »Kada smo imali koze. bilo je mnogo bolje, a sada nemarno ni koz, ni kozliči, ni mlika, ni skute, ni sira, ni niš/ Vzel se j<3 kakov sobi, i ostalo je ki put I za zmuljiČ vina. A suda treba rakijo piti, samo da jo je. Sve propada. Naša revščina j* po odpravi koz velika. Suhi kruh se ne da jesti, zalivati ga treba z rakijo. Prvo nafruštikali smo se mlika i pošiljali junake k soldatom ..... Mož je govoril pametno in njegove besede naj bi premislili oni, ki menijo, da odpravijo eno zlo, a ustvarijo dva, tri huje. V določenih mejah dovolila naj bi se po jedna koza vsacemu kmetu, posebno v tacih krajih, kder so tla samo za to in ne za drugo, kakor v Žejanah. Zato ne bi Še vse propalo, a kmetu bi bila pomoč velika. Zakon, katerega je sklenol dež. zbor Istrski leta 1889. z namenom, d:i bi se nekaterim dovolilo, koze imeti, služi polit, oblastim, da vsako tako prošnjo — odbijejo. iiržavozborska volitev« V Kranji bo jutri dopolnitna volitev enega poslanca kmetskih občin v državni zbor. Narodni centralni odbor priporoča kneza Ernesta Windi«chgraetza, dosedanjega poslanca kmetskih občin na Dolenjskem. Čuje se, da ima knez večino volilcev na svojej straui. Iz Clrknice se poroča, da je bil v pondeljek tam velik ribji lov, voda je uže večidel odtekla in pustila veliko rib in rakov na suhem; posebno rakev je letos zelo veliko. Toča. V nekaterih krajih Istre je bila v nedeljo nenavadno debela toča, ki je tu in tam popolnoma pokončala vinski pridelek. Zarad nemirov v Kastvu in Ve-princu kaznovani kmetje so rekurirali na najviše sodišče v Beč In so bili, ako se sme verjeti poročilom, tam oproščeni krivde. Poštne hranilnice izvanredno dobro napredujejo. V juliju je 197,976 strank vložilo v te hranilnice f. 23,490,5S5, lansko leto v juliju pa le f. 4.132,502. Do konca julija je imelo avstrijsko prebivalstvo v poštnih hranilnicah prihranjenih okolo dvajsetpet milijonov goldinarjev. Ker v te hranilnice dajajo denar večinoma le rokodelci, delaici in sploh mali ljudje, kaže se s tem velikanska korist poštnih hranilnic. Kolera Do konca julija je na Španj-skem za kolero zbolel« 111.714 in umrlo 34.003 osob. Kolera se na Španjskem še vedno širi, zadnje dni se je prikazala v š*st provincijah. ki leže na francoskej meji. — V Marzilji je vendar le nekoliko osob za kolero zbolelo In umrlo. Od 20. junija počenši jih je umrlo 40, samo 31. julija 6. Huda vročina pospešuje bolezen. Naša pomorska vlada je Zaukazala desetdnevno kontumacijo za ladije z južnih francoskih in algerskih luk. Nesreče. Iz O lese se 1. t. m. poroča; Uie dva dni razsaja tukaj grozen vihar. Blizu Evpatorije se je potopilo'sedem z soljo naloženih ladij na jadra; utonili so vsi ljudje, ki so bili na njih. V mestu je vihar drevesa polomil in strašno škode storil. — V skladiščih mesta Toronto v Ameriki je 2. t. m. vstal ogenj, polu milja na daljavo ob morskem bregu stoji vse v ognji, Škode je en milijon dolarjev. Kraljica in učenka Iz Belgrada se ta le lepa dogodha poroča : Srbska kraljica Natalija je bila te dui pri preskuŠnji v nekem viftjetn razredu dekliških Šol. Z ini-mali so jo mej drugim posebno izvrstni odgovori neke jako krasne dvanajstletne deklice, vzlastl izvrstno znanje srbskega jezika in književnosti. Kraljici je pružala deklico, kako jej je ime in k»j je nje oče. •Meni je ime Natalija in moj oče je gravć: Marko Benedikt«, odgovorila je deklica. »Benedikt, Benedikt, to ime se mi zdi znano*, reče kraljica. »Gotovo je vašemu veličanstvu znano — odgovori pogumna deklica — ker moj oče je unuk slavnega deželnega rabina iz Mikulova, Marka Benedikta«. Kraljica in vsi poslušalci so se nasmijali, deklico pa so solze oblile. «To se ve — spregovori kraljici — morala sem uže slišati o učenem rabinu. Tebi pa, vrlo moje dete, darujem to le košarico, ker si tako pridna*. In podala je presrečnej deklici svilnato košarico z deset cekini. Najstarši vladar na svetu je te dni umrl. Ta je bil vladar države Bruncil na otoku Borneo, sultan Abdul Munin.UČakal je 114 let, ter vladal 30 let. Bil je tudi evropejski tzomikan, ter govoril bolandski, angleški in tudi nekoliko španjski. Ker ni imel sinov, zasedel je prestol nek njegov sorodnik. Ponosen odgovor. — Veliki narodni dogodki, nesreča domovine in razni obupni boji mej ljudstvi vzbujajo ljubezen do domovine tudi v ženskih srcih. V nekem zborovanju vitezov častne legije je bila navžoča tudi Jullette Dodu, ki je sedaj voditeljica brzojava v Montrevil-u blizu V cenoea-a na Francoskem. Francoski Usti so pri onej priliki razglasili čin, kiteri je gospej tako odlikovanje pridobil. Bilo je v Času francosko-nemške vojne. Julietti je bilo tedaj Šestnajst let iu bila je v službi pri brzojavu v Pithy-viersa, ko so Nemci tja pridrli In se polastili brzojavnega urada. Gosponičina Dodu seje morala z svojo materjo preseliti v neko sobo gornjih nadstropij; mimo njenega okna so držale brzojavne poteze. Palo jej je tedaj v glavo, pozvedati sovražnikove, dćpeše. zato je ponoči zvezala z srebrno nitko brzojavno potezo, ter to nitko napeljala v svoje stanovanje, skle-nola jo z brzojavnim st 'ojem in tako zapisovala brzojavne ukaze nemškega vojnega voditeljstva ter jih v francoski tabor pošiljala. Neka hišna dekla pa jo je izdala. Vsled tega so zaprli njo i njeno mater. Juliette Dodu je bila k smrti obsojena. Na praŠanie K-trola Friderika, ki je vojski zapovedoval, je-li vedela, kake na-stopke bi lahko imelo njeno počenjanje, ponosno je odgovorila: ijaz sem Francozinja«. Niso jo usmrtili; Nemci so deklici prizanesli in Mac Mahon jo je potem odlikoval z imenovanim redom. Tržno porodilo. Kava — mirua kupčija, cene stalne in še precej trdne. Sladkor — cene trdne centrifugalpilć stane f. 23.50 do 24. Sadje — popolno zanemarjeno in se dobi po znižanih cenah. Olje — malo obrajtano, cene brže slabše, ker iz Italije dohajajo ugodna poročila. Petrolje — cena jako trdna s tendenco, da postane draže. — Denes stane f.9.50 do 9.75, za september celo f. 10. DomaČi pridelki — zanemarjeni, pr&v tako iito. Les — iskan, cene še vedno prav trdne, tendenca najboljša. Seno — konjsko dobro f. 1»40, vo-lovsko f. 1.70, Trgovina je v obče prav mlahova. Borano poročilo. Vsled telegramov iz Londona, da so Rusi in Afgani skupaj trčili, je bilo na našej borsi par dni vse alarmirano; kurzi papirjev so začeli padati, oni vaiut pa vziigorati se. — Pri vsem tem pa so državni papirji lo malo trpeli, in denes so naši borzijanci uže zopet mirni. Dunaj«ba Dorsa dne 4. avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 6j Euotni drž. dolg v srebru 83 » o5 Zlata renta......109 » — 5°/( avst. re»*i .... 99 » 45 Delnice narodne banke . . 869 » — Kreditne de>"'ce .... 281 • 80 London 10 lir sterlin . . 125 . 30 Napoleon.......— » — G. kr. cekini............9 » 93 100 državnih mark ... 5 • 91 kr. Izlet Nabrežino. ■ Tržaški Sokole priredi v nedeljo dne 9. avgusta popoln lanski izlet Nabrežino, da se udeleži veselice, katero napravijo Nabrežinski rodoljubi na Tancetovem vrtu Nabrežini. Gospodje »Sokoli« se zbero v društvenej telovadnici (Via Coroneo 23), odidejo točno ob 3*/* uri na kolodvor, odkoder se ob 4'[, url odpeljejo Nabrfžmo in se vrnejo ob 11 uri. Na zdravje! Odbor »Sokola«. Elija Treves izreže kurje očesa brez vse bolečine. Stanuje ulica delle Đecchtr e št. 13. Odprto je od 3 do G ure nopoludne. Piazza Roaario št. 3, I. nadstr. Na leto, ako se abonira plača le 2 for. Bodite vedno previdni, če vas želodnc tišči, srce premočno bije, glava boli, v glavi vrti, ako ste zaprti in da ne more želodec probavljati vzemite, kakor sledeče pismo dokaže B. Brandtove švicarske krogljice, Dunaj. Vafia blagorodje! Prosim Va«, aku Vam je moeoda poslati R. Brandtov h švicarskih krogljic, ker te, ki se sedaj na Dunaji dobe uijso nič vredne, prave so mi tako dobro dele, da sem prav nesrečna ker jih več ne dobim. Z visokim snošto-vanjem Lojza Gontamin. I. B. "VVollzeile št. 5, 2 na istr. vrata št. 33. Pazite posebno dobro na to, da ima vsaki zavitek H Brandtovih švicarskih krogljic (po 70 n.) bil križ na rudečem polji in črke R. Brandt, če nijso take zavrnite jih. i5SsaEisa»ft§Bfi!iin» Zaslužek za siromake!! mnogovrstne zeljša, korenine, lubje, cvet lice ino Še veliko drugih rastljin kunava Karol Koren v Planini štacijon Rak- k. «!• C. Jurančld, posestnik vinogra dot na 'Bi^eljsktm, zaloga in domicil Ljubljana priporoča bela Bizeljska vina od 14 do 20 for. 1884 leta, 1883 po 20—24. Dolenca rudečkastega od 14 do 20 for. Uzori samo od 56 litrov naprej. Assicurazioni generali v Trstu (društvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo jo ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884. f. 31,490 875 83 Premij« za poterjati v nasled- njih letih i 21,006 641*33 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1834. f. 83,174.457-98 Plačana povračila: _ »1 V letu 1S84. I 8,637.596-13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. t. 178.423 33S'5l ljetni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife In pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjSneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, scala III. v prvem nadstropji. Komoditeta in ekonomija zadnja novoBt. Pečati z automatičnim aparatom so dobro rabljivl zarad natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskati ž njimi in ^arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati t a roko so bolj ekonomični, ali trebaio preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat *Merkur» kakor ju tukaj naslikan na ima vse prednosti an-matičnih pečatov, a zarad priprt ste konstrukcije in lahkote stane le fr Novi pečet MERKUR z automatičnem barvilom dobi se le v 64--20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 v TRSTU. Flli\\C tlEIlSEK odpri je novo pekarno v Iiliri Corsia Sttdion, «* IrSi. kder je bila poprej u Osti I na Cervo d' oro. — NjPija prtnomć* tu ii odbor delniškega podpornega drultva v namen, k. Str-ruviilv, E<1. vou r.eiteuburg, -4« t. Suttina iu A'. Hane Hi, lokaruifiarji. V GOIUCt: o, Criita/outti, A. pl. Oironeoli, (i. R. Vantnni. II. Kiiriur, lokaruifarji. V OGELJI : Danim o d'Klia. V LJUBLJANI: O, Plmoll in J. Svoboda, lekar-niSaJa. V ZAGREBU: O. Aratim, lekurniCar. F«« lekarn* in v*6je trgovine < materijalnim blagom v AvMtro-Ogenke.j imajo talogo lega življentkega balzama. Tam se tudi dobi: Pražko domače mazilo zoper bule, rine In vnetje vsake vrste. Ako au ienam prsa vnainejn, ali stnlijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Crvu v pratu in pri nohtanji, pri ziozah, otoklluah, pri izuiu«čunji, pri morski (mrtvi) kudti zopur revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, rokah, v ledji, Ce si kdo «• g<> spahne, f>i>er kurja oGeja iu potne uot;e, pri razpokunih rokah, zojiur liBaje, zoper oteklino no piku mriesov, zoper tekočo rane, odprte noge, zoper raka m vneto kolu ni boljSega zdravila, ko to mazilo. Zaprto bule iu otekline se hitro ozdravijo; ker pa ven teče, p utegne mazilo v kratkem v* o gnojicn na-se, iu rano ozdravi. — To mazili je zato tako dobro, ker hitri pomaga in ker so po njem rana ji-ej ne Maceli dokler ni via bolna gnojica veti pnteguena. Tudi zabrani rasi divje, a mesa iu obvaruje pred anetmu (črnim prisadom) ; tudi bolečine to hladilno mazilo poanoBi. — Odprte in tekoče rane ne morajo z mlačno vodo umiti poteiu £e l« se mazilo uu nje prilepi. 5—20 Skatljica se dohode po 25 in 35 k. Ilnlzam za tilio. SkuBeuo in po mnozih [mskusib kot uajzauosljivejBe sredstvo z ti a no, odstrani nagluhost in po njem so dobi tudi populno ule zgubljeni sluh. 1 akl. uioa 1 gld. a. v. La«nnk rtriifttvo »RDINOS i'«. — izdttelj la oagovorninreduu: V K TOR DOLENC Nova tlakama V. DOLENC v Traiu.