Aktualno Ptuj • Samoplačniške storitve v ptujski bolnišnici O Stran 3 M x \ V : o ,•' H.' U ¡¡J O"" • T • 2 i o tajerski VI • v v srediscu Ormož • Kako se občina loteva reševanja mrtvega mestnega jedra O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 2. aprila 2019 Letnik LXXII • št. 26 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno Podlehnik • Viničarski muzej na Gorci išče najemnika O Stran 2 Politika Dvorec Dornava • Bo Pahor v petek naredil kakšen selfi? O Stran 4 Podravje Ormož • Zakaj so svetniki o usodi hostla razpravljali za zaprtimi vrati O Stran 5 Kronika Ptuj • Policist Brec oproščen očitka o zlorabi položaja O Stran 24 Šport Futsal • Ptujčani po desetih letih ponovno med prvoligaši O Strani 16 Spodnje Podravje • Val podražitev v vrtcih prizadel tako starše kot občine Za vrtce vrtoglavih 12 milijonov evrov Po sprostitvi ZUJF-a in posledičnem dvigu plač v javnem sektorju seje sprožil val višjih stroškov dela v vseh javnih zavodih oziroma institucijah. Občane je seveda najbolj prizadel dvig stroškov dela v tistih zavodih, kijih morajo v celoti ali vsaj delno plačevati sami. To pa so predvsem vrtci in domovi upokojencev. Več na straneh 6 in 1. Foto: Črtomir Goznik Ormož • Kaj se dogaja za zidovi velikonedeljske osnovne šole o Stran 2 Šolski center Ptuj • Odmetavanje ogorkov F odslej sankcionirano * s 100 evri z> Stran 3 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE v Štajerski TEDNIK 70 let Simonov zaliv ObSklenitvi naročniškega razmerja v času od 2. aprila do 29. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse poletne sobote! Več v notranjosti časopisa 2 Štajerski Aktualno torek • 26. marca 2019 Podlehnik • Viničarija še vedno brez turističnega preboja Viničarski muzej na Gorci išče najemnika Na Občini Podlehnik iščejo najemnika za Viničarski muzej na Gorci. Pogodbo bodo sklenili za obdobje petih let, z možnostjo podaljšanja, izhodiščna najemnina bo letno znašala simboličnih 100 evrov z DDV. Interesenti se lahko prijavijo do 5. aprila. Fot: EM Viničarski muzej na Gorci se ponaša z etnografsko zbirko, mini kuhinjo, vinsko kletjo, hladilno vinsko vitrino in multimedijsko opremljenim prostorom za prireditve. Objekt na razgledni točki le pet kilometrov od podravske avtoceste je leta 2007 kupila podlehniška občina ter ga z lastnim in evropskim denarjem rešila pred propadom. Oživiti ga je skušalo že Turistično društvo Podlehnik, a je bila naloga za prostovoljce prezahtevna, lani poleti pa je Zavod za razvoj Haloz v muzeju zagotovil stalno gostinsko ponudbo. Konec aprila se bo ta pogodba iztekla, novega najemnika na občini zdaj iščejo z javnim zbiranjem ponudb. Najemnik bo moral zagotavljati gostinsko ponudbo: strokovno vodeno degustacijo avtohtonih haloških vin (najmanj šest proizvajalcev vin iz podlehniške občine), prodajo ustekleničenega lokalnega vina (najmanj šest sort vsaj treh proizvajalcev iz občine), in haloške prigrizke iz lokalno pridelanih (torej haloških) sestavin gostom brez predhodne najave (kruh z zaseko, narezek), napovedanim skupinam pa tudi drugo hrano (gibanico, gerpo, catering itd.). Izbrani najemnik naj bi občasno zagotovil tudi kulturno ponudbo, najbolje v sodelovanju z društvi in/ali zavodi iz občine oz. širšega območja Haloz, ter skrbel za urejenost objekta in okolice. Na Občini Podlehnik so pogoje postavili tudi glede odpiralnega časa: »Muzej mora obratovati minimalno: od 1. junija do 29. septembra ob petkih od 17. do 19. ure, ob sobotah od 16. do 20. ure in ob nedeljah od 13. do 17. ure. Poleg tega mora biti odprt ob velikonočnih praznikih (minimalno dva dni), prvomajskih praznikih (minimalno tri dni) in v času martinovega (minimalno tri dni).« Za napovedane skupine je po predhodnem dogovoru zaželeno obratovanje tudi izven navedenih terminov. Najemnika bodo na podlehniški občini izbrali v skladu z javno objavljenim točkovnikom. Turistično društvo se bo prijavilo, Zavod za razvoj Haloz ne Župan Sebastian Toplak je poudaril, da želijo v viničarskem muzeju promovirati lokalne pridelke in izdelke: »Želimo si, da bi to postala vstopna točka za razvoj turizma. Upamo, da se bo kdo prijavil. Morda bi bilo najbolje, da bi se skupaj prijavilo oz. povezalo več interesentov, saj bi tako najlažje zagotavljali stalno ponudbo.« Direktor Zavoda za razvoj Haloz Albin Korošec je že napovedal, da se njihov zavod za najem tokrat ne bo potegoval: »Bili bi za skupno prijavo, saj gre za kar zahtevno zadevo. Npr. s Turističnim društvom Podlehnik, vendar oni niso za to. Smo pa pripravljeni sodelovati z novim najemnikom.« Povedal je, da je bilo lani največ gostov viničarije na Gorci okoličanov, tujcev pa je bilo relativno malo. Odziv gostov je bil zelo pozitiven. Tajnica Turističnega društva Podlehnik Zdenka Golub je napovedala, da se bo društvo letos na razpis prijavilo. Eva Milošič čil Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! B 1 ~ 1 M Štajerski TEDNIK www.tednik.si Ormož • Pritiski od zunaj in znotraj kolektiva ter anonimne prijave Zakaj Anton Žumbar odstopa z mesta ravnatelja Ravnatelju Osnovne šole Velika Nedelja Antonu Žumbarju bi se njegov drugi mandat iztekel prihodnje leto, vendar meni, da do takrat ne bi zdržal. Zato odstopa. Razlog: izjemni pritiski, tudi znotraj kolektiva, in anonimne pritožbe. Pred dnevi je ravnatelj OŠ Velika Nedelja Anton Žumbar na redni mesečni pedagoški konferenci učitelje in druge strokovne sodelavce seznanil, da odstopa z mesta ravnatelja. »Nekatere je ta odločitev presenetila, vseh pa tudi ne, saj smo v tem šolskem letu priča izjemnim in neobičajnim pritiskom od zunaj in posredno tudi od znotraj. Zanimivo je, da prvih devet let skorajda ni bilo večjih pripomb. To šolsko leto pa kar dežujejo. Ob tem pa se nam zdi, da ne delamo nič drugače kot prej. Skrbelo bi me, če bi bile vse prijave povezane z izvajanjem učno-vzgojnega procesa. Vendar teh skorajda ni. Tudi redna šolska inšpekcija, ki smo jo imeli lani, na področjih, ki jih je pregledovala, ni zasledila večjih napak,« pojasnjuje ravnatelj. Kot še pravi ravnatelj Žumbar, se pritožbe v zadnjem letu, večinoma anonimne, nanašajo, med drugim, na šolsko prehrano (čeprav se je v anonimni anketi 95 % učencev in njihovih staršev izreklo, da so s šolsko prehrano zadovoljni). Da v kuhinji ni nič posebej narobe, je po besedah Žumbarja potrdilo tudi več inšpektorjev in strokovnjakov s področja prehrane, ki so pregledali delo šolske kuhinje na vseh treh lokacijah: »Pritožbe so tudi na delitev učencev v skupine, ker pač ob upoštevanju vseh strokovnih argumentov ne moremo upoštevati vseh želja učencev. Najde se kdo, ki nam očita nespodbudno učno okolje, pa čeprav je šola relativno solidno urejena in energetsko obnovljena, v vsaki učilnici je nameščena sodobna informacijska oprema. Kuhinja je praktično nova, jedilnica velika, svetla in popolnoma prenovljena. Strinjam pa se, da je treba opraviti še veliko stvari, ki pa so povezane s financami, o teh pa odločajo drugi. Se pa vmes najdejo tudi pritožbe na delo kakšnega zaposlenega, ki so včasih utemeljene, vedno pa tudi ne.« Kaj se dogaja za zidovi velikonedeljske osnovne šole Ko učenec v prvi triadi učiteljico in sošolce obmetava z neprimernimi besedami in se jih občasno celo fizično loti Ob tem doda, da gotovo ni edini vodstveni delavec, »ki doživlja vse to«. Nekateri so po njegovem podvrženi še večjim pritiskom: »Razlika je samo ta, da nekateri te pritiske z manjšo ali z večjo lahkoto prenesejo. Jaz žal nisem med njimi. Vsaka neupravičena obtožba, teh pa je bilo kar nekaj, me je čustveno spodnesla bolj, kot sem si predstavljal. Zavedanje, da imajo kritiki v nekaterih primerih tudi prav, in še bolj zavedanje, da ne morem vsega urediti, saj vse ni odvisno od mene, me žalosti in jezi. Ko učenec v prvi triadi učiteljico, sošolce in druge zaposlene dnevno obmetava z neprimernimi besedami in se vseh naštetih občasno loti tudi fizično in ob tem, razen dolgotrajnih sestankov z vsemi institucijami, ki v državi obstajajo, ne moremo sto- Anton Žumbar: »Vztrajanje do konca mandata bi bilo za moje zdravje lahko usodno« Foto:Natalija Skrlec Nastala situacija je začela vplivati tudi na njegovo zdravje. Slabša se mu vid, kar je ob zavedanju, da ima samo eno oko, posebej alarmantno. Zato poudarja: »Moj drugi mandat bi se uradno zaključil junija 2020. Zdi se, da vendarle ta datum ni tako daleč in bi lahko zdržal. Vendar sem ugotovil, da se ne bo izšlo. Vztrajanje do konca mandata, torej še dobro leto, bi bilo za moje zdravje lahko usodno, tega pa si, kot vsak izmed nas, ne želim. V 37 letih službe sem bil samo dva dni na bolniškem dopustu, torej sem bil relativno zdrav. In zakaj bi zapravil nekaj tako dragocenega, kot je zdravje?! Zdi se mi, daje moj korak logična posledica vsega naštetega.« riti prav veliko, je duha ubijajoče in postavlja nova vprašanja, ki ne poznajo odgovora. Vse te čustvene divergence rušijo moj notranji mir in povečujejo napetost v glavi.« V javnosti pa je slišati, da naj bi vrelo tudi med zaposlenimi, saj da je kolektiv precej razdeljen. Žumbar, ki ostaja ravnatelj do imenovanja novega, sicer še po-komentira, da se mu odstop ne zdi nič posebnega, saj predčasno odstopajo ministri, predsedniki vlade in drugi ljudje, ki so na veliko pomembnejših položajih in se zato življenje ne ustavi ... Monika Horvat Spuhlja • Po četrkovi tragediji umrla oba zakonca Oba zadobila več vbodnih ran z nožem Po četrtkovi družinski tragediji v Spuhlji so policisti včeraj javnosti razkrili nekatere podrobnosti dogodka. Ne v četrtek in ne v petek o podrobnostih nesreče niso želeli dajati podatkov, saj je o dogodku potekala obsežna in temeljita preiskava. Na Policijski upravi Maribor so včeraj pojasnili, da sta za posledicami nasilnega dogodka umrla oba zakonca. Čeprav so v četrtek javnosti sporočili, da je moški izven življenjske nevarnosti, so včeraj povedali, da je v nedeljo v UKC Maribor poškodbam podlegel. „Zakonca sta se sprla v četrtek v jutranjih urah. Oba sta med sporom utrpela več vbodnih ran, zaradi katerih je 56-letnica umrla na kraju dejanja, njen 58-letni mož pa kasneje v UKC Maribor. Prisotnost tretje osebe na kraju dogodka smo izključili. V danem primeru obstaja sum dveh kaznivih dejanj: umora in uboja. Po do sedaj zbranih dokazih naj bi umor zakrivila ženska, uboj pa njen partner. Po vseh opravljenih preiskavah in podanih poročilih bomo zadevo zaključili s poročilom Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju. Motiv za nasilni obračun med pokojnima je bil družinski prepir," je včeraj povedal pomočnik vodje mariborskih kriminalistov Andrej Kolbl. Podatka, koliko nožev so policisti na kraju zasegli, Kolbl ni želel razkriti. Foto: Črtomir Goznik Od pokojne Marije Podplatnik se bodo danes poslovili na pokopališču v Cirkulanah. V nedeljo je za posledicami poškodb nasilnega obračuna umrl tudi 58-letni Ivan Podplatnik. Je pa ponovno potrdil, da so možje v modrem pri pokojnih zakoncih v preteklosti zaradi nasilja že intervenirali. Policija s preiskavo četrtkovega dogodka še ni končala. Čeprav so najprej domnevali, da gre za umor in poskus samomora, je nadaljna preiskava pokazala drugače. Po dosedaj raziskanih okoliščinah (oba vpletena sta pokojna, tretje osebe na kraju ni bilo, pri preiskavi se policisti opirajo na materialne dokaze - noži, vbodne rane, obdukcija ...) naj bi bili kaznivi dejanji dve: umor in uboj. Zabodla naj bi en drugega. MZ torek • 2. aprila 2019 Aktualno Štajerski 3 Žetale • S tretje redne seje občinskega sveta Pomoč na domu odslej cenovno dostopnejša Žetalski občinski svet je na zadnji seji potrdil predlagano zvišanje ekonomske cene pomoči na domu, a obenem zvišal tudi delež občinskega sofinanciranja te storitve. Rezultat: uporabniki so prej plačali 8,93, zdaj bodo 5,54 evra na uro. Pomoč na domu je na voljo vsem starejšim od 65 let, pa tudi mlajšim, če imajo status invalida ali hujše zdravstvene težave. Za pomoč je mogoče zaprositi največ štiri ure dnevno. Katja Svenšek s Centra za socialno delo Spodnje Podravje je pojasnila, da se je ekonomska cena ure pomoči na domu zvišala za 60 centov: »Lani sprejeta cena (17,85 evra) ne vzdrži več, predvsem zaradi zakonskega napredovanja socialnih oskrbovalk v višje plačilne razrede, tudi preostali stroški so se zvišali. Predlog nove ekonomske cene znaša 18,45 evra.« Opozorila je, da se jim v žetalski občini bolj kot višina ekonomske cene zdi problematična višina občinske subvencije pomoči na domu: »Po zakonu je občina dolžna sofinancirati storitev pomoči na domu v višini najmanj 50 %. Občina Žetale je ena od redkih občin, ki sofinancira minimum, torej polovico.« Dodala je, da se cena ure pomoči na domu za uporabnika v večini spodnjepodravskih občin giblje med štiri in šest evrov na uro: »Nekatere občine, denimo Juršinci, imajo tako visoke subvencije, da cena storitve za uporabnike znaša okoli tri evre na uro. Najvišja cena te storitve pa je trenutno v občinah Destrnik, Kidričevo, Zavrč in Žetale.« Opozorila je, da so po zadnjem znižanju občinske subvencije štirje uporabniki iz občine Žetale storitev odpovedali. V občini tako trenutno ni niti enega uporabnika, so pa na Centru za socialno delo zaznali povpraševanje; na čakalni listi so tri osebe. V občinskem odboru za družbene dejavnosti so predlagali, da bi občinsko subvencijo storitve zvišali na 60 %, svetnik Nejc Sakelšek je predlagal 70 %; obveljal je slednji predlog. Pomoč na domu je na voljo vsem starejšim od 65 let, pa tudi mlajšim, če imajo status invalida ali hujše zdravstvene težave. Za pomoč je mogoče zaprositi največ štiri ure dnevno. Eva Milošič Ptuj • Pločnik pred Šolskim centrom pol cigaretnih ogorkov Odmetavanje ogorkov strožje sankcionirano: globa 100 evrov Tisti, ki se redno sprehajajo mimo Šolskega centra Ptuj ali v bližini tega zavoda živijo, že vrsto let opazujejo nasmeten pločnik na Volkmerjevi cesti. Kajenje je pred šolo strogo prepovedano, se pa zato na stotine cigaretnih ogorkov nahaja na pločniku, javni površini. Tisti, ki imajo pristojnosti, da ta problem uredijo, bodo v prihodnje do prekrškarjev (na tej lokaciji povečini dijakov) precej strožji. Pa ne le na tem območju, tudi drugje. Mestni redarji bodo še pogosteje kontrolirali kritične točke, kjer so nasmeteni pločniki. Eden takih je na Volkmerjem cesti. »Ko sva se s sinom približevala vašemu zavodu, sva opazila množico dijakov, ki so na informativni dan prihajali po informacije o delu vaše šole. Toda, j o j. Že pred pragom, na ulici, da ne bo pomote, sva naletela na pločnik, ki je bil zasvinjan s cigaretnimi ogorki. Menda se ja ne boste zgovarjali, da vam kakšen zakon prepoveduje pomesti pločnik pred domačim pragom. Umazali so ga vaši dijaki, nihče drug. Že več let opazujem nered pred vašo šolo, pa sem mislila, da boste vstop uredili vsaj takrat, ko pričakujete goste. Zelo slabo luč meče ta pločnik na vaše pedagoško delo, saj se vzgoja verjetno začne že na šolskem pragu, če že znanje delite za zidovi šole,« je zapisano v pismu naše bralke, ki je dopis posredovala tudi vodstvu Šolskega centra (ŠC) Ptuj. Kot je še dodala, si želi, da bi končno ta problem uredili, v zadovoljstvo vseh. Kajenje dijakov oz. bolje rečeno zagotavljanje prostora, kjer bi to bilo dovoljeno, je dolgoletni problem, ki ga vodstvu ŠC vse do danes ni uspelo rešiti. Vsaj ne na način, da bi bili zadovoljni vsi. Kajenje na območju šolskega zemljišča je sicer strogo prepovedano, kar si je kot enega prvih ciljev ob prevzemu funkcije zadal tudi direktor ŠC Oton Mlakar. A napisi in varnostna služba, ki opozarja dijake, da je prepovedano kaditi na šolskem zemljišču, očitno niso učinkovita rešitev. S tem se je problem le prestavil nekaj metrov od šole, na pločnik, ki pa je javna površina. Kot poudarja Mlakar, imajo na javni površini roke zvezane: »Na pločniku se naše pristojnosti končajo. Sodelujemo sicer z mestnim redarstvom, skupaj smo že izboljšali stanje na našem parkirišču, kjer je bilo nekaj časa vse zaparkirano po pločniku, pri šolski delavnici.« Mlakar trdi tudi, da površine redno čistijo, a se nove smeti in cigaretni ogorki na pločniku konstantno nabirajo. Redarji so doslej opozarjali, poslej bodo tudi kaznovali Rober Brkič, vodja Medobčinskega redarstva občin Spodnjega Podravja, poudarja, da je po Odloku o javnem redu in miru na območju Mestne občine Ptuj odmetavanje smeti, tudi cigaretnih ogorkov, prekršek. »Z namenom varovanja zdravja in čistoče je prepovedano metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, na javne površine in na druge prostore, ki niso za to določeni,« je navedeno v 7. členu omenjenega odloka. Pri tem je posebej zapisano določilo, da je prepovedano odmetavanje cigaretnih ogorkov izven za to namenjenih posod ali pepelnikov. Globa za kršitelje znaša 100 evrov. »Redno hodimo, opozarjamo, pa se stanje ni kaj dosti izboljšalo. Očitno si ljudje najbolj zapomnijo, kaj je dovoljeno in kaj ne, ko jih oglobiš. Zato bomo v prihodnje še bolj striktni,« priznava Brkič. Mlajših od 14 let sicer ne morejo kaznovati, a Brkič dodaja: »Taki sploh ne bi smeli kaditi.« Nemalokrat številni dijaki tekajo preko ceste na mestih, kjer ni prehoda za pešce le zaradi kajenja, s tem pa ogrožajo tudi svojo varnost. Čeprav je izpostavljen problem kajenja pred Šolskim centrom Ptuj, pa dijaki še zdaleč niso osamljeni v metanju cigaretnih ogorkov. Tudi v mestu so pločniki nemalokrat zas-vinjani s cigaretnimi ogorki. Zgledi pa vlečejo ... Dženana Kmetec Ptuj • Samoplačniške storitve v ptujski bolnišnici Katere zdravstvene storitve lahko dobesedno „kupite" Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj krepi svojo samoplačniško dejavnost. Na svoj cenik so dodali kar nekaj novih storitev, kijih ponujajo: od pregleda dojk, mamografije in testa za droge do artroskopije kolena, kolka in bariatrične operacije oz. zmanjšanja želodca ali namestitve prilagodljivega traku. „Ker smo zaznali potrebe po dopolnitvi cenika za samoplačniške storitve, smo ga dopolnili z nekaterimi zdravstvenimi storitvami," je predlog, da pripravijo nov cenik, argumentirala Anica Užmah, direktorica SB Ptuj. Predlagane cene je na svoji zadnji seji potrdil tudi svet zavoda, veljajo pa od 1. marca dalje. Samoplačniško je tako v bolnišnici možno opraviti pregled dojk (35 evrov), UZ srca (50 evrov), ci-kloergometrijo (60 evrov), mamo-grofijo (20 evrov), EMG-preiskavo (70 evrov), ultrazvočni duplex pregled ven spodnjih okončin (80 evrov), test na droge (15 evrov), artroplastiko kolka (8.000 evrov) in artroplastiko kolena (8.500 evrov). Obseg storitev, ki jih izvajajo samoplačniško, je tako z devetimi novimi storitvami še večji. Za tiste, ki se želijo izogniti čakalnim dobam in so za to pripravljeni tudi plačati, so tako kot v večini bolnišnic tudi v ptujski ponujene storitve, ki se nanašajo na diagnostiko, specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost. Za operacijo kolena ali želodca boste odšteli nekaj krepkih tisočakov Najdražja storitev, ki jo ponujajo samoplačniško, je artroplastika Foto: Dreamstime kolena, kar pacienta stane 8.500 evrov. Precej velik finančni zalogaj je tudi bariatrična operacija oz. zmanjšanje želodca ali namestitev prilagodljivega traku, kar v ptujski bolnišnici stane 6.100 evrov. Pri kirurških posegih, kjer je potrebna oskrba na oddelku, se namestitev dodatno zaračuna (35 evrov na dan). Samoplačniško je možno opraviti še številne druge storitve in operacije: preglede pri specialistu, gastroskopijo, koloskopijo, magnetno preiskavo sklepov, glave ali hrbtenice, ultrazvok, rentgen, laboratorijske preiskave, po novem pa tudi test na droge. V ceniku je ponujena še možnost sobivanja staršev ali svojcev, kar stane 20 evrov, prisotnost pri porodu 15 evrov, doplačilo za porod v vodi pa znese 100 evrov. Nadstandardna soba se zaračuna 36 evrov na dan. „Cene so konkurenčne, kakovost storitev zagotovljena. Še posebej opozarjamo na možnost EMG-preiskav in koloskopije v kratki omami, kar predstavlja bistveno olajšanje za načeloma nekoliko neprijetno preiskavo," pa zadovoljno po sprejetju novega cenika pravi Teodor Pevec, strokovni vodja ptujske bolnišnice. Dženana Kmetec Foto: EM Foto: CG 4 Štajerski Politika torek • 2. aprila 2019 Ormož • Vrbnjak bo ima eno podžupanjo Nova podžupanja je Irma Murad Župan Danijel Vrbnjak je v četrtek za podžupanjo imenoval Irmo Murad, občinsko svetnico iz vrst Nove Slovenije. Nova ormoška podžupanja lrma Murad Funkcijo bo opravljala nepoklicno, zadolžena pa je za področje družbenih dejavnosti. Delo je nastopila s prvim aprilom. »Želim si predvsem pomoči na družbenih področjih, na delu z osnovnimi šoli in vrtci. Verjamem, da bo Muradova na podlagi izkušenj in zaposlitve pri tem ogromno pomagala. Verjamem, da bova na tem področju dobro sodelovala, peljala Občino Ormož po najinih najboljših močeh ter da bo posluh tudi, kar se tiče ostalih občinskih svetnikov,« je ob imenovanju dejal župan. Novopečena podžupanja se je zahvalila za zaupanje ter prav tako poudarila, da verjame v dobro in uspešno sodelovanje v dobrobit vseh občanov, posebej na področjih družbene dejavnosti. Muradova je sicer ravnateljica na Osnovni šoli Sveti Tomaž. Debeljakova nastopila funkcijo direktorice Z včerajšnjim dnem (1. aprilom) je svojo funkcijo občinske direktorice začela opravljati tudi Cirkulančanka Milena Debeljak. Debeljakova, ki je pred tem vodila občinsko upravo Cirkulane je povedala, da se je za to delovno mesto odločila, ker si želi kariernega napredka v večji občini. »Vse izkušnje, ki sem jih do sedaj pridobila, želim pokazati v občini Ormož, da bomo delali dobro in uspešno in da bodo ljudje zadovoljni.« Poudarila je, da ima veliko izkušenj na področju evropskih projektov: »V prejšnji službi smo realizirali približno 15 milijonov evrov investicij.« Župan Vrbnjak je prepričan, da je nova direktorica velika dodana vrednost za ormoško občino: »Želimo si gospodarskega in turističnega preboja, ogromno sodelovanja na vseh mogočih razpisih, da pridobimo denar za ter da projektno organiziramo delo občinske uprave.« Monika Horvat Žetale • Razpis za direktorja občinske uprave skoraj končan »Zadeveje lahko prevzela takoj« Vse kaže, da bo trenutna vršilka dolžnosti direktorja uprave Občine Žetale Simona Bauman junija postala tudi direktorica. Župan Anton Butolen je povedal: »Z ozirom na to, da se postopek izbire vleče, sem z marcem imenoval vršilko dolžnosti direktorice Simono Bauman, dolgoletno direktorico uprave Občine Zgornja Kungo-ta, je pa delala tudi na upravni enoti.« Povedal je, da so ga prepričale njene visoke kompetence, pa tudi dejstvo, da je bila ravno takrat prosta: »Tako je zadeve lahko prevzela takoj in prve tri dni prišla delat celo brezplačno.« Zagotovil je, da delo na občini poteka bolj ali manj nemoteno. Javni natečaj za delovno mesto direktorja občinske uprave so na Občini Žetale objavili v začetku februarja. Nanj se je prijavilo 16 kandidatov; štirje pogojev niso izpolnjevali, s šestimi visoko usposobljenimi pa so opravili razgovore. Žetalski župan je tudi za direktorico izbral Baumanovo, a bo na pravnomočnost te odločitve treba še nekoliko počakati. Če pritožb ne bo, bodo Baumanovo kot direktorico občinske uprave zaposlili z junijem, za polni delovni Foto: em čas in določen čas petih let. Vodenje žetalske občinske uprave je EM prevzela Simona Bauman. Dornava • Vzdrževanje dvorca, načrti občine in države Stroški letnega vzdrževanja znašajo dobrih 22 tisočakov Nekdanji župan občine Dornava Rajko Janžekovičje Ministrstvu za kulturo pred dobrimi štirimi leti vrnil ključe baročnega dvorca. Razjezilo gaje, da so stroški vzdrževanja objekta bremenili občino in daje država do svoje lastnine gojila ignorantski odnos. „Od leta 2015, ko je občina vrnila ministrstvu ključe, sta dvorec in park skrbno ter zgledno vzdrževana. Za košnjo in vzdrževanje parka ter upravniške storitve okvirno letno namenjamo 22.000 evrov," so pojasnili na ministrstvu. Svetniki sprašujejo, kaj bo z dvorcem Situacija okrog dvorca zanima tudi dornavske občinske svetnike, zlasti Mateja Zorka in Stanislava Ciglarja, ki je tudi podžupan. Na dosedanjih sejah sta župana Janka Merca spraševala o načrtih. Župan, ki je funkcijo prevzel pred štirimi meseci, pravi, da je želja občine, da objekt zaživi. „Na to temo se mo- Želja župana občine Dornava Janka Merca je, da bi bil dvorec ponovno na voljo lokalni skupnosti in društvom, ki delujejo v okolju. Od petkovega obiska v 1 • • V« V • i V« I • želijo čim več iztržiti Mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) bo v petek v baročnem dvorcu Dornava proslavila 60 let delovanja. Ob tej priložnosti v Dornavi pričakujejo visok državniški obisk. Napovedani gostje prireditve so predsednik države Borut Pahor ter ministra za kulturo in kmetijstvo. Podžupan Stanislav Ciglar je na četrtkovi seji občinskega sveta poudaril, da se je občina na obisk morda premalo pripravila. Meni, da bi ob tej edinstveni priložnosti morala nekaj iztržiti: „Gostom bi morali predstaviti konkretna pričakovanja lokalnega okolja v zvezi s prihodnostjo dvorca. Ne želim, da se pridejo sem samo fotografirat, nekaj spijejo in pojedo ter gredo dalje ... To delajo povsod. Obisk bi res morali v največji možni meri izkoristiti v dobro razvoja dvorca," je dejal Ciglar. Župan Janko Merc je podžupanu odgovoril, da naj ne pričakuje, da bodo visoki predstavniki države enkrat prišli in bodo že dali denar za obnovo. „Seveda pa se strinjam, daje treba od tega obiska nekaj iztržiti. Želja imamo ogromno." Bo Pahor v Dornavi naredil kakšen selfi? V razpravi je bilo nato slišati, da predsednik Pahor svoje obiske in dejavnosti rad obeleži na družabnih omrežjih. „Morda pa bo predsednik tudi v Dornavi naredil kakšen selfi in bo fotografija našega dvorca zaokrožila po svetu," so pomenkovali svetniki. ramo srečati s predstavniki ministrstva, v času od mojega prevzema funkcije je prišlo še do menjave ministra ... Dvorec je v slabem stanju, nekaj bo treba narediti. Prizadevali si bomo, da se ga odpre za javnost, da bi občina in lokalna društva imeli dostop do objekta. V interesu občine je, da se z državo oziroma kulturnim ministrstvom v zvezi z dvorcem dogovorimo za sodelovanje. Pri tem nam pomaga tudi poslanec iz našega območja Jože Lenart. Predlagali bomo, da bi se lahko izvedla fazna obnova," je dejal župan Merc in napovedal, da bo 5. aprila v dvorcu prireditev Zavoda za varstvo kulturne dediščine, na kateri pričakujejo visoke predstavnike države. „V načrtu je nadaljnje urejanje parka za dvorcem. Člani društva Vitezi Pesničarji so en del že zasadili s češnjami. Sedaj se predvideva ureditev drugega dela, sadili bi jablane in hruške," dodaja župan, ki je naklonjen tudi ideji o ustanovitvi (ali ponovni oži- vitvi) odbora za dvorec. Nekdanji odbor, ki je deloval dve desetletji, se je po tem, ko je župan Janžeko-vič ministrstvu vrnil ključe gradu, samorazpustil. Vodja tega odbora Franc Zagoršek je ideji o ponovni oživitvi delovanja naklonjen in je pripravljen v njem ponovno sodelovati. Obnova še vedno nedorečena In kaj o nadaljnjih načrtih v zvezi z dvorcem pravijo na ministrstvu za kulturo? „Dokler dvorec ne bo oddan v upravljanje ali najem, bo za vzdrževanje skrbelo ministrstvo preko zunanjega izvajalca. Ko bodo v proračunu zagotovljena zadostna sredstva za obnovo kulturnih spomenikov, želimo dvorec celovito obnoviti. Potem bi ga oddali v najem ali upravljanje najemniku ali upravljavcu, ki bo poskrbel za primerno vsebino." Mojca Zemljarič Majšperk • Podpis pogodb za modernizacije občinskih cest Do septembra dobra dva km novega asfalta Na Občini Majšperk so podpisali pogodbi za modernizacije občinskih cest, gradbena dela bodo predvidoma končana do konca avgusta. Predmet javnega naročila sta dva sklopa cest. V prvem sta dva cestna odseka v skupni dolžini 800 metrov: javna pot Skrblje-Jelovi-ce (odsek Repetitor-Jelovice) in lokalna cesta Doklece-Janški Vrh (odsek Marinič). Vrednost del tega sklopa znaša okoli 90.000 evrov z DDV, dela bo opravilo podjetje GMW iz Raden-cev. V drugem sklopu je šest cestnih odsekov, skupaj dolgih 1.411 metrov: cesta na Veliko ravno, stara cesta Ptujska Gora (odsek Lam-pret-prečrpališče), Vrhe-Brezje-Lovski dom, Lešje-Koritno-Dežno (odcep Polajžer, Šut), Breg-Skrblje (prva faza) in javna pot Breg, hišna številka 60. Vrednost del drugega sklopa znaša 162.000 evrov, gradilo bo Cestno podjetje Ptuj. Nadzor pri gradnji, vreden 3.995 evrov, bo opravilo starško podjetje Johan (Ladislav Selinšek, s. p.). Direktor majšperške občinske uprave Matic Šinkovec je povedal: »Modernizacijo cest izvajamo z lastnimi sredstvi in sredstvi po 23. členu Zakona o financiranju občin.« EM Delo so dobili Cestno podjetje Ptuj ter podjetji GMW in Johan. Foto: arhiv Občine Majšperk Foto: MH Foto: MZ torek m 2. aprila 2019 Politika Štajerski S Cirkulane • Obnova gasilskega vozila Kdaj je odpovedala vodna črpalka? V Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Cirkulane so Občino Cirkulane zaprosili za finančno pomoč pri posodobitvi gasilskega vozila GV/Vl in jo tudi dobili, a ne povsem brez zapletov... Foto: Arhiv V dopisu občini so cirkulanski gasilci zapisali: »Omenjeno gasilsko vozilo je bilo potrebno obnove, saj je bila nujna zamenjava vodne črpalke na vozilu (kar je tudi posledica čiščenja cestnih prepustov za potrebe občanov) ter še drugih vitalnih sklopov, ki so se pokazali kot dotrajani. Vljudno vas prosimo, da nam na naš račun nakažete denarna sredstva v višini 13.000 evrov.« Predračunska vrednost celotne posodobitve gasilskega vozila je sicer znašala 20.563 evrov, preostanek sredstev so v društvu zagotovili sami. Ponudba izvajalca del nosi datum 12. marec, v dopisu gasilcev z dne 15. marca piše še: »Pripominjamo, da bo vozilo zopet v naših garažah, pripravljeno na intervencije, 22. marca.« Vlogo je cirkulanski občinski svet obravnaval na marčevski seji. Nekatere občinske svetnike je takšen vrstni red dogodkov zmotil. Franc Milošič je poudaril, da so občinski proračun sprejemali novembra: »Posodobitev vozila so gasilci morda planirali že prej. Tako pa imamo na prvi pravi seji na mizi že dva rebalansa (prvi se je nanašal na nakup zemljišča za Bložakovo domačijo, op. a.).« Vprašal se je tudi: »Če tega sklepa ne sprejmemo, kje bodo gasilci vzeli denar za dela?« Tudi Ivan Hemetek je dejal: »To je že drugi primer, da delamo post festum.« Kljub pomislekom je občinski svet proračunsko postavko za požarno varnost s 14 povišal na 27 tisočakov. Predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot je povedal, da so šele lani decembra ugotovili, da je pritisk na črpalki padel: »Če bi to vedeli prej, bi sporočili. Popravilo stare črpalke bi stalo okoli 80 % vrednosti nove, zato smo vgradili novo, močnejšo, in zamenjali dotrajane dele.« Pojasnil je, da gre za manjše vozilo, staro 13 let: »Glede na starost vozila smo seveda razmislili o smotrnosti popravila. Vendar pa bi tovrstno novo vozilo z opremo stalo okoli 125.000 evrov, za starega pa bi dobili le okoli 35.000 evrov. Popravljeno vozilo nam bo dobro služilo še naslednjih 15 let.« Razkril je tudi, da bi bili v PGD Cirkulane, če občinski svet izdatka ne bi odobril, za popravilo vozila primorani vzeti premostitveni kredit. Eva Milošič Destrnik • Na zboru občanov 0 poravnavi in obnovi državne ceste Župan občine Destrnik Franc Pukšič seje s krajani nedavno srečal na zboru občanov. Govoril je o projektih, ki občino čakajo v prihodnje, pa tudi o sklenitvi 920.000 evrov težke poravnave s podjetjem EM Grad. Zbor občanov v Volkmerjevem domu kulture O poravnavi smo v našem časopisu prelili že veliko črnila. Morda velja dodati podatek, ki ga je na zboru krajanov izpostavil Pukšič -zakaj je odvetniški družbi Čeferin preklical pooblastilo in se odločil za poravnavo: „Stroški postopka so znašali že 55.000 evrov. Za vsake začete pol ure so v odvetniški pisarni Čeferin računali 180 evrov, za vsak dokument, ki so ga posla- li na sodišče, pa 2.500 evrov plus DDV. Predpogodba o nakupu prostorov je veljavna in jo je treba spoštovati. To je pravni temelj, ki ga sodišče ni razveljavilo, zato bi EM Grad tožbo dobil." Občinski svetnik Branko Horvat je odgovoril, da je Komisija za preprečevanje korupcije leta 2014 v predpogodbi ugotovila zlorabo položaja. „Bojim se, da so v ozadju osebne koristi. Občina zemljišče kupila od županovega brata? Župan Pukšič je povedal, da občina išče investitorja, ki bi pridobil koncesijo in v Zasadih zgradil dom upokojencev. Šlo bi za investicijo, vredno med 12 in 13 milijonov evrov. Tudi pri tej točki je dobil očitek svetnika Horvata, daje občina parcelo v Zasadih pred leti kupila od njegovega (Pukšičevega) brata. V nadaljevanju je župan še pojasnil, da se z DRSI dogovarja za urejanje ceste med Zasadi in Gomilci, v prihodnje naj bi dokapitalizirali tudi podjetje Terme Gaja. Ko smo hodili na sodišče, ste bili Emeršičeva priča. Tudi sedaj sem imel občutek, da ima Emeršič dva odvetnika (svojega in občinskega, op. a.). Zakaj ste sejo, ko se je odločalo o poravnavi, zaprli za javnost? Mar nima javnost pravice vedeti, kam gre milijon evrov?" Horvatove besede je občinstvo nagradilo z aplavzom. Nato se je oglasila občanka Radojka Čeh: „No-beden od teh pravnikov, ki so spisali pravna mnenja, ne stoji trdno za poravnavo. Občina EM Gradu ne dolguje niti centa in mislim, da sta se občina in občinski svet prehitro odločila za poravnavo." O obnovi ceste Janežovci-Selce Debata je bila nato okrog obnove državne ceste Janežovci-Selce, ki jo bo Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) letos obnovila. Tudi v tem primeru se je župan Pukšič obregnil ob prejšnje občinsko Í-J T 1T7 vodstvo, ki da ni znalo poskrbeti za pravočasnost obnove. Po Puk-šičevih besedah naj bi bilo v času, ko je on vodil občino, vse pripravljeno (izvedbeno in finančno), da bi to cesto obnovili. A je niso in odgovornost za to je pripisal prejšnji vodstveni ekipi. Horvat in Čehova sta mu ponovno oporekala. „Ker se občina pri izgradnji fekalne kanalizacije na tem območju ni držala projektne dokumentacije, država potem ni šla v obnovo ceste. Kanalizacija se je delala mimo papirjev ...," je poudaril Horvat. Pukšič je navedel, da se bo dobrih sedem kilometrov dolg cestni odsek od Janežovcev do Selc sedaj obnovil, širina cestišča bo od 4,5 do pet metrov. Prepričan je, da bi se cesta sicer morala razširiti, vendar je sedaj, ko se dela začenjajo, za spremembo projekta prepozno. „Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Tudi goloba smo že imeli, a smo ga izpustili," je razmišljal. Mojca Zemljane Foto: MZ Ormož • Svetniki o hostlu v tajnosti Kdaj bo hostel dočakal odprtje? Čeprav je bil objekt zgrajen že lansko jesen, hostel v Ormožu še vedno ni odprl svojih vrat. Pred dobrim mesecem in pol je sredi mesta v povsem prenovljenem objektu s tržnico, hostlom in prostori Kluba ormoških študentov, kjer je nekdanje občinsko vodstvo slavnostni trak prerezalo že novembra lani, zaživela tržnica. Kot smo poročali, se je zapletlo, ker je bila stavba brez uporabnega dovoljenja. Novo občinsko vodstvo je tako pred kratkim pridobilo ustrezna dovoljenja, kljub temu pa hostel, s katerim bi samo mesto pridobilo težko pričakovane nočitvene kapacitete, še vedno ni zaživel. Napovedano je bilo, da bo vrata odprl v tem mesecu. A to se zagotovo še ne bo zgodilo. V zvezi s hostlom so na zadnji seji za zaprtimi vrati razpravljali ormoški svetniki. Na mizi so namreč imeli cenik, vendar je župan po razpravi v tajnosti to točko umaknil z dnevnega reda. Tako o burni debati ne moremo povedati nič. Sedma sila se je namreč v dvorano lahko vrnila šele po tej razpravi. »Za umik točke sem se odločil, ker smo sklenili, da se najprej izvede javno zbiranje ponudb za oddajo hostla v najem,« je po skrivnostni razpravi dejal župan Danijel Vrbnjak. Kot je razvidno iz gradiva, je bilo mišljeno, da bi hostel odprl vrata v aprilu, upravljal pa naj bi ga tamkajšnji Zavod za turizem, kulturo in Postelje hostla še vedno samevajo. šport. A to nekaterim očitno ni bilo po godu . Bodo našli najemnika? Omenjeni poziv, s katerim bodo izbrali najemnika hostla, je minuli petek občina že objavila na svoji spletni strani. Iz razpisne dokumentacije je razbrati, da se v najem daje celoten hostel v velikosti dobrih 280 m2 z vso opremo: »Morebitno ostalo opremo in drobni inventar, potrebno za izvajanje dejavnosti, mora priskrbeti najemnik na svoje stroške, pri čemer mora pred izborom pridobiti soglasje najemodajalca.« Najemno pogodbo želijo na občini skleniti za nedoločen čas z odpovednim rokom enega leta, ponudnik pa bo moral skrbeti za trženje hostla kot tudi Destinacije Jeruzalem. Zainteresirani imajo za ponudbo čas do 29. aprila, pred tem pa morajo na račun Občine plačati varščino 2.500 evrov. Najemnik bo za najem plačeval mesečno najemnino v ponujeni višini, vendar ta ne sme biti nižja od 837,54 evra mesečno. Pripravljajo tudi plan B »Nekaj zainteresiranih je že hodilo okrog, sam razpis pa bo hitro pokazal njihovo resnost,« je povedal Vrbnjak, ki se zaveda, da najemnika ne bo lahko najti. Po njegovih besedah tako v občinski upravi že pripravljajo rezervni scenarij. »Vzporedno z razpisom peljemo poslovni načrt, na kak način bomo zadevo zapeljali, če interesa na trgu ne bo. Potrudili se bomo, da bomo hostel zagnali čim prej ...« Monika Horvat 6 Štajerski V središču torek • 2. aprila 2019 Spodnje Podravje • Val podražitev v vrtcih prizadel tako starše kot občine Iz občinskih proračunov letos za vrtce vrte Po sprostitvi ZUJF-a in posledičnem dvigu plač v javnem sektorju seje sprožil val višjih stroškov dela v vseh javnih zavodih oziro jih morajo v celoti ali vsaj delno plačevati sami. To pa so predvsem vrtci in domovi upokojencev. Kakšne so nove cene varstva otr bodo letos še dvigovale, predstavljamo v naslednjem članku. Majšperk V občini Majšperk so cene mesečnega varstva otrok povišali s prvim februarjem letos, novih podražitev pa za zdaj ne načrtujejo. Občina je sicer za delovanje vrtca lani namenila skupno 516.257 evrov (14 % odhodkov proračuna), letos pa so za delovanje vrtca rezervirali 568.000 evrov. Kidričevo V Kidričevem so vrtec zadnjič podražili oktobra lani, v teh dneh pa pričakujejo odobritev podražitve še enkrat. Občina je lani za delovanje vrtca porabila 728.927 evrov (12,70 % odhodkov proračuna), letos pa so za ta namen rezervirali 797.440 evrov. Ptuj rog 30 evrov. Poleg višjih stroškov dela je na podražitev vplivalo tudi dejstvo, da je bilo septembra lani manj vpisanih otrok. Letno MO Ptuj za delovanje vrtca nameni 3,4 milijona evrov (10 %) proračunskega denarja. Novih podražitev po besedah ravnateljice Marije Vučak letos ne načrtujejo, razen v primeru nižjega vpisa otrok jeseni letos. Hajdina Cene v ptujskem vrtcu so dvignili aprila 2018, nato pa še enkrat februarja letos. Aprila 2018 je šlo za podražitev v višini od 1,5 do 8,5 %. Letošnja podražitev se giblje med 6 in 9 %, v povprečju to pomeni ok- Trenutno veljavne ekonomske cene programov v Vrtcu Ptuj, v evrih Dnevni program Zadnji dvig 1-3 let 528,6 30,8 1-3 let za otroke iz MO Ptuj 475,7 27,7 3-4 let 429,8 31,1 4-6 let 394,2 32 2-4 let: kombinirani oddelek 441,8 29,8 Razvojni oddelek 930,3 72 Bolnišnični oddelek 2984 86 Vir: MO Ptuj Cene v hajdinskem vrtcu so nazadnje spreminjali decembra 2017. Ponovna podražitev je sledila januarja letos, med razlogi zanjo pa je ob že omenjenih višjih stroških dela nova zaposlitev (0,5 pomočnice vzgojiteljice). Občina je v letu 2018 namenila za vrtce 458.747 evrov (13,62 % odhodkov proračuna). Destrnik Cene varstva otrok v vrtcu De-strnik so se spremenile v začetku februarja letos, pred tem so bile v veljavi cene iz leta 2017. V primerjavi s starimi so se nove cene pov- V Vrtcu Ptuj letos dodatnih podražitev ne predvidevajo. prečno povišale za 11 %. Naslednje povišanje po besedah ravnatelja Draga Skurjenega predvidevajo v letu 2020. Občina je lani za vrtce namenila 286.531 evrov (13 % odhodkov proračuna). Za letos imajo v proračunu za ta namen zagotovljenih 289.000 evrov. Dornava V Vrtcu Dornava so cene varstva otrok nazadnje spreminjali septembra lani. Pred tem so veljale cene iz leta 2016. Dvig cen je bil 9-odstoten. Ravnatelj Iztok Hrastar pravi, da o morebitnem novem dvigu cen ne razmišljajo. Občina Dornava je lani za delovanje vrtcev namenila 356.921 evrov (15 % odhodkov proračuna). Za letos imajo v proračunu za vrtce rezerviranih 350.000 evrov. Cirkulane Cene programov cirkulanskega vrtca so se nazadnje zvišale z lanskim avgustom. V povprečju se je cena programov dvignila za 3,8 %. Na cirkulansko-završki osnovni šoli, pod okriljem katere deluje vrtec, so Občinama Cirkulane in Zavrč že dali predloge novih, višjih Ormož • Podobo kazijo propadajoče in prazne stavbe Kako se občina loteva reševanja mrtvega mestnega jei V središču Ormoža je veliko zapuščenih in propadajočih stavb, ki kazijo podobo mesta. Največja črna pika mesta, vendar nikakor ne edina, je zagotovo za hotel Tukaj so tudi druge zapuščene stavbe, ki čakajo na novo priložnost Kako se namerava občina lotiti reševanja te problematike? Nekdaj sloviti hotel, ki je bil pred dvema, tremi desetletji znano središče številnih prireditev in zabav, je pred devetimi leti zaprl svoja vrata. Vse od takrat pred očmi Ormožanov boleče propada. In tako bo očitno še nekaj časa. Že približno tri leta je minilo od stečaja gradbenega podjetja IGD Ho-lermuos, ki je skupaj še z osmimi nepremičninami imelo v lasti tudi omenjeni objekt. Vse od takrat poskuša stečajni upravitelj hotel s 66 ležišči ter gostinskim lokalom, Skoraj popolnoma prazna Tima ... Današnjo podobo mesta pa tako kot tudi drugod kazijo še številne druge propadajoče in prazne stavbe, ki so po večini v zasebni lasti. Med njimi so nekdanji trgovski center in gostišče Cvetko, pa skoraj popolnoma prazna Mercatorjeva blagovnica Tima in druge. O načrtih z blagovnico smo povprašali lastnike, družbo Poslovni sistem Mercator, od koder so na kratko le odgovorili, da »objekt dajejo v najem«. Primeri dobre prakse V zadnjih letih je sicer občina obnovila nekaj pomembnih stavb, ki so v njeni lasti in so prej propadale. Med zadnjimi je nekdanja ormoška komunala. V lepo obnovljenem objektu so pod eno streho združili hostel, prostore Kluba ormoških študentov in pokrito tržnico. Najdejo pa se tudi podjetniki, ki so se lotili obnov starih stavb ... recepcijo in drugimi prostori, prodati na javni dražbi. Doslej je sklical že tri dražbe, a se kupec ni pojavil. Nazadnje je kompleks prodajal za dobrih 407.000 evrov. Brglezova: »Občina bo morala ugrizniti v to kislo jabolko« Nad dogajanjem s hotelom je razočarana tudi direktorica Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Andreja Brglez, ki meni, da bi v to kislo jabolko morala ugrizniti tudi občina, saj jim hudo primanjkujejo večje nočitvene kapacitete. »Nujno potrebujemo nastanitveni objekt, ki bi imel 100 do 120 postelj na nivoju vsaj treh ali štirih zvezdic in bo umeščen v naše okolje, skupaj s pripadajočo infrastrukturo in prostori za izvedbo kongresov, morda pripravo športnikov ... To je velika cokla napredka in vseh zgodb, ki jih na področju turizma pletemo. Ne verjamem, da bo ta zgodba okrog propadajočega hotela rešena, vsaj ne tako kmalu. Morda bi občina morala iti v nekakšno javno-zasebno partnerstvo in zgraditi nov hotel, na boljši lokaciji. Naslednji korak bi moral biti usmerjen v to,« še meni Brglezova. Kaj bo s hotelom? Glede na to, da se kupec, ki bi hotel odrešil muk, ni pojavil, smo stečajnega upravitelja Damjana Beliča še povprašali, kaj sledi. »Ker premoženja kljub večkratnim poizkusom ni bilo mogoče prodati, je Hotel Ormož v postopku prenosa nepremičnine na upnike, ki bodo podali soglasje k prevzemu. Vsi upniki, ki bodo podali soglasje, imajo možnost in pravico do prevzema, seveda se upošteva vrstni red vpisanih hipotek,« odgovarja. Prazne prostore bi zapolnili s poslovnimi dejavnostmi Problematike zapuščenih objektov v mestu Ormož se zaveda tudi Kako dolgo bo hotel sredi mesta še propadal? Foto: M H torek • 2. aprila 2019 V središču Štajerski 7 iglavih 12 milijonov evrov ma institucijah. Občane je seveda najbolj prizadel dvig stroškov dela v tistih zavodih, ki ok v spodnjepodravskih vrtcih, koliko so se te cene povišale v zadnjem obdobju ter ali se Nuška Gajšek: »Stroške vrtcev naj prevzame država« Županja MO Ptuj Nuška Gajšek zagovarja ureditev, da država po zgledu osnovnih šol prevzame nase strošek dela. O tem so se tudi že pogovarjali v neformalnih krogih županov. Predvsem pa si želi podporo tej ideji, odprto razpravo, kako organizirati te storitve, da bodo kar najbolj prijazne do državljanov in družinskih proračunov, saj bi starši plačali zgolj materialne stroške in strošek prehrane. Če bi država pristopila k temu, bi zelo razbremenila tudi občinske proračune, občina bi tako lažje investirala iz svojih proračunskih sredstev. Veljavne cene prehrane v vrtcih I Vrtec I Cena v evrih / dan 1 Majšperk 1,85 Kidričevo 1,35 Ptuj 1,50 Hajdina 1,80 Destrnik 1,80 Dornava 1,79 Cirkulane 1,80 Podlehnik 1,70 Sveti Andraž v Slov. goricah 1,55 Trnovska vas 1,80 Videm 1,60 Zavrč 1,48 Sveti Tomaž 1,52 Središče ob Dravi 1,50 Markovci 1,50 Gorišnica 2,20 Ormož: enoti Miklavž in Kog 1,52 Ormož: enoti Ormož in Velika Nedelja 1,52 Ormož: enota Ivanjkovci 1,52 Ormož: enota Podgorci 1,52 Juršinci 1,65 Foto: ČG cen programov vrtca, vendar jih nobena od občin še ni potrdila. Lani so na Občini Cirkulane za sofinanciranje programov vrtca namenili 258.000 evrov (7,6 % proračuna). V tem letu so za sofinanciranje programov vrtca rezervirali 282.000 evrov. dra inemarjen in prazen ormoški občinsko vodstvo. Zato so po besedah župana Danijela Vrbnjaka pristopili k reševanju le-te. »Mrežni podjetniški inkubator Ormož je pripravil javni poziv. Namen slednjega je povabiti vse lastnike praznih poslovnih prostorov, da se prijavijo ter izdelati seznam praznih poslovnih prostorov v mestu Ormož, ki so jih lastniki pripravljeni dati v najem zainteresiranim za izvajanje poslovne dejavnosti. Cilj tega poziva je oživiti mesto Ormož ter zapolniti prazne kapacitete poslovnih prostorov s potencialnimi podjetji, ki so oz. bodo postali člani podjetniškega inkubatorja, ter drugimi zainteresiranimi, ki se ukvarjajo s poslovnimi dejavnostmi,« je akcijo pojasnil župan ter poudaril, da s tem želijo poleg oživitve mesta doprinesti k ohranjanju stavb, povečanju podjetniške ambicioznosti ter dvigu kakovosti življenja prebivalcev mesta. Ob tem pa še dodaja: »Taki javni poziv ima dve pozitivni plati. Preko njega se lahko lastniki praznih poslovnih prostorov, ki so jih pripravljeni dati v najem oziroma odkup, vpišejo v seznam in si tako povečajo možnost za oddajo oziroma prodajo. Na drugi strani pa bomo lažje ponudili vsem zainteresiranim za najem ali odkup poslovne prostore, ki jih bodo v danem trenutku potrebovali, saj bomo imeli vzpostavljen seznam, iz katerega bo takoj razvidno, kakšni prostori so na razpolago.« Javni poziv si lahko vsi zainteresirani pridobijo na spletni strani Mrežnega podjetniškega inkubatorja ter na spletni strani Občine Ormož in velja do preklica. Monika Horvat Podlehnik V podlehniškem vrtcu so cene varstva zadnjič dvignili lani septembra, v povprečju za 5,7 %. Razlog za zvišanje cen varstva je ob višjih stroških dela tudi dodatna zaposlitev. Prav tako že načrtujejo novo podražitev v tem letu. Kako visoka bo, pa še ne vedo. Sicer pa je občina lani za delovanje vrtca namenila 171.259 evrov (8,47 % občinskega proračuna). Letos so v ta namen predvideli 182.519 evrov. Sveti Andraž V vrtcu v Vitomarcih so cene varstva dvignili letos februarja, v povprečju za kar 14,23 %. Za delovanje vrtca je iz občinskega proračuna lani šlo 182.084 evrov (14,03 % odhodkov proračuna), letos so v ta namen rezervirali 190.400 evrov. Trnovska vas Vrtec deluje pod okriljem OŠ De-strnik. Cene programov vrtca so nazadnje zvišali z letošnjim februarjem. V povprečju so se dvignile za 11 %. Tudi v trnovskem vrtcu je k dvigu cen varstva (ob že omenjenem dvigu plač) prispevala dodatna zaposlitev vzgojitelja zaradi podaljšanega odpiralnega časa. Naslednjo podražitev so napovedali za prihodnje leto. Občina je lani za poslovanje vrtca namenila 163.341 evrov (13,95 % proračuna), letos pa so za ta namen predvideli 174.500 evrov. Videm V videmskem vrtcu so cene programov nazadnje zvišali z marcem 2017: za prvo starostno obdobje za 0,97 %, za drugo 8,53 % in za kombinirane oddelke 5,42 %. So pa v videmskem vrtcu že napovedali novo podražitev cen programov. Foto: Črtomir Goznik Lani je občina za financiranje programov vrtcev namenila 640.604 evre (12,97 % proračuna). Letos so za financiranje programov vrtcev predvideli 677.800 evrov. Zavrč Završki vrtec deluje pod okriljem OŠ Cirkulane-Zavrč. Cene programov so se tam nazadnje zvišale z lanskim novembrom, v povprečju za 6,67 %. Letos so že podali predlog nove cene, a ta doslej še ni potrjen. Na Občini Zavrč so v letu 2018 za sofinanciranje vrtca porabili 136.502 evra (8,88 % proračuna). Letos so v ta namen rezervirali 151.120 evrov. Žetale V žetalskem vrtcu so cene programov vrtca nazadnje zvišali s septembrom 2017, in sicer za 1,56 % (prvo starostno obdobje) in za 7,19 % (drugo starostno obdobje). Ravnateljica žetalske osnovne šole Silvestra Klemenčič je razkrila, da je nova podražitev cen vrtca že v pripravi. Na Občini Žetale so lani za sofinanciranje programov vrtca namenili 185.495 evrov (12,57 % proračuna). V tem letu so za ta namen rezervirali 186.350 evrov. Sveti Tomaž V tomaževskem vrtcu so cene programov zadnjič dvignili decembra 2015. Razlogi za takratno povišanje so bili predvsem višji materialni stroški zaradi selitve v samostojno zgradbo ter dve novi zaposlitvi. Novo podražitev napovedujejo za letošnje leto. Občina je v lanskem letu za poslovanje vrtca namenila 284.017 evrov (13,49 % proračuna), za letos pa predvidevajo znesek v višini 327.235 evrov. Ormož (več enot) V občini Ormož deluje več enot vrtcev: vrtec OŠ Miklavž pri Ormo- Veljavne cene programov v vrtcih do 31. marca 2019, v evrih Vrtec / Občina • ( obdobje Kombinirani oddelek Zadnji dvig cene v evrih Predviden dvig cene v 2019 Majšperk 447,11 352,22 - 18,03 / 16,51 ne Kidričevo 468,78 341,18 - 0,80 / - 12,02 Da- izveden aprila Hajdina 457,70 360,60 - 32,00 / 28,20 izveden Destrnik 496,00 360,00 402,00 60,00 / 35,00 / 32,00 izveden Dornava 480,00 349,00 410,00 44,00 / 31,00 / 37,00 ne Cirkulane 440,19 290,82 360,53 16,28 / 10,75 /13,33 Da-izveden aprila Juršinci 426,12 323,03 - 38,74 / 6,33 ne Podlehnik 478,92 398,12 399,08 25,44 / 34,40 / 9,98 da Sveti Andraž 494,06 385,50 420,33 71,93 / 58,94 / 48,38 izveden Trnovska vas 496,07 360,44 402,56 59,08 / 35,21 / 32,20 izveden Videm 433,75 326,90 342,59 - 4,25 / 27,90 / 18,59 da Zavrč - - 395,24 24,72 da Žetale 449,95 379,62 410,06 - / 31,06 / - da Sveti Tomaž 446,64 313,13 344,41 20,32 / 8,33 / 17,56 da Ormož - Miklavž /Kog 469,95 320,39 374,46 20,17 / 14,31/ 32,90 da Ormož -Vel. Nedelja 501,38 359,53 396,98 31,99 / 22,28 / 22,29 da Ormož-Ivanjkovci* 448,82 305,12 341,15 - 20,57 / -32,13 / -33,54 da Ormož-Podgorci ** 469,39 337,25 374,69 - ne Središče ob Dravi 459,23 342,19 371,38 61,71 / 27,93 / 29,73 ne Markovci 431,00 322,70 - - / 13,92 da Gorišnica 440,19 329,27 440 /329 4,01 / 3,78 / 4,01 - 3,78 da *V Vrtcu Ivanjkovci so zadnjo spremembo cen izvedli marca 2015; vse cene so takrat znižali ** Vrtec Podgorci je bil ustanovljen 1. 9. 2017 žu (z enoto v Kogu), Ormož, Velika Nedelja, Ivanjkovci in Podgorci. Občina Ormož je za delovanje vseh naštetih vrtcev v letu 2018 porabila 1.651.480 evrov (10,14 % proračuna). Letos pa je za vse enote vrtcev rezervirala 1.848.707 evrov. V miklavškem vrtcu z enoto na Kogu so cene zadnjič dvignili decembra 2017, za prvi in drugi starostni oddelek za 4,68 %, za kombinirani oddelek pa 9,63 %. Tudi za letos napovedujejo novo podražitev. V enotah vrtca Ormož in Velika Nedelja so cene zadnjič dvignili avgusta lani, v povprečju za 6,5 %. V vrtcu pri OŠ Ivanjkovci so cene varstva zadnjič spremenili marca 2015; kot so pojasnili, je šlo takrat celo za znižanje glede na prejšnje cene, ki so veljale od leta 2012. Načrtujejo pa podražitev letos do poletja. Vrtec Podgorci je začel poslovati septembra 2017 in cen doslej še niso spreminjali, niti tega ne načrtujejo letos. Središče ob Dravi V središkem vrtcu so se cene programov zadnjič zvišale oktobra 2017, in sicer za prvo starostno obdobje za 15,5 %, za drugo 8,8 %, za kombinirani oddelek pa 8,7 %. Novega zvišanja letos ne predvidevajo. Za sofinanciranje dela vrtca so lani porabili 305.853 evrov (14,88 % proračuna). Letos so za te namene rezervirali 304.620 evrov. Markovci V markovskem vrtcu so se cene varstva zadnjič dvignile septembra 2017, sicer samo za drugo starostno skupino za 4,8 %. Novo podražitev predvidevajo uveljaviti aprila letos, torej čez slab mesec dni. V povprečju naj bi se cene zvišale za 4,2 %. Občina je za poslovanje vrtca lani namenila 656.215 evrov (14,84 % realizacije proračuna), letos pa so za ta namen rezervirali 734.232 evrov. « IV I Gorišnica V gorišniškem vrtcu so cene zadnjič dvignili novembra lani, v povprečju za en odstotek v vseh treh oddelkih. Ponoven dvig cen načrtujejo septembra letos. Sicer pa je občina lani za poslovanje vrtca porabila 482.295 evrov (9,65 % proračuna). Letos so za vrtec v proračunu rezervirali 542.510 evrov. ■ v* • Juršinci V Juršinskem vrtcu so cene zadnjič dvignili januarja 2016, v višini od 2 (drugo starostno obdobje) do 10 odstotkov (prvo starostno obdobje. Ponovnega dviga cen v letošnjem letu ne načrtujejo. Občina je lani za poslovanje vrtca namenila 301.272 evrov, za letos načrtujejo financiranje v višini 315.000 evrov. EM,ML,VB,MZinDK Foto: M H 8 Štajerski Kmetijstvo in podeželje torek • 2. aprila 2019 Ptuj • Nadalnje sodelovanje s Perutnino Ptuj Novi lastniki želijo, i • • v • da rejci povečajo proizvodnjo Novi ukrajinski lastniki Perutnine Ptuj rejcem zagotavljajo, da bodo z njimi še naprej sodelovali. Kot so že večkrat omenili, ne bodo uvažali ukrajinske perutnine niti krme za živali. Od rejcev si celo želijo razširitev proizvodnje. Foto: Črtomir Goznik Ukrajinski lastniki Perutnine Ptuj vztrajno zatrjujejo, da bodo še naprej sodelovali le s slovenskimi rejci. Rejci so z novimi lastniki že imeli prvi sestanek, kjer so izvedeli že znano. »Rekli so, da bomo sodelovali enako kot doslej in da ne bodo iz Ukrajine pripeljali niti enega piščanca. Prav tako ne nameravajo uvažati koruze,« je po sestanku povedal predsednik Perutninarske zadruge Ptuj Simon Toplak, ki pa je do teh obljub še vedno nekoliko skeptičen. »Pravijo, da bodo vsako leto investirali 50 milijonov v podjetje. Od nas rejcev pa pričakujejo, da bomo razširili svojo proizvodnjo,« je še povedal. »V zadnjem letu se je šest rejcev zadruge odločilo za povečanje svojih vzrejnih kapacitet. Štirje rejci so se odločili za novogradnjo hleva, dva sta dogradila obstoječa hleva. Skupaj nove površine znašajo 6.000 kvadratnih metrov, kar predstavlja 3,5 % vzrejnih kapacitet Pe-rutninarske zadruge Ptuj,« je pojasnila direktorica Liljana Štalcer Zu-panič, ki tudi za naslednje leto napoveduje povečanje v podobnem obsegu. Vida Božičko Slovenija • Nova kmetijska zakonodaja Država daje prednost mlademu kmetu Do konca maja bo v javni obravnavi osnutek novega krovnega zakona na področju kmetijske zemljiške politike, ki pravzaprav prinaša spremembe treh med seboj povezanih zakonov, in sicer zakona o kmetijskih zemljiščih, o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS in o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Tako naj bi prednost dobili tisti, ki na kmetijskih zemljiščih dejansko pridelujejo hrano, s predvidenimi spremembami pa naj bi bila olajšana tudi možnost do zakupa ali nakupa kmetijskih zemljišč. Na področju kmetijsko-zemljiške zakonodaje naj bi imela lokalna kmeta po novem možnost, da se neposredno dogovorita za prodajo kmetijskega zemljišča brez odobritve posla na upravni enoti. Predlagan pa je tudi novi vrstni red predkupnih upravičencev pri nakupu kmetijskega zemljišča: na prvem mestu ostaja solastnik, drugouvršče-nega mejaša, torej kmeta, ki s svojim zemljiščem mejita na zemljišče, ki je naprodaj, bi po novem zamenjal Sklad kmetijskih zemljišč, tretje-uvrščenega zakupnika bi zamenjal mejaš, sledil pa bi mladi kmet. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec napoveduje 100-odstotni dvig višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Predvidene so tudi spremembe pri zagotovitvi nadomestnih kmetijskih zemljišč v primeru pomembnih infrastrukturnih gradenj; razlastninjeni kmetje bodo imeli možnost neposrednega zakupa ali nakupa. Za zakup kmetijskih zemljišč, za katera skrbi sklad kmetijskih zemljišč, je predlagan novi prednostni red upravičencev; na prvem mestu bo mladi kmet. Zakupna doba z izjemo trajnih nasadov, kjer bo določena glede na amortizacijsko dobo nasada, ne bo krajša od desetih let, maksimalni zakup kmetijskih zemljišč v državni lasti pa bo omejen na največ sto hektarjev. Kmetom, ki imajo od sklada v zakupu več zemlje, bodo ta višek postopno odvzemali. Senka Dreu Haloze • Sajenje sadnega drevja Gnojiti je treba s starim hlevskim gnojem ali zrelim kompostom V sklopu projekta Življenje traviščem so strokovnjaki pripravili priporočila za upravljanje visokodebelnih sadovnjakov v Halozah. Čeprav je za sajenje sadnega drevja načeloma primernejšajesen (preko zime se namreč sadike že dobro ukoreninijo), se opravila številni raje lotevajo v teh dneh. Terenski kmetijski svetovalec Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Srečko Rajh je poudaril, da je treba pri sajenju sadnega drevja najprej izbrati primerno lego: »Za sadilno mesto izberemo nekoliko nagnjeno lego na primerno globokih tleh (vsaj 50-60 centimetrov). Izogibamo se sajenja sadnih dreves v dolini, tako zaradi možnosti višje podtalnice kot tudi večje verjetnosti za spomladansko in zimsko pozebo. Lega sadovnjaka mora biti zračna, saj tako zmanjšamo možnosti za bolezni (jablanov škrlup, jablanova pepelovka, sajavost ...). Izogibamo se legam, ki so zaprte in preprečujejo odtekanje hladnega zraka (dno zaprtih dolin).« Izogibati se je treba tudi sajenju ob gozdnih robovih. Pri sajenju sadnih sadik, cepljenih na sejance, bodo sadna drevesa velika, zato je treba pa- Opuščanje rabe visokodebelnih travniških sadovnjakov pomeni grožnjo ohranjanju suhih travišč z visoko stopnjo biotske pestrosti. ziti tudi na razdalje sajenja. »Pri obnovi travniških sadovnjakov so te dimenzije najmanj 8 x 8 do 10 Kaj posaditi na haloških suhih traviščih? Drevesa Priporočene sorte visokodebelnih sadnih dreves Jablane Hruške Slive Češnje Višnje Orehi Ananasova reneta, beličnik, bobovec, boskopski kosmač, carjevič, damasonski kosmač, dolenjska voščenka, goriška sevka, grafenštajnc, jonatan, kanadka, krivpecelj, londonski peping, pisani kardinal, rdeča škrbotavka, rdeči jesenski kalvil, šampanjska reneta, štajerski mošancelj, štajerski pogačar, zlata parmena Avranška, fetelova, junijska lepotica, klapova, pastorjeva, viljamovka, zgodnja moretinijeva Domača češplja, erzinška Denisenova rumena, hedelfinška, napoelonova, petrovka, vigred Lotova Elit, haloze, petovio, MB-24 Vir: Življenje traviščem x 10 metrov. Tako se od objektov odmaknemo za 8 do 10 metrov in od robov parcele vsaj za 4 do 5 metrov,« je razložil Rajh. Sadilna jama naj bi merila približno 1 x 1 meter, globoka naj bo vsaj 60 centimetrov. »Pri tem pazimo, da zgornjo rodovitno plast do globine 20 do 30 centimetrov izkoplje-mo in nasujemo ob jami. Spodnjo plast od 30 do 60 centimetrov pognojimo s primerno količino preperelega gnoja ali komposta in prekopljemo do globine 60 centimetrov. V sadilni jami pomešamo zemljo in dodano gnojilo.« Izogibati se je treba sajenju v preveliki moči oz. v blato, v izko- pano jamo pa kakih 10 centimetrov od sadike zabiti oporni kol. »Tik pred sajenjem pregledamo sadiko in odrežemo poškodovane korenine ter korenine namočimo v kalež, ki smo ga pripravili iz mešanice svežega govejega blata, vode in zemlje,« je razložil Rajh. Dodal je, da mora biti cepljeno mesto vsaj 10 do 15 centimetrov nad zemljo. Korenine sadike je treba prekriti z rodovitno zemljo, jo dobro zahoditi in šele nato dodati gnoj ali kompost ter zasuti sadilno jamo. Sadiko je treba še temeljito zaliti, ohlapno privezati ob kol in jo zaščititi pred živalmi. EM Ptuj • Mestna občina v predlogu proračuna za kmetijstvo letos namenja bistveno več Glavna investicija namakalni sistem Turnišče Stroka je prepričana, da so na območju od Maribora pa vse do hrvaške meje najbolj idealni pogoji za zelenjadarstvo. Ugodna so tako tla kot podnebje, kar manjka, je le namakanje, kije zaradi bližine Drave logična rešitev. Mestna občina Ptuj zato v dopolnjenem predlogu letošnjega proračuna za ta namen predvideva 380.000 evrov. V predlogu mestnega proračuna je za področje kmetijstva skupno predvidenih 495.034 evrov, kar je sedemkrat več kot lani. Tako povišanje je predvideno zaradi investicije v namakalni sistem na Turniščah. »Sredstva v višini 380.000 evrov so namenjena za pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo namakalnih sistemov na območju mestne občine Ptuj, kjer je veliko kmetijskih zemljišč, ki so primerna za namakanje. S tem bi omogočili razvoj pridelave zelenjave, ki je na trgu primanjkuje, kar bi lahko predstavljalo razvojno priložnost kmetijskim gospodarstvom,« so pojasnili na Občini. Projekt je sicer v fazi prijave na razpis. Namakalni sistem pa namerava z vodo oskrbovati 60 hektarjev polj na desnem bregu Drave. »V projektu, ki ga bo v celoti investirala Mestna občina Ptuj, bomo sodelovali še predstavniki ptujskega Foto: Črtomir Goznik Nov namakalni sistem naj bi začel delovati do leta 2021. kmetijskega zavoda, Semenarna in Biotehniška šola Ptuj. Namakati nameravamo površine, ki so v lasti šole in Semenarne, osredotočili pa se bomo na pridelavo zelenjave in preostalih poljščin,« je povedal Marko Čeme, specialist za namakanje pri kmetijskem zavodu. »V širšem kontekstu želimo na tem območju vpeljati demonstracijski center za namakanje zelenjave za vso Slovenijo ali vsaj za ta del Slovenije. Ker bomo brez namakalnega sistema težko učili druge, je to pač prvi korak,« še dodaja Čeme, ki predvideva, da bo namakalni sistem zaživel do leta 2021. Predlog proračuna predvideva še 65.900 evrov za projekt dograditve kuhinje v Grajeni, v kateri bo mogoče pripravljati tradicionalne jedi skupaj z različnimi generacijami. Sredstva so pridobili z javnim LAS. Vida Božičko Foto: CG torek • 2. aprila 2019 Podravje Štajerski 9 Borl • Arheološke raziskave gredo h koncu Namesto jekla bodo uporabili armiran beton Predvidoma v nekaj dneh bodo arheološke raziskave na terasi gradu Borl zaključene, sledila bosta še obdelava in dokumentiranje gradiva. Medtem strokovnjaki načrte za razgledno ploščad že spreminjajo. Sprva so razgledno ploščad nameravali zgraditi le nad polovico zdaj že nekdanje grajske terase, a si je Borl očitno ne pusti vzeti ... Na zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so odstranili zasutje grajske terase s pogledom na Dravo. Prvotno so nameravali porušiti obstoječi zid in na zunanjem, torej znižanem robu, postaviti kamniti zid. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ta namreč skrbi za sanacijo brežine pod Borlom, so predlani napovedali: »Da pa bo tukaj še vedno ostala razgledna točka, dostopna v pritličju zidu, bo nad približno polovico bivše terase narejena kovinska razgledna ploščad.« Po prvotnih načrtih naj bi bila celotna konstrukcija z razgledno ploščadjo v višini nekdanjega nivoja zasute grajske terase jeklena, ograja bi bila iz kombinacije inoks jekla, inoks jeklenic in corten jeklene pločevine. Ploščad naj bi merila približno 9 x 5 metrov, do nje bi bilo mogoče dostopati z notranjega grajskega dvorišča. Novo odkrite zidove bo treba zaščititi Zaradi novih arheoloških odkritij so zdaj načrte morali spremeniti, so razkrili na Ministrstvu za kulturo: »Namesto sprva predvidene razgledne ploščadi, ki bi bila ožja, na jekleni konstrukciji, s stekleno ograjo in kovinskimi stopnicami do dna izkopa, bo postavljena ploščad iz armiranobetonske plošče čez celoten tloris terase, na armiranobetonskih stebrih.« Razložili so, da bo takšna ploščad, skladno s konservatorskimi smernicami, ščitila strukturo na novo odkritih zidov, obenem pa bo tudi v funkciji razgledne ploščadi. Dober razgled je bil namreč vedno pomembna funkcija gradu ... Sanacija borlske brežine, zidu in terase gradu je vredna 1.408.941 evrov z DDV, v celoti jo bo plačala država: večino DRSI, preostanek pa kulturno ministrstvo. Ali bodo spremembe v načrtih vrednost investicije morda kaj spremenile, še ni znano. Eva Milošič Ptuj • Projekt obnove tržnice Gradbišče širijo na Slomškovo ulico Obnova mestne tržnice, Slomškove in Miklošičeve ulice poteka po predvidenem (podaljšanem) terminskem planu. Pogodbeni rok za končanje del za zdaj ostaja 31. julij. Je pa možno, da ga bodo zaradi arheologije podaljšali. Šele ko bodo Slomškovo ulico odkopali, bodo videli, kakšno zgodovinsko zapuščino skriva. Domneva se, da bogato. Pred dnevi so zaporo v središču mesta razširili po Slomškovi ulici, ki je od paviljona na tržnici do cerkve sv. Jurija v celoti zaprta. Pod cerkvijo izvajalec začenja gradnjo objekta. Zgrajen bo v dveh etažah, skupna velikost bo 860 m2. Streha objekta bo pohodna in povezana s Slomškovo ulico. V pritličju bodo gostinski in trgovski lokal, pokrit prostor za stojnice, pisarna za vodjo tržnice, javne sanitarije in prostor za odpadke. Na pokritem prostoru tržnice bo 12 prodajnih pultov s priključki na elektriko. Tlak ob njih bo ogrevan. Na prodajnem prostoru bo tudi korito s tekočo vodo. V kleti objekta bo skladišče za stojnice in drugo opremo tržnice, štirje sklopi garderob s sanitarijami in kopalnico. Garderobe se bodo uporabljale v času prireditev (za nastopajoče), služile bodo tudi prodajalcem na tržnici. Obnova vodovoda in kanalizacije Na celotnem območju gradbišča se zamenjuje vodovodna napelja- Foto: Črtomir Goznik V prihodnjih dneh se bodo dela intenzivno začela na Slomškovi ulici, začenja se tudi gradnja skoraj 900 m2 velikega objekta pod cerkvijo sv. Jurija. va. „Obstoječa je bila zgrajena leta 1960. Cevi so iz sive litine, brez dodatnih antikorozijskih zaščit. Zaradi korozije je cevovod že zelo poškodovan. Obnovili bomo tudi napeljavo na priključkih, zamenjali dva Foto: Skupina Stik Keramični lonci in druge posode na dnu srednjeveškega vodnjaka na tržnici kanalizacijska cevovoda, ostale napeljave kanalizacije pa po potrebi," so pojasnili v ptujski Mestni hiši. Našli vodnjak iz rimskih časov Sočasno z gradbenimi in komunalnimi deli na gradbišču izvajajo arheološke raziskave. Na Miklošičevi ulici in prostoru tržnice so v večini končane. „Rezultati potrjujejo dosedanje domneve, da je današnje območje Miklošičeve ulice postalo del mesta šele v poznem srednjem veku. Temelji hiš ležijo skriti in lepo ohranjeni pod cesto na prostoru današnjega vhoda na tržnico," je pojasnil vodja arheoloških raziskav Samo Hvalec iz Skupine Stik in dodal: „Potok Grajena je tukaj s svojim tokom vseskozi narekoval mestne meje. Sedaj lahko že trdimo, da je rob rimskega mesta potekal čez današnji tržnični plato. Takrat je šlo še za zamočvirjen teren na robu mesta, ki je bil v rabi bolj občasno. O slednjem govori tudi odkrit vodni zbiralnik, na dnu katerega je ležala amfora - rimsko transportno posodje. Da je prav vodonosnost tega prostora predstavljala njegovo glavno bogastvo, pričata dva odkrita srednjeveška vodnjaka. Ležala sta na domnevnem dvorišču med nekdanjimi srednjeveškimi hišami in proštijsko cerkvijo. Na dnu enega od njih smo našli več keramičnih loncev in drugih posod ter različnih kovinskih predmetov." Mojca Zemljarič Ptuj • ZD Ptuj se prijavlja na razpis za nakup novega reševalnega vozila Želja: reševalno vozilo, vredno 136 tisočakov Ptujski Zdravstveni dom se prijavlja na razpis za novo reševalno vozilo. Občina bo prispevala 5.000 evrov, zavod sam je pripravljen zagotoviti približno 62.000, skoraj 70.000 evrov pa pričakujejo od ministrstva za zdravje. Ocenjena vrednost vozila je 136.554 evrov. Kot poudarja Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj (ZD), je kljub rednim zamenjavam njihov vozni park precej dotrajan. Povprečna starost 13 vozil Službe reševalnih prevozov je šest let, tri vozila so starejša od 11 let. Da bi zamenjali stara vozila, se redno prijavljajo na razpise. Priložnost so prepoznali tudi v zadnjem, ki je bil objavljen 15. marca. Gre za razpis za sofinanciranje naložb na primarni ravni zdravstvene dejavnosti za leto 2019, v okviru katerega zdravstveno ministrstvo sofinancira nakup osnovnega vozila in njegovo predelavo. Na pobudo ZD Ptuj Mestna občina pripravlja investicijsko dokumentacijo in s soglasjem občinskega sveta zagotovila 5.000 evrov. Če bodo uspešni, bo levji delež prispevalo prav ministrstvo za zdravje. Pokrivajo zelo široko območje Nujno medicinsko pomoč ptujski Zdravstveni dom zagotavlja v 16 občinah Spodnjega Podravja: Ptuj, Kidričevo, Hajdina, Videm, Majšperk, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica, Dornava, Markovci, Juršinci, Trnovska vas, Sv. Andraž, Destrnik, Žetale, Podlehnik. To je približno 70.000 prebivalcev (okrog 3 % vseh prebivalcev Republike Slovenije). Omenjeno območje se razprostira na 645 km2 površine. ZD Ptuj razpolaga z dvema voziloma za nujne reševalne prevoze, eno vozilo je letnik 2012 in ima prevoženih 215.000 km, drugo vozilo je letnik 2015 in ima prevoženih 160.000 km. Višina vseh razpisanih sredstev je do 1.950.000 evrov, prejeti znesek pa bo odvisen od števila popolnih prijav in od koeficienta razvitosti občin za leti 2018 in 2019. „Za delo reševalne službe je izrednega pomena tehnična brezhibnost vozil ter ustrezna, s predpisi določena oprema vozil. ZD Ptuj razpolaga z dvema voziloma za nujne reševalne prevoze, eno vozilo je letnik 2012 in ima prevoženih 215.000 km, drugo vozilo je letnik 2015 in ima prevoženih 160.000 km. V primeru pridobitve nujnega reševalnega vozila tipa B se bo kakovost storitev za nudenje medicinske pomoči bistveno izboljšala, znižali se bodo stroški vzdrževanja vozila, izboljšali se bodo delovni pogoji zaposlenih," poudarja Petek Uhanova. Ali bodo uspešni na razpisu, bo znano že maja. V drugi polovici leta naj bi vozilo predali namenu. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 2. aprila 2019 Cirkulane • Spremenjen odlok o vaških odborih »Za županjo sem kandidirala z namenom« Cirkulanski občinski svet je na zadnji seji spremenil oz. dopolnil občinski odlok o vaških odborih. Kaj bo novega? Foto: EM Koordinacijo vaških skupnosti so doslej sestavljali predsedniki vseh 12 vaških odborov v občini in treh občinskih svetnikov, ki jih je imenoval občinski svet. Predsednika koordinacije vaških skupnosti so izvolili izmed svojih članov in je bil po pravilu svetnik. Zdaj so omenjenemu členu odloka dodali še stavek: »Župan sklicuje in vodi seje koordinacije vaških skupnosti, ni član koordinacije vaških skupnosti ter nima glasovalne pravice.« Doslej so seje koordinacije vaških skupnosti (najmanj trikrat letno) sklicevali predsedniki koordinacije, le prvo je sklical župan, podžupan ali od župana pooblaščeni občinski svetnik. Po novem bo seje skliceval župan ali po pooblastilu župana podžupan ali svetnik. Naloge predsednika koordinacije vaških skupnosti torej prevzema župan, zato vloga prvega ni več smiselna. Na seje koordinacije vaških skupnosti je bil župan sicer tudi že doslej vedno vabljen. Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je povedala, da so spremembe odloka pripravili na njeno željo: »Želim v večji meri sodelovati v koordinaciji vaških skupnosti. Za županjo sem kandidirala z nekim namenom; moja želja je, da ljudi čim bolj informiramo. Zato želim bolj delati z vaškimi odbori, koordinacijo bom vodila oz. seje sklicevala sama. Zavedam pa se, da bo to zame dodatna obremenitev.« Spremenjen odlok je občinski svet potrdil soglasno. EM Haloze • Nastaja Interesna zveza haloških občin Čakajo še Podlehnik, Rogatec in Videm K ustanovitvi Interesne zveze haloških občin so že pristopile občine Cirkulane, Majšperk, Makole in Zavrč, pred dnevi še Žetale. V letošnjem žetalskem občinskem proračunu je v ta namen že rezerviranih 1.300 evrov. K ustanovitvi interesne zveze za razvoj turizma naj bi pristopilo sedem haloških občin (Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale) ter občina Rogatec. Strokovne podlage so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj, odločitev pa morajo potrditi posamezni občinski sveti: v občinah Podlehnik, Rogatec in Videm odločitve še niso sprejeli. Način financiranja interesne zveze še ni povsem dorečen, doslej se je govorilo o približno evru po občanu letno. Na različnih razpisih bi se lahko zveza potegovala tudi za državni in evropski denar. Na Ministrstvu za javno upravo so razložili, da interesna zveza občinam omogoča skupno odločanje o razvojnih in drugih vprašanjih: »Zveza je nadomestilo za konzorcijske pogodbe, ki ne morejo odigrati enake vloge, saj v razmerju do zunanjega sveta še vedno nastopa množica občin, medtem ko v primeru ustanovitve zveze te občine nastopajo kot en subjekt, na katerega v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti občine prenesejo tudi del svojega premoženja, potrebnega za izvajanje nalog zveze.« EM Ptuj • Sto let gostilne Pri pošti Spomnili bodo na domačnost Družina Zemljarič Dobrotičje gostilno Pri pošti najprej vzela v najem, nato pa odkupila. Dolga letajo je vodila Danica Zemljarič Dobrotič, izkušena gostinska delavka, ki v gostinstvu dela že nekaj desetletij, 25. maja pa jo bo tudi uradno prevzela hčerka Aleksandra Levanič, ki v gostilni Pri pošti dela že vrsto let. Takrat bodo praznovali tudi 100-letnico poimenovanja gostilne Pri pošti. V Ulici heroja Lacka bo 25. maja neke vrste praznik domače kuhinje pod sloganom Od nekoč do danes. Želijo si, da bi se jim z domačo hrano pridružili tudi drugi ptujski gostinci, veseli pa bodo tudi gostincev iz okolice Ptuja. Sodelovala bo tudi Ptujska klet. Na enem mestu naj bi se tako predstavili z najširšo ponudbo domačih tradicionalnih jedi in domačih izdelkov, z odprto kuhinjo jedi, ki bi se morale tudi pogosteje znajti na jedilnikih gostiln. Poskrbeli pa bodo tudi za zabavo. V ptujski obrtni zbornici, kjer se zelo veselijo tega dogodka, bodo ob tem izdali tudi brošuro s predstavitvijo gostiln na Ptujskem. Aleksandra Levanič o svojem delu v gostinstvu pripoveduje navdušeno, predstavlja ji izziv in zadovoljstvo. Že od zgodnjega otroštva jo je veselilo delo z ljudmi, nikoli ga ne bi zamenjala. Gostje, Foto: Črtomir Goznik Sto let gostilne Pri pošti ki dnevno prihajajo v gostilno Pri pošti, so v bistvu že stari prijatelji, za vsakega posebej ve, kaj rad je, Pisana zgodovina gostilne Gostilna pri pošti je letos stara 100 let, gostinska dejavnost na tej lokaciji pa je veliko starejša. Marija Straschill je dovoljenje za opravljanje gostilniške obrti pridobila že julija leta 1888. Še leta 1895 se je gostilna imenovala Pri pivskem izviru. Zgodovinarka Marija Hernja Masten pripoveduje, da je v ptujskem časopisu Pettauer Zeitung lastnica Straschillova leta 1895 oglaševala, da prodajajo vino Zavrčan, letnik 1893, in vino z Majskega Vrha, letnik 1893. Velika steklenica je stala 80 krajcarjev. Do odprtja pošte in telegrafa v Ogrski ulici (današnji ulici Heroja Lacka) je bila to makadamska cesta. Pošta pa je takrat zahtevala, naj jo tlakujejo z lesenimi kockami, ki bodo bolje zadušile ropot koles vozov in kočij. V letu 1894je Ogrska ulica dobila kanalizacijo, ob novi zgradbi pa sojo tudi tlakovali. »Sklepati je, daje po postavitvi nove pošte verjetno med ljudmi za gostilno prevladalo ime „pri pošti". Kdaj natančno je prišlo do spremembe imena, ne vemo,« pravi Hernja Mastenova. V vodniku Ptuj z okolico iz obdobja pred II. svetovno vojno je objavljen oglas, da je najbolje urejena restavracija Berlič Joško - Pri pošti, ki ob vsakem dnevnem času priporoča prvovrstno pripravljena topla in hladna jedila, toči najboljša vina iz Haloz in ljutomerskega okoliša ter ima vedno sveže temno in svetlo pivo v sodčkih. V gostilni so prirejali novoletne zabave, ples z glasbo, pustovanja, martinovanja, v zadnji. t. i. posebni sobi pa so potekali sestanki, občni zbori društev, slavja ob izučitvi pomočnikov in mojstrskih izpitov. Gostilna je bila dolga leta znana po dobrem golažu. Ko so se sejmarji po uspešno opravljeni kupčiji vračali domov, so se ustavili Pri pošti na golažu. Pred vojno je bilo tudi v navadi, da so mestni gospodje po maši zvili v gostilno Pri pošti, kjer so ob nadvse pomembnih moških debatah prebili čas do nedeljskega kosila. Po II. svetovni vojni je gostilna nadaljevala delo, menjali so se le lastniki, še pove Marija Hernja Masten. česa ne mara. Vsak dan ponujajo malice, kosila, še vedno imajo na jedilniku stare jedi, s katerimi je gostilna tudi začela: golaž, vampe po tržaško, kislo juho. V prazničnem mesecu maju bodo jedilnik razširili z nekaterimi novimi jedmi in podaljšali delovni čas. V kratkem pa bodo ponudili tudi vegan-ske sladice; že v pustnem času so bili presenečeni nad prodajo ve-ganskih krofov, ki so šli za med. Želijo urediti gostinski vrt „Dvajset let vlaganja, truda, nismo se predali, je kar obrodilo neke sadove. Lani smo lokal nekoliko prenovili. Ni pa lahko imeti gostilne v starem mestnem jedru. Potrebno je veliko dela, da ti uspe, da pre- živiš in ponudbo nadgradiš. Ljudje danes pričakujejo domačnost in kakovost za kar nizko ceno. Ptuj je premajhen, da bi ponujal samo jedi visokega cenovnega razreda. Tako se tudi ne bomo lotevali organizacije poslovnih dogodkov. Investicije želimo še nadaljevati. Upamo, da nam bo nekoč uspelo v celoti pridobiti zemljišče za gostilno, kjer želimo nekoč urediti gostinski vrt. Že 20 let potekajo neuspešni pogovori z MO Ptuj. Parcelacija med tremi lastniki, kolikor jih je na tem območju, še do danes ni izvedena. Veliko je odvisno od mestnih načrtov in pripravljenosti, da se to območje uredi s ponudbo, če v resnici želimo razvijati turizem oz. ponudbo v mestu," zgodbo gostilne Pri pošti predstavlja Levaničeva. MG Foto: Črtomir Goznik Aleksandra Levanič in Danica Zemljarič Dobrotič, dve generaciji gostilne Pri pošti. Videm • Gradnja kanalizacijskega omrežja Priključilo se bo še sedem gospodinjstev Videmski občinski svetniki so nedavno potrdili investicijsko dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije v naselju Lancova vas, od okrepčevalnice Osmica do avtoceste. V delu naselja Lancova vas, od hišne številke 3 do 7a, bodo zgradili 177 metrov kanalizacijskih vodov. Na kanalizacijsko omrežje in nato na obstoječo čistilno napravo v Vidmu pri Ptuju se bo tako lahko priključilo sedem gospodinjstev. Skupna vrednost investicije bo znašala 54.900 evrov. V celoti jo bodo pokrila povratna sredstva po 23. členu Zakona o financiranju občin (45.000 evrov). Lancovski gravitacijski kanalizacijski vod bodo predvidoma zgradili med aprilom in oktobrom. V občini Videm je sicer 2.248 gospodinjstev, od tega je na kanalizacijski sistem priklopljenih le 283 od njih. EM torek • 2. aprila 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Slovenija, Podravje • Kadrovski primanjkljaji v Policiji Največ potreb po kadru v Ljubljani, Novem mestu in Kopru Med letoma 2012 in 2013 je Policija doživela krepki kadrovski udarec. Takrat je vlada v kadrovskem načrtu število zaposlenih v Policiji z 9.219 zmanjšala za več kot tisoč na 8.143. V naslednjih letih seje število zaposlenih gibalo okoli 8.200, za letos kadrovski načrt dovoljuje 8.187 zaposlitev. „Policija se je spremenjenim okoliščinam vsako leto posebej ustrezno prilagodila, in sicer z določitvijo internega kadrovskega razreza po policijskih upravah (PU) ter organizacijskih enotah Generalne policijske uprave (GPU). Interni kadrovski razrez upošteva številne kriterije, od obsega operativne problematike na vseh področjih policijskega dela (kriminaliteta, prometna varnost, splošne policijske naloge na policijskih postajah v notranjosti države, naloge nadzora in varovanja zunanje schengen-ske meje) do zakonsko določenih nalog na državni ravni ter projekcij fluktuacije," so pojasnili na GPU in dodali, da glede na interni kadrovski razrez za leto 2019 in trenutno kadrovsko zasedbo ugotavljajo, da na območju vseh policijskih uprav, razen murskosoboške, primanjkuje policistov ter administra-tivno-tehničnega osebja. „Največ policistov primanjkuje na PU Ljubljana (na petih policijskih postajah ter postaji prome- tne policije). Največ policistov bi potrebovali na večjih policijskih postajah, ki delujejo na območju mestnih občin. Za področje nadzora in varovanja zunanje schengen-ske meje bi kader potrebovali na PU Novo mesto in PU Koper." Na GPU so pojasnili, da je kadrovska Policijska pripravniška plača 886 evrov bruto V ponedeljek, 18. marca, seje končal rok za vpis kandidatov za izobraževanje za poklic policista. Prijavilo se je 495 kandidatov, a vsi ne bodo sprejeti. Prijave bo najprej pregledala kadrovska služba, nato pa bo sledil še test psihofizičnih sposobnosti. Policist kandidat (kot pripravnik) prejema minimalno plačo, letos je to 886 evrov bruto. Policisti, ki se izšolajo po 24-mesečnem višješolskem programu, se razporedijo v 27. plačni razred javnih uslužbencev z izhodiščno plačo 1.220 evrov bruto. Policisti nadzorniki državne meje se lahko zaposlijo po šestih mesecih uspešno izvedenega usposabljanja. Ob zaposlitvi se jih razporedi v 24. plačni razred z izhodiščno bruto plačo 1.085 evrov. Od leta 2013 se je po višješolskem programu usposobilo 618 policistov, usposabljanje za policiste nadzornike državne meje pa jih je končalo 262. Število policistov na lokalni ravni po posameznih PU Policijska TI uprava(PU) | p itevilo lolicistov Ljubljana 1.025 Maribor 752 Novo mesto 699 Koper 652 Celje 601 Murska Sobota 333 Kranj 298 Nova Gorica 159 Skupaj 4.519 Vir: Policija, 18. marec 2019 V Policiji je zaposlenih 8.149 javnih uslužbencev, njihova povprečna starost je dobrih 42 let. Število policistov na postajah v Spodnjem Podravju zasedenost na policijskih postajah na območju Spodnjega Podravja relativno dobra. Gre za postaje Ptuj, Ormož, Gorišnica in Podleh-nik ter mejne postaje Gruškovje, Zavrč, Ormož in Središče ob Dravi. Občasni kadrovski primanjkljaj v času poletne turistične sezone beležijo na mejnem prehodu Gru-škovje. Rešujejo ga s premestitvijo kadra iz manj obremenjenih enot policije. Pri katerih profilih največji deficit Težav s kadrovskim primanjkljajem v Policiji ne skrivajo. Kot pojasnjujejo, največji deficit beležijo pri profilih policistov, ki izvajajo splošne policijske naloge v notranjosti države, policistov za nadzor državne meje in policistov na postajah prometne policije. Na GPU so še navedli, da primanjkljaj kadra na nekaterih enotah rešujejo z začasnimi premestitvami in ustrezno organizacijo dela. „Proaktivno smo tudi pristopili k promociji Postaja Število policistov Ormož 68 Ptuj 58 Gorišnica 48 Podlehnik 39 Gruškovje 78 Središče ob Dravi 53 Zavrč 37 Vir: Policija, 18. marec 2019 poklica policist. Za ta namen smo ustanovili delovno skupino, ki se intenzivno ukvarja s predstavitvijo poklica in sistemom izobraževanja dijakom zaključnih letnikov srednjih šol. Letošnji rok za prijavo za šolanje policistov na višji policijski šoli se je iztekel v ponedeljek, 18. marca. Gre za dvoletni izobraževalni program, v katerem se kandidati usposabljajo za delo policistov na policijskih postajah. Med izobraževanjem so kandidatom zagotovljeni pripravniška plača, brezplačna prehrana in bivanje. Za čas izobraževanja s Policijo sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Po končanem študiju se s kandidati praviloma sklene pogodba za nedoločen čas." Mojca Zemljarič Za potne stroške 10 mio evrov, najvišji znesek 9.000 evrov Kadrovski primanjkljaj v Policiji rešujejo tudi s premeščanjem kadra. Številni policisti delo opravljajo daleč od svojega doma, s čimer so povezani znatni stroški, kijih Policija kot delodajalec zaposlenim izplačuje za pot na delo in z dela (potni stroški). Lani je potne stroške prejemalo 7.207 zaposlenih v Policiji, skupni znesek izplačil je znašal dobrih deset milijonov evrov. Najvišje potne stroške je dobil izplačane uslužbenec oz. policist na policijski postaji Vič Ljubljana (9.032 evrov). V službo se vozi iz Lendave. 8.700 evrov potnih stroškov je v lanskem letu prejel policist, ki se s Hajdine vozi v službo na policijsko postajo Piran. 8.000 evrov potnih stroškov je dobil izplačanih policist, ki se iz Radencev vozi na delo v Metliko na postajo mejne policije. Enak znesek je prejel tudi policist iz Markovcev, kije v službi na policijski postaji Koper. Štirje policisti so prejeli po 7.800 evrov potnih stroškov, in sicer za pot na relacijah: Slovenska Bistrica-Ljubljana, Maribor-Jelšane, Hoče-Piran in Murska Sobota-Ljubljana. 7.700 evrov so znašali potni stroški policista iz Podlehnika, ki se na delo vozi v Škofije, in 7.400 evrov potni stroški policista iz Spodnjega Dupleka, kije v službi na postaji mejne policije Jelšane. Foto: CG Foto: CG Videm • S 23. redne skupščine Gasilske zveze Videm Končno novo vozilo za trževske gasilce Na 23. redni skupščini Gasilske zveze Videm so prostovoljna gasilska društva (PGD) iz občin Videm, Podlehnik in Žetale podpisala pogodbe o lokalni javni gasilski službi za letošnje leto, Občina Videm pa je s PGD Tržec podpisala še pogodbo o sofinanciranju novega gasilskega vozila GVC-24/50. Gre za gasilsko vozilo s cisterno volumna 5.000 litrov in premično gasilsko oz. reševalno opremo, poleg voznika lahko posadko sestavljata še dva gasilca. Vrednost vozila z opremo bo morala znašati najmanj 275.000 evrov, natančnega zneska pa pred opravljenim javnim naročilom (predvidoma ga bodo objavili aprila) še ni mogoče podati. 70 % investicije bo pokrila Občina Videm; letos bo primaknila 54.000 evrov, v letih 2020 in 2021 pa po 68.250 evrov. Preostalih 30 % oz. najmanj 82.5000 evrov bodo trževski gasilci morali zagotoviti sami. Po najbolj optimističnem scenariju bi novo vozilo namenu lahko predali že konec tega leta, a ga bodo verjetneje v prvih mesecih prihodnjega leta. Predsednik PGD Tržec Matej Bezjak je priznal, da novo vozilo že nestrpno pričakujejo: »Od avgusta 2017 smo brez drugega vozila s cisterno. Trenutno imamo dve vozili: GVC-16/25 s cisterno volumna 2.500 litrov in mo-štveno vozilo GVM ter dva priklo- pnika. Z novim vozilom se bomo lahko bolje odzvali na pomoč.« Spomnimo: predlani avgusta so se gasilci PGD Tržec vračali z gašenja požara v Kočicah. V krožišču na lokalni cesti skozi naselje Gorca pri Podlehniku se je njihovo vozilo GVC-16/24 prevrnilo. Pri tem je bilo vozilo povsem uničeno, deloma tudi gasilska oprema v njem, trije gasilci so se telesno poškodovali. Izredni tehnični pregled je pokazal, da je bila za nesrečo kriva tehnična okvara: zavore na zadnji osi vozila niso delovale pravilno. Eva Milošič Foto: arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Tržec Pogodbo o sofinanciranju gasilskega vozila je v imenu Občine Videm podpisal župan Branko Marinič, v imenu Prostovoljnega gasilskega društva Tržec pa predsednik Matej Bezjak. Pomagate lahko s sms sporočilom V Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Tržec so sredstva za novo vozilo začeli zbirati že predlani. Predsednik PGD Tržec Matej Bezjak je povedal, da še vedno manjka med 20 in 30 tisočakov, in napovedal: »Pripravili bomo nabiralno akcijo po vaseh Tržec, Jurovci, Lancova vas in Majski Vrh. Še vedno zbiramo tudi sms donacije: s telefonskim sporočilom TRZEC ali TRZEC5 na številko 1919 lahko za novo gasilsko vozilo vsak prispeva evro ali pet evrov.« Donacije sprejemajo tudi na TRR: S156 0420 20000 437 019. 12 Štajerski Kultura torek • 2. aprila 2019 Cirkovce • Ploharija kmalu na seznamu kulturne dediščine Tradicija še živi Vleka ploha je ena od še živečih šeg. Ohranjajo jo v nekaterih vaseh na Gorenjskem, v naši okolici pa v Cirkovcah. Etnografi so ta običaj spoznali za unikaten in zato že poteka postopek vpisa v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Foto: Saša Urih Stara tradicija vleke ploha še vedno živi Pustna šega ploharija ali drugod poimenovana tudi vleka ploha je v Cirkovcah del bogate etnografske tradicije, ki jo živo ohranja Folklorna skupina Vinka Koržeta. Fantje so nekoč priredili vleko ploha takrat, ko se v predpust-nem času ni omožilo nobeno dekle iz vasi. Vleka ploha je tako bila kazen za tiste, ki niso pripomogli k povečanju rodu. Na čelu sprevoda je stal najstarejši in najbolj izkušen fant. Za veselo vzdušje sta skrbela »prot-firar« in »kroncjufrova« ter vaški muzikantje. Samska dekleta iz vasi so za kazen vlekla ploh, nanj pa so pritrdili stol in gor posedli slamnatega ženina »Onzeka«. Nevesta je bila najstarejše dekle na vasi. Okrogle kolute narezanega ploha pa so dali samskim dekletom za srečo v zakonskem življenju. Danes vleka ploha pomeni ohranjanje tradicije in zabavo, živi pa le še v nekaterih vaseh, zato so etnologi ta običaj spoznali kot poseben in začeli postopek vpisa v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. »Na pustno soboto je naš pohod spremljala ekipa iz Etnografskega muzeja, ki vodi postopek vpisa. Na podlagi zapiskov in materialov bodo pripravili prijavo in jo predvidoma zaključili v mesecu dni,« je povedala Tina Urih, ki se v sklopu FS Vinka Koržeta ukvarja s tem projektom. »Postopek se lahko zavleče, v register bomo vpisali ploharijo kot tako, ki ni značilna le za Štajersko. Do naslednjega pusta bo tako gotovo že vpisana. Ob cirkovški skupini pa ta šega živi še vsaj v treh drugih vaseh. Večinoma na Gorenjskem,« je povedala Adela Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja. V sklopu priprav so se namreč angažirali tudi v folklorni skupini. V ta namen so postavili skulpturo »Onzeka«, izdelali brošuro, pripravljajo pa tudi film. Sredstva za projekt so pridobili iz evropskega sklada LAS. Tudi sicer je nosilcev kulturne dediščine več, kot je vpisanih enot. Trenutno je na seznamu namreč 68 različnih šeg, ki jih uprizarja 192 društev oziroma organizacij, posameznikov. Vida Božičko Lovrenc na Dravskem polju • 18. ocenjevanje podeželskih dobrot Želijo si več domačega kruha V Lovrencu je potekalo že 18. ocenjevanje podeželskih dobrot. Odziva je vsako leto več, prav tako se na ocenjevanju predstavlja vse več kmetij iz drugih občin. Tudi letos so prejeli največ vzorcev domačega vina, veliko pa je bilo tudi suhomesnih izdelkov. Strokovna komisija je izdelke ocenjevala v štirih kategorijah. Največ prijav so prejeli v kategoriji brajdovščine, bilo jih je kar 23. »To je kategorija, s katero smo naša ocenjevanja že pred leti začeli, zato dobimo največ ravno teh vzorcev,« je povedal organizator dogodka Davorin Urih. Letos pa so ocenjevali tudi suhomesne izdelke, domača bučna olja in pekovske izdelke. »Kar si v prihodnje želimo, je več domačega kruha. Žalosti me, da je krušnih peči v naši okolici vse manj. Ta tradicionalna peka kruha namreč izginja,« je še povedal Urih, ki po tolikih letih prireditve že vidi napredek. Pravi, da kmetje ne prinašajo več slabih izdelkov in da so se z leti ocenjevanj tekmovalci veliko naučili, ravno to pa je osnovno poslanstvo. Letos so razglasili kar enajst zmagovalcev. Najboljši kvinton je prinesel Roman Mlakar iz Kungo-te, najboljši gemaj pa Anton Ba-uman iz Lovrenca. Med bučnimi olji sta žirijo prepričala dva pridelovalca, in sicer Franc Planinšek iz Pleterij in Jože Bauman iz Župečje vasi. Silva Mesarič iz Lovrenca je spekla najboljši domači kruh in beli kruh z rozinami, Ana Teskač iz Zgornjih Jablan pa je prepričala z zdravo potico iz bučnih semen, maka in kokosa. V kategoriji mesnih izdelkov so za najboljše prepoznali pet različnih salam. Nagrado so prejeli Jaka Šestanj iz Stražgonjce, Aleš Lah iz Pongrc, PGD Jablane, Anton Bau-man iz Lovrenca in Milan Hergan iz Stražgonjce. V Lovrencu so prepričani, da bodo prihodnje leto nadaljevali s takim programom, želijo pa vključiti še več kategorij. Razmišljajo namreč tudi o ocenjevanju kisa in rezancev. VB Foto: Zvonko Erbus Zmagovalci ocenjevanja podeželskih dobrot Ptuj • 60. Območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet Jubilejna, 60. Območna revija otroških pevskih zborov je tudi letos postregla z izjemnimi mladimi pevci. Očitno se nam na našem območju ni treba bati za prihodnost zborovskega petja. Zaradi izjemno velikega števila otroških pevskih zborov so dogodek razdelili na tri dele. Foto: Dženana Kmetec Pevci OŠ Dornava se bodo pomerili tudi na državnem tekmovanju otroških pevskih zborov. Marec je tradicionalno mesec, ko otroški pevski zbori predstavijo svoje celoletno delo. V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj se je v treh dneh predstavilo več sto mladih pevcev. Letošnjo revijo so s svojim nastopom odprli člani OPZ OŠ Kidričevo, podružnica Lovrenc na Dravskem polju. Prvi dan je skupaj z njimi prepevalo še pet zborov: OŠ Breg, OŠ Majšperk, OŠ Kidričevo, OŠ Hajdina in OŠ Markovci. S svojimi nastopi in polno dvorano ptujske Gimnazije so posta- vili temelje še za pevce, ki so se predstavili v torek. Kar osem jih je nastopilo pred izjemno veliko množico obiskovalcev: OŠ Ljudski vrt (1. in 2. razred) in podružnica Grajena, dva zbora OŠ Olge Meglič, OŠ Vi-dem-Leskovec, OŠ Gorišnica in OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Nekaj manj zborov se je predstavilo zadnji dan, a zato ni bilo vzdušje nič manj prijetno. Šolarji iz OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Cirkovce, OŠ Podlehnik, OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Juršinci so sklenili le- Foto: Dženana Kmetec OPZ OŠ Gorišnica je eden izmed petih zborov, ki se bo udeležil regijskega tekmovanja. tošnje tridnevno prepevanje na območni reviji otroških pevskih zborov. Strokovno je zbore spremljala Zlatka Terlevič. Delo strokovnih spremljevalcev na območnih revijah je, da ocenijo nivo posameznega zbora - območni, regijski ali državni. S tem zborovodje dobijo objektivno oceno in imajo možnost, da se na podlagi priporočil prijavijo na regijska ali državno tekmovanje za otroške in mladinske pevske zbore. Organizator revije, Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Ptuj, je minuli teden prejel strokovno oceno, ki jo je podala Terlevičeva. Na regionalni ravni se bo na reviji pomerilo pet zborov: iz osnovnih šol Majšperk, Markovci, Videm, Gorišnica in Olge Meglič, dva pa bosta naše območje zastopala na državni ravni, in sicer OPZ OŠ Franja Žgeča Dornava z zborovodkinjo Metko Zagoršek ter pevci iz OŠ Destrnik--Trnovska vas pod vodstvom zborovodje Ernesta Kokota. Dženana Kmetec Ptuj • Dan OŠ Mladika Posebna Veličastna mavrica Šolarji, ki obiskujejo OŠ Mladika, so dan šole počastili pisano. Tokrat dobesedno, s prav posebno mavrico. Vsak razred je predstavljal eno barvo, vsi skupaj pa čudovito, enkratno plesno-glasbeno barvno paleto. Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj je v četrtek pokala po šivih. Ob dnevu šole Mladika so učenci in učitelji pripravili predstavo Veličastna mavrica. Nastopili so vsi učenci, ki obiskujejo šolo, 363 jih je bilo. Predstavo sta režirali Karmen Ivančič in Jasna Drobne, slednja je za to priložnost prepesnila še muzi- kal Rainbow Spectacular. »Mavrica je simbol miru, čiste in iskrene veze med ljudmi, predstavlja torej tisto vrednoto, po kateri želimo, da so prepoznavni tudi učenci naše šole -danes in vse življenje. Vsak učenec, vsak zaposleni je k naši mavrici prispeval svoj odtenek,« je ob dnevu šole dejal ravnatelj Bogomir Širov- nik. Ob tem je dodal, da je ta mavrica veličastna iz dveh razlogov: ker so nastopili prav vsi šolarji in ker so ti tudi avtorji veznega teksta. Zaradi odličnega odziva publike so se na šoli odločili, da plesno-glasbeno predstavo Veličastna mavrica ponovijo, in sicer 11. maja, pred šolo. Dženana Kmetec ^ '1 i Lif ¥1 Hh \ , Sla ■p {^■Im %' ■ i / 1 ■1 / ¿Cwii H. wf W XTW H cj ^H^^^^V '^H^HMa jvjr F» ¿¡a MJHR« IJjJjfal i I NHSS0 1 A ¡0 ^A Ml i'ví- ~J2jM" vríijMI Li] Foto: CG Nogomet Krka močnejša od oslabljene Drave Stran 14 Rokomet Nov podvig Ptujčank, ugnale še Celjanke Stran 14 Futsal Po desetih letih ponovno v 1- ligo Stran 16 Motokros Še en padec, še ene stopničke... Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 24. krog tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Šah-mat Mure v dobri minuti pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 24. KROGA: Mura - Aluminij 3:0 (1:0); Maribor - Celje 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Bajde (46.), 1:1 Benedičič (82.); Domžale - Olimpija 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Jurčevic (29.), 0:2 Brkic (48.), 1:2 Vetrih (55.), 1:3 Savic (82.). Rdeči karton: Vetrih (59., Domžale); Rudar Velenje - Gorica 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Smajlagic (16.), 1:1 Črnčič (66.), 2:1 Škoflek (74.), 2:2 Halilovic (82.); Krško - Triglav 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Peric (28.), 1:1 Majcen (49.). 1:2 Majcen (56.), 1:3 Crnov (89.). Rdeči karton: Zalokar (69., Krško). 1. MARIBOR 2. OLIMPIJA 3. DOMŽALE 4. CELJE 5. ALUMINIJ 6. MURA 7. TRIGLAV 8. GORICA 9. RUDAR 10. KRŠKO 24 24 24 24 24 24 24 24 24 24 16 13 9 8 10 8 8 6 7 3 6 7 7 10 3 8 4 8 4 7 2 4 8 6 11 8 12 10 13 14 60:19 51:32 46:35 32:35 39:38 35:27 34:50 31:40 26:53 17:42 54 46 34 34 33 32 28 26 25 16 Foto: Jurij Kodrun/ m24.si Nogometaši Mure so pred približno 2500 gledalci na Fazaneriji suvereno opravili svojo nalogo na tekmi z Aluminijem in se Kidričanom približali le na točko zaostanka. Tudi tretja medsebojna tekma Murašev in Šumarjev v sezoni 2018/19 ni prinesla spremembe v rubriki zmagovalec. Za varovance Oliverja Bogatinova je bil doslej dvakrat usoden Rok Sirk (pet zadetkov na dveh tekmah), ki pa se je tokrat znašel na klopi za rezervne igralce. Morda je bil to za privržence Aluminija dober znak, a so Sirkovo strelsko vlogo tokrat odlično odigrali njegovo soigralci. Blizu zadetka so bili domačini že v 3. minuti, a je bil Alen Krajnc dovolj priseben, da je žogo izbil z golove črte po strelu Nina Koutra. Najlepšo akcijo na tekmi so Kidri-čani izpeljali v 8. minuti, ko je Ma-tjašič lepo podal do Krajnca, ta je žogo podaljšal do Petroviča, ki je brez oklevanja meril s približno 18 metrov, vratar Obradovič pa se je izkazal s čudovito parado. Ko se je zdelo, da so gostje z Mura - Aluminij 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Maroša (20.), 2:0 Šušnjara (54.), 3:0 Kouter (55.). MURA: Obradovič, Karničnik, Peričič (od 62. Boškovič), Maruško, Šturm, Kozar, Lorbek, Bobičanec (od 70. Horvat), Kouter, Šušnjara (od 80. Čerimagič), Maroša. Trener: Ante Šimundža. ALUMINIJ: Janžekovič, Amuzie, Kranjc, Martinovič, Kontek, Mumino-vič (od 76. Marinšek), Horvat (od 60. Lucas), Petrovič, Vrbanec, Matjašič (od 83. Štor), Maloku. Trener: Oliver Bogatinov. večjo posestjo žoge vzpostavili ravnotežje, pa so domačini poved-li: po podaji Bobičanca je žoga prišla na nasprotni strani do Šušnjare, ta jo je vrnil v kazenski prostor, kjer je Amadej Maroša ušel pozornosti centralnih branilcev Aluminija in med Kontekom in Martinovicem neoviran iz bližine zadel v polno -1:0. Gostje so poskušali doseči gol, a so bili v napadu preveč »sterilni«; veliko je k temu pripomogla tudi čvrsta obrambna postavitev Mure. Gol so Kidričani sicer dosegli, ko je Amuzie zadel z glavo po natančni podaji Muminovica, a je sodniška trojka gol zaradi prepovedanega položaja razveljavila; šlo pa je za centimetre ... V nadaljevanju so Kidričani slabih deset minut s kratkimi podajami držali žogo v svoji posesti (vmes je Muminovic v 53. minuti z močnim strelom dodobra ogrel dlani Obradovica), nato pa v dobri minuti doživeli šah-mat. Tokrat slabi Amuzie je v 54. minuti izgubil žogo na svoji polovici igrišča, stekel je hiter protinapad Mure, ki ga je z močnim in natančnim strelom s strani kronal Luka Šušnjara - 2:0. Minuto kasneje so igralci obeh ekip vajo ponovili: tokrat so igralci v rdečih dresih žogo izgubili na robu igrišča, hiter protinapad pa je tokrat z druge strani z natančnim strelom po tleh zaključil Nino Kouter - 3:0. Muraši so se še enkrat več pokazali kot izjemno čvrsta zasedba, ki Kidričanom nikakor ne ustreza. Že na tretji medsebojni tekmi je Mura pokazala izjemno učinkovitost, praktično vsak resen strel proti golu je končal v mreži »nič dolžnega nič krivega« vratarja Luke Janžekoviča. Z osvojenimi tremi točkami so se Prekmurci približali Kidričanom le na točko zaostanka in tako še dodatno zaostrili konkurenco v boju za zgornji del lestvice. Mura veliko boljše rezultate dosega na domači zelenici, saj je kar sedem od dosedanjih osmih zmag vpisala doma. Edino v gosteh pa v Kidričevem ... »Glede na zahtevnost tekme je rezultat za nas zelo dober. V določenih delih tekme smo se bili pri-morani tudi braniti, zato so točke toliko pomembnejše,« je po tekmi dejal trener Mure Ante Šimundža. Manj zadovoljen je bil trener Aluminija Oliver Bogatinov: »Zelo slabo smo igrali v obrambi, s prejetimi tremi zadetki se v Fazaneriji pač ne osvaja točk.« V naslednjem krogu se bodo Kidričani v nedeljo na domači zelenici merili s Krčani, že med tednom pa jih v četrtek čaka prva pokalna tekma polfinala pokala Slovenije; domač večerni obračun z Olimpijo. Jože Mohorič Izjemna gneča v sredini lestvice Ekipa Krškega je v tem krogu že domala izpadla iz boja za obstanek, saj je zaostanek za ekipami pred njimi narastel na devet (Rudar), oz. deset točk (Gorica). Porazu s Triglavom, ki je pravi »hit pomladi«, je kar močno botroval Luka Majcen, ki je za goste dosegel dva zadetka za preobrat. Po izključitvi domačega vratarja Marka Zalokarja (tekmeca je poslal na tla v stilu Zidana - z udarcem z glavo) je bila pot do zmage Gorenjcev dokončno odprta. Podoben, kot je zaostanek Krčanov za tekmeci, je tudi zaostanek Olimpije za vodilnim Mariborom - v tem krogu je z desetih padel na osem točk. Mariborčani v štajerskem derbiju niso blesteli, daleč od tega, a so kljub preveč »šablonski igri« vse do 82. minute držali vodstvo (Gregor Bajde). Takrat so Celjani le izkoristili enega od svojih 23 strelov na gol Kenana Pirica in povsem zasluženo izenačili. Olimpija je že pred tekmo v Ljudskem vrtu v soboto zgodaj popoldne zagospodarila v ljubljanski kotlini in v derbiju kroga ugnala Domžale. Uvodni zadetek Maria Jurčevica je bil plod naključja (predložek je končal za hrbtom vratarja Domžal), zato pa je bil drugi plod izjemnega samostojnega prodora Gorana Brkica. Sledil je pozitiven in negativen preblisk Amedeja Vetriha: najprej je znižal na 1:2, nato pa zaradi štarta s podplatom prejel rdeči karton . Kljub igralcu manj so domačini nevarno napadali, a zaman. Rudar in Gorica sta se razšla z remijem, a so gledalci videli številne preobrate in štiri zadetke. Za vodstvo »rudarjev« sta poskrbela nekdanja igralca Aluminija Leon Črnčič in Žiga Škoflek, a so Goričani še drugič zapored tekmo končali neporaženi. Najbolj napeto ostaja v sredini lestvice, kjer štiri moštva od 3. do 6. mesta ločita le dve točki razlike. Tudi v spodnjem delu lestvice so razlike majhne, zato se lahko še katero izmed moštev priključi izenačeni borbi za tretjo evropsko vstopnico. Nogomet • Pokal Slovenije Lani tekmeca v finalu, letos že v polfinalu Preostala četverica moštev v polfinalu Pokala Slovenije bo v tem tednu odigrala prvi tekmi, povratni bosta na sporedu 23. oz. 24. 4. Že v sredo si bosta nasproti stala Maribor in Mura, precej več razlogov za zaskrbljenost pa imajo v tem trenutku v taboru vijoličastih. Poleg številnih težav s poškodbami so na zadnji tekmi odigrali neprepričljivo, za nameček pa jim v goste prihaja najbolj neugoden tekmec - Mura. Z njimi so se v tem prvenstvu pomerili trikrat, zmage pa se še niso veselili: ob dveh remijih v Ljudskem vrtu (nazadnje v 20. krogu 1:1) so na Fazaneriji visoko izgubili - 4:1. Lahko pokalni obračun pomeni zasuk v mariborsko smer? Super zanimiv obračun, ki ga bo znova zaznamoval »navijaški dvoboj« na tribunah. Drugi polfinalni par pomeni ponovitev lanskega finala. Olimpija je bila v zaključni tekmi lani uspešnejša od Aluminija (1:6), vlogo popolnega favorita bo imelo ljubljansko moštvo tudi v letošnjem primeru. A to zagotovo ne pomeni kidričevske predaje »brez izstreljenega naboja« ... Forma ekipe Aluminija po zimskih odhodih štirih pomembnih členov zasedbe (Kidriča, Tahiraja, Glihe in Rogine) zagotovo ni optimalna, a morda lahko vedno nepredvidljivi obračuni pokalnega tekmovanja prinesejo nekaj prepotrebnega pozitivnega naboja. V Kidričevo v četrtek z Olimpijo prihaja tudi Rok Kidrič, ki je na zadnjih tekmah standardni član začetne zasedbe trenerja Roberta Pevnika. Oba omenjena sta ob Mariu Jurčevicu že branila barve Aluminija. Pokal Slovenije, 1. tekmi polfinala: Maribor - Mura, v sredo, 3. 4., ob 20.00 v Ljudskem vrtu Aluminij - Olimpija, v četrtek, 4. 4., ob 20.00 v Kidričevem 14 Štajerski Aktualno torek • 9. aprila 2019 i Nogomet • 2. SNL Krka močnejša od oslabljene Drave Krka - Drava Dakinda Ptuj 2:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Kambič (31.), 1:1 Marciuš (61.), 2:1 Kambič (73.). KRKA: Marjanovic, Bedek, Du-šak, Kastrevec, Pavič, Škrbec (od 68. Huč), Kostanjšek (od 65. Vidmar), Kambič, Kim, Novak (od 80. Marotti), Potokar. Trener: Borivoje Lučic. DRAVA DAKINDA PTUJ: Hrastnik, Branilovic, Mate, Ivanov, Martic, Kukovec, Dedic, Rogina, N. Vajda (od 77. Martinčevic), Marciuš (od 86. J. Vajda), Zorko (od 77. Go-Ijat). Trener: Nikola Jaroš. Ptujčani so odšli v dolenjsko prestolnico z lepo popotnico dveh odmevnih zmag, ki so ju dosegli z Dobom v gosteh in Nafto doma. A je bila Krka zanje tokrat pregloboka, predvsem se je v zelenem dresu izkazal strelec dveh zadetkov, 20-letni Luka Kambič. Gostujoči trener Nikola Jaroš ni mogel računati na kaznovanega Reška in bolnega Lovenjaka, prvič je v začetni enajsterici začel Niko Vajda. Domačini so takoj prevzeli pobudo, a so imeli najlepšo priložnost v tem delu tekme gostje, ko je po podaji Rogine z glavo nevarno poskušal Ivanov, a je žoga zletela mimo gola. Od 25. minute naprej so domačini izvedli močnejši pritisk na zadnjo vrsto Drave in si priigrali nekaj zaporednih kotov in prostih strelov s strani. Dravašem dolgo ni uspelo izbiti žoge s svoje polovice, končno pa so v 31. minuti domačini to premoč kronali z vodilnim zadetkom: Luka Kambič je prejel žogo na oddaljenosti kakšnih 25 metrov od gola s strani, močno je udaril po njej in jo v lepem loku poslal v zgodnji del gola - 1:0. Dravaši so v nadaljevanju prelahko zapravili dve obetavni situaciji za dosego zadetka, predvsem je v 34. minuti Mate slabo reagiral Foto: Črtomir Goznik Nogometašem Drave ni uspelo zabeležiti tretje zaporedne zmage, ustavila jih je Krka. ob podaji Rogine, ko bi enostavno moral streljati proti golu, odločil pa se je za podajo ... Na drugi strani je razpoloženi Kambič še dvakrat poskušal ob koncu polčasa, a neuspešno. Drava si je v nadaljevanju želela preobrat, a je bilo proti zelo organizirani domači vrsti to težko izvesti. V 60. minuti so gostje vendarle dočakali napako domače obrambne vrste, Rok Zorko je lepo prestregel žogo in jo s strani natančno poslal na rob 5-metrskega prostora, kjer je bil na pravem mestu Marko Marciuš - 1:1. Za ključne trenutke tekme z vidika gostov bi lahko označili naslednjih pet minut tekme. V 63. minuti je Rogina odlično izvedel prosti strel s strani, Branilovic je v sredini skočil najvišje, a je žoga namesto mreže zadela le vratnico . V 66. minuti je Dravin kapetan Rogina poslal idealno žogo v prazen prostor, do nje je s strani prišel Marciuš, ki se je znašel sam pred vratarjem Marjanovičem, a je bil zaključek preslab. To je znova prebudilo »farmacevte«, ki so po 70. minuti odlično izkoriščali napake v igri Drave in znova povedli. V 71. minuti je Hrastnik z odličnim posredovanjem še rešil gol, tega pa ni mogel v 73. minuti, ko je Kambič lepo prodrl s strani, obšel Branilovica in z natančnim strelom matiral še Hrastnika - 2:1. Dravaši so poskušali z dvema menjavama in tvegano igro na vse ali nič do izenačenja, a jim kljub vsem naporom to ob zelo organizirani igri Krke ni uspelo. Bili pa so zelo blizu temu, predvsem v 88. minuti, ko je Kukovec idealno zaposlil Mateja, ta je s strani prodrl sam proti golu, na tej poti pa ga je domači branilec ustavil z očitnim prekrškom. Enakega mnenja pa ni bil sodnik Miran Bukovec iz Lendave . V naslednjem krogu bodo Ptu-jčani v soboto ob 16.30 na domači zelenici gostili Ilirijo. JM Nikola Jaroš, trener Drave: »V tekmo smo vstopili nervozno, nerazumljivo prestrašeno. Praktično celoten prvi del smo iskali pravi ritem, bili smo prepočasni z žogo, slabi v dvobojih . Negativen rezultat ob polčasu je bil tako povsem pravičen. V drugi polčas smo šli odločneje, nekatere stvari smo vzeli v svoje roke in tako poskušali rezultat izenačiti - to nam je tudi uspelo. Pri 1:1 smo bili agilni, želeli smo si zmage, a tega trenutka nam ni uspelo izkoristiti, čeprav smo bili ob vratnici Branilovica zelo blizu vodstvu.« Rokomet • 1. A SRL (ž), od 5. do 9. mesta ŽRK Ptuj - ŽRK Z'dežele 27:25 (12:11) ŽRK PTUJ: Varga, Peric; Kac, Kreft 3, Šauperl-Ilič 6, Bolcar, Skrinjar 4, Bedrač, Puž 2, Majcen, Korotaj 11(3), Kolenko 1, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 3/3, ŽRK Z'dežele 5/4. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 8 minut, ŽRK Z'dežele 4 minute. Ptujske rokometašice so tudi drugo tekmo v skupini za uvrstitev od 5. do 9. mesta zmagale. Po dveh točkah, vpisanih na tekmi z Ljubljančankami, so tokrat ujele še dragocenejšo trofejo, ugnale so vodilno ekipo te lige, Z'dežele. Celjanke so se v rednem delu sezone borile za 4. mesto, na koncu pa so za nekaj točk zaostale za Krko in Mlinotestom. So prve fa-voritinje za končno 5. mesto, a so na Ptuju vseeno morale priznati premoč domači vrsti trenerja Ivana Hrupiča. Do izida 8:7 v 22. minuti je bila tekma izjemno izenačena, igralo se je gol za gol. S tremi zapore- 1. A SRL (ž), od 5. do 9. mesta 1. Z'DEZELE 2. Z.U.R.D. KOPER 3. PTUJ 4. LJUBLJANA 5. VELENJE 10 0 1 16 (16) 0 0 0 0 15 (15) 2 2 0 0 13 (9) 1 0 0 1 5 (5) 0 0 0 0 3 (3) dnimi goli Patricije Korotaj, enega je dodala še Tajana Šauperl-Ilic, so domače igralke povedle 12:8, a so nato v zadnjih dveh minutah prvega polčasa nekoliko nesrečno prejele kar tri zadetke (12:11). V tem stilu so gostje nadaljevale tudi na začetku drugega dela in v 40. minuti povedle s tremi zadetki - 14:17. To je bil za do- mačo vrsto dovolj močan alarm, da so znova odločneje zaigrale v obrambi, iz katere izhaja celotna igra. Hitro so prišle do izenačenja na 19:19, tako je bilo nazadnje v 50. minuti, ko je bil izid poravnan na 21:21. Sledil je delni izid 3:0 (Skrinjar, Šauperl-Ilic, Korotaj) in tekma se je nagnila na ptujsko stran. Prednosti Tabor drži vrh, nov spodrsljaj Kalcerja Ekipa Tabor Sežana tudi po 21. krogih ostaja na vrhu lestvice, tokrat so do zmage prišli v lokalnem derbiju v Dekanih. Varovanci trenerja Andreja Razdrha že na šesti zaporedni tekmi niso prejeli zadetka, zadnjega so prejeli v začetku novembra v Novem mestu. Ker so na drugi strani med najučinkovitejšimi moštvi lige, so povsem zasluženo na vrhu. Izmed vodilne trojke je na drugem lokalnem derbiju - v Dobu - zmagal tudi Bravo. Do preobrata za zmago so Ljubljančani pod vodstvom trenerja Dejana Grabi-ča prišli v drugem polčasu, ko sta zadela najizkušenejša moža - Jaka Ihbeisheh in Mustafa Nukic. Že pred odmorom sta morala igrišče zapustiti po en igralec na vsaki strani. Tretji ekipi iz vrha lestvice pa je spodrsnilo, za nameček celo na domačem igrišču. V Radomljah so domačini pričakovali zmago, a so jim gostje iz Brd načrte prekrižali z dvema zadetkoma v prvem polčasu. Trener Alen Ščulac je tako na klopi Bricev v tem delu vknjižil dva remija in dve zmagi. Impresivno za ekipo, ki se bori za obstanek . V derbiju začelja sta se ekipi Bilje in Brežice razšli z remijem, Bel-tinčani so ekipo Ilirije pahnili na zadnje mesto, prvo spomladansko zmago pa so vknjižili Korošci iz Raven. Po treh tekmah brez doseženega zadetka so »jezo stresli« nad domačini v Rogaški Slatini. Klasični hat-trick je v gostujoči zasedbi uspel nekdanjemu upu Maribora Ranku Moravcu. Najbolj »noro« tekmo so videli gledalci v Lendavi, kjer je padlo kar devet zadetkov. Gostje so bili na odlični poti do presenečenja, saj so v 22. minuti povedli 0:2. A so domačini hitro izenačili, nato pa je bil v gostujoči vrsti izključen Patrik Bordon, kar je močno izboljšalo možnosti Nafte. A so se domačini v 63. minuti še enkrat znašli v zaostanku, nato pa z učinkovitim zaključkom in tremi zadetki v desetih minutah vendarle odločili tekmo v svoj prid. In skočili na 4. mesto ... REZULTATI 21. KROGA: Krka - Drava Dakinda Ptuj 2:1 (1:0); Nafta 1903 - Ankaran Hrvatini 6:3 (2:2); strelci: 0:1 Kačinari (4.), 0:2 Bordon (22.), 1:2 Cvrtila (26.), 2:2 Vinko (31.), 2:3 Music (63.), 3:3 Vinko (69.), 4:3 Prahic (73.), 5:3 Ploj (78.), 6:3 Grabant (88.). Rdeči karton: Bordon (35., Ankaran); Rogaška - Fužinar Vzajemci 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Moravac (8.), 0:2 Moravac (29.), 0:3 Horvat (55.), 0:4 Moravac (87., z 11 m); Vitanest Bilje - Brežice Terme Čatež 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Turkovic (42.), 1:1 Oyewusi (44.); Roltek Dob - Bravo 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Petrovič (38.), 1:1 Ihbe-isheh (53.), 1:2 Nukic (57.). Rdeča kartona: Kunstelj (41., Dob), Krcic (44., Bravo); Jadran Dekani - Cherrybox 24 Tabor Sežana 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Sever (15.), 0:2 Kebe (84.); Ilirija 1911 - Beltinci 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Raduha (41.), 0:2 Kristl (90.). Rdeči karton: Mihaljevic (90., Ilirija); Kalcer Radomlje - Brda 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Žižek (6.), 0:2 Marcius (41., z 11 m), 1:2 Hajric (66.) 1. TABOR SEZANA 21 14 3 4 44:17 45 2. AŠK BRAVO 20 13 3 4 46:21 42 3. KALCER RADOMLJE 21 12 4 5 52:23 40 4. NAFTA 1903 21 10 6 5 36:26 36 5. KRKA 21 9 8 4 39:28 35 6. DRAVA DAKINDA 21 10 4 7 38:24 34 7. ROLTEK DOB 21 9 7 5 34:26 34 8. FUZINAR VZAJEMCI 21 7 7 7 27:24 28 9. BELTINCI 21 7 4 10 26:36 25 10. ANKARAN HRVATINI 21 6 6 9 25:38 24 11. ROGAŠKA 20 5 7 8 22:34 22 12. VITANEST BILJE 21 6 4 11 16:41 22 13. BRDA 21 5 6 10 31:38 21 14. JADRAN DEKANI 21 5 4 12 32:46 19 15. BREZICE ČATEZ 21 4 5 12 20:41 17 16. ILIRIJA 1911 21 4 4 13 23:48 16 JM Nov podvig Ptujčank - ugnale še Celjanke Odbojka • 1. B DOL (ž). končnica, 4. krog Odlična igra z dvema padcema Prevalje - ŽOK SETO Ptuj 0:3 (-13, -23, -21) Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice (v modrih dresih) so dobile še drugo zaporedno tekmo v končnici, kjer se borijo za uvrstitev od 5. do 9. mesta. domače igralke niso več izpustile iz rok, čeprav so Celjanke pretile vse do samega konca tekme. V treh primerih so se približale le na gol zaostanka (24:23, 25:24, 26:25), a bližje niso mogle. Piko na i je z golom s 7-metrovke v 59. minuti postavila Patricija Korotaj, z 11 zadetki najboljša strelka tekme. JM ŽOK SETO PTUJ: Stavbar, Sako-vič, Paternost, Oancea, Pignar, K. Milošič, Horvat, Vedlin Gojčič, N. Milošič, Pučnik. Trener: Bojan Novak. Varovanke trenerja Bojana Novaka so se zavedale, da jih na Prevaljah čaka težko gostovanje, saj tamkajšnje odbojkarice veliko bolje igrajo doma kot v gosteh. Po spodrsljaju pred štirinajstimi dnevi v Mariboru si ptujske odbojkarice niso želele podobnega scenerija na Koroškem. Tokrat so odigrale odlično tekmo in si z zmago že zagotovile obstanek v 1. B državni ligi (v tekmovalni sezoni 2019/20 bo prišlo do sprememb tekmovalnega sistema in bo v prvih dveh ženskih ligah igralo le po osem ekip, op. a.). V tekmo so članice Odbojkarskega kluba SETO startale udarno, saj je Lena Pučnik sprožila nekaj silovitih servisov, medtem ko je bila v napadu dobesedno neustavljiva Sara Sakovič. Tema igralkama so sledile še preostale, ki so zares v prvem nizu zaigrale na vrhunskem nivoju. V drugem nizu je bilo na parketu veliko bolj izenačeno. V začetku sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, gostje so vodile še 11:14. Pri tem rezultatu se je gostjam igra popolnoma ustavila in doživele so enega od dveh slabih obdobij na tekmi. Prevaljčanke so prelahko dobile kar osem zaporednih točk - 19:14. Varovanke trenerja Bojana Novaka so se nato vendarle pobrale in v končnici po zaslugi močnih ter prodornih servisov Nike Milošič najprej izenačile rezultat na 23:23, nato pa sta v napadu opravili svoje še Ana Horvat in Lena Pučnik, ki sta prinesli odločilni točki za 23:25. Tretji niz je bil podoben drugemu, le padec v igri se je Ptujčan-kam zgodil prej, v začetku niza. Korošice so v tem obdobju dobro zaustavile najboljšo gostujočo igralko Saro Sakovič, ki pa je v končnici niza spet dobro realizirala napade in je skupno zbrala 14 točk. Toliko jih je dosegla tudi Lena Pučnik in obe sprejemalki-napadalki sta ptujsko ekipo pripeljali v varno končnico tekme. V končnici tekmovanja so Ptu-jčanke na štirih tekmah doslej zabeležile tri zmage. Do konca sezone jih ločijo še tri tekme, prvo bodo proti Mozirju odigrale v soboto ob 17.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj. David Breznik 1. B DOL (ž), modra skupina 1. ZOK SETO PTUJ 2. OD KRIM 3. TRIGLAV KRANJ 4. MOZIRJE 5. PREVALJE 22 16 6 54:25 48 22 16 6 53:28 48 22 15 7 50:35 43 22 12 10 43:38 37 22 6 16 28:52 20 6. NKBM BRANIK II 22 5 17 25:54 16 7. VITAL LJUBLJANA 22 5 17 22:57 14 , PIRAN 22 0 22 11:66 1 torek • 2. aprila 2019 Šport Štajerski 15 Rokomet • 1. B SRL (m). 23. krog Radečam z organizirano igro do zmage Radeče Papir Nova -Drava Ptuj 31:29 (16:14) DRAVA PTUJ: Godicelj, Lovren-čič, Gregorc 4 (1), Grobelnik 8, Hrupič 1, Belec, Zupanc 3, Bedrač 1, Rožman 5, Žunič, Krasnič, Žuran S., Sivka 7 (2). Trener: Vladimir Vu-jovic. SEDEMMETROVKE: Radeče Papir Nova 4/5, Drava Ptuj 3/3 IZKLJUČITVE: Radeče Papir Nova 4 minute, Drava Ptuj 10 minut Rokometaši Radeč so izkoristili ponujeno priložnost in premagali Dravo, ki tokrat ni pokazala prave igre. Kljub nekoliko slabši predstavi bi Ptujčani lahko iztržili pozitiven rezultat, a so v sami končnici zapravili nekaj strelov, prav tako pa sta na končni razplet v zadnjih treh minutah precej vplivala tudi sodnika s svojimi odločitvami. V uvodnih petnajstih minutah so ptujski rokometaši igrali slabo, saj so puščali preveč odprtih strelov domačinom, prav tako pa so v napadu zastreljali preveč čistih metov. Plod takšne igre je bil rezultat 8:5 za domačine, ki tudi niso blesteli, a so z organizirano igro prišli do te prednosti. Ta se je 1. B SRL (m) 1. SLOVENJ GRADEC 2011 22 19 0 3 38 2. LL GROSIST SLOVAN 22 17 1 4 35 3. BUTAN PLIN IZOLA 21 17 1 3 35 4. KRŠKO 21 15 3 3 33 5. DRAVA PTUJ 22 11 2 9 24 6. RUDAR 22 11 2 9 24 7. MOKERC - KIG 22 11 1 10 23 8. HERZ ŠMARTNO 22 9 2 11 20 9. ŠKOFLJICA PEČJAK 21 8 3 10 19 10. RADEČE PAPIR NOVA 22 8 1 13 17 11. BREŽICE 22 6 3 13 15 12. ČRNOMELJ 22 4 4 14 12 13. AJDOVŠČINA 21 2 2 17 6 14. POMURJE 22 1 1 20 3 hitro stopila, ko so gostje nekoliko bolj čvrsto zaigrali v obrambi in z delnim rezultatom 0:5 v 20. minuti prešli v vodstvo (8:10). Do konca prvega polčasa se je še enkrat ponovil scenarij z začetka tekme in domačini so odšli na odmor s prednostjo. Nov preobrat so Dravaši izvedli v začetku drugega polčasa. Z uspešno realizacijo so najprej ujeli domačine, nato pa je Jan Sivka v 46. minuti poskrbel za vodstvo 20:23. Šlo je za pozitiven nalet ptujskih rokometašev, ki so večino drugega polčasa vodili. V tem obdobju so igrali zelo dobro, nato pa jim je znova zmanjkalo idej v napadu in so dovolili, da so domačini z organizirano ter uspešno igro v napadu tri minute do konca rezultat poravnali na 27:27. Za izenačenje in končni preobrat na tekmi so imeli v vrstah Radeč največ zaslug neumorni organizator igre Rok Ivančič ter oba zunanja igralca Žan Sakošek in Luka Savanovič. Omenjena trojica je v končnici dosegla še vsak po zadetek, iz protinapadov sta bila uspešna še Vid Kaučič in Nejc Mrgole. Na drugi strani so Ptujča-ni ponovno zapravili nekaj žog v napadu, v kakšnem primeru sta jim jo odvzela še sodnika, tako da je Tomaž Grobelnik, ki je skupno dosegel osem zadetkov, v zadnjih sekundah lahko le še znižal končni rezultat na 31:29. Rokometašem Drave tokrat v gosteh igra zares ni stekla in v določenih trenutkih tekme so preveč hiteli ter so po lastnih napakah in izgubljenih žogah Radečam omogočili vrnitev v tekmo ter na koncu tudi preobrat za končno zmago. David Breznik Rokomet • 2. SRL (m) Odličen 2. polčas Gorišničanov Moškanjci-Gorišnica -Alples Železniki 34:31 (16:19) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Mendaš, Bratuša; Lorenčič 3, Šan-dor 10, Bedrač 7, Ozmec 2, Leto-nja, Muršič, N. Geč, B. Geč 6, Sok 5, Tement, Leben 1. Trener: Siniša Radujkovic SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 4/0, Alples Železniki 8/4. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Go-rišnica 10 minut, Alples Železniki 10 minut. Tekma z gosti iz Železnikov je za Gorišničane pomenila boj za zgornjo polovico lestvice. Bili so uspešni ... Gorenjci so se izkazali za zelo trdega tekmeca, čeprav so na prvi medsebojni tekmi Štajerci zmagali s kar 13 zadetki prednosti. Domačini so bili še v 24. minuti v prednosti (15:13), nato pa so izjemno slabo odigrali zaključek prvega polčasa. Gostje so z delnim izidom 1:6 odšli na odmor z nenadejano lepo prednostjo. Drugi del so bolje odprli domačini, ki so v osmih minutah naredili delni izid 7:2 (23:21). Pri izenačenju na 23:23 so varovanci trenerja Sini-ša Radujkovica še enkrat stopili na plin in s štirimi zaporednimi zadetki (tri je dosegel Šandor) povedli Motokros • Dirka za VN Nizozemske Še en padec, še ene stopničke Najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser je tudi na tretji postaji sezone svetovnega prvenstva v razredu MXGP stal na stopničkah. Na preizkušnji v nizozemskem Val-kenswaardu je bil tretji, zmagal pa je vodilni v skupnem seštevku Italijan Antonio Cairoli. Gajserju se je tako kljub težavam, ki ga spremljajo na letošnjih dirkah, uspelo še tretjič prebiti med dirkače, ki po tekmi stopijo na zmagovalni oder. Tokrat je bil po drugih mestih v Argentini in Veliki Britaniji tretji, je pa do te uvrstitve prišel po novih težavah, saj je tudi ta konec tedna doživel padec. Cairoli je bil razred zase, dobil je obe vožnji in tako še povečal naskok v skupnem seštevku. A slovenski izzivalec je že v kvalifikacijah pokazal, da si želi dokazovanja tudi na mivkasti podlagi, ki sicer ni njegova najljubša; v soboto je kvalifikacijsko preizkušnjo tako končal kot drugi, prehitel ga je samo izkušeni Italijan. V nedeljo na dirki v konkurenci Gajserju sprva ni šlo vse po načrtih. V prvi vožnji je bil sicer dokaj zanesljivo na tretjem mestu, toda približno na tretjini dirke je naredil napako in padel. Na srečo jo je odnesel brez poškodb, je pa izgubil precej časa, vrnil se je šele na 12. mestu, od koder se je moral prebijati naprej. Prišel je do sedmega mesta in si tako pripravil izhodišče za napad v drugi vožnji. V prvi sta za Cairolijem končala Belgijec Clement Desalle in Francoz Gautier Paulin. V drugi je šlo Gajserju nato precej bolje, takoj na začetku se je prebil za Cairolija in potem do konca vozil za njim na drugem mestu. Bil je tudi edini, ki je bil sploh konkurenčen vodilnemu, s sekundo in pol zaostanka, že tretji Belgijec Jeremy van Horebeek je namreč zaostal več kot trideset sekund. Takšen razplet pa je Gajserju ponudil možnost za skok na stopničke, saj so bili tisti, ki so krojili vrh prve vožnje, tokrat za njim. Na koncu je imel celo enak točkovni izkupiček (36 točk) kot van Horebeek in Litovec Arminas Jasikonis, toda zaradi boljše druge vožnje ju je premagal in moral priznati premoč le Cairoliju, ta je slavil s polnim izkupičkom 50 točk, ter Desallu (38). Skupno v SP je Cairoli še povečal naskok pred tekmeci, zdaj ima 147 točk, Gajser je ostal drugi s 125 točkami. Desalle se je prebil na tretje mesto s 102 točkama. Strelstvo • 28. DP na 10 m v Mengšu Urška Kuharic je nova državna prvakinja 27:23. To prednost so držali do 52. minute (30:26), ko je bil v domači ekipi izključen Šandor. Vztrajni Go-renci so ekspresno znižali razliko na gol (30:29) in tekmo v 54. minuti odpeljali v izenačeno končnico. Domači voz je v tem trenutku v napadu povlekel Blaž Geč, svoje sta dodala še Nino Bedrač in Domen Lorenčič, tako da so domačini znova ušli na varno prednost in tekmo na koncu tudi dobili. Zanimivo je, da so Gorišničani na tekmi izvajali štiri 7-metrovke, po dve v vsakem polčasu, a niso realizirali nobene! V tem elementu niso blesteli niti gostje, ki so iz osmih poskusov zadeli štirikrat. M 2. SRL (m) REZULTATI 16. KROGA: Arcont Radgona - Kronos 27:32, Moška-njci-Gorišnica - Alples Železniki 34:31, Grosuplje - Cerklje 28:25, Ljubljana - Škerjanc Jadran Hrpe-lje-Kozina, Sevnica - Metlika. 1. LJUBLJANA 15 14 0 1 28 2. GROSUPLJE 16 14 0 2 28 3. CERKLJE 16 13 0 3 26 4. MOŠKANJCI 16 10 0 6 20 5. ALPLES ŽELEZNIKI 15 7 1 7 15 6. JADRAN HRPELJE 15 7 0 8 14 7. KRONOS 16 7 0 9 14 8. SEVNICA 15 2 1 12 5 9. ARCONT RADGONA 15 1 0 14 2 10. METLIKA 15 0 2 13 -2 Strelsko društvo Trzinje minuli konec tedna v Športni dvorani Wellness centra Harmonija v Mengšu zelo uspešno izvedlo 28. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem 10 m. Nastopalo je 708 strelcev iz 64 strelskih društev. Velikih uspehov so se znova veselili spodnjepodravski strelski klubi, ki so v vseh starostnih selekcijah osvojili kar 17 odličij! Najbolj laskavo lovoriko članske državne prvakinje s puško je osvojila Urška Kuharic Ta je v kvalifikacijah s 619,8 kroga postavila šele šesti najboljši rezultat, nato pa svoje mojstrstvo pokazala v finalu, ko je v ključnih trenutkih ostala najbolj zbrana in se veselila svojega največjega uspeha na DP z zračno Tim Gajser je še naprej najbližji zasledovalec odličnega Italijana Dirka za VN Nizozemske v razredu MXGP: 1., 2. tekma GP 1. Antonio Cairoli Italija KTM 25 25 50 2. Clement Desalle Belgija Kawasaki 22 16 38 3. Tim Gajser Slovenija Honda 14 22 36 4. Jeremy Van Horebeek Belgija Honda 16 20 36 5. Arminas Jasikonis Litva Husqvarna 18 18 36 Skupni vrstni red za SP: 1. Antonio Cairoli Italija KTM 147 2. Tim Gajser Slovenija Honda 125 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 103 4. Gautier Paulin Francija Yamaha 102 5. Jeremy Van Horebeek. Belgija Honda 102 Naslednja dirka za SP bo že konec tedna v italijanski Pietramurati. Znova z velikim številom slovenskih navijačev ... JM, sta puško. Zadovoljna z uvrstitvijo na končno 6. mesto je bila tudi druga Ormožanka Nuša Žnidarič (620,2), branilka naslova državne prvakinje iz leta 2018. Sašo Stojak do brona, v finalu deklet tudi Mateja Pešakovic V moški konkurenci s pištolo se je dobro odrezal Ptujčan Sašo Sto-jak (562), aktualni državni prvak iz leta 2018, ki je po tretjem rezultatu v kvalifikacijah in dramatičnem finalu šele po razstreljevanju za srebro osvojil bronasto odličje. S četrto zaporedno uvrstitvijo v finale in drugim zaporednim odličjem v članski konkurenci je bil Stojak po koncu DP zelo zadovoljen. Zelo uspešen je bil tudi juršin-ski strelec Ludvik Pšajd (560), Foto: Strelska zveza Slovenije Ormoška strelka in aktualna državna rekorderka Urška Kuharic se je na 28. DP 10 m v Mengšu veselila naslova državne prvakinje z zračno puško. ki se je osmič in drugič zapored uvrstil v finale DP in osvojil končno 7. mesto. Novega uspeha s prebojem med finalistke pa se je veselila tudi Ptujčanka Mateja Pešakovic (541), državna članska prvakinja iz leta 2018, ki je osvojila končno šesto mesto. Simeon Gonc Športni napovednik Kolesarstvo • Pokal Poli 2019 Kolesarki klub Perutnina Ptuj organizira v soboto, 6. aprila, tradicionalno kolesarko dirko za Pokal Poli. Na njej bodo od 9. ure dalje nastopili mladi kolesarji v naslednjih starostnih kategorijah: dečki/deklice C, dečki/deklice B, dečki/deklice A, mlajše mladinke(-ci), starejše mladinke(-ci), mladinci in članice. V absolutni konkurenci bodo lahko nastopili tudi rekreativni kolesarji. Prijave so možne na dan prireditve oz. po e-pošti info@cydin-gpp.com do 4.4.2019 do 12.00. Startnine ni! Trasa dirke: tenis center Goja-igrišče Hajdoše-most čez kanal-kro-žišče Hajdoše-most čez kanal Slovenja vas-nekategorizirana občinska cesta-Tenis center Goja (desni krog). Na tej relaciji bo promet moten predvidoma med 8. in 16. uro. Organizatorji prosijo, da tamkajšnji prebivalci in obiskovalci upoštevajo navodila redarjev in policistov ter poskrbijo za ustrezno varovanje svojih štirinožnih živali, da jih ne spuščajo na cesto in s tem ogrožajo tekmovalcev. 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 2. aprila 2019 Futsal • Kvalifikacije za 1. SFL Po desetih letih ponovno v 1. ligi FC Hiša daril Ptuj -Ivančna Gorica 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Vrabel (8.), 2:0 U. Senekovič (26.), 3:0 M. Senekovič (27.), 4:0 Letonja (35.), 4:1 Čož (38.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Domjan, Vindiš, Katan, Tušek, U. Senekovič, Pihler, Kotnik, Ramadani, M. Senekovič, Klemenčič, Letonja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut. Nogometaši FC Hiša daril Ptuj so novi prvoligaši! V drugi tekmi dodatnih kvalifikacij za vstop v elitni futsal razred so potrdili zmago iz prve tekme v Ivančni Gorici (4:5) in se zasluženo veselijo napredovanja. V 1. ligo se Ptujčani vračajo po natančno desetih letih, saj so nazadnje tam nastopali v sezoni 2009/10. V petek je bilo v dvorani Ljudski vrt vse pripravljeno za slavje domače ekipe; približno 300 gledalcev sicer ni ustvarilo kakšnega nepozabnega vzdušja, a so s svojo prisotnostjo vendarle potrdili, da jim je mar za futsal na Ptuju. Igralci na igrišču so jim to vrnili s prepričljivo zmago, ki bi lahko bila izražena še z večjo razliko. Že sam uvod tekme je nakazal, da je ptujska ekipa kakovostnejša, edino izmed mnogih priložnosti v 1. polčasu pa je unovčila v 8. minuti, ko je Aleš Vrabel po podaji iz kota močno udaril po žogi, ki je pristala v mreži sicer odličnega vratarja gostov Jana Kuharja -1:0. Domačini so v drugem polčasu samo še postavili piko na i celotne sezone. Brata Senkovič, Urban in Marko, sta v razmiku ene minute povečala vodstvo na nedosegljive tri zadetke, zadnji zadetek za domačine pa je po izjemno lepo izpeljani akciji zabil Matija Letonja. Častni zadetek za goste je dosegel Kristjan Čož. Uspeh ekipe FC Hiša daril Ptuj je pomemben za celoten ptujski šport, saj bo po treh letih katera izmed ptujskih moških ekip nastopala v najvišjem razredu - nazadnje so bili v sezoni 2016/17 med prvoli-gaši rokometaši Drave. V 1. ligo sta se tako uvrstila oba najvišje uvrščena drugoligaša, Tomaž Šic bar in FC Hiša daril Ptuj, iz nje pa sta izpadli ekipi Ivančna Gorica in Benedikt Avtodeli Džauš. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Nogometaši ekipe FC Hiša daril Ptuj so se po drugi tekmi kvalifikacij zasluženo veselili napredovanja v 1. slovensko ligo. Thomas Pihler, kapetan FC Hiša daril Ptuj: »Uvrstitev v 1. ligo je povsem zaslužena. V rednem delu sezone se nam sicer ni izšlo po načrtih, nam pa je uspelo po daljši poti, preko dodatnih kvalifikacij. V obeh tekmah smo šli na zmago, prevladovali smo na igrišču tako na prvi kot sedaj na drugi tekmi in si ustvarili veliko priložnosti. Rezultat bi lahko bil še višji v našo korist, vsekakor pa smo veseli napredovanja.« Dejjan Kraut, trener FC Hiša daril Ptuj: »Zelo smo veseli tega uspeha, tudi zaradi celotnega Ptuja, ki si zasluži prvoligaša. Po dveh letih vodenja ekipe je s tem cilj izpolnjen, za naprej pa bo treba opraviti analizo in nato z upravo znova sesti za mizo in se dogovoriti za nadaljnje korake.« Bojjan Klemenčič, FC Hiša daril Ptujj, najboljši strelec 2. lige: »V prvi tekmi so imeli tekmeci precej sreče, nekajkrat smo zadeli vratnico, zato smo imeli pred povratno tekmo le minimalno prednost. Na Ptuju je bila pred polnimi tribunami motivacija na najvišji možni ravni in glede na prikazano smo na Ptuj zasluženo pripeljali 1. ligo. Seveda sem zadovoljen, da sem bil najboljši strelec 2. lige, a to je v prvi vrsti delo celotne ekipe. Vesel sem, da smo kot moštvo skupaj izpolnili cilj.« Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Cirkulanam derbi v Podvincih 3. SNL sever: Bistričani odlično izkoristili prekinitve 18. KROG: Kety Emmi Bistrica -Videm 2:0 (1:0), Pohorje - Šmartno 4:0 (2:0), Tehnotim Pesnica - Zreče 0:2 (0:1), Dravinja - Šampion. Prosta je bila ekipa Dravograda. 1. K. E. BISTRICA 17 9 3 5 30:16 30 2. DRAVOGRAD 17 10 0 7 37:38 30 3. VIDEM 17 9 2 6 32:17 29 4. ŠMARTNO 1928 17 9 2 6 39:32 29 5. ZREČE 17 7 5 5 22:22 26 6. DRAVINJA 16 7 3 6 30:30 24 7. ŠAMPION 16 7 2 7 35:28 23 8. PESNICA 17 5 3 9 20:35 18 9. POHORJE 17 3 2 12 26:48 11 10. MONS CLAUDIUS 9 2 2 5 11:16 8 KETY EMMI BISTRICA -VIDEM 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Korošec (39.), 2:0 Bajraktaraj (72.) KETY EMMI BISTRICA: Daba-novič, Andraž Korošec (od 78. Lipoglav), Rozman, Bajraktaraj, Alen Korošec (od 89. Ž. Mohor-ko), Polegek (od 78. Gorza), Pesjak (od 70. Kapun), Horvat, Avguštin, Kovačič, Bračko. Trener: Primož Kračun. VIDEM: Klasinc, Plajnšek, Zdovc (od 16. Tement), Kostanjevec, Adedoja, Cafuta, Bračič, Antolic (od 75. Lah), Krajnc, R. Mohorko, Lovenjak (od 61. Dominc). Trener: Robert Hojnik. Tekma med Bistričani in Videm-čani je imela oznako derbi kroga, saj sta se merili ekipi iz vrha lestvice. V domači ekipi je nastopilo veliko igralcev, ki so nogometno znanje nabirali v mladinskih šolah prvoligašev: Dabanovič in Avguštin v Celju, Kovačič v Mariboru, Bajraktaraj in Bračko v Aluminiju, Horvat v Domžalah ... Gostujoči trener Robert Hoj-nik je bil zaradi poškodbe Zdovca (mišica) že zelo hitro prisiljen v menjavo, kar je bil za ekipo šok. Domačini so povedli iz prekinitve, ko je podajo s strani na oddaljenejši vratnici v gol pospravil neoviran Andraž Korošec - 1:0. Tudi drugi gol na srečanju so domačini dosegli po prekinitvi, strelec je bil Agonis Bajraktaraj, nekdanji član Aluminija - 2:0. Bistričani so s to zmago skočili na sam vrh lestvice in tako v zadnjo tretjino prvenstva vstopajo kot vodilno moštvo lige. Videmčani so kljub trem zaporednim porazom še vedno le točko oddaljeni od vrha, priložnost za zmago pa bodo imeli že v nedeljo, ko bodo doma gostili ekipo Pesnice. Robert Hojnik, trener Vidma: »Tokrat smo začeli z nekoliko bolj zaprto postavitvijo, posest žoge smo namerno prepustili tekmecem. Žal mi je, da smo zadetka prejeli iz prekinitve, kar je posledica pomanjkanja koncentracije v fazi pokrivanja. Drugi del smo poskušali bolj pogumno, a si kljub temu pravih priložnosti nismo priigrali. Za nameček smo ostali še brez Zdovca in Lovenjaka, ki sta oba morala igrišče zapustiti zaradi poškodb. Točke bo sedaj treba iskati proti ekipam iz spodnjega dela lestvice, v nedeljo bo že nova priložnost.« Superliga Štirje klubi so že izjemno blizu Ligi za prvaka, še štirje pa se borijo za preostalo peto mesto. Za zdaj je temu najbližje Gerečja vas, a Stojnci, Hajdina in Pragersko bodo v naslednjih štirih krogih napadali iz ozadja. V derbiju kroga so Podvinčani na domači zelenici gostili Cirkulan-čane, varovanci trenerja Damjana Vogrinca pa so s sabo odnesli celoten izkupiček. Za to sta na začetku drugega dela igre poskrbela Žan Belšak in Rok Kajzer. Prednost vodilnih Podvinčanov se je prepolovila na tri točke. V tem krogu sta bila odigrana še dva občinska derbija. V Gerečji vasi je domača vrsta Milka Burovskega po zaostanku proti Skorbi zmogla dovolj moči in znanja za popoln preobrat. Tega je s svojim prven- cem v vijoličastem dresu okronal mladi Nigerijec Simon Oduh, ki je v Gerečjo vas prišel iz Drave. Največ ljubiteljev nogometa (200) se je zbralo v Bukovcih, kjer so spremljali napet sosedski derbi. Iskrilo se je, končalo pa z miroljubnim remijem. Trener-igralec Jure Arsič je tokrat igro svoje ekipe na začetku vodil s klopi, vstopil je šele v zaključku tekme. Ekipa Apač je uspeh iz uvodnega kroga proti Markovcem nadgradila z zmago proti Hajdini in se učvrstila med najboljšimi. V odlični formi so očitno tudi Pragerčani, ki prav tako nizajo zmage kot po tekočem traku. Iz brezna, v katerem se so znašli po uvodnih sedmih porazih v sezoni, so se dvignili kot ptič feniks in sedaj enakovredno konkurirajo za Ligo za prvaka. REZULTATI 14. KROGA: Gerečja vas - Skorba 4:1 (1:1); strelci: 0:1 Brodnjak (29.), 1:1 Krajnc (44.), 2:1 Oduh (72.), 3:1 Hertiš (77.), 4:1 Šešo (84.); Bukovci - Markovci 0:0; Apače - Hajdina 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Kitak (18.), 2:0 Medved (45.), 2:1 Štumberger (59.), 3:1 Roškarič (79.); Podvinci - Cirkulane 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Belšak (52.), 0:2 Kajzer (61.); Pragersko - Stojnci 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Novak (25., z 11 m), 1:1 Pernek (40.), 2:1 Orešič (73.). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši iz Cirkulan so bili v Podvincih uspešnejši od domačinov, ki so se jim približali na tri točke razlike. 1. PODVINCI 2. CIRKULANE 3. BUKOVCI 4. APAČE 5. GEREČJA VAS 6. STOJNCI 7. HAJDINA 8. PRAGERSKO 9. MARKOVCI 10. SKORBA 14 10 2 14 8 5 2 44:18 32 1 31:13 29 14 8 3 3 30:15 27 14 7 3 4 26:21 24 14 6 1 7 25:28 19 14 5 3 6 21:23 18 6 28:32 16 8 16:29 16 9 11:30 9 11 18:41 7 14 4 4 14 5 1 14 2 3 14 2 1 1. liga MNZ Ptuj Derbi kroga je bil odigran v Ormožu, kjer so gledalci že lahko zasedli mesta na novi tribuni. Domači vrsti je proti vodilnim Zavrčanom dobro kazalo vse do samega zaključka tekme, ko je Denis Potočnik z edinim zadetkom na tekmi vendarle poskrbel za zmago gostov. Z zadetki veliko bolj bogate so bile vse ostale tekme. V Tržcu in Poljčanah so jih gledalci videli po šest, v Gorišnici pa pet. V Poljčanah je domača vrsta v derbiju začelja po slabih 20 minutah igre že vodila 4:0, nadaljevanje je bilo zgolj formalnost. V Gorišnici je v obračunu ekip iz spodnjega dela lestvice odločitev o zmagovalcu padla v drugem delu, ko so Leskovčani v slabih 15. minutah zadeli trikrat. Najbolj izenačena in preobratov polna tekma je bila odigrana v Trž-cu, kjer so domačini vodili v prvem delu, gostje pa dvakrat v drugem polčasu. Za končni (pravičen) remi je v 81. minuti poskrbel Dejan Skrbinšek. REZULTATI 14. KROGA: Ormož - Zavrč 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Potočnik (89.); Boč Poljčane - Podlehnik 5:1 (4:1); strelci: 1:0 Grobin (2.), 2:0 Grobin (7.), 3:0 Videčnik (14.), 4:0 Jelovšek (19.), 4:1 Škrabl (44.), 5:1 Turšič (85.); Gorišnica - Leskovec 1:4 (1:1); strelci: 0:1 Kramar (17.), 1:1 Mar (29.), 1:2 Mlakar (61.), 1:3 Jaušovec (65.), 1:4 Mlakar (75.); Tržec - Središče 3:3 (1:2); strelci: 1:0 Pečnik (14.), 1:1 Sakelšek (21.), 1:2 Panič (46.), 2:2 Kolar (61.), 2:3 Cimerman (68.), 3:3 Skrbinšek (81.); Prosta je bila ekipa Grajene. 1. ZAVRČ 12 9 2 1 42:16 29 2. TRŽEC 13 6 3 4 26:25 21 3. GRAJENA 12 6 1 5 27:39 19 4. SREDIŠČE 13 5 3 5 29:29 18 5. ORMOŽ 12 4 4 4 23:21 16 6. GORIŠNICA 12 3 5 4 23:25 14 7. LESKOVEC 13 3 4 6 17:22 13 8. BOČ POLJČANE 12 3 3 6 17:18 12 9. PODLEHNIK 13 2 5 6 19:28 11 2. liga MNZ Ptuj: Makolčani najbolj • VII» • prepričljivi REZULTATI 10. KROGA: Oplotnica - Makole Bar Miha 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Rojs (28.), 0:2 Smogavec (49.), 0:3 Stojnšek (54., z 11 m), 0:4 Rojs (77.). Veteranske lige MNZ Ptuj: prvi remi Podvinčanov VETERANI+ 35 VZHOD REZULTATI 8. KROGA: Grajena -Leskovec 1:1, Markovci - Zavrč-Cir-kulane 3:0, Dornava - Borovci 2:1, Podvinci - Gorišnica 2:2. 1. PODVINCI 8 7 1 0 34:7 22 2. GORIŠNICA 8 5 1 2 24:9 16 3. GRAJENA 8 4 2 2 17:9 14 4. MARKOVCI 8 3 3 2 14:13 12 5. BOROVCI 8 3 2 3 9:9 11 6. DORNAVA 8 3 1 4 13:22 10 7. LESKOVEC 8 1 1 6 6:23 4 8. ZAVRČ-CIRKULANE 8 0 1 7 4:29 1 VETERANI + 35 ZAHOD REZULTATI 8. KROGA: Gerečja vas - Pragersko 4:3, Spodnja Pol-skava - Skorba 3:0, Tržec - Podlehnik 3:2, Lovrenc - Hajdina 2:4. 1. HAJDINA 8 8 0 0 26:8 24 2.SP. P0LSKAVA 8 6 11 19:8 19 3. SKORBA 8 4 13 16:16 13 4. GEREČJA VAS 8 3 0 5 12:17 9 5. LOVRENC 8 3 0 5 27:21 8 6. TRŽEC 8 2 2 4 16:25 8 7. PRAGERSKO 8 2 1 5 19:33 7 8. PODLEHNIK 8 1 1 6 13:20 4 VETERANI+40 REZULTATI 6. KROGA: Ormož - Hajdoše 2:2, Videm pri Ptuju -Pohorje Oplotnica 4:0, Majšperk - Zgornja Polskava 0:1. 1. VIDEM 8 7 0 1 23:6 21 2. ORMOŽ 8 5 1 2 17:9 16 3. ZG. POLSKAVA 8 4 0 4 13:12 12 4. OPLOTNICA 8 3 2 3 14:16 11 5. HAJDOŠE 8 1 2 5 11:30 5 6. MAJŠPERK 8 0 3 5 7:12 3 Zgornja Polskava - Mladinec Lovrenc 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Ropič (25.); Majšperk picerija Špajza - Pol-skava avtop. Grobelnik 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Vrabl (12., z 11 m); Rogoznica Slofin - Hajdoše 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Polič (63.); Prosta je bila ekipa Slovenja vas. 1. MAJŠPERK ŠPAJZA 9 9 0 0 45:6 27 2. MAKOLE BAR MIHA 9 8 0 1 33:13 24 3. ROGOZNICA SLOFIN 9 5 2 2 21:20 17 4. POLSKAVA 9 4 14 17:10 13 5. MLADINEC LOVRENC 9 3 2 4 13:18 11 6. ZGORNJA POLSKAVA 9 3 0 6 15:26 9 7. HAJDOŠE 9 3 0 6 13:25 9 8. SLOVENJA VAS 8 1 1 6 10:23 4 9. OPLOTNICA 9 1 0 8 7:33 3 Jože Mohorič torek • 2. aprila 2019 Ljudje in dogodki Štajerski IT Sveta Trojica • Novoizvoljeni župan o prvih korakih Vaške skupnosti z lastnimi proračuni Ker je občina Sveta Trojica precej zadolžena, bo lastnih sredstev za investicije malo, kar pa trojiškega župana ni ustavilo, saj išče druge rešitve za financiranje: preko razpisov in investitorjev. Foto: SD Trojiški župan David Klobasa stavi na igro z odprtimi kartami. Novica o zmagi Davida Klobase v boju za županski stolček občine Sveta Trojica je po lanskih lokalnih volitvah v javnost treščila kot veliko presenečenje, saj 30-letnega mladeniča nihče ni povezoval s politiko, ampak z glasbo, modo in organizacijo dogodkov. Novi župan je kmalu po prevzemu funkcije zamenjal direktorja občinske uprave; na mesto dosedanjega Srečka Aleksandra Padovnika je prišla Darja Slivnjak, nekdanja direktorica občinske uprave v Selnici ob Dravi. Klobasa je sklical tudi zbor občanov, na katerem je Trojičane seznanil s stanjem občine, ki se je konec lanskega leta znašla v likvidnostnih težavah. »Tako smo za realizirane projekte in nekatere, ki so še v teku, v decembru in januarju morali plačati za skoraj 370.000 evrov računov, temu pa je bilo treba prišteti še obveznosti iz naslova plač in drugih rednih stroškov občine. Občanom sem pojasnil, da smo bili za poravnavo teh obveznosti primorani najeti likvidnostni kredit, ki ga bomo izplačali do konca letošnjega leta. Potem so tu še dolgoročni krediti za razvojne projekte in brezobrestni kredit za ureditev dveh cest. Skratka, povedati sem hotel, da občina lastnih sredstev za prihodnje investicije ne bo imela veliko, zato se bomo morali znajti drugače ter denar iskati preko razpisov in preko investitorjev,« je dejal župan David Klobasa. Po dveh desetletjih se vrača splošni zdravnik Prvi realizirani projekt novega župana je bilo pospešeno dokončanje del v stavbi nekdanjega zdravstvenega doma, katerega prenovo je začelo prejšnje vodstvo. »Gre za mogočno stavbo na Trojiškem trgu, ki je bila dolgo prazna. Občinska uprava se je vanjo preselila sredi januarja. Naši občani pa bodo ponovno dobili splošnega zdravnika, ki ga v občini ni bilo kar dvanajst let. Zdravstvena ambulanta je v pritličju nove občinske stavbe. Računamo, da bo zdravnik prve paciente sprejel kmalu.« Letošnji trojiški proračun znaša 2,8 milijona evrov, Klobasa pa načrtuje, da bi za prihodnje leto sprejeli participativni proračun, da bi torej določen del denarja iz skupne blagajne po novem namenili neposredno ljudem, in sicer preko vaških skupnosti. »To pomeni, da bi s sredstvi, nakazanimi vaškim skupnostim, prebivalci posameznih vasi prosto razpolagali. Lahko bi rekli, da bo imele vaške skupnosti lastne proračune. Ideja je bila dobro sprejeta, zdaj pa moramo pripraviti pravne podlage za ustanovitev teh skupnosti in jih nato tudi ustanoviti,« je še dejal David Klobasa. Senka Dreu Foto: SD Nova občinska stavba, kjer domuje tudi zdravnik. Spodnje Podravje, Slovenija • Število motornih vozil na prebivalca Največ avtomobilov na tisoč prebivalcev na Hajdini, najmanj v Zavrču V Spodnjem Podravju je slovensko povprečno število osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev krepko preseženo. »Rekorderka« je občina Hajdina, najmanj pločevine na prebivalca pa imajo v občini Zavrč. Podatki Statističnega urada RS razkrivajo, da Spodnjepodravci želimo ali potrebujemo več avtomobilov kot prebivalci preostale Slovenije. V kar 12 od skupno 19 občin upravnih enot Ptuj in Ormož je število osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev nad slovenskim povprečjem. Razlika med občina- ma z največ in najmanj avtomobili na prebivalca, Hajdino in Zavrčem, znaša kar 87 avtomobilov na tisoč prebivalcev. Podrobnejše podatke imamo samo za Mestno občino (MO) Ptuj, predlani so jih pridobili z analizo izpolnjenih anketnih vprašalnikov. »Iz podrobnejše analize lastništva Občina Število prebivalcev Število Štev osebnih avto ilo osebni mobilov n h a 1 avtomobilov 1 tisoč prebivalc ev Hajdina 3.745 2.162 577 Majšperk 4.021 2.306 573 Trnovska vas 1.365 779 571 Žetale 1.296 735 567 Videm 5.538 3.106 561 Kidričevo 6.450 3.606 559 Destrnik 2.554 1.415 554 Ptuj 23.162 12.823 554 Sveti Tomaž 2.011 1.110 552 Podlehnik 1.865 1.027 551 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 1.157 636 550 Markovci 3.999 2.172 543 SLOVENIJA 2.066.880 1.117.935 541 Juršinci 2.375 1.272 536 Ormož 12.112 6.435 531 Gorišnica 4.025 2.130 529 Središče ob Dravi 1.977 1.032 522 Cirkulane 2.324 1.206 519 Dornava 2.885 1.475 511 Zavrč 1.768 866 490 Najbližje slovenskemu povprečju so v občini Markovci Foto: ProfimediaCG Največ avtomobilov na prebivalca imajo v občinah Hajdina, Majšperk in Trnovska vas, najmanj pa v občinah Zavrč, Dornava in Cirkulane. Vir: Statistični urad Republike Slovenije Opomba: podatki o številu vozil se nanašajo na dan 31. december 2017, podatki o številu prebivalcev pa na 1. januar 2018. Novejših podatkov o številu osebnih avtomobilov po občinah na Statističnem uradu RS še nimajo. osebnih avtomobilov po gospodinjstvih je razvidno, da imata skoraj dve tretjini gospodinjstev v lasti dva ali več osebnih avtomobilov (65 % gospodinjstev, op. a.). Ta odstotek je v bolj oddaljenih četrtnih skupnostih še izrazitejši in znaša dobri dve tretjini, pri čemer gospodinjstev brez osebnega avtomobila tako rekoč ni, kar kaže na veliko odvisnost okoliških prebivalcev od osebnega vozila,« so ugotovili v Celostni prometni strategiji MO Ptuj. Ocenili so, da se v ptujski občini kar okoli 55 % vseh dnevnih potovanj opravi z osebnim avtomobilom: »Če k temu dodamo še potovanja z motornimi kolesi in skuterji, znaša obseg individualnih motoriziranih potovanj skoraj 70 %.« Kljub povedanemu evropskih rekorderjev v Spodnjem Podravju vseeno ne dosegamo. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2016 v Evropski uniji največ osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev v Lihten-štajnu (773), Luksemburgu (662) in Italiji (625), najmanj pa v Turčiji (142), Severni Makedoniji (190) in na Madžarskem (338). Število avtomobilov pa tako v Sloveniji kot v svetu še narašča ... Eva Milošič V pol stoletja se je število avtomobilov povečalo za 12-krat I Leto I 1967 I 1977 I I 1987 I I 1997 I 2007 I 2017 I Število osebnih avtomobilov v Sloveniji 85.014 323.554 524.640 776.798 1.014.122 1.117.935 Vir: Statistični urad RS Desenci • Pripeljali novo gasilsko vozilo Pozdravili so ga s curkometom Torek, 26. marec 2019, je bil za gasilce PGD Desenci velik dan. Po večletnih prizadevanjih so v kraj pripeljali novo gasilsko vozilo. Da so si v kraju to vozilo resnično želeli in ga težko pričakovali, priča velik odziv prijateljskih gasilskih društev in domačinov, ki so skupaj čakali, da se je vozilo pripeljalo v domači kraj. V curkometu je sodelovalo osem društev s skupno 60 gasilci: Desenci, Destrnik, Biš, Vito-marci, Gabrnik, Velovlek, Podvinci in Grajena. Novo gasilsko vozilo so prišli pozdravit tudi z Destrnikom pobrateni gasilci iz hrvaškega Pe-trijanca. „Naše društvo šteje častitljivih 90 let. Vse generacije gasilcev so se trudile za obstoj, dobro delovanje in napredek društva na različne načine: skrbjo za opremo in tehniko, za podmladek, izgradnjo gasilskega doma, izgradnjo garaž za vozila in podobno. Vse to je bilo v preteklosti zelo pomembno in je pomembno tudi za današnji čas, da se lahko naša generacija veseli velike pridobitve - nove gasilske avto cisterne," je ob slovesnem trenutku prevzema vozila povedala predsednica PGD Desenci Majda Kunčnik. Zahvalila se je vsem, ki so pomagali pri izvedbi nabave in društvo finančno ali organizacijsko podprli. Stroški nakupa novega gasilskega vozila znamke Scania, AC 30/60, so znašali 178.000 evrov. V ta znesek ni vključena oprema, ki so jo nabavili že predhodno. PGD Desenci razpolaga s tremi vozili. Najstarejša avtocisterna Tam (16/50) je stara 39 let. Registrirali jo bodo kot starodobnika. Imajo tudi vozilo za prevoz moštva Peugeot Boxer, star 20 let, in sedaj novo Scanio P360, AC 30/60. Mojca Zemljarič Foto: MZ Slavnostni in za kraj zgodovinski trenutek so obeležili s curkometom, v katerem je sodelovalo osem prijateljskih gasilskih društev. 18 Štajerski Na sceni torek • 2. aprila 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Plamen ujejo z večglasnim petjem Skupina Plamen je na odru že dobrih 17 let, sedež imajo v Selu, v Prekmurju. Prvič so se njeni člani srečali leta 2002, že po nekaj vajah pa uspešno zaigrali na zabavi. V začetku jih je bilo pet, po devetih letih igranja so se ustalili s štirimi člani. Danes v njej igrajo in pojejo: Gregor Lenarčič (vokal, bas kitara, trobenta), Peter Bico (vokal, klaviature, harmonike), Saša Milosavljevič (vokal, kitare) in Sandi Sukič (bobni). Ime je nastalo spontano oz. so zanj zaslužni vsi člani skupine. Sporoča nekaj vročega, gibljivega, neukrotljivega, veselega, vsak si ga pač razlaga po svoje, pove Gregor Lenarčič. Ker so vsi redno zaposleni, za hobije nimajo veliko časa. Velik hobi pa je glasba in vse, kar sodi zraven. V večini preigravajo aktualne skladbe, od narodno-zabavne glasbe pa vse do rocka. Nastopajo tudi kot spremljevalna skupina Natalije Verboten in hrvaškega pevca Vlada Kalemberja. Nji- zgodbo obogatili s številnimi nastopi kot predskupina znanih slovenskih in hrvaških glasbenikov oz. pevcev. Sicer pa je spominov ogromno, kot ima vsak nastop svoj čar, v imenu skupine pravi Gregor Lenarčič. Slovenska naro-dno-zabavna scena je zelo raznolika. Veseli so, da je veliko mladih glasbenikov, ki so talentirani in ustvarjajo tudi svoje avtorske skladbe, s katerimi kažejo svoj potencial, s tem pa na neki način tudi nadgrajujejo narodno-zabav-no glasbo. „Festivali so vedno dobrodošli, kajti s tem se kaže, da bo naro-dno-zabavna glasba vedno precejšnji del slovenske glasbene scene. Kot vemo, je v Sloveniji mnogo ansamblov, tako so festivali tudi priložnost, da se lahko ansambli družimo in bolje spoznamo med seboj," še povedo člani ansambla Plamen, ki svojo zvesto publiko želijo razveseljevati še mnogo, mnogo let, kot tudi ustvariti še kakšno avtorsko skladbo in video spot. MG mm & m m. vm Foto: zasebni arhiv Ansambel Plamen hove avtorske skladbe so: Nama ni usojeno, Ti in jaz ter Vem, da ljubiš me. Avtor skladb je Saša Milosavljevič, pri skladbi Vem, da ljubiš me pa je soavtor Peter Bico. Repertoar skupine Plamen je zelo pester in zanimiv, sestavljajo in Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si prilagajajo ga glede na željo oz. okus poslušalcev. Glasba skupine Plamen se od drugih razlikuje po tem, da je vse odigrano in zapeto z dušo in srcem, poudarjajo. Pohvalijo pa se lahko tudi z zelo dobrim, usklajenim večglasnim petjem. Nastopajo povsod, kamor jih povabijo, od manjših zabav do večjih koncertov. Veliko igrajo na porokah, različnih obletnicah in tudi gasilskih veselicah. Dodatno so svojo dolgoletno glasbeno ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. DOMEN KUMER-Najboljše vino Z. ZAKA PA NE B KLARA LORGER - Ne primerjaj me z njo 3. MARJAN ZGONC G MILENA VRAČKO - Ljubezen gori Zma jevalec meseca marca: MAIICA SPIK GISAAC PAIMA - Pe tebi mi di3i ljubezen NARODNA I.Ans. OPDJ-Združeni v srci l. Ans.TOPLIŠKA POMLAD - Taksi 3. Ans. ROKA ŽLINDREBAMABILE - Veliko je želja Zmafyvalec meseca marca: ans. SMEH - Frafa vK- NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov:^ Tel. številka: Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Ptuj • Izjemen uspeh učencev OŠ Ljudski vrt s podružnico Prvo in drugo mesto za mlade ekologe Že dvanajsto leto zaporedje Ekošola Slovenije razpisala ustvarjalni natečaj Eko--paket. Letošnji rezultati so izjemni za učence OŠ Ljudski vrt Ptuj in podružnične šole v Grajeni. Kreativna dela so izbirali po kriterijih: vsebinska ustreznost, kreativnost in inovativnost, celostni estetski vidik, sodelovanje šolarjev , uporabnost in uporaba dela v druge namene, sodelovanje z drugimi skupinami: vrstniki, starši, starejšimi, prebivalci v kraju itd. Učenci druge triade so ustvarjali na temo gozd, gozdne živali in rastline. Učenca OŠ Ljudski vrt sta izdelala veveričko s koškom za zbiranje zamaškov, učenke podružnice pa so naredile maketo gozda. Oba izdelka sta bila vsebinsko ustrezna. Prvi izdelek je bil odličen glede uporabnosti in inovativnosti, drugi pa je izvrsten Foto: Arhiv šole Maketa gozda z ustvarjalkami iz Grajene učni pripomoček, uporaben pri več učnih predmetih. Letos so rezultati izjemni, saj sta učenca OŠ Ljudski vrt Ptuj (mentorici Karmen Pulko in Petra Vujnovič) osvojila 1. mesto, učenke podaljšanega bivanja iz podružnice Grajena, ki obiskujejo Likovno ustvarjalnico pri mentorici Nadi Sevšek, pa 2. mesto v isti kategoriji (2. triada učencev osnovnih šol). Podelitev nagrad je potekala sredi marca na sejmu Altermed v Celju, kjer se je na stojnicah predstavilo veliko Ekošol iz vse Slovenije. Podelitve so se udeležile vse tri mentorice, oba nagrajena učenca iz matične šole (Maja Basilj in Ožbej Feguš) ter pet ustvarjalk s podružnice (Madita Godec, Kaja Bole, Klara Ti-kvič, Lana Ornik, Manca Lampič). Pri nastajanju makete gozda sta sodelovali še Neja Horvat in Teja Voda. Nada Sevsek Ormož • S sprejema mlade olimpijke Dve medalji za specialno olimpijko Tamaro Na poletnih svetovnih igrah specialne olimpijade, ki so tokrat potekale v Abu Dha-biju, je letos sodelovalo tudi 27 slovenskih specialcev. Osvojili so 24 medalj, od tega tri zlate, trinajst srebrnih in osem bronastih. Med uspešnimi slovenskimi predstavniki je bila tudi učenka OŠ Stanka Vraza iz Ormoža Tamara Korotaj, kije bila izjemno uspešna. Tamara je v teku na 200 metrov osvojila drugo, v teku na 100 metrov tretje in v štafeti 4 x 100 metrov četrto mesto. Za Tamaro je bilo to nepozabno doživetje, pred odhodom si sploh ni znala predstavljati, kaj jo čaka. Kot je dejala, je tam videla morje in piramide, tekmovanja pa so bila naporna, a zanimiva. Na igrah je Tamaro spremljala učiteljica Andreja Resman, s katero sta se na tekmovanje psihično pripravljali že pred odhodom, za športni del priprav je skrbel učitelj Aleš Jurčec. Andreja Resman je pojasnila: "Igre specialne olimpijade so prvič v arabskem svetu, organizatorji so poskrbeli, da je vse potekalo brezhibno, varno, predvsem pa megalomansko. Veličastno se mi zdi dejstvo, da so se prvič zbrali športniki iz 200 držav. Najbolj me je prevzela zaključna prireditev, ko se je na sproščen način družilo 7.000 športnikov z vsega sveta. Tamaro je prevzela velikost stavb, povzpeli sva se na Burj Khalifo, z zanimanjem je spremljala drugač- nost arabskega sveta. Medalji sta Tamaro seveda neizmerno razveselili. Tekmovalni duh je vel iz cele ekipe in vsi smo navijali drug za drugega. To, da se lahko udeleži svetovnih iger specialne olimpi-jade, je vrhunec kariere vsakega specialnega olimpijca. Tamara me je s svojim uspehom in dvema medaljama izjemno razveselila in presenetila, v vse tekme je vloži- la ogromno truda.'' Doma so Ta-mari najprej pripravili sprejem na Dobravi, ko se je vrnila v šolo, pa so jo prisrčno sprejeli tudi sošolci, prijatelji in učitelji OŠ Stanka Vraza. Čeprav je bilo uspešni olimpijki Ta-mari celotno doživetje zelo všeč, pravi, da se na podobno tekmovanje več ne bi odpravila, saj je zelo pogrešala svoje domače. NŠ Foto: NS torek • 2. aprila 2019 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK pasulj s kranjsko korenčkova kremna telečja obara, ajdovi gobov golaž, kruhovi kremna juha, lazanja, juha, čevapčiči na cvetačna juha, klobaso, jabolčno- juha, puranji zrezki žganci, sadje cmoki, skutni zavitek radič z jajcem, skutne žaru, kajmak, pečen čevapčiči v omaki, skutine rezine v omaki, dušen riž, rezine krompir, zelena testenine, solata, motovilec, sadje solata, tiramisu jogurt s sadjem Čevapčiči v omaki Sestavine: pečeni čevapčiči; omaka: 1 srednje velika čebula, 2 papriki, 3 stroki česna, 0,3 l pasiranega paradižnika, 2 žlici paradižnikove mezge, lovorov list, nekaj listov bazilike. Sezona priprave jedi na žaru se še ni prav začela, nam pa so že ostali pečeni čevapčiči. Očitno smo čez zimo izgubili pravo mero za količino mesa. Če se vam naslednji dan ne da jesti ohlajenih ali sveže pogretih čevapčičev, jih ponudite v paradižnikovi omaki. Čebulo in papriko sesekljamo v multipraktiku, prav tako česen. Segrejemo kozico, dodamo olje, čebulo in papriko. Pražimo, da se zmehčata, nato dodamo česen. Ko zadiši, dodamo še pasiran paradižnik. Dodamo lovorjev list in segrevamo, da zavre. Pečene čevapčiče razrežemo na centimeter dolge koščke, jih damo v omako in kuhamo naprej na majhni vročini. Po potrebi dosolimo in popramo, a previdno, saj so čevapčiči po navadi dobro začinjeni. Postrežemo s testeninami, pirejem ali krompirjem v kosih in s poljubno solato. Jabolčno-skutine rezine Sestavine: krhko testo: 260 g moke, 100 g sladkorja v prahu, 1 pecilni prašek, 1 vanilijin sladkor, 4 rumenjaki, 140 g masla; jabolčni nadev: 800 g jabolk, 1 žlička cimeta, 5-7 maslenih piškotov; skutni nadev: 500 g skute, 120 g sladkorja, 1 zavitek vanilijinega sladkorja, 2 žlici pšeničnega zdroba, 4 beljaki, ščepec soli. Iz navedenih sestavin umesimo krhko testo in ga damo za dve uri v hladilnik. Dve tretjini testa razvaljamo v velikosti pekača (pribl. 30 x 24 cm), ga v pekač, obložen s papirjem za peko, ter potresemo s piškotnimi drobtinami. Preostalo tretjino testa damo v zamrzovalnik. Jabolka olupimo ter podušimo s cimetom in sladkorjem, da povsem razpadejo. Podevamo po testu v pekaču. Iz beljakov naredimo sneg in vanj vmešamo polovico navedenega sladkorja. Preostali sladkor, skuto, sol in pšenični zdrob dobro pomešamo in v zmes narahlo primešamo sneg. Z nadevom prekrijemo jabolka. Že kar trdo testo iz zamrzovalnika naribamo po skutnem nadevu ter pečemo 45 minut pri 180 stopinjah. (Če je pecivo po vrhu že temno, ga prekrijemo s papirjem za peko.) Zeleni nasveti Kako kupovati seme Najprej pojdite v trgovine z osnovnim seznamom, kaj potrebujete. Doma seme namreč nikoli ni ustrezno shranjeno, s starostjo pa izgublja kakovost. Zato je bolje, da seme kupujete vsako leto sproti. Ob seznamu tako ali tako vedno kupimo še nekaj zraven, saj nas vedno zamika kaj novega. S sabo vzemite očala. Kaj je v vrečici, je namreč smiselno tudi prebrati. Slikice so namreč samo simbolične. Le redko je na sliki res tista sorta, katere seme je pakirano v vrečici. Zato si je treba prebrati, kaj piše. Pogosto namreč ljudje kupijo nekaj drugega, kot so se namenili. Tako zraste iz semena peteršilja pastinak, ki ima čisto drugačne liste in je močnejšega okusa, namesto rdečega glavnatega radiča pa šop listja, saj so kupili sorto verona, ki je prezimni radič in naredi glavice, pogosteje pa rozete šele spomladi. V nadaljevanju bom razložila še, kakšna je razlika med sortami, kaj sorta v bistvu pomeni. Zelo pomembno je namreč, da poznamo lastnosti sorte, zato moramo seveda vedeti in videti, kaj kupujemo, ne pa samo gledati slikic. Po drugi strani pa informacije, ki so zapisane zadaj na vrečici v vsaj 50 % niso točne. So samo natisnjen material, ki je pogosto kopiran za vse radiče, solate ..., ne pa za dotično sorto. Zato so datumi setve in podobno pogosto napačni. Treba pa je poiskati tudi žig, ki je nekje na zadnji strani vrečice. Ravno ta teden sem imela dolg pogovor z vrtičkarico, ki tega ni preverila, kupila je fižol in je bila neprijetno presenečena, ko je skušala seme fižola namočiti, da bi hitreje kalilo. Seme je bilo vijolično. Ko je le vzela v roke očala, pa je ugotovila, da je na vrečici zapisano veliko opozoril, ki se jih je ustrašila. Razlika med sorto, hibridom in GSO Ime sorte ali hibrida vam pove, kaj bo iz semena zraslo. Bo solata primerna za setev spomladi, poleti, bo radič naredil glave jeseni ali šele spomladi, bo korenček zgoden ... Skratka šele ime sorte oz. hibrida vam bo natančno povedalo, kakšna vrtnina bo zrasla iz semena. Slikica ni pomembna. Razlika med sorto in hibridom pa je v načinu pridelave semena. Pri sorti velja, da vedno poznamo materinske rastline. Ob pobiranju semena vemo samo, kakšna je bila »mama«. Pri pridelavi Prednosti • Prilagojena našemu okusu. • Bolj pestra genetika, zato se veliko bolje prilagaja hitrim spremembam vremena čez leto. • Manj zahtevna, ne potrebuje toliko nege, gnojenja, namakanja ... • Lahko pobiramo seme. • Sorte bodo vedno dalj časa na tržišču in se nanje lahko navadimo. Izenačen, vedno vemo, kaj dobimo in bolj natančno lahko previdimo začetek spravila, čas spravila. Novejši hibridi so vsi veliko bolj odporni na bolezni. Slabosti Manj izenačena, težko predvidimo čas pobiranja, tudi videz ni vedno povsem izenačen. Manj odporna na bolezni. Bolj nepredvidljiva. Velikokrat njihov okus ni povsem takšen, kot ga imamo radi Slovenci. Semena se ne da pobrati oz. iz njega ne bo zraslo to, kar pričakujete. Težje se prilagaja hitrim spremembam vremena čez leto. Zahteva več nege, predvsem hranil in namakanje. semena hibridov izkoriščamo posebno lastnost vseh živih bitij, ki je pri rastlinah še bolj izražena. To je, da v določeni kombinaciji križanj med dvema sortama (linijama) pride do posebnega efekta. Dva povprečna starša dasta izjemnega potomca. Najprej moramo pridelati seme očeta in mame (sorti, liniji), v naslednjem letu pa ju skrižati natančno in samo med seboj in pobrati seme. To je seme prve generacije Fl, kar pomeni oznaka v nadaljevanju imena sorte: na primer darinaFl kumarice, ki jih vsi ljubitelji solatnih kumaric zanesljivo poznate. Ker pa gre vedno samo za križanca (hibrid) prve generacije, pobrano seme seveda ne da več enakih potomcev. Tako sorte kakor hibridi imajo svoje prednosti in slabosti. Foto: Miša Pušenjak Pri gensko spremenjenih GSO (GSR, GMO) rastlinah pa gre za vmešavanje v dednost posameznih organizmov, rastlin, mešanje genov med različnimi rastlinskimi in celo drugimi vrstami, kar pa je tako etično kot moralno in predvsem tudi ekonomsko sporno. Naj vas pa potolažim, če boste vrtnine pridelovali sami ali jih kupovali pri slovenskih kmetih, ni nevarnosti, da boste v sveži zelenjavi srečali GSO rastline, saj v Sloveniji ne rastejo. Tudi v EU je dovoljena samo pridelava nekaj sort GSO krompirja. Drugo pa je, ko kupujete predelano, zamrznjeno hrano, kjer znajo trgovci izvor surovin dobro zamaskirati in skriti. Zato naj vas ne bo strah prav vsega, kar kupite in ne poznate dobro. Sama menim, da je nabava hibridov kumar in paradižnika smiselna, saj je pridelek višji, rastline pa imajo manj zdravstvenih težav. Zagotovo pa ne bi na vrtu sadila hibridov poznega zelja za kisanje, saj je kislo zelje iz slovenske avtohtone sorte ljubljansko in udomačene sorte varaždinsko najboljše. Miša Pušenjak sorta «? MINERAL' NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN 20 Štajerski Križemkražem torek • 2. aprila 2019 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 30. del Znova v Windhoeku Vstala sva že zelo zgodaj, spakirala in se odpravila proti glavnemu mestu, ki je bilo oddaljeno dobre štiri ure vožnje. Odrinila sva še v temi in še enkrat bila znova priča sončnemu vzhodu v puščavi. Pokrajina je iz puščavske začela počasi dobivati drugo barvo, tudi nekaj zelene, naselbine pa so bile vse pogostejše. Po poti sva si za jesti kupila že znani paketek, ki je vseboval kos mesa in krompirček ali riž. To je stalo skupaj manj kot pri nas sendviči, najedel si se pa kot človek. V Windhoek sva prispela z ene tretje strani, ki je še nisva poznala, naenkrat pa se je vse ustavilo. V mestu so namreč prav tisti dan potekali protesti za višje plače, dolgi sprevod ljudi, ki so korakali sredi glavnih prometnic, pa je trajal gotovo vsaj pol ure. Najbolj zanimiva je bila sestava te kolone. Tu so bili taksisti, trgovci, kravatarji, župniki in celo staroselska plemena, kot so npr. Himbe, kjer so ženske na pol gole in oblečene v ličje mirno protestirale. Ja, v Afriki človek vidi vse sorte pisanih druščin. Ko smo skupaj prebrodili to oviro, sva morala najprej vrniti avto. Tu sva se najbolj bala, da ne bi dobila nazaj kavcije, a avtomobila ni nihče sploh pogledal. Tudi to je šlo gladko, zdaj pa je manjkalo samo še pre- nočišče, ki sva ga uredila kar na starem mestu, vendar sva tokrat vzela nočitev v večposteljni sobi, kjer naj bi poleg naju spal še nek tip iz Nem- čije. Naslednji dan sva imela let znova v Johannesburg, od tam pa čez čas naprej domov. Končno sem se lahko zares sprostil, saj ni bilo treba več vnaprej načrtovati poti in zbirati informacij. To je tisti del, ki te najbolj izmozga. V Windhoeku sva se že dobro znašla in tako sva se napotila v center, da na majhni tržnici še naj-deva kakšno oslarijo za domov. Še enkrat znova sva se čudila, da tako moderno mesto nima urejene centralne avtobusne postaje ali nekega skupnega zbirališča, kjer po navadi ob poplavi kavarn tičijo vsi, ki kaj pomenijo v mestu. Že prvič sva opazila tudi muzej, kjer so imeli razstavljene različne simbole in figure iz zgodovine, zdaj sva pa ugotovila, da ta muzej zajema še Pohod množice protestnikov po Windhoeku Na sliki, ki se vam ob pravilnem gledanju spremeni v tridimenzionalno, boste zagledali cvetje in še kaj, kar sodi poleg. Glejte brez nepotrebnega napenjanja oči ali škiljenja (čeprav je podobno). Približajte jo nosu, sproščeno glejte, kot bi zrli nekam v daljavo za sliko, in jo počasi oddaljujte. Na razdalji približno 30 cm bi se morala prikazati. Izberite si dve enaki podrobnosti blizu skupaj, ki se morata združiti v eno. Gledanje je podobno kot, ko vam oči lezejo skupaj in se vam prikaže dvojna slika. Foto: Dani Zorko Figurice za afriške jaslice obsežno prodajalno teh zadev. Tam sva se zadržala kar precej časa, našla pa sva precej zanimivih stvari, predvsem pa eno, ki sva jo tudi nabavila kot spominek za ženski kolektiv v našem lokalnem baru. Šlo je za afriško različico prednika današnjega kondoma, ki nekako vemo, za kaj se uporablja. Pleteno izvedbo s tkanim vložkom sva poimenovala kar ,natičoh', kot so jo nekoč poimenovali tudi člani ene priljubljene humoristične oddaje štajerskega radia. Natičoh si je mogoče še dandanes ogledati (in po želji tudi preizkusiti) v dokaj znanem baru na obronkih Slovenskih goric. No, zdaj sva imela res vse. V mislih sva imela še ogled nekaterih lokacij, ko se je proti vsem pričakovanjem vreme naenkrat spremenilo in ulilo se je kot iz škafa. In to sredi Namibije. Tako ali tako sva hotela iti nekaj jest, ker pa sva bila v tem trenutku zgolj nekaj korakov do že nekajkrat omenjene restavracije Spur, sva zavila še enkrat pač tja. Močne hrane seveda ni nikoli dovolj, kajne? Tu ne bi izgubljal preveč besed, saj sva znova zabila dobri dve uri, je pa res, da je dež tačas ponehal in sva lahko šla mirne duše proti domu. Omenil sem že, da smo v najinem bivališču imeli bazen in lasten bar, Foto: Dani Zorko tudi za zunanje obiskovalce. Zvečer sva zunaj še malo posedela z lokalci, nato pa je bila ura že čas za posteljo. Najinega sostanovalca ni bilo in ga še sploh nisva videla, kljub temu pa sva preventivno zaklenila vrata, da ne vleti kakšen nepridiprav. Ta najin sostanovalec pa bi itak moral imeti ključe. Sredi noči sem takole slišal neko rožljanje okoli vrat in sem si mislil, da je itak vse urejeno okoli tega. Zjutraj se zbudim in za-čuda opazim, da je od sostanovalca postelja nedotaknjena. Zadeva mi je postala takoj jasna, ko sem videl, da je Jernej sinoči pozabil izvleči ključ iz ključavnice in tako najin še nevideni prijatelj ni mogel v sobo. Ta je bila pa dobra. Spakiral sem si stvari in šel urejat prevoz na letališče, ko pa sem se vračal v sobo, sem že od daleč slišal glasove. Najin sostanovalec se je končno prikazal in težil Jerneju, da bova midva plačala njegovo nočitev, Jernej pa mu je odgovarjal kar v slovenščini, ker angleščina pač ni njegova močnejša stran. Ko je ta Nemec, ali kar je pač bil, uvidel, da ne bo nič rešil, je pobral šila in kopita, še preden sem prispel v sobo. Jernej se je smejal na ves glas, kako mu je uspelo potegniti tega možaka, ki ga sploh nikoli nisem videl. Foto: Dani Zorko Ročno izdelani bobni za etno štajerski ansambel ? ADAMO, Salvatore - belgijski pevec, ARAI, Hakuseki - japonski pisatelj, NEVIANI, Filippo - italijanski pevec, znan kot Nek KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Vida Božičko Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 2. aprila 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom »Sami zose« ali v Evropi? Oni dan sem se mudil v tistem delu Štajerske, kjer knjig ne berejo, ampak jih štejejo. Na ormoškem koncu torej. Čeprav - 'sami zose' naj bi bili Srjanci, a ugotavljam, da so jimOrmožani zelo podobni. Saj veste, kako je s tem 'sami zose'. Zgodba pravi, da so imeli v Središču vislice. Nekoč so jih potrebovali tudi Ormožani, pa so prosili sosede Srjance, naj jim jih posodijo. »O, to pa ne. Mi jih imamo sami zose!« so se odločili v Središču. Kaj me je torej napeljalo v prepričanje, da so tudi v Ormožu sami zose? Za šan-kom sem čul - in potem še v našem časopisu 'štel' -, kako so na ormoški občini iskali direktorja občinske uprave. Župan je izbral gospo, ki je i 4 izpolnjevala vse pogoje, ker je enako delo že opravljala v neki sosednji občini. Na to, da bo odslej namesto imena prejšnje občine v dopisih pisala Občina Ormož, se bo gotovo hitro navadila. Ampak nekateri občinski svetniki so skočili v luft. Nova direktorica namreč ni 'naša', ampak pritepenka iz sosednje občine. Kaj si župan misli, da stori takšno kardinalno napako! »Mi smo sami zose, ne-čemo osebe iz druge občine! A naši niso dovolj dobri? Če naši nimajo vseh kompetenc, ni tako važno. Glavno je, da so iz naše občine!« Ja, občinske meje so zelo pomembne. Manjša kot je občina, pomembnejša je meja. Manj kot je nekje prebivalcev, pomembnejša je funkcija občinskega svetnika! Res, da je naša država - in z njo tudi ormoška občina, pa če se vsi svetniki s tem strinjajo ali ne - v Evropski uniji. In da v Evropi velja prost pretok blaga, storitev in tudi za zaposlovanje ni omejitev. Ampak v nekaterih glavah pač so meje. Si mislite, da bi se za direktorja ormoške občine prijavil kdo iz Bolgarije, Grčije, Romunije ... in bi izpolnjeval VSE pogoje? Mislim, da bi bil ormoški občinski svet prvi, v katerem bi uporabili defibrilator ... Ja, marsikaj se sliši za šan-kom. Slišal sem torej ormoški glas ljudstva. Pa sem bil čisto tiho, ker nisem želel uporabiti klica v sili ... Vaš Pepek Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 9 5 8 6 3 2 7 9 1 7 8 5 6 1 7 1 6 8 8 4 9 2 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © €€ OOO Bik ¥¥¥ ©© €€€ O Dvojčka ¥ ©©© € oo Rak ¥¥¥ ©© €€ o Lev ¥ ©©© € ooo Devica ¥¥¥ ©© € ooo Tehtnica ¥¥ © €€ oo Škorpijon ¥¥ ©©© o Strelec ¥ ©© oo Kozorog ¥¥¥ ©© o Vodnar ¥ ©©© ooo Ribi ¥¥ ©© €€€ oo Torek, 2. april 15:00 Makole, dvorec Štatenberg, Predstavitev zbornika občine Makole ob 250-letnici župnije 18:00 Ptuj, grad, predavanje dr. Andreja Pleterskega Iluzije ptujskega gradu, zgodnjesrednjeveško gradivo s ptujskega gradu, predstavitev izsledkov raziskave Sreda, 3. april 09:00 Žetale, pri OŠ Žetale, svečano odprtje ob izgradnji pločnikov in namestitvi merilnika hitrosti 15:00 Spodnja Polskava, OŠ Antona Ingoliča, Sijaj, sijaj sončece, 46. območna revija otroških pevskih zborov, 2. del Četrtek, 4. april 16:00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave ilustracij, plakatov in lutk slikarke in arhitektke Eke Alenke Vogelnik 16:00 Slovenska Bistrica, galerija Grad, odprtje razstave enkavstike Čarobni svet voska Franca Kolarja 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predavanje Staroslovansko svetišče na Ptuju Petek, 5. april 10:00 Dornava, slavnostna dvorana, slovesnost ob 60. obletnici Zavoda za kulturno dediščino, območna enota Maribor, slovesnost in zasaditev 60 dreves v nekdanjem sadnem vrtu dvorca 17:00 Hajdina, gasilski dom, občni zbor Turističnega društva Mitra Hajdina Mestni kino Ptuj Sreda, 3. april: 10:00 filmska čajanka: O ljudeh in vaseh, druženje ob čaju in pecivu; 20:00 Liffe po Liffu: Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari. Četrtek, 4. april: 19:00 Pogovor ob filmu Oto. Petek, 5. april: 16:15 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem; 18:00 100 reči; 20:00 Liffe po liffu: Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari. Štajerski 1 re Dl IIK www.tednik.si tfSstajerskitednik t .Stajerskitednik Velja za teden od 2. do 8, 1 znak - slabo, 2 znaka ■ Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog aprila 2019 - dobro, 3 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Neja Horvat, Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! f£f-\ •-»•. i s. > .Mi- Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 2. aprila 2019 Lepi spomini ne bledijo! \■ i» Za zdravo pitno vodo v Halozah Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega MhnKmfavitlanidM n sekretarja medobčinskega V.—sk™=- sueta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ativaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. SVEŽE MESO (svinjina, mlada govedina, teletina) MESNI PRIPRAVKI (žar, pečenice, krvavice) MESNI IZDELKI (sušeni, poltrajni) NAREZKI in DEGUSTACIJE (topli ali hladni) BUČNO OLJE LOKALNI PRODUKTI DRUGIH KMETIJ SVINJSKE POLOVICE ZAKOL IN RAZKOS imetman Tradicionalne sladice po receptu mladega kuharskega mojstra Zakaj barvamo in kaj pomenijo? k Recepti za popoln It velikonočni ali Triki in ideje za naravno barvanje pirhov muy Trza rfardla» Belt vaijs ■ p . Z6 popoln veSkonočni , f zajtrk ai kosilo ČOKOLADNO / JAJCE \ SKRIVNOSTI VELIKE NOČI K Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave 2019 na morju v družbi Radia-tednika Ptuj ■n tui st ne agencije TA-ATP ■UmaJt* Poletji Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 30.6. do 31.8.2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR. Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki boste v obdobju od 2. 4. do 29. 6. 2019 sklenili naročniško razmerje za Štajerski tednik. Brezplačno boste lahko uživali vse poletne sobote na morju (od 30. 6. do 31. 8. 2019). uživanja na m°rj'u, p^tanite novi naročniki Štajerskega tednika. Ä NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. ¡jt ki? AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI radioPTUJ 55 let Štajerski TEDNIK 70ler torek • 2. aprila 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 OS:00 Revija OFS v Cirkovcah i9:00 Gostilna pr~ Francct' 10:00 Oddaja 17 preteklosti i2:00 Video strani i4:00 Italijanska trgovina - v živo 1X:00 Pozdrav pomladi na OS Majšperk 20:00 M al. dan v vrtcu CirkiHane 21:00 Revija OFS v Ciikovcnti 23:00 VidtM strani / S P PROGRAMSKI NAPOVEDNIK veç rta spletni strani www.siptv.si 08:00 Kronika iz občine liajdina 10:00 Starše - Rez potomke stare me 12:00 Vidra strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika iz občine Starše 20:00 Mat. dan v Skorbi in Slov. vasi 21:30 Kronika i z občine Hajdina 22:10 Sreda v sredo | 23:00 Vid« strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Igra: Pepelka m škrat 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 4. Seja sveta občine Doma v a 21:00 Iz hiše zdravja UioVitai - v živo 22:00 Utrip 17 Ormoža 23:00 Video Strani Uredništvo: Domava 1t6d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 764 0033; 041 618 044; www.5iptv.si Marteting: Mega marketing d.0.0.; 02 T49 34 27; 031 B27 340 PliAHA ■ ZACAVWA AK1UALNA TOREK 2. april 7:30 Glasbena osmica (tuja], pon, 8:00 Pomurski tedenik, por. 8:25 Kuhinjka, pon. 8:45 Utrip Ormoža, pon. 10:05 Cista umetnost - marec, pon, 10:35 PNK: Sergeja Puppis Freebaim, pon. 11:10 5port[rio): Drago ljubeč, pon. 11:30 Pogled nazaj, pon. 11:45 Sekvenca, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon_ 12:30 Minuta za Mestni svet, pon. 13:25 Glasba za vse, pon, 15:00 Videostra ni 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:00 Sportfrio): Drago Ljubeč, pon. 19:20 Prvi K: Sergeja Puppis Freebaim, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:30 Minuta za Mestni svet, pon 21:25 Cista umetnost - marec, pon. SREDA 3, april 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon, 8:00 Minuta za Mestni svet, pon. 8:55 Utrip Ormoža, pon. " lik P 10:15 Pomurski tednik, pon. 10:40 Kuhinjica, pon. 11:05 PNK:"Serc^ja Puppis Freebaim, pon, 22:00 Ptujska kronika^ 22:30 Poetovio Cud ' 22:55 Rokcajt 2017, pon, m pon. ČETRTEK 4. apri! 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Minirta za Mestni svet, pon. 8:55 li uhinjica, pon. 9:20 Cista umetnost - marec, pon. 9:50 Sport(no): Drago Ljubeč, pon. 10:10 Povabilo na kavo: Vojko Belšak, pon. 10:45 Glasba za vse, pon. 11:15 Pogled nazaj, pon. 11:30 Sekvenca, pon, 11:45 Film Campus, pon, 12:00 Ptujska kronika, 12:30 Poetovio Cup^ 12:55 Koncert ob dnevu zena, pon 11:40 Pogied nazaj, pon 12:00 ptujska kronika, pon. 12:30 Cista umetnost - marec, pon. 13:00 Obzornik TV Dravograd, pon. 14:00 Sekvenca, pon. 13:15 Gostilna »Pr Franceta, pon. 14:20 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Povabilo na kavo: Vojko Belšak 19:05 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:35 Športno): Drago Ljubeč, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Cista umetnost - marec, pon. 21:00 Glasba za vse, pon. 21:30 Poetovio Cup 2018, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Koncert ob dnevu žena, pon. 23:55 Videostrani pon. 14:20 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptuiska kronika, pon. 18:30 Portaf 18:40 Cista umetnost - april 19:15 Povabilo ra kavo: Vojko Belšak, pon. 19:50 Kdo?, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Glasbena osmica (slo.) 21 00 Sportj(noj: Drago Ljubeč pon. 21:20 Charlie Chapfin: Boksarski prvak, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Afifca kriči, pon. 00:10 Videostrani fti#j Let-nija WÏ. i ■ 02 590 880 M. înfcêpe<*t». mmfHtuM ' tcltmac h M 'Ii.li.il t s gJJSf Pro SIGMA ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. ffk BKEZrmltHI TELEFON (((♦080 88 55) Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z občinami Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovnih šol Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi, Ivanjkovci ter Velika Nedelja. Vidimo se v sredo, 3. aprila, ob 18. uri v Domu kulture Ormož. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. 'Odern Projekt podpirajo župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko in župan občine Središče ob Dravijurij Borko. Štajerski Vsa toplina tvojega srca in vsa ljubezen ostajata za vedno z nami. SPOMIN 1. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga mama, tašča in babica Zinka Kurež Z ZG. HAJDINE 104A Hvala vsem, ki ji prižgete sveče in z lepo mislijo postojite pri njenem grobu. Njeni najdražji Umrli so > * à k. Darinka Mastnak, roj. Caf, Vintarovci 72, roj. 1971 - umrla 19. marca 2019; Janez Janžekovič, Bukovci 49, roj. 1951 - umrl 23. marca 2019; Marijana Lah, roj. Zemljič, Ptuj, Slovenski trg 11, roj. 1938 - umrla 24. marca 2019; Terezija Golob, roj. Verbek, Draženci 20, roj. 1936 - umrla 24. marca 2019; Danica Marinšek, roj. Marinšek, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1952 - umrla 26. marca 2019. Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.c SREDAJEDAN ZA ZVEZDE II KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM kosilnico Gorenje Muta, okrogli priklop, in frezo z Muto, vse v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 051 376 732. ZARADI povečanega obsega dela, zaposlimo za redno delovno razmerje ku-harja-picopeka. Informacije 031 301 116. Sonja Lorber, s. p., Zrkovska cesta 138b, Maribor. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski TEDNIK imiAu.i.ii Stajerskitednik 4 Stajerskitednik MESTNA OBČINA PTUJ Občanke in občane Mestne občine Ptuj vabimo, da se v soboto 6. aprila 2019 udeležijo čistilne akcije, ki bo potekala na celotnem območju Mestne občine Ptuj. Dobimo se ob 9. uri na zbirnih mestih v četrtnih skupnostih. V primeru slabega vremena bo akcija prestavljena na 13. april 2019. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV ASLED, HAČUNOV OBE V ŠVICI ki SD ta* dSSe,,sll m m prthoiw ".i Oifl/ICL nikrlvan^l tkTt,rv skrile ^ k, lih jb USfnno„„n ,. ""'Jo'l Pii Urfb» ¡htbutfjvj* „„,.. s :r-' Coffin. û ° «ž Če je april deževen, kmet ne bo reven. 3/18 3/18 9/23 -1/15 1/17 0/17 3/18 0/19 5/18 3/19 5/18 0/17 N W A Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Popoldne bo ponekod zapihal šibak veter južnih smeri. Jutranje temperature bodo od -1 do 7, v krajih s šibko burjo okoli 12, najvišje dnevne od 15 do 19, na Goriškem do 22 °C. V sredo se bo oblačnost povečala, predvsem v zahodni polovici države bo občasno rahlo deževalo. V četrtek bo pretežno oblačno z občasnim dežjem, ki bo pogostejši na zahodu. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek f Petek 02.04.2019 03.04.2019 04.04.2019 ■M 4 7 6 8 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 18 20 18 12 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan i> V f> Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 7.5 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 7.5 m/s Vir: ARSO