PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Prispevajte za Kulturni dom
Vi . ŠfpTT- 977 M CAR'* Poštnina plačana v gotovini -	»Ji«V. Z//	Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 23. novembra 1951
Cena 20 lir
HHDHLJOJE SE IZSELI EVHNJE b poplaullenih predelov v ItallH
Položaj se polagoma boljša - Zdi se, da je nevarnost novih poplav minila • Zdravstveno in ^'9'jensko službo čaka težka naloqa * Tudi v Franciji so poplave napravile veliko škodo
okrog Nice je prišlo do poplav, zemeljski vsadi pa so prekinili
Monirnie jekla v Angliji
Utersv' P'’ 22, — Danes So r,a‘ P<Wn r&zsti-eliti nasip pri zato da bi se voda *Je odtekala, ker je Pad za-iiaio/10veža deževja zopet na-Ker pa ie nasip voda sama predrla na treh tJ?*1 na vzhodni strani in na
Ss'
J ______________
J® točkah na zahodni strada to namero opustili. Odre-takojšnjo izpraznitev p^ja od Cre'spina do Pa-
j^vstvem položaj v Adri-! ^°vzroča za sedaj poseb-(n^skrbljenosti, toda lahko v kratkem zelo neva-zaradj pokvarjene vode. Do ni-iJ 50 ugotovili samo dva zastrupitve.
#i, “fuge strani se odseljeva-*f?Wiuje in bo verjetno \iwcenr> v nekaj dneh. Do lOOte1 £° rešili 40.200 oseb, jUT“stotov opreme in 11.448 Pad rahlo narašča, boj^Ja« pa računajo, da neka,lri zvečer naraščatije pre-It; i„ er bo mimo novi val, jejg„;Pastel zaradi ponovnega Siji,
*i?* sPlošn0 je položaj v Ro-prav tako
liževJa V Piemontu in Lombar-
,D ki bo do jutri zvečer ^ izpraznjena. Letal-
hl-J; izvedlo več izvidniških 'ak Pa jih je precej ovi-
. O mPnlo \T	:_  _	:	 •	l_
:an
Hegla. V Chioggi piha
cPeraA.-JUs’ ovira reševalne »e. na tem področju. Da-tootn« Dotopila neka ribiška h$JPa l®dja in devet mož utn«?6 Se je s težavo rešilo. Pa je okoli 40 praši-
gttbij 50 juh prevažali, in iz-C|rlavl5eJI1eceVeS t0V°r ŽiVU “ kflai . i t v Rovigu je danes “■1 .ukaz,
,s5wjmur, k j V n*a. dovoljenja.
nižini okrog Reggio Emilia
^ ,iz. Piacenze pa javljajo, taiw. ??cel tam Pad upadati. V
preplavila nova pod-
Apeninih pa je za. <Ja Sp 2'ti. Iz Turina javljajo, staj?)®dina rek in potokov
Vainl»«uža in se zdi- da 5e ne'
VVnov'!1 poplav za sedaj ton«;/ Milanu se s- J-----------
most
Je danes sto metrov
Addi
P> lit	znan°. je na področ.
(sij nt ^	s P°P'avljenimi pre-
foi-il	P0!0®611«, ogromno
1 J? divine, ki so jo prignali tfjj ^ajine Rovigo in s pod-« Cavarzere. Nasta-ja s tem teti^.^Prašanje krmljenja dete 0^ev glav živine. Od tega ali bodo uspeli pre-,Poizkuse špekulantov s mjem živine in tudi
zvišanje cen za krmo.
Visoki komisar za zdravstvo in higijeno je danes izjavil, da 'bodo tudi s tem v zvezi nastala te dni zelo resna vprašanja, posebno še ker so bile veterinar-sko-profilaktične postaje okrog Poleselle. ki so bile me<3 najpo-pclnejšimi v Italiji, uničene.
Danes so predstavniki pcikra. jin Vicenza, Pavia. Parma, Reggio Emilia, Piacenza, Milano, Cremona. Novara. Mantova objavili. da ie bilo v vseh teh pokrajinah poplavljenih 80.850 ha, škode pa je bilo za 12 milijard in 646 milijonov.
Medtem javljajo, da je položaj v Južni Franciji še vedno resen. Čeprav Rodan ne nera-šča več. je Avignon popolnoma izoliran. Zazidali so vsa vrata v obzidju, da preprečijo vdor vode, ki je preplavila vso PQd; rcčje okoli mesta. V mestu samem pa voda kljub temu nara-
nemogoče priti v mesto po cesti iz Marseillea.
Številni od 35.000 prebivalcev v Rodanski dolini so včeraj zapustili domove, ko je reka narastla za 7 metrov.
Včeraj popoldne so prebivalci zapustili na stotine hiš ob spodnjem teku reke, ko se je njena voda združila z rekama je Quez in Lez in zalila vso planjavo, tako da je nastalo veliko jezero.
Reka Lez je včeraj porušila nasipe in preplavila Bollene. V južnih predmestjih je voda dva metra in pol visoko. Bolj severno je Loira prejšnjo noč preplavila predmestja Neversa. V departmanu Alliers so ljudje zapustili domove, ko je voda dosegla prva nadstropja. Veliko število glav živine je zgubljeno.
Resen je položaj ob reki Do-bus. ki je v Charolles dosegla višino, katese ni dosegla od le-
šča zaradi pronicanja. Sedaj jejta 1&93 dalje. Tudi
LONDON. 22. — Danes se je sestala angleškai ožja vlada. Seji je prisostvoval tudi načelnik imperialnega glavnega stana, maršal Slim. Govorili 90 o vprašanjih Koreje in Malajskega polotoka io o bližnji atlantski konferenci v Rimu.
Sklenili so ponovno uvesti racioniranje jekla, ki je bilo v Angliji veljavno med vojno. Churchill pa je predložil načrt o pcnovnj ustanovitvi prostovoljske teritorialne vojaške organizacije «Home Guarda. O predlogu bodo razpravljali v spodnji zbornici. Laburisti se upirajo vzpostavitvi «Hcme Guard« v sedanjem položaju, ker bi to utegnilo povzročiti nepotrebno vznemirjenost med na obali I prebivalstvom.
VI. zasedanje FAO v Rimu
Delegat FLRJ Stane Krašovec je izrazil sočutje s poplavljena v Italiji in poudaril nujnost vzajemne pomoči med državami
RIM. 22. — Na konferenci Organizacije Zn z® kmetijstvo in prehrano je poleg delegatov Kanade, Zahodne Nemčije, Izraela, Egipita. Filipinov, Indije, i. dr. govoril prj splošni razpravi tudj jugoslovanska zastopnik SUne Krašovec, predsednik na. eionalnega komiteja. Jugoslavije za FAO.
Krašovec je dejal, da ponovno. poudarja svojo privrženost ciljem FAO, ki so bili formulirani 1945 in izrazil mnenje, da teh ciljev ni potrebno spreminjati. Dodal je, dg bo jugoslovanska delegacija podprla vsak predlog o povečanju proizvodnje in.o tehnični pomoči v med. narodnem javnem finansiranju.
Jugoslavija % bo prav tako bes. rila proti vsemu, kar bi lahko oviralo razvoj proizvodnje.
Jugoslovanski delegat je nadalje dtejal, da dolgoročni proi. grami FAO kako;' tudi predlog za 1952—53. leto ne smejo bili osamljeni ali pa ločeni od vprašanja cgrame strukture in a-grarne reforme. Krašovec je de.
Splošen in tremi
sporaznm
zahodnimi
med Adenauerjem zunanjimi ministri
Aia konferenci štirih v Parizn so odobrili besedilo splošnega dogoi/ora o bodočih odnosih med Zahodno Alemčijo in zahodnimi velesilami - Urediti je treba še sporazume o posameznih podrobnostih - Kancler Konrad Adenauer izraža zadoi/oljsti/o
PARIZ, 22. — Trije zahodni zunanji ministri in zahodno-nemški kancler Adenauer so danes odobrili besedilo »pogodbenega sporazuma« medi zahodnimi »vezniki in. Zahodno Nemčijo. Uradno poročilo, ki je bilo izdano po sestanku, pravi, da pomeni «ta sestanek med zunanjimi ministri Anglije, ZDA in Francije in kanclerjem Nemške zvezne republike prvi korak k pridružitvi Nemčije zahodnim državam na enakopravni osnovi«.
«Med. razgovori — nadaljuje poročilo — po štirje zunanji mi. nistri ugotovili, da j<> bil dosežen, napredek na liniji svobodnih neposrednih pogajanj in na osnovi predhodnih razgovorov v Bonnu«.
Besedilo, ki so ga v glavnih obrisih pripravili v Bonnu, in ki so ga danes predpoldne trije visoki komisarji v Nemčiji predložili, svojim zunanjim, ministrom, je osnova za današnji pariški sporazum. Sporazum morajo že odobriti zainteresira-
ne vlade in, ga je treba še izpopolniti v nekaterih podrobnostih. Zaradu tega besedilo sporazuma zaenkrat ne bo objavljeno, temveč šele, ko bo dokončno sestavljeno in odobreno. Dogovorili Pa so se, da je treba pospešiti sporazum tudi o teh podrobnostih, ki »se tičejo važnih vprašanj v zvezi z bodočimi odnosi med naštetimi državami«.
Poročilo nadaljuje:
«Splošni sporazum pomeni važen korak k uresničenju skupnega cilja treh zahodnih držav ira zvezne vlade, to je, da se zvezna republika vključi na enakopravni podlagi v evropsko skupnost, ki bi bila del razvijajoče se atlantske skupnosti. Ko bo splošni dogovor obenem s podrobnimi sporazumi stopil v veljavo, bo preklican okupacijski statut in z njim vred pravica vmešavanja v notranje zadeve zvezne republike; visoka zavezniška komisija in komisije pri posameznih deželah bodo ukinjene.
ODBOROV GLAVNE SKUPŠČINE OZN
^itri bo Višinski odgovoril ^zahodni predlog o razorožitvi
S&tovski
delegat o položaju na Srednjem vzhodu - Kritika nad ravnanjem velikih v v ozemljih, ki so pod njihovo upravo - Sovjetska pritožba proti ZOA
•i?2'22- ~
V političnem
■t^ranri? , razpravlja o S^rtn ■ m razorožitvenem ^?°2err.Jf danes prvi govoril S,’ da S1 delegat, ki je izja-» stotin- ‘zv&janje razorožitve M „pJah edini realistični sita riH-jlifbimo Propagando — r. a* — sklenimo pre-’oKtreinetla^mo z- brezplod-ra>J bami. ie hočemo vo-°,Daš0 Vore. ki naj dovedejo .	sm°tr£».
gNtsal VS|ltl delesat pa se i a ra; 1 nl mogoče zd ftocln»0ro?itvena načrta,
je
mogoče združiti
ijS'0<in"w*o?ltve
“lu	sovjetskega,	ter	o
t. j.
-i," •“ sovjetskega, ter ° razpravljati, ker j '“‘a stične točke. Pohva-
n sP	ameriški pristanek,
*pžja 0 Vprašanju atomskega aša.r,ila2pravl3“ istočasno z I je ,	klasičnega orožja,
IM =t	val takojšnjo pre-
i®ovoriPmslceaa orožja.
,e ,11810 0 položaju na Jtl vzhodu in med dru-
V hu ii ('Po‘<;žaj ES‘Pta bi ^ pristal na so-1? V*h, j v,	Poveljstvu za Sred-
'■ .^eIrTi'	1 naJ bi nadomesti-
la ko-egiptovsko pogodbo ki je sedaj mrtva na-
* 4 Ža	s^aaJ nir
edlco okupacijo
.^9	6	Do	Štirih	HrJauah
L>s£rejem
® soZieni sami. Pripravljeni > vati v okviru Listine ‘r^kem načrtu, ki naj j. Da j ^‘jenje človeštva, goto. ki nR'v.a bi bili raj ji videli, t “i (j.jb1 znašli pred načrtom.
VM|v,?('noPol enega ali ^ kon- blokov-
36 egiptovski dele-?>? t>fev?B^a > Egipt priprav-eti vlogo «mostu« med
Sr _
Eferup^.!?,re4lo8 in ^ med
•kli. airt v,0^1’- da tudi sovjet-ranje sv, ♦	6 Predlog za
kt5 roŽ!tev°Vne konference
^ttnSltl se?i )e bri'
SOvoril v skraj-%' OarJS"? tonu in pozval
SštPtav‘ rrr10-d-se d°-
v dnsnfmir-ter naj H d t-tverj do^ir.1 veri novi lreh 2ahod' ^ bo *Unanji minister »Sn zahodne predlo-
sag
*kusaj0
organizirati rusko-ameriški sestanek. i’unkcionar-ji OZN so se sestali z odgovornimi delegati obeh strani in skušajo z zakulisnimi razgovori premakniti zadevo z mrtve točke.
V začasnem političnem odboru se ie nadaljevala razprava o Grčiji. Češkoslovaški in beloruski delegat sta ostrp kritizirala delo komisije za Balkan in izjavila, da temelji poročilo te komisije na lažnih pričevanjih. Prav tako sta se izrekla proti novi podkomisiji, katere ustanovitev predlagajo zahodne države, Grči-ja in Mehika.
Vsi ostali govorniki — zlasti pa predstavniki Kanade, Costa-rike, Avstralije, Jugoslavije, Venezuele. Nove Zelandije, Tur. čije in Pakistana — so se izrekli za razpustitev komisije OZN. za Balkan in za ustanovitev novega organizma, ki naj ima nalogo opazovati spoštovanje miru na Balkanu. Splošna razprava se bo zaključila jutri zjutraj in načeli bodo nato vprašanje repatriacije grških otrok.
V skrbstvenem odboru je začel razpravo grški delegat Mav-vros. ki je pozval Veliko Britanijo, naj na Cipru dovoli samovlado ter ugodi težnjam tamkajšnjega prebivalstva. Dejal je, da ogromna večina prebivalstva zahteva to pravico in da je treba obžalovati dejstvo, da tega ne vsebuje poročilo o pogojih’ na tem otoku, ki ea, je Velika Britanija predložila OZN. Mavros je tudi dejal da Velika Britanija na ta način prikriva OZN zelo važno dejstvo. ki izraža željo in voljo ciprskega prebivalstva po samovladi.
Pakistanski delegat pa se je pritožil, ker Velika Britanija, Francija in Belgija niso predložile odboru informacij o političnem napredku v deželah, ki so pod njihovim mandatom. «Vzrok imamo misliti — je dejal — da je na afriškem kontinentu pot k samovladi skrajno počasna«. ■
Zadnji je zjutraj govoril sovjetski delegat Zarubin. ki je obtožil kolonialne države da roparsko izkoriščajo ozemlja, ki so od ojih odvisna. :
Popoldne je iraški delegat na dolgo govoril o položaju v Ma-
.  .. roku. Izjavil je predvsem, da
V krogih OZN I njegova vlada nima -Maroka za
°ysko- P0g012bo
»si
P° štirih državah na-
tega načrt bi
delegat se je izrekel
v soboto.
z razorožitvenim
avtonomno deželo, pač pa za suvereno državo. Kritiziral je nato francosko upravo v Maroku in pozval zahodne demokrate in predvsem Francijo, naj tudi izvajajo svobodo, o kateri govorijo.
Delegat Jemena pa je odločno zahteval ozemlje Adena. O-menil je tudi maroško vprašanje. Odbor se bo ponovno sestal jutri zjutraj in bo verjetno zaključil splošno razpravo o ne-avtonomnih ozemljih.
Predstavnik egiptovske delegacije v OZN je danes izjayil, da bo poslal predsedniku glavne skupščine pismo, s katerim bo zahteval, naj se vpiše na dnevni red prihodnjega sestanka glavne skupščine, ki bo prihodnji teden, maroško vprašanje.
Glavni tajnik OZN Trygve Lie se je danes sestal s tajnikom Arabske lige. Ta je izjavil, da je tajnik obrazložil položaj ns Srednjem vzhodu, zlasti Pa v Egiptu. Razgovarjala sta se tudi o Maroku.
V socialnem odboru je sovjetski delegat Pavlov obtožil gospodarski in socialni svet, da razpravlja samo o »postranskih vprašanjih«. Obtožil je ZDA. da je njihova oboroževalna politika kriva postopnega znižanja življenjske ravni delavcev in je nato na dolgo govoril o socialnih ustvaritvah v Sovjetski zvezi. Dejal je, da bi moral odbor najprej razpravljati o zvišanju življenjske ravni, šolstvu, borbi proti nepismenosti na o-zemljih. ki so' pod skrbstvom, socialnem skrbstvu itd..
Ameriška delegatka Roosevelt je odgovorila, da ameriški proračun določa 15 odst.^ ameriške proizvodnje za vojaške izdatke, dočim določa sovjetski proračun kar 45 odst..
Sovjetska delegacija v OZN •je danes predložila predsedniku glavne skupščine uraden protest proti ZDA obtožujoč jih, da hočejo ustanoviti sabotažne oborožene skupine, ki naj bi delovale v SovjetSki zvezi. Zahtevala je naj se ta obtožba vpiše na dnevni red. Kakor je znano, je včeraj namestnik sovjetskega zunanjega ministra Gromiko izročil ameriškemu odpravniku poslov v Moskvi s tem v zvezi posebno noto.:
Tri velesile bodo ohranile samo one posebne pravice, katerim se v sedanjem -času ne morejo odpovedati zaradi specifičnega mednarodrfega položaja Nemčije in zaradi skupnega interesa štirih držav. Te pravice se nanašajo na razmestitev in varnost oboroženih sil v Nemčiji, na Berlin in na vprašanja, ki se tičejo celotnega nemškega ozemlja. Naloga sil, razmeščenih v Nemčiji, bo obramba svobodnega sveta, katerega del sta zvezna republika in Berlin. «Status» teh čet bo podrobno določen v enim izmed omenjenih podrobnih sporazumov.
Vsakršeni spor glede razlaganja ali izvajanja splošnega dogovora in podrobnih sporazumov — razen omenjenih posebnih pravic —■ bo predložen posebnemu razsodišču.
Zvezna republika se bo obvezala, da bo izvajala svojo politiko v skladu z načeli Listine OZN in s cilji, ki jih določa statut Evropskega sveta.
Štirje ministri se strinjajo, da je ena izmed glavnih ciljev skupne politike njihovih vlad mirovna pogodba za vso Nem* čijo,- svobodno sklenjena med Nemčijo in njenimi nekdanjimi sovražniki, ki bi predstavljala temelj trajnega miru. Prav tako se strinjajo, da je treba dokončno ureditev nemških' meja odložiti do sklepanja mirovne pogodbe.
Štirje ministri so potrdili svoj namen, boriti se za uresničenje nemške enotnosti in soglašajo glede važnosti predlogov, ki so bili predloežni glavni skupščini OZN ln katerih namen je ugotoviti, ali je mogoče izvesti svobodne volitve istočasno v zvezni republiki, v Berlinu in na sevjetskem področju Nemčije«.
Seja ki se je začela ob 15,45, se je končala ob 17.40. Kancler Adenauer je ob odhodu iz palače francoskega zunanjega ministrstva javno izrazil svoje zadovoljstvo, ker je bil dosežen sporazum o splošnem dogovoru, ki «bo pomenil temelj za nove odnose medi zahodnonemr ško republiko in zahodnimi velesilami«.
Adenauer je kasneje priredil tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da pomeni doseženi sporazumi »važen korak naprej od sklepov washington®ke konference«. Dodal je, da je bila današnja konferenca »zgodovinski dogodek« in da postavlja novi sporazum Zahodno Nemčijo «na solidno osnovo®, ker je zdaj vključena V zahodni svet kot enakopraven partner.
Zahodnonemški kancler je tudi dejal, da «posebne pravice«, ki so si jih pridržale zahodne velesile, ne načenjajo načelne enakopravnosti zahodno-nemške republike. Izrazil je mnenje, da bo splošni sporazum olajšal sklepanje mirovne pogodbe, določitev nemških meja v okviru te pogodbe ter obrambo zvezne republike in Berlina s pomočjo zahodnih velesil in s sodelovanjem zvezne vlade.
Končno je Adenauer rekel, da današnji sporazum nikakor ne ovira »dogovorov« z ZSSR in da nikakor ni v nasprotju z načrti o združitvi Nemčije, ki so bili predloženi OZN. Kol dolžnosti, ki izhajajo za Nemčijo iz tega sporazuma pa je Adenauer naštel vskladitev bonnske politike s politiko zahodnih velesil, vojaško sodelovanje pri zahodni obrambi in gospodarske in finančne obveznosti, ki lz tega izhajajo.
V pariških diplomatskih krogih kažejo spričo današnjega splošnega sporazuma veliko za. dovoljstvo, čeprav se vsi zavedajo, da utegnejo pogajanja o posebnih sporazumih, ki se tičejo nekaterih važnih konkretnih vprašanj, povzročati še občutne težave. Vendar je danes prevladalo mnenje, da so glavne ovire premagane. Večina opazovalcev ni pričakovala. da bo do sporazuma tako hitro prišlo, zlasti po dolgo-
trajnih in težavnih pogajanjih med Adenauerjem in tremi visokimi komisarji- na Peters-bergu.
V začetku prihodnjega meseca bo Adenauer obiskal London. Na uradnem programu obiska je tudi avdienca pri kralju Juriju v Buckinghamski palači čast, ki že dalj časa ni doletela evropskih državnikov.
Adenauerja sta v London povabila Churchill in Eden.
Sovjetski protest
zaradi ameriškega zakona
MOSKVA, 22. — Danes je bilo objavljeno oescdilo note. ki jo je včeraj pomočnik zunanjega ministra ZSSR Gromiko izročil ameriškemu odpravniku poslov Cummingsu. Nota protestira preti zakonu, ki ga je kongres ZDA izglasoval 10. oktobra 1951 in ki ga v Moskvi razumejo kot sredstvo za ((organizacijo oboroženi^ skupin saboterjev. ki bi delovali bodisi v ZSSR, bodisi v državah ljudske demokracije«. Nota nadaljuje, da gre za ((dejanje, ki nima para v zgodovini mednarodnih odnosov in za surovo vmešavanje ZDA v notranje zadeve drugih dežel. Nota zaključuje, da so ZDA s tem zakonom ((odvrgle masko in se pokazale v pravi podobi sovražnikov miru« in zahteva ukinitev omenjenega zakona.
V Washingtonu so odločno zanikali. da bi ameriška zakonodaja vsebovala ukrepe, ki bi mogli povzročiti nemire v ZSSR, in označili sovjetsko rjo-to kot «brez vsake podlage«.
Zunanje ministrstvo ZDA je izdalo poročilo za tisk, ki pojasnjuje, da je namen zakona, proti kateremu Moskva protestira, »pomagati jn podpirati žrtve sovjetskega komunističnega zatiranja, kadar bi ta pomoč mogla sama po sebi prispevati k obrambi severnoatlantskega področja«. Zunanje ministrstvo dodaja, da «ni mogoče u-godno sprejemata podobnih protestov režima, ki stalno podpira subverzivno delovanje proti ZDA in proti ostalim državam svobodnega sveta«.
V. Dedijer odgovarja Seatonu Watsonu
BEOGRAD. 22. — Vladimir J>edijer je odgovoril na pisanje urednika britanskega časopisa ((Manchester Guardian« z Sea-tona Watsona in poudaril, da je absurdno obtoževati ljudi iz javnega mnenja v Jugoslaviji, da izraža vajo prezir dQ katerega koli naroda zlasti pa do angleškega, ki je toliko prispeval k razvoju svetovne kulture.
Vladimir Dedijer je to izjavil v pismu, ki ga je poslal Seatonu Watsonu zaradi njegovega pisanja o Dedijerjevem ((DNEVNIKU« v omenjenem britanskem listu. s_ Watson trdi, da ni Vladimir Dedijer ((izpustil nobene priložnosti da bi izrazil prezir do Velike Britanije v celoti in do posameznih britanskih državljanov«.
Po drugi strani poudarja Dedijer v svojem pismu, da mu ne more nihče vzeti pravice, da bi javno izrazil svoje nesoglasje s postopki bodisi posameznikov, bodisi odgovornih ljudi v Angliji, v kolikor ti postopki ne sluzijo "poboljšanju odnosov med dvema državama. Dedijer postavlja vprašanje, ali te bila n. pr. opravičena med vojno njegova kritika v listu ((Borba« politike britanske .vlade glede Draže Mihajloviča vse do konca leta 1943 in ali je izražavanje prezira do Anglije to. da je'nfr^avn0 v Londonu v nekem svojem predavanju kri. tlziral politiko vodilnih državnikov velikih sil med zadnjo vojno, ki so se rned seboi pogajali glede razdelitve Jugoslavije ha interesne sfere.
jal, da dolgeročnemu p* ograniu ni b-lo posvečene1 dovolj pažnje. Ko je govcril fi stanju kmetijstva v Jugoslaviji, je poirlavll, da so štiriletna izkustva potr-dlila zaupanje v prednost veli. kih zadružnih in državuih kmečkih gospodarstev.
Ob zaključku svojega govora je Krašovec omeinil velike poplave v Italiji in izjarvil, da Jugoslavija popolnoma razume in sočustvuje s sosedno državo, ki jo je zadela tako nepričakovana nesreča. Jugoslovanski delegat j« pri tem omenil veliko sušo, ki je lani zadela Jugoslavijo.
Dejal je, da so takrat pnskr-čile Jugoslaviji na pctnoč v prvi vrsti ZDA, kakor tudi Velika Britanija, Francija, Svedsva. Norveška in druge države. «Naš primer je bil dokaz, da -ta med. narodno sodelovanje in --lidar. nest dcsegla velik korak raprej tako, d a se danes n--ben član velike družine svobodnih rtara dov ne čuti osamljenega riti izgubljenega, kadiar ga aseNie velika nesreča.«
Danes go y skupščini KAO nadaljevali z delom. Sestale 30 Se tri komisije, da bi dbločile dnevni red, nato pa je bila plenarna seja. Lord Bruce je podal poročilo o delovanju FAO v prejšnjem letu in poudaril, da je cd! vseh organizacij OZN, or. ganizacija. FAO v največji meri razvila tehnično pomoč svojim članicam. Minister Brannan, delegat ZDA, je obžajoval ostavko angleškega delegata lordia Bru-ceja. ki je bil predsednik sveta FAO. Govorili so še delegati Indije, Nemčije, Jugoslavije. Iz. raela, Vietnama in Filipinov. Jugoslovanski delegat je poudaril potrebo vzporedinega napredka kmetijstva in- industrije. Indijski delegat je poročal o napredku, ki so ga dosegli z .igramo reformo v zadnjih treh letih v Indiji ter poudaril povečanje kmečke proizvodnje. Dejal is, da Indija ne pričakuje od FAO finančne pomoči, tem. več da ima za potrebno vzpostaviti stike z raznimi ustanovami, da bj manj razvite države lahko dobivale potrebno po. moč.
PARIZ, 22. —Francoski zunanji minister je na vprašanje nekega poslanca izjavil, da sodelovanje Španije v evropski vojski zaenkrat sploti ne pride v poštev. Doaal je, oa je Francija lani vzpostavila diplomatske o(Jnose s Francom, da pa teh odnosov ne namerava poglobiti.
WASHINGTON, 22. — Demokratični senator Herbert 0’Con-nor, predsednik senatne preiskovalne komisije, je izjavil,, da je drugi tajnik stalne češkoslovaške delegacije pri OZN Jiri Stary «specialist za vohunstvo in umore«. Stary je trenutno v Parizu na zasedanju glavne skupščine OZN.
VVASHINGTON, 22.	— List
»VVashington Post« poroča, da se v demokratični stranki pojavlja močno gibanje, ki zagovarja kandidaturo sedanjega predsednika vrhovnega sodišča, Freda Vinso-na, na prihodnjih predsedniških volitvah. List dodaja, da tudi Truman ni nenaklonjen tej kandidaturi.
PROCES PROTI GAB1BALPISCEM T IiU€CI
Mario Pacor tolmači
kominformovshi ..vergognoso passato"
«Tilovsbi imperializem« v možganih italijanskega kominfor-movskega iredentista, ki se poslužuje ogahnili klevet, da bi uspešno tekmoval s tašisti, ki jim je že nekoč prednjačil
LUCCA, 22. — Nov dokaz za sodelovanje in sporazumevanje ozopovcev s nacifašisti je po prinesel celo demokrščanski po. slan.ee Carron,. ki je bil danes zaslišan kot priča in. ki mu, prav gotovo ni bilo na tem, da b; blatil ezopovske formacije, zlasti še zato. ker jim je sam pripadal. Prav zaradi tega je menda skušal prikazati vso zadevo v prijaznejši luči- Vendar ni mogel utajiti treh razgovorov ozopovcev s Nemci jeseni 1944. leta, kakor ne dejstva, da je tem razgovorom prisostvoval tudi sam.
Nadvse zanimivo pa je. posta, lc- zasliševanje naslednje priče, to je, Marija Pahorja, bivšega urednika lista «Il nostro Avve-nire«, o katerem je zatrjeval, da je predstavljal časopis IX. korpusa, tiskan v italijanskem jezL ku. Priča Pahor je bržkone dol-
ga leta in z nestrpnostjo čakal na priliko, ko bo mogel predi kakršnim koli forumom javno osnažiti svojo osetKj «nečedne preteklosti« ter znova poudariti svoje iredentistično mišljenje in prepričanje, s katerim se tu. kajšnji kominformizem že vsa zadnja leta in s takšno prizadevnostjo ponuja. Italiji. V čem naj bi njegovo pričanje koristilo obtožencem, ni bilo mogoče ugotoviti. In končno niti sebe ni mogel oprati, niti tega poglavitnega namena svoje poti v Lucco ni utegnil doseči, ker mu je tajno gojeno zamisel prekrižal strupeni zastopnik civilne stranke odv. G i arinim in o čemer bomo poročilo posneli po Ansi. potem ko nam je telefonska zveza Z Lucco še vedno onemogočena.
Mario Pahor, pravi Ansino poročilo, je pripadal garibal-
Mednarodna politika” o tržaškem vprašanju
Prihod zastopnikov francoske socialistične stranke -Pred zasedanjem Zveze organizacij bivših borcev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — številki ((Mednarodne politike«, ki jo izdaja Zveza jugoslovanskih novinarjev, je objavljen članek ((POLITIČNA T RADIČI. JA TRSTA«, ki ga je napisal univ, prof. dr. Fr. Zvvitter, ekspert jugoslovanskih delegacij na mednarodnih konferencah. V članku .je podan zgodovinski pregled razvoja mesta Trsta od 18. stoletja dalje; obdelano je gospodarsko vprašanje, presek politične strukture zlasti od leta 1877 in podana analiza lezultatov občinskih vo. litev v juniju 1949 po podatkih iz priročnika «Trieste Hand-book», pri čemer je poudarjeno, da ni nikjer na svetu tako velikega (70%) volilcev kot v tržaški občini. Ob zaključku prof. Zvvitter poudarja:
»Ni potrebno insistirati na tem, da noben tržaški Slovenec ne želi priključitve mesta k Italiji Toda tisto, kar še prav posebej pada v oči v tej zgodovinski skici, je nasprotovanje takšnim težnjam, ki ga srečujemo pri velikem delu italijanskega prebivalstva. Protibene. ški duh starega Trsta, potem proavstrijski »fedeloni« XIX. stoletja, nasprotovanje delavskega razreda priključitvi, novo gibanje za neodvisnost — to so vsekakor različni pojavi — toda kljub vsem spremembam, ki so nastale s časom, obstaja kontinuiteta, katere razlogi sq v gospodarskih, narodnostnih in političnih pogojih vse zgodovi-
ne Trsta. Kdor razume to kon-j I tinuiteto. ne more vzeti pred V zadnji I bodočnostjo nase odgovornosti s tem, da bo predlagal priključitev Trsta k Italiji«.
Danes je prispela v Beograd delegacija socialistične stranke Francije, ki šteje 16 članov in ki jo vodi .narodni poslanec Jean Domey. Med delegati je 14 parlamentarcev. Francoske goste so, ob prihodu sprejeli zastopniki Ljudske fronte Jugoslavije, komisije za mednarodnem vprašanje CK KPJ, glavnega odbora Zveze sindikatov in Zveze borcev FLRJ.
V Beograd je prispel tudi odposlanec generalnega tajnika Mednarodne federacije invalidov in organizacije bivših bojevnikov K. Johnson, ki je hkrati glavni tajnik Združenja invalidov Finske. Johson se bo udeležil zasedanja glavne skupščine Federacije organizacije bivših borcev, ki se tfc vršila v Beogradu od 27. do 30. t. m.
R. R.
Oliver Franks
se zanima za položaj na Koreji
WAsSHINGTON, 22. — Britanski veleposlanik v Washing-tonu Oliver Franks je imel razgovor z namestnikom zunanjega ministrstva Freemanom. Razgovor se je nanašal na potek pogajanj o sklenitvi premirja na k Koreji.
Še resnejše med Perzijo
sodelovanje in Egiptom
Skupna izjava o razgovorih Mosadeka' in tržišče za iranski petrolej? - Komentarji v noto arabskim državam • Novi incidenti ob Sueškem prekopu
Nahas paše - Egipt zvezi s sovjetsko
KAIRO, 22. — Egiptovski in perzijsiki ministrski predsednik sta- danes objavila skupno izjavo, v kateri napovedujeta v kratkem začetek pogajanj za okrepitev odnosov med obema državama. V objavi je med diru-gim rečeno, da bo iransko. egiptovska pogodba o prijateljstvu in trgovini iz leta 1928 raz. Širjena ter bo služila za podlago večstranskim in širšim dogovorom. tako da se bodb lahko vključile arabske dlržave Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki so prijateljsko povezane z Egipi. tem in Pf/rzijo. Pogodlba bo razširjena na področju trgovine, gospodarstva^ kulture in plovbe in bo spopolnjena z dogovorom o arbitraži, poravnavi sporov in in sodstvu.
Oba ministrska predsednika stai »e v imeftu svojih držav obvezala, d-a bosta spoštovala na. čela mednarodnega prava in listine OZN. Poudarila sta enotnost stališča, zlasti glede uresničenja narodnih, teženj.
Mosadek je zvečer v svojem govoru primerjal borbo Irana in Egipta ter je med drugim dejal: Zahod je bil presenečen zaradi akcije naših dve-h naro. dov za priznanje njunih pravic.« Pripomnil je, da je AIOC oropala iransko ljudstvo v petdesetih letih, ki je tvorila »državo v državi«. Nadaljeval je: »Vsak dogovor, sklenjen pod grožnjo vojnih ladij je lahko samo burka brez vsake vredno. sti.» Dodial je: «Vsak skiep gle. de Sueškega prekopa ali iranskega petroleja lahko podvzameta saimo egiptovska in iranska vlada. Egipt in Iran imata slkupna upanja, skupno bol v vseh obdobjih njune borbe.«
V obveščenih krogih pravijo, da Mosadek in njegovi sedelav. ci proučujejo sedaj z egiptovskimi voditelji načrt sporazumu, na podlagi katerega bj Egipt postal eno glavnih tržišč za per.
zijski petrolej. Glavna težkoča pa je zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev med Iranom in Egiptom. Vse 'petrolejske ladje so namreč last AIOC ali drugih družb, ki so ustvarile blok prt-, ti perzijski vladi. Vendar pa u. pajo, da bo mogoče doseči sporazum.
V zvezi s sovjetsko noto drža. vam Srednjega vzhoda izjavljajo v angleškem zunanjem ministrstvu,, da nimajo njenega besedila in da zato ne morejo po. vedati svojega tozadevnega mnenja. V ankarskih uradnih krogih pa ni ta nota povzročil^ posebnega razburjenja. Današ. nji tisk je posvetil tej zadevi zelo malo pozornosti. V teh kro. gih pravijo, da gre za navaden dogodek v hladni vojni, ki ga je bilo pričakovati po sovjetski noti Norveški in Turčiji, in da turška politika zaradi tega ne bo v ničemer spremenjena.
Opazovalci, ki od blizu sledijo dogodkom, pa niso tega mnenja in pravijo, da bo sovjetski korak lahko vplival na države Srednjega vzhoda, ki se še ved. no obotavljajo. De-jstvo je. da težijo nekatere arabske države in nekateri izraelski krogi k nevtralnosti in strah, da ne bi napravile kakega koraka, ki bi ga Sovjetska zveza imela za sovražnega, bo morda še bolj povečal njihovo željo, da ostanejo izven spora med Vzhodom in Zahodom. Dejstvo pa je, da je Sovjetska zveza sedaj odikri-to posegla v dogodke Srednjega vzhoda in nihče ne bi bil presenečen, če bi Moskva nadaljevala svojo diplomatsko ofenzivo v teh'državah, vštevši Tur-Čijo,
V sirijskih uradnih krogih nočejo sedaj še komentirati sovjetske note, dokler je ne proučijo. Vendar pa prevladuje v poluradnih- krogih vtis, da bo nota povzročila še večjo okrepitev težnje po nevtralnosti in
nudila argumente nasprotnikom zahodnih predlogov.
V Beyrouthu so politični krogi mnenja, da Libanon ne bo zavzel stališča, dokler temeljito ne prouči note in dokler se ne posvetuje z ostalimi arabskimi državami. V Jeruzalemu pa so politični krogi mnenja, da sovjetska nota ne bo vplivala na sklepe izraelske vlade.
Medtem poročajo o novih in. .eidentih na področju Sueškega prekopa zlasti v bližini Port Saida. Izseljevanje britanskih družin iz Ismailije pa se pospešeno nadaljuje.
dincenu in je urejeval ciklosti-lirane ilegalne lističe. Kasneje je prevzel urejanje časopisa «11 nostro Avvenire«. Ko mu je odvetnik Gianinini očital, da je s tem listom propagiral priključitev Trsta k Jugoslaviji, se Pahor očitku nd upiral. Poudaril pa je. da se je Titov imperializem pričel tedaj, ko so v Beli krajini za dolgo dobo pridržali garibaldinske ujetnike, ki se niso hoteli priključiti Slovencem Dodal je, da v Trstu v onih dneh ni bilo veo sledu o italijanski komunistični partiji. Pod slovenskim pritiskom je ta prenehala obstajati, čim so titovci prijavili nemškim SS-ovcem predstavnika italijanskih- komunistov v tamkajšnjem CLN Frausina in Colaricha, ki sta bila kmalu potem eliminirana. Po osvoboditvi. je zaključil Pahor, je bila v Trstu-ustanovljena komu-nistična partija Julijske kraji-ne. Toda po krivdi jugoslovanskih nacionalističnih elementov je ta KP zašla na docela zgrešeno pot. Prav zato, da bi za-vrla politično in propagandno titovsko poplavo, je italijanska komunistična partija potem ustanovila y Trstu informacijski urad.
Ozopovca Valentino Micon in Viamo Tornada Eta zatrjevala, da so Nemci ravnali na enak način z garibaldinskimi kakor z ozopovsk.mi ujetniki. Giacca je baje izjavil slednje-mu, da je v Porčinju postrelil nekaj ozopovcev in Bollo, ker Je imel nespornP dokaze o njihovem izdajstvu.
Poslednja priča Egidio Mene-ghetti, profesor z univerze v Padovi je bil do aretacije oklo. bra 1944 predsednik beneškega CLN in je acznal za nakakšna trenja med garibaldinci in ozo-povci, prav tako kakor za domnevne teritorialne zahteve Jugoslovanov. Toda potem, ko se nikjer ni dal ugotoviti kak konkretni primer, je on kakor vsi ostali član-i CLN imel to le za neosnovane govorice.
Razprava se ho nadaljevala jutri.
Pcudarjojno, da smo gornje pzrečlo o pričanj u kvminjor-mc iškega urednika tržaške- izdaje «L’Unitay> M. Pacc-rja po. sneli po nepopolnem poročilu p&luradne novinarske agtncija ANSA in bomo popolnejše in zato verjetno točnejše pričevanje čitali naijbrž v današnji <iL’Unita». Vendar pa že iz zgornjega poročila lahko kar takoj ugotovimo, da. je moral priti v Lucco prav tražški italijanski kominformist in ne-k-dunji navudšem ideolog fašizma in poveličevalec njegovega dučeja, da bi v kletki zaprtim garibatdincem povedal, da je bilo njih zavezmšttx> s Titovo armado pravzaprav le «ver go. g no so passato«. Tito je namreč — kot sdedi iz poročila — «im perial-isU> in titovci so izdajali komuniste SS-ovcem... H česar sledi, da so ti SS-ovci agenti dali potemtakem naročilo ga-ribaldincem, naj pobijejo ozo. pevske zaveznike SS-ovcev. itd Skraitoka: Mario Pacor se poslužuje zmamih triaških ko* minfermomkih klevet, da bi izpadel med iredentisti čim borbenejši iredentist, po možnosti zaslužnejši od fašistov samih, s katerimi ga veže pač unesramatna preteklost« iz njegovih mladeniških dni.
Atlantske osebnosti prihajajo v Rim
RIM, 22. — Udeleženci konference atlantskega sveta začenjajo prihajati v Rim. Konferenca se bo začela, kot znano, 24. novembra.
Danes so prišli v Rim ameriški obrambni minister Robert Lovett, angleški letalski minister Lord De LTsle and Dudley, predsednik sveta namestnikov atlantskega pakta Charles Spof. ford in ameriški minister vojske Frank Pace.
V
BORGHESE: Ker sem odsedel cfevet mesecev več, kakor sem bil obsojen, zahtevam, da se mi dovoF poklati drugih 20 partizanov in tako je vse poravnano.
23. novembra 1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE • MALI OGLASI
Danes, petek 23. novembra
Klement, Ravijola Sence vzide ob 7.14, zatone ob 16.28. Dolžina dneva 9.14. Luna vzide ob 0.30, zatone ob 13.29. Jutri, sobota 4. novembra Janez od Kr., Jeca
SKUPŠČINA OSVOBODILNE FRONTE II. OKRAJA!
delodajalcev na odbore V
V preteklih dneh so se delavci v Tržaški kcncpljarni dvakrat do dve uri vzdržali dela. Protestirali so namreč proti u-krepu ravnateljstva, ki je članom enotnega odbora v podjetju (pripadnikov Enotnih sindikatov in Delavske zbornice) odvzelo pravico, da bi bili za radi svojih funkcij oproščeni dela.
To seveda ni prvi napad de lcda-jalcev na pravice delavcev, ki so si jih pri nas pridobili _ dolgo in vztrajno borbo. Ob tem novem poskusu kršenja in omejevanja delavskih in sindikalnih pravic je dobre, da ponov no na kratko spregovorimo vprašanju tovarniških odborov, ki so imeli tako važno vlogo v tržaškem delavskem in sindikalnem gibanju vse od osvoboditve leta 1945.
Tovarniški odbori so bili izključno pridobitev tržaških delavcev, ki so se morali zahvaliti zanje le svoji vztrajni in dosledni revolucionarni borbi.
V Italiji so delavci kljub vsemu odporniškemu gibanju dosegli le ustanovitev notranjih komisij. ki so imele mnogo manj pravic in nalog v primeri s tovarniškimi odbori Y Trstu.
Ti odbori so bili v letih 1945-1948 prave sindikalne trdnjave delavcev v večjih tržaških podjetjih. zlasti v ladjedelnicah, tovarni strojev in v železarni ILVA. Sele po kominformu se je začela ofenziva delodajalcev proti tovarniškim odborom, ki so jim bili vedno hud trn v peti. Kdo se na primer ne spominja aretacije članov tovarniškega odbora v ladjedelnici Sv. Marka, ki so tako odločno branili enakopravnost Slovencev z Italijani? Ob onem dejanju se •je pravzaprav končala borbena doba tovarniških odborov. Pod težo razmer in oportunizma voditeljev Enotnih sindikatov so tovrniškii odibori vedno boli izgubljali na pomenu in je prihajalo do vedno številnejših kompromisov med pripadniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice v tovarnah in tovarniški odbori so se umaknili skup-n*m odborom v podjetjih.
Ze v novem sporazum o tovarniških odborih, ki so ga E-notni sindikati sklenili z' industrije! kmalu po resoluciji avgusta 1948. so ti sindikati že marsikaj popustili. Vendar je ta sporazum še vedno ohranil mno. ge važne pridobitve tržaškega delavskega razreda. Ta sporazum pa so delodajalci kasneje odpovedali m tovarniški odbo-ra so vedmo bolj polzeli v kompromis. To je bilo seveda popolnoma razumljivo spričo tesne naslonitve Enotnih sindikatov na sindikalno g.banje v Italiji, kjer ni tovarniških odborov, marveč so samo notranje komisije. O razliki med temi komisijami in tovarniškimi odbori smo seveda že dovolj pisali in je vsem delavcem, ki zasledujejo s.ndikalno gibanje, dobro znana Zato je tudi vsem jasno, kako velik korak nazaj pomeni sedanje stanje v tovarnah. kjer nimajo odbori več nobene besede.
Enotni razredni sindikati so si poleg drugih nalog in zahtev zadali tudi nalogo, da se obnovi vsaj sporazum o tovarniških odborih -z leta 1948 in predlagali v tam vprašanju skupno akcijo vseh sindikalnih gibanj. Seveda je ta predlog naletel kot po navadi na gluha ušesa pri ljudeh, ki jim je njihova strankarska politika glavno, resnični interesi delavstva pa deveta briga.
Ce danes delodajalci nočejo članov odborov oprostiti dela in jim s tem onemogočajo vsako važnejše delovanje v podjetju, tedaj je tega kriva predvsem oportunistična politika obeh omenjenih sindikatov. Sedaj žanjejo le posledice svoje sindikalne politike. Zalo tudi tak« kratke protestne stavke prav nič ne zaležejo, ker po toči je prepozno zvoniti.
Z organizacijsko krepitvijo OF
bomo krepili tudi narodno zavest med Slovenci
ki je pogoj za uspešno obrambo proti raznarodovalnim poskusom našrh sovražnikov
Izlet pionirjev v Sežano
Pio , ska o.ganizacija IH. o-kraja je priredila v nedeljo 18. t. m. izlet v Sežano. Izleta so se udeležili pionirja, njihovi starši in ljubitelji mladine.
Po kratki in udobni vožnji smo bdi pred «Triglavom» v Sežani. Oboževale? leraškega te. rana je «Triglav» takoj zvabil v svojo notranjost, kjer so gasili svojo žejo v družbj svojih so rednikov in znancev. Vsi so bili zelo zaposleni, zlasti še pio. riirji, ki so se pr,razgubili v za igro prijetnem okolju.
Nedeljski izlet pa je bil namenjen predvsem našim naj. mlajšim, to pa zaradi tega, ker So jim sežanski pionirji pripravili lopo kulturno prireditev. Pred predstavo sta Tržačane pozdravila predstavnik partije in pionirka, nakar je pionirski pevski zborček zapel pesmico za pozdrav. V imenu Tržačanov se je prirediteljem zahvalila pionirka Laura, kj je domačinom izročila tudi šopek rdečih nageljnov.
Pionirji in pionirke iz Sežane so nastopili s spevoigno-tro-dejanko: «V bratskem objemu« od Radovana Gobca. Vsa nasto. pa ječa dekletca — pevke — so zelo presenetila s svojo igro in tudi glasovno. Ne bemo trdili, da je bilo vse brezhibno, a za otroške zmogljivosti je bilo več kot dobro. Pohvale vredna sta bila zlasti zanos in volja vsebinsko se vživeti v igro in nje pomen.
Prirediteljem izrekamo na tem mestu naše priznanje in zahvalo za njihov trud.
Razpoloženje izletnikov je bilo «na višku« tudi ob povratku v Trst. Vsi so bili z izletom zelo zadovoljni in so se priporočali, naj se organizirajo še večkrat in čimprej taki izleti.
Snoči je bila na stadionu «Prvi maj« okrajna skupščina Osvobodilne fronte za II. okraj ki se je je udeležilo veliko število članov. Skupščjno je otvo. rij tov. Mirko Kosmina, v imenu izvršnega odbora OF pa je navzoče pozdravil tov. dr. Kukanja ter poudaril glavne naloge Osvobodilne fronte za obrambo ogroženega slovenstva. Za to obrambo pa je nujna enotnost vseh Slovencev, ki ljubijo svoj narod in pošteno mislijo.
Politično in organizacijsko poročilo je podala tov. Milena Silova. Iz poročila povzemamo glavne misli:
Osvobodilna fronta se je morala ves čas po resoluciji boriti' proti razdiralnim silam komin-formizma in njena borba je bi. la odločilnega pomena. Komin-formisti so se razkrinkali in se niso mogli več posluževati imena OF. Vsi naši nasprotniki v slovenskem taboru so morali priznati veliko vlogo OF v narodnoosvobodilni borbi in v današnji borbi za narodnostne pravice tukajšnjega slovenskega življa.
Tudi v tako imenovanem tržaškem vprašanju je OF razkrin-kovala vse kominformovske spletke in kazala, kdo hoče resnično barantati z našim ozemljem Zato začenjajo zlasti slovenski Vidalijevi pristaši vedno bolj odpirati oči in z Vidalijem se ne strinjajo več v tržaškem vprašanju niti slovenski člani njegovega CK. Rešitev tržaškega vprašanja mora biti predvsem rezultat volje in interesov tržaškega prebivalstva samega. Vsi Slovenci pa odločno poudarjajo zahtevo:	»Nikdar
več pod Italijo!«
Zaradi našega odločnega stališča smo želi velike uspehe. Na podeželju nam je uspelo preusmeriti večino zapeljanih ljudi in položaj je popolnoma drugačen, kot je bil za časa resolucije.
Osvobodilna fronta se je vedno upirala vsem poskusom raz. narodovanja našega življa. Borila se je v obrambo naših šol, za otvoritev novih šol • in otroških vrtcev in za širjenje kulture in prosvete. Seveda bo treba še bolj krepiti med našim ljudstvom narodno zavest. Sovražniki od vsepovsod pritiskajo na nas in nas skušajo krčiti.
V II. okraju ne zidajo na primer pri Sv. Alojziju in pri Sv. Ivanu novih stanovanjskih blokov, da bi rešili stanovanjsko krizo, ihafččč zato, da bi' .Tam naselili čim več esulov in priseljencev iz Italije. Seveda je borba .proti temu težka.
Pri ffarodnostni obrambi ima važno 'dogo naše kmečko gospodarstvo. kateremu moramo posvečati čim veš pažnje. Šovinisti prodirajo na podeželje in razlaščajo zemljišča naših kmetov, (o je uničiti nam hočejo našo najboljšo trdnjavo proti njihovemu prodiranju. Ohranitev'našega kmečkega gospodarstva pomeni ohranitev našega življa na tem ozemlju sploh.
Ko govorimo o nacionalni obrambi, moramo mislitj predvsem na našo mladino, ki ji grozi asimilacija, ker je zrasla za časa fašizma in nima dovolj razvitega narodnega čuta. To mladino moramo pritegniti in jo rešiti pred potujčenjem. Poskrbeti moramo zlasti za širjenje našega tiska in naj ne bo slovenske družine, ki ne bi brala »Primorski dnevnik«.
Tov. Silova je nato govorila o podpori OF našim prosvetnim društvom ter orisala delovanje prosvetnih društev v II. okraju.
Nato je orisala še organizacijski položaj v raznih sektorjih ter delo sektorskih odborov, ki je bilo v glavnem zelo u-spešno. Poudarila je, da je treba OF organizacijsko okrepiti ter zlasti z osebnimi stiki fn prepričevanjem pritegovati v OF nove člane iz velikega števila ljudi, ki simpatizirajo z nami.
Končno je poudarila še naslednje naloge, ki izvirajo iz referata:
1. Siriti vpliv OF med nevčla. njenimi Slovenci in vpisovati nove člane. Približati se je treba zlasti onim ki so že bili člani in so se zaradi Kominforma oddaljili.
2. Krepiti narodno zavest med Slovenci, posebno med mladino. V ta namen sodelovati na prosvetnem področju, podpirati vsako kulturno udejstvovanje ter širiti slovenski tisk’
3. Proučevati gospodarsko -kmečka vprašanja zlasti v sek.
ka vprašanja še reševati.
4. Organizacijsko okrepiti OF v vseh sektorjev
Po poročilu se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli tovariši dr. Kukanja, Lipovec Tine, Kosmina Darko, bila, Ljubo Černe in drugi. Vsi s.°. Ppudarili, kako nas italijanski šovinisti narodno ogrožajo in kako skušajo potujčiti zlasti našo gornjo okolico ter obalni pas od Barkovelj do Stivana. Proti tej nevarnosti se moramo vsi zavedni Slovenci složno boriti.
KmecKa vprašanja zlasti v sek. Po diskusiji so soglasno izvo torjih, kjer je treba mnoga ta-1 lili novi okrajni odbor OF.
Drugi literarni večer nov kulturni dogodek
Drugi literarni večer je privabil v prostore SHPZ snoči mnogo poslušalcev. Uspeh prvega večera, k0 je univ. prof. dr. Marja Boršnik s svojim predavanjem osvojila vse prisotne tržaške Slovence, se je tudi tokrat ponovil. O Zofki Kvedrovi, ženi človeku in pisateljici nam je dr. Boršnikova govorila- s tolikim občutkom in razumevanjem za Zcfkino kruto usodo, njen značaj in njeno ustvarjalno delo, da je do sedaj največja slovenska pisateljica vstala pred nami vsa živa, tako da smo s predavateljico skupno ponovno doživljali ta silni ženski lik.
Predavanje So izpopolnila predvajanja iz del Zofke Kvedrove. ki so jih izvajali člani SNG tov. Nada Gabrijelčičeva, Zlata Rodcškova ter Jožko Lu-keš in Stane Raztresen.
!prep novoletno jelko
IV. okraj in Dolina sredi dela
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
goriva v vrednosti 8 milijonov lir v ladjedelnici Sv. Marka pred sodiščem
12 is tre
Tihotapci živine pred sodiščem
Se vedno se najdejo posamezniki. ki skušajo priti na lahak in nedovoljen način do denarja. Vedno in vedno poizkušajo. kako bi preko vseh zakonov in brez čuta do potreb skupnosti zaslužili večje vsote denarja in v ta namen izkori-ščajo^bližino meje, ki loči obe coni Tržaškega ozemlja.
Taki so bili Pietro Parovel in Antonio Penko iz Kopra in Jožef Savron in Ankarana. Ti trije tički so na Bujskem kupili dva vola za 30.000 dinarjev in eno tele za 7000 dinarjev. Prva dva sta to kupljeno živino prignala na Koprsko do Ankarana, kjer jima je priskočil na pomoč še Savron, da so vse tri glave in še svoje zraven pretihotapili v cono A. Tam so vse skupaj prodali za 280.000 lir. Ker -je «kupčija» prvič dobro uspela, so poizkušali še drugič, kjer pa jim ni uspelo. Ljudsko sodišče je odmerilo Parovelu 1 leto. Penku 1 leto in en mesec, Savronu pa 3 mesece zapora
Rdeči kotiček v Ankaranu
V bolnici v Ankaranu so člani sindikalne podružnice sanatorija pripravili vse potrebno za Rdeči kotiček, ki ga bodo predvidoma odprli na dan Republike 29 novembra Člani sindikalne jx)družnice sanatorija bodo imeli na razpolago knjižnico. radio, časopise in razne igre.
9. cktobra letos smo z začudenjem opazili na tiskovnem u. radu. pol*cije kratko in suhc-pairno poročilo, da je vodstvo čuvarjev ladjedelnic Sv. Marka prijavilo policiji tatvino, ki so jo cdkrili v skladišču,goriva in lanenega olja.
Se istega dne smo nekoliko poivzedeli o zadevi in tudi objavili vest o tatvini velike količine lanenega olja, nafte in bencina. Tatovi so bili tako previdni, da so izpraznjene sode napolnili z vodo in pic vrš in o za. lili z oljem in nafto, da bi tako prikrili svoja dejanja.
Policija je uvedla strogo preiskavo in po zasliševanju številnih delavcev in uradnikov dognala, da je izginile 16-214,50 kg lanenega olja in-nafte ter 3.532 litrov bencina v skupr* vred-nosti 8 milijonov lip. Tudi vodstvo ladjedelnice je začasno odpustilo 5 uslužbencev in uvedlo preiskava ter dalo dr. Rov el..ju nalog, da razčisti zamotano za-zadevo.
Končno je stvar prišla pred sodišče, ki je obtožilo 31-letnega Antona Piola stanujočega v Ul. dellTstria 159 večkratne tatvj ne goriva.
Zasl-šani Pjol j? v kratkih besedah povgdal o svoji službi ter zanikal vse obtežbe, V.čfujj..prikritja je bil na dopustu in je o stvari zvedel po drugih ljudeh. Sam pa ni nikoli vedel, koliko materiala ima v skladišču, ker je bila njegova naloga sprejemati in oddajati blago, medtem ko je imel dobavnice in seznam blaga za to določeni uradnik.
Po končanem zaslišanju obtoženca je sedišče prešlo na zašli, sevanje prič. Prvj je stopil'pred predsednika' Zulmina šef vseh skladišč v ladjedelnici'Piceinini. Ta je povedal, da je dal, c.Tn so odkrili zadevo, poklicati z dopusta Piola, da bi z njim prc. gledali blago. Pici Se ni oglasil v tovarni, temveč ga je zvečer obiskal doma,, kjei mu je zaupal, da se namerava preselili v Poreč. Ob isti prilik- mu je Piol izjavil, do bj bil priprav: Ijen dat. osebi, ki bi zamolčala in zadevo prikrila, Topobnc«, katerega bi plačeval v mesečnih'obrokih. Naprosil ga 'iP tu. di. da bi zakasnili s pregledom. Dodal je, da bo poklal svojega zaupnika k vodniku civilne po. licije Dacunzu in ga prepričal, tla bi tudi on zamoLčal. Zasliševanje se je končalo s Picciniri-jevo izjavo, da bi brez Piolo-veea sodelovanja b-la vsaka tat. vina nemogoča, preden pa je mož zapustil mestc, ga je odvetnik Presti vprašal, če je morda kdiaj slišal 'o nekem pomanjkanju.olja. Mož je najprej zanikal, nato pa priznal, da je nekoč zman jkal er> sod lanenega olja. Tedaj so obtožili nekega delavca, Pederinija po ime. nu. vendar je šla stvar v pozabo
Odvetnik: «Ste morda slišali o neki cisterni, poslani iz rafL nerije «Aquila», ki pa je prišla v ladjedelnico namesto z nafto, napolnjena z vodo?«
Piceinini; «Nič točnega ne vem. ker nisem bil takrat še v službi, pač pa sem nekaj slišal.«
Za njim je nastopil. uradnik Luigi Cf.leste, ki je bil vsaj do sedaj najzgovornejša priča. Obrazložil je svojo funkcijo v o-bratu in je želel dati «v korist pravice«, kakor je sam dejal, vrsto zanimivih izjav. Pred po. Hcjjo in javnim tožilcem ni hotel o tem ničesar govoriti in to predvsem iz strahu. Na vprašanje, zakaj se je bal, je Cele-ste izjavil, da je bil pri zasliše. ševanju vedno prisoten šef čuvarjev Vito Masto, ki je po nje. govem mnenju tudi krivec, kajti brez njegove vednosti ne sme ničesar priti in niti oditj v ali iz njegove ladjedelnice. Nekega dne ga je Masto skupaj z vodnikom policije Tartarello med zasliševanjem silil, da ti v zapisniku omenil neko količino materiala, ki naj bi bila v skladišču pred 30. II. 1950. Ker tega materiala ni bilo, mU je to zbudilo sum. Zelo čudno pa se mu je tudi zdelo, da so se štirje tovorniki družbe Parisi, kj jih ie najela ladjedelnica za vsoto 100.000 lir dnevno, prosto in brez spremstva gibali po ladjedelnici ter Sj nalagali goriva pri nekem Bradaschiu, kar je proti vsem pravilom obrata.
Kljub temu. da ga je hotelo sodišče odpustiti, je mož zaprosil, da bj dal še nekatere izjave. Najprej je izpovedal primer, ki n«u ga je pripovedoval čuvaj Ricatti. Ta jP namreč nekaj zasumil iti ie poslal svojega zaup nika v skladišče k Biclu.s proš. njo, da bi mu dal nekaj bencL na. Piol je'prošnjo odb-l. ven-
dar, ko mu je fant vrgel v obraz, da drugim daje njemu pa ne, se je Piol premislil in obljubil, da mu bo dal kasneje. Kaj se je nato zgodilo, pa Cele-ste ni znal povedati.
Končno je še vprašal predsednika, zakaj nista bila dva delavca, kj ju je vodstvo ladje: delnice osumilo tatvine 460 kg bakrenih ploščic, javljena sedišču. Oba delavca sta namreč takoj podala ostavko in bila cd' puščena z vsemi pravicami. To zadevo jP šef čuvarjev Masto dobro poznal in vprašanje je, zgkaj ni kot javni in zapriseženi funkcionar storil svoje dolžnosti in tatvine prijavil oblastem.
Predsednik Zulmin ga je takoj prijel za bgsedo m ga vprašal, kaj misij s svojo izjavo. Mar je hotel obtežiti Masta? Ce. teste pa se je takoj iztreznii in dodal, da kaj takega ni nikoli izjavil.
Na vrsto je prišel uradnik Lazzaro. Njegov? izjave v glavnem niso prinesle nič novega.
Med časom, ko je bil Piol na dopustu, ga je padiemestovai nekaj čez 70 let stari Miehele Ger. mani. ki' je bil tudi poklican kot priča. Povedal je, dg je nekako tretji de.n po nastopu izročil barvarski delavnifrj- sod lanenega olja ter bil takoj nato obveščen, da je bilo olja le rr.aib, precej pa vode. Dodal je, da mu je Pjo] dan pred dopustom pripravil nekaj sadov s prošnjo, da naj jih oddia, če bi kdo potreboval. Med temi pa ni bil tistj 'sod napolnjen z vedo.
Albino Viviami. ki je sprejel
kar je bil zaslišan tud!* nadzor, nik skladišč Renato Gasparo, ki je izjav-1, da jP 24. septembra letos prišel v skladišče k Piclu, dla bi Izvršil pregled barv. V pogovoru je Piol zvedel, da bo treba izvršiti tudi pregled goriva ter obvestil nadzornika, da namerava že drugi dan nastopit; diopust Nadzornik je prekinil pregled in ga hotel nada. 1 je vati šele po Piolovem pri-hodlu.
Na vprašanje odvetnika civilne stranke, če jP videl kaj sumljivega, je Gasparo pripovedo-val, da je tisitega dne med pr e. gledbm opazil, kako sta dva delavca ped Piolovirr. vodstveni napolnjevala veliko cisterno. Ko sta izpraznila jtiri sode in hotela načet* petega, jima je Piol rekel, da bo dovolj. Peti sod namreč, ki je ostal na cisterni, je bil. kakor. je kasneje pokazal pregled, napolnjen z vodo.
Tedaj se je vmešal tudi Piol, ki je stvar, sicer potrdil, vendar je to storil zgolj iz previdnosti, ker mu je eden izmed delavcev povedal, da. je opazil kapljice vodle. imel pa je namen natani. no pregledati sod1 in vsebino ob povratku z dopusta.
Sodišče je, odložilo razpravo na 7, decembra, ko bodo zaslišan? še druge	priče in bo verjetno prišlo ha	dlan še kako pre-
senečenje. Po izjavah nekaterih prič bi se dalo .sklepati, da je imel še marsikdo svoj? prste vmes. Ce je tako, bo sodišče brez dvoma poklicalo na zagovor tudi ostale osumljence.
Predsednik Zulmin, javni to. ždec Grufoissj,	zapisnikar Neri,
z vodo	napolnjen	sod,	je	potrdil I	obramba odv.	Presti, zastopnik
že	na	policiji	dane	izjave,	na •	civilne stranke	odv Sadar.
Pobiranje pol o ekonomskem popisu bi moraio biti zakliuceno v soboto
Težko je bilo verjeti, da bo ljudsko štetje zaključeno že 19 t. m,, posebnp še zaradi tega ker je pobiranje pol več dni zelo počasi napredovalo. No, kljub vsem težavam in oviram, so uradniki vendarle izvršili delo ter oddali še zadnje družinske pole točno 19, t. m. Sedaj so uslužbenci občinskega števnega in popisnega urada na delu, da sestavijo iz dobi je nih podatkov na družinskih polah statistične preglede, ki bodo služili za ugotovitev številčnega stanja tržaškega prebivalstva, za ugotovitev stanovanjskega položaja, kot tudi za ugotovitev razmer, v katerih prebivalci tega ozemlja živijo. Glavni podatki bi morali biti zbrani že do 25, t. m. Seveda gre tukaj le za grobe, nedbde lane podatke, ki ne bodo moglj dati točnega pregleda, vendar bodo pa, služili uslužbencem pri nadaljnjem sestavljanju bolj izdelanih statistik Zaključni podatki naj bi bili. po predvidevanjih, predloženi čez približno mesec dni.
Medtem se pa še vedno nadaljuje pobiranje pol o ekonomskem popisu. To delo bi moralo biti zaključeno že v soboto 25. t. m. Iz podatkov, ki smo jih prejeli na občinskem števnem in popisnem uiradu je razvidno, da v tem primeru ni pričakovati kakršnih koli zamud, čeprav ie dejalo izpolnjevanje omenjenih pol prizadetim lastnikom raznih obratov precejšnje preglavice. Lastniki posameznih obratov in podjetij so pa imeli možnost, da se obrnejo za nasvete na svoja združenja, ki so bila glede posameznih podatkov dobro poučena, zaradi česar je v glavnem odpadlo vprašanje nepravilno izpolnjenih pol.
Sestavljanje statističnih pregledov iz pol o ekonomskem popisu bo mnogo teže in bolj zamudno kot sestavljanje pregledov v zvezi z ljudskim štetjem. Zato tudi še ni točno določen datum, kdaj naj bi bili ti podatki že zbrani: verjetno Pa bodo uslužbenci občinskega števnega in popisnega urada pričeli s tem delom, čim bodo vsaj v glavnem zaključili ljudsko štetje.
Da bi bili podatki o ljudskem štetju čim bolj popolni, so uslužbenci omenienega urada s pomočjo podatkov ana-grafskega urada izpolnili pole vseh tistih družin ki so začasno odsotne ter se vse do sedaj
niso vrnile.
Ker je bilo medtem precejš nje število funkcionarjev odpuščenih, opravlja delo sestav-Ijanja posameznih statistik manjše število uslužbencev občinskega števnega in popisnega urada. Kljub skrčenju števila uslužbencev, je pa mnenje o-menjenega urada, da bo delo ob pravem času in točno izvršeno.
V soboto bi moralo biti zaključeno pobiranje pol o ekonomskem popisu.
Motociklist v obupnem staniu zaradi padca z ..Lambrette"
Nekoliko po 16. uri so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnico v obupnem stanju 37-letnega Alojzija Bla-žiho. stanujočega na Opčinah v Alpinski ulici št. 119, katere ga so bolničarji našli ležečega vsega krvavega na neki stranski pot,; v bližini Repentabra. Bolničarji so tudi Izjavili, da je mož iz neznanih vzrokov, t$da gotovo po nesreči, padel s svoje «Lambrette». na kateri se je tedaj vozil.
Stanje ponesrečenega Blaži-ne je izredno resno, ker si je pri padcu prebil čelo in si zlomil lične kosti ter levo roko.
Blažina. ki je bil sprejet na I. kirurškem oddelku, ima tudi hud pretres možganov in me govori.
Veriga mornarju na nogo
Zgodaj zjutraj so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali V bolnico 49-letnege mornarja Giuseppa Vascotta iz Zgornje Vrdele 931. katerega so sprejeli s prognozo 30 dni na ortopedskem oddelku.
Mornar je izjavil, da mu je med delom v Tržaškem arzenalu padla na nogo velika veriga in mu močno poškodovala ter tudi zlomila palec.
Naveličal se je življenja
Ze 20. t- m. približno ob 2 ponoči je 41-letni Oskar Sedmak
ker je bil naveličan trdega-	_________
življenja, zaužil kakih 10 tablet I lizirani v ta namen
Akcija za obdaritev otrok za novoletno jelko v našem okraju prav ,dobro napreduje. Okrajni odbor, ki je bil izvoljen na množičnem sestanku 6. novembra je na svoji prvi seji | razpravljal o vseh podrobnostih za izvedbo te humanitarne akcije: kako bi letos v našem okraju razveselili največje število otrok z darili.
Napravljen je bil podroben načrt za izvedbo te akcije. Predvsem so na vseh sektorjih izvolili odbore za novoletno jelko, ki so na svojih sejah p.o-učili vse možnosti za pridobi vanje sredstev in vpisovanja otrok; člani teh odborov so si razdelili delo in ga takoj začeli. P.O. dosedanjih poročilih ugotavljamo, da je bilo izvršeno sledeče delo": skupina za izdelovanje igrač je izdelala že le-jx> število igračk za najmlajše otroke; žene so pričele tudi že z izdelovanjem raznih ročnih del. Pet tovarišev je do sedaj zbralo 27.000 lir prispevkov; lepo število drugih tovarišev in tovarišic pa prav pridno zbira prispevke, tako da bo na pri-hodni seji odborov lahko vsakdo pokazal svoje uspehe in sposobnosti.
Clanj terena Mitnica so pokazali tudi prav dobro voljo za delo. Kljub zelo slabemu vremenu so se 21. novembra zbrali na sestanku in razpravljali, kako bi najboljše izvedli to akcijo na terenu. Zadali so si nalogo, da obiščejo vse družine v svojem okolišu in jih opozore na to humanitarno akcijo; poiskali bodo tudi vse otroke, ki pridejo v poštev Za prejem darila.
Skedenjska dramska družina se prav pridno vadi za nastop na družabnem večeru članov prosvetnega društva Skedenj, kj bo v mesecu decembru na sedežu SHPZ. Tudi pevsk; zbor nam nekaj obljublja i*p prepričani smo, da bodo tudi oni prispevali k obdaritvi otrok.
Tudi naši delavci v tovarni so začeli zbirati prispevke, zavedajoč se, da bo to v največje veselje njihovih malčkov.
Mladina tudi noče zaostajati, zato si je zadala nalogo, da izdela nekaj igrač in pomaga pri zbiranju prispevkov. Sekcija partizanov Pa v ta namen organizira izlet v Gabrovico za 9. decembra.
Vse okrajne organizacije so razumele važnost tega dela in sodelujejo pri tej akciji.
Okrajni odbor za novoletno jelko poziva vse starše otrok od 3 do 12 let starosti, naj jih vpišejo na okrajnem sedežu v Skednju vsak dan od 17. do 20 ure. Vpišejo pa jih lahko tudi pri sektorskih poverjenikih za novoletno jelko na Kolonkovcu, pri Sv. Ani in pri Mitnici.
Pozivamo vse poštene in zavedne ljudi, da se tej akciji pridružijo in po svojih močeh pomagajo s prispevki ali pa z zbiranjem.
Kljub slabemu vremenu je prihitelo na sestanek odbora za novoletno jelko v Dolili 14 tovarišic in tovarišev. Na sestanku so do podrobnosti razpravljali. kako naj bi zbrali čim več denarja, da bi za novoletno jelko lahko čim lepše obdarili najmlajše. Da bo praznik obdaritve še bolj prisrčen, se vadijo otroci raznih deklamacij in igrico, da bodo tisti večer nastopili.
Odbor je sklenil, da bo naprosil dolinski pevski zbor, da priredi v Dolini pevski nastop v društvenih prostorih, izkupiček pa bi šel za novoletno jelko. Del inski odbor se bo tudi obrnil na glavni odbor za novoletno jelko, da preskrbi nekaj filmov, ki bi jih predvajali tudi v društvenih prostorih. 9. decembra pa bo odbor priredil enodnevni izlet v Gabrovico v Istri, kjer bodo domačini organizirali kulturno prireditev. Do bloka Križpot-
Osp bodo potovali peš, tam pa jih bo čakal kamion kmečke obdelovalne zadruge iz Gabro-vice. Odbor poziva vse člane OF. da se tega izleta udeleže v čim večjem številu. Vpisovanje je od daneg dalje vsak popoldan na sedežu OF v Dolini do 28. novembra. Izleta se lahko udeleže tudi iz ostalih vasi dolinskega okraja. Cena za izlet je 500 lir za osebo, otroci plačajo polovično.
Člani odbora so si med seboj razdelili bloke za nabiranje prispevkov in si tudi razdelili podirceja, kjer bodo nabirali.
Odbor poziva vse starše iz Doline, da prijavijo svoje otroke od 3 do 12 let starosti, na sedežu. Vabimo vse starše, brez ozira na politično pripadnost, da otrok ne prikrajšajo na tem veselju.
Istočasno poziva odbor vse ljudstvo iz Doline, da čim prej po svojih močeh prispeva v ta namen, da bodo tudi letos naši malčki tako lepo obdarjeni, kot so bili pretekla leta.
Otvoritev operne sezone
»Turandot"
Včeraj zvečer se- je v gledališču «Verdi» pričela letošnja operna sezona. Na sporedu je bila Puccinijeva opera «Turan-dot«, ki jo je skrbnp pripravil znani dirigent Antonin0 Votto. Čeprav bo strokovno poročilo napisal naš glasbeni poročevalec, lahko vendar že danes poudarimo velik uspeh, ki So ga dosegli tenor Ken Neate, članica zagrebške opere Dragica Martiois in Rosetta Noli. Pa tudi vsi ostali zaslužijo pohvalo. Orkester kakor vedno tudi tokrat ob težki nalogi ni zatajil, odlično uvežbani zbori pa so celoten uspeh še povzdignili.
Predstava je bila na plakatih najavljena kot «gala-predsta-va», kar je bilo seveda v parterju in ložah močno opazno. Hoteli bi le vedeti ali ob takih prilikah tudi n. pr. v Milanu navesijp ob ložah bele in rdeqe nageljne z zelenjem, tako da nastane «bianco - rosso -verde?« Mar je v gledališču »Verdi« res vsak pra nik nemogoč. če nj teh blaženih barv?
Na predstavi smo opazili tudi več predstavnikov ZVU kakor tudi civilnih oblasti.
Drobec barona v oho
35-letni Martin Košuta doma iz Sv. Križa št. 342 je bil te dni zaposlen ž drugimi delavci pri gradnji novih hiš pri- Sv- Sobo. ti. Včeraj okel; 14. ure j‘e delal v bližini nekega delavca, ki je z velikim kladivom tolkel po skali. Zaradi mečnih udarcev, se ie skala kmalu razbila na drobne kose in drobec teh je priletel Kcšuti naravnost v desno oko. Po nezgodi se -je mož takoj zatekel v bolnico, kjer so ga zdravniki pridržali in ga sprejeli na okulističnem oddelku. Ce ne bo komplikacij bo Kcšuta zapustil bolnico v 10 dneh.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE LETO 1951-52	SEZONA VU
PREMIERA JUTRI 24. NOVEMBRA 1951 OB 20.
V AVDITORIJU V TRSTU
DESETNICA ALENČICA
Vesela mladinska igra v 4 dejanjih Spisala: Danilo Gorinšek in Franjo Roš Režiser:	Jože	Babič	— Scenograf: Jože Cesar
Mati - Lelja Reharjeva; Oče - Stane Raztresen; Kačurka, zla starka - Ema Starčeva; Zabko njen vnuk - Jožko ku* keš; Matjaž, njen hlapec . Julij Guštin; Medved - Srečko Košir; Zajec - Silvij Kobal; Breda, najstarejša hči - Elza Barbičeva; Alenčica, najmlajša hči . Tea Starčeva. Ostale hčerke: Mirjam Cesar, Nora Jankovič, Jasna Je' linčič, Eda Klun, Anica Martelanc, Majda Novak. Lucijana Viler, Nadja Benčič.
Inspicient: Franc Pertot — Sepetalka: Silva Raztreseno-va Odrski mojster: Ferdo Kokošar — Lasuljarka: Draga Pahorjeva.
Kostumi po osnutkih Marije Benedittijeve izdelani v 8^" dališki krojačnici pod vodstvom Nevenke Sancinove » Marka Dovšaka.
V nedeljo 25. nov. ob 10. uri predpoldne prva ponovitev j
Vstopnice so na razpolago v Ul. sv. Frančiška 20 (pritl®,e) dnevno od 10. do 13. in od 16. dp 19. ure. — TelJOj^;
MIROSLAV KRLEŽA
GOSPODA GLEMBAJbVl
Drama v treh dejanjih Inscenator: Jože Cesar Režiser: prof. dr. Branko Gavella k. g.
POPOLDANSKA PREDSTAVA ZA OKOLIŠKO OBČINSTVO V NEDELJO 25. NOVEMBRA 1951 OB 18-V AVDITORIJU V TRSTU UGODNE ZVEZE Z VLAKI IN AVTOBUSI GLOBOKO ZNIZANE CENE
Vstopnice so na razpolago na Opčinah (pekarna Cojc), ? Bazovici (Mahničeva trgovina) v Dolini (Jercogova ar\ rana), v Bol juncu (Sancin Mano), v Borštu (Petaros -Ma rija). v Ricmanjih (Bordon Marija), v Domju (Sturm® Slavko), v Lonjerju (Cok Vida), v Plavjah (trgovina K in j!n,o TrstJu\P' sv' Frančiška 20 (pritličje) dnevno ® 10. do 13. m od 16. do 19. ure. — V nedeljo od 9. do 12. ure' Tel. 29-477.
Obilen plen tramvajskega žeparja
Okoli 13. ure se je vsa žalostna javila na policiji 26-let-na Nella Vr.lli stanujoča na Nabrežju Grumula št. 2 ter s skoraj jokajočim glasom prijavila tatvino 100.200 lir. Izjavila je. da ji je verjetno med vožnjo v tramvaju št. 9 od Ul. Laz-zaretto Vecchio do Goldonijevega trga neznani žepar potegnil iz torbe denarnico, kjer je imela shranjeno vsoto “denarja in vse osebne dokumente. 2ena se je zavedla tatvine šele v neki trgovini v Ul Ginnastica. kjer je hotela nakupovati.
OF
IZLET II. OKRAJA
Okrajni odbor OF za II. o-kraj pripravlja izlet članov in prijateljev v Skocijansko jamo za nedeljo 2. decembra 1951. Izlet bo z vlakom do Divače in nazaj. Cena za člane 700 lir, za nečlane 800 lir. V ceni so vsi stroški razen hrane. Vpisovanja se sprejemajo na okrajnem sedežu Korzo Garibaldi 4, III. desno, vsak dan od 16. do 18. ure ter v gostilni »Trat-toria alla Nuova Trieste« pri Maksu v Ulici Crispi 33, vsak dan od 20. do 22. ure. Vpisovanja se zaključijo jutri 24. t. m. Otroci do 14. leta plačajo polovično ceno. Priporočamo našim članom ta’ izlet, ker je jama prav sedaj zelo zanimiva zaradi vode.
velikega dotoka
Gledališče ^er^aj.
Jutri bodo pričeli Pr' ni gledališča Verdi pr „novL vstopnice za nedeljsko P an. tev Puccinijeve opere *J i, dot«. Pričetek bo o>b !”•
KONCERT V KORJsT POPLAVLJENtEM
Pri blagajni gledališča
se . nadaljuje prodaja
vstol
korist
jts.
2 GORIŠKEGA
Slovenske občine za poplavljence
Slovenske občine so se vse odzvale pozivu. Pokrajinskega odbora za pomoč poplavljen-cem, in organizirale nabiralno akcijo.
Nabiralno akcijo so doslej zaključili samo v občini So-vodnje. Sovodenjci so skupno prispevali; 19 stotov krompirja, 9 stotov koruze, 12 kg pšenice. 51 kg pšenične moke, 11 kg koruzne moke. 2 kg maščob in 6 škatel konzerviranih živil. Nadalje sq v Sovodnjah nabrali 6 zavojev obleke in čevljev ter 55.638 lir. Preskrbeli so prenočišče in Hrano za 14 beguncev.
V občini Doberdob so doslej nabrali 28.000 lir. v Steverjanu pa 50.000 lir in 4 stote krompirja. V slednjih dveh občinah se nabiralna akcija nadaljuje.
Tudi Slovenci v mestu so vsi prispevali z živili, oblekami in obuvalom, ki so jih že v nedeljo v velikem številu oddali pn nabiranju na Travniku in jih v naslednjih dneh izročili občinske mu podpornemu društvu in Rdečemu križu.
Na ustanovni seji občinskega odbora za pomoč poplavljen-ceim, v katerem so zastopane Zveza industrijcev, rokodelcev, trgovcev, kmetovalcev, Pokrajinski urad za delo in sindikalne organizacije, je župan poročal o smernicah odbora in delu drugih občinskih uradov, ki so bili že prejšnji teden mobi-
skih vstopnic in nakazil za bencin proste cone v prid pqplav-ljencem. Ker so se meščani radodarno izkazali pri nabiralni akciji, so predlog za sedaj odložili.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Na svoji zadnji seji dne 21. t. m. je pokrajinski upravni odbor na prefekturi sprejel sledeče sklepe:-
Občlna Gorica:	prispevek
glasbeni šoli; pogodbo z ONAIR za upravo otroškega vrtca v Standrežu,
Občina Steverjan: razna pooblastila občinskemu odboru.
Občina Doberdob:	odstop
gradbenega zemljišča Avtonomnemu zavodu za ljudske hiše.
Občina Krmim: pravilnik za službovanje mestnih straž.
Pokrajinska uprava: popravek pravilnika . nameščencev pri pokrajinskih jaslicah.
IV. okraj OF Skedenj priredi dvodnevni izlet v Sv. Lucijo in Tolmin 8. in 9. decembra. Vpisovanje na sedežu v Skednju in. pri tov. Pregarcu na Kolonkovcu vsak dan od 17. do 21. ure do vključno 28. novembra.
Okrajni odbor OF iz Nabrežine obvešča izletnike iz okraja Zgonik, ki so se prijavili ?a izlet v Komen dne 25, t. m., da je izlet jz tehničnih razlogov preložen na 2. decembra. Vpisovanje za izletnike iz Zgonika in Gabrovca v gostilni Guštin v Zgoniku, za izletnike iz Saleža pa pri Miliču št. 37. Vpisovanje se zaključi danes.
SESTANEK OF ZA SV. KRIZ
Danes ob 20. uri bo sestanek OF pri Beljanovih v Sv. Križu. Na dnevnem redu bo politično poročilo, poročilo tajnika, razširitev odbora OF ter izvolitev odbora za novoletno jelko. Priporočamo točnost!
SEJA OKRAJNEGA ODBORA OF ZA NABREŽINO
Jutri dne 24. t. m. o,b 19. uri bo na sedežu OF v Nabrežini seja novoizvoljenega odbora OF za nabrežinski okraj.
za jutrišnji koncert v	v
lijanskih poplavljencev. vsi cert prične točno ob 2I . jaepi» izvajalci koncerta od 6*‘T vi£ Antonina Votta, solistov P Qi. do članov filharmonične* jjH kestra so z veseljem P? ^o«-svoje sodelovanje na ie1D certu.	-ijvap
TRST LA POPLAVLJAJ,, Do 7. ure zvečer so nabrali za poplavljence v 33,319.197 lir.	^
ROJSTVA, SMRTI IN P°B ie se
Dne 22, novembra
1951
,roke
ee: noveniuia -Trstu rodilo 6 otrok.
so bile 3 in umrlo je
Civilne poroke:	P
Daniele Vouk in uradnic Fabris.	i]c	a-
Cerkvene poroke: čas poage meriške vojske Dougjas urad-in uradnica Marz Allen’ u£jte-nik Arrigo Marocco m Ijica Lucia Querzola-	jj-
Umrli so: 77-letni ElraSo. 78r mena, 49-letni Angelo cj.letnj letni Tullio Schiavon. gj.jetn1 Agostino Valentiničič. ^fj-letn8 Massimilano Simonetti. 4g.]et-Maria Buzzin vd. ZuplP:'et P?f‘ na Giuseppina Vecch	,Al-
Ervatti, 62-letni A1Be brecht.
odj3
PARTIZANSKA ZVEZA
IV. okraj, sekcija partizanov STO Skedenj organizira za 9. decembra izlet za člane in sim. patizerje v Gabrovico pri Črnem kalu v Istri. Vpisovanje na sedežu v Skednju vsak dan od 17. do 21. ure do vključno 28. novembra.
PEVSKI ZBOR IZ BARKOVELJ
Pevski zbor Prosvetnega društva iz Barkovelj nima danes pevske vaje, ker je pevovodja bolan.
NOVE ZNAMKE
V prihodnjih dneh bodo dali v prodajo tri nove spominske znamke Verdija, in sicer po 10, 25 in 60 lir, ter znamke Po 10 in 25 ]ir za proslavo praznika drevja.
Te znamke bodo veljale v poštnem prometu do 30. junija 1952, zamenjavali pa jih bodo do 31. decembra 1951.
•IJI o
ZAHVALA
Ganjeni se zaBv'akoii vsem, ki so na kakrseri . „a-čin sočustvovali ob šega dragega
rapotc£
JOSIPA
Posebno, zahvalo . mladini, ljudski blaga)s0'r($> skemu zboru, godbi.
kom in prijateljem Družina Tret - Boršt 23. 1. 1951
R»P°
llžC
-expb^
ADRIA _
organizira 2. deceni9 y IZLET Z VLAKOM
gfcocfp
Divačo in »■■*>)
po zelo ugodni ^ ^4
Vpisovanje do novembra pri “ eto5' Ul. Fabio S«v
press«,
Požar v bolnišnici v Ul. Vittorio Voneto
Dva kamiona gasilcev sta pri. šla včeraj ob 9.15 v sanatorij v Ul. Vittorio Veneto, kjer se je vnel močan požar v kinematografski kabini. Ogenj se je vnel zaradi kratkega stika, ki je nastal v bližini transformatorja in pospešil požar. Gasilci so si zelo prizadevali in v krat.
GLUHONEME SIROTE GOSTJE AMERIŠKIH VOJAKOV
Ob včerajšnjem ameriškem prazniku «Thanksgiving day» je oddelek ameriške vojske, do. , deljen ^ VU, povabil na kosilo 30 sirot iz šole za gluhoneme na Vrdelci. Na kosilu je bil tudi glavni ravnatelj za civilne zadeve gen. Whiteiaw, kateremu se je conski predsednik Pa-lutan zahvalil v imenu otrok.
«Veramona» ter v postelji pri-1 Najavil ie prihod 131 begun- £m ča C pogasfir^a/ 5*k čakoval smrh. Mož pa tn umrl | cev, od katerih jih bodo 81 spre- sreei ni zafel projekcijske dv* pač pa se je moral včeraj zate- jeli y Krmin in 50 pa v Gorico, .rane, ki je bila tik kabine či v bolnico, kjer so ga spre V tej zvezi je odboru priporočil Zgorel je ves material, ki se ie jeli na opazovalnem oddelku. | nabiranje zlasti odej. Na seji nahajal v kabini. Škodo ceniio Ce ne bo hujšega, bo mož okre- so nadalje razpravljali o mož- na več milijonov lir, ki je kri-vai v 4 dneh.	I nosti taksiranja kinomatograf- ta z zavarovalnino.
IZLETI PDT
PDT priredi dvodnevni izlet v Kamniško Bistrico 8. in 9. de. cembra. Izlet je samo za člane.
8. in 9. decembra bo tudi enoinpoldnevni izlet na Nanos. Prenočevanje v Vojkovi koči.
Vpisovanje do vključno 28. novembra » Ul. Machiavelli13-
-EXPB^
zle*
ADRIA
D8VT9Vdicembr3
K n vi nj Komun
s«lu
v
Upati«
IlornbBrg KihBBiber« Hoč in Dragučo
do 3utrl
24
Vpisovanje uw ^dri8-E^ novembra Pr^.^ gev^r°
press»,
UJ. Fabio •
LLET
enodnevni^
9 decembra
v Materij«
Vpisovanje d0 novembra P“hio seve® ' press»,
UL Fabio *
3 —
23. novembra 1951
UjflllJANSKEM NAČRTU ZAKONA “ZA DISCIPLINO V DELOVNIH ODNOS-IH'«
“sindlkair zakonski osnnlak
SJMKE PRAKTIČNO ONEMOGOČENE - GOSPODARJI IMAJO PRO-sJ[ROKE - KDAJ BODO TUDI NAS "OSREČILI" S TEM ZAKONOM?
ganski parlament se že t 41 časa bavi s projektom eSa zakona o ((Disciplini v I	Vnosih*.	Ta načrt je
tal - Ze^° mn°go polemike v ' i“;lWnstern tisku in preeejš-razburjenje med delavci. ?jaa6rt ie razdeljen na 5 po-‘J- Prvo govori o pogojih l^J^R^racijo in ustanovitev organizacij. Regi-Jgjjj je posvečenih kar se-
Drui
Precej obširnih členov,
del je posvečen sindi-organizacijam usluž-J?** javnih ustanov. Za namreč predvideva zakon .Jjiko strožje pogoje in ne-Poseben režim. Tretji del K/kaj važnejši. Vsebuje za-norme, s katerimi ho-l urediti na nov način oe-
5o«°ie-
aNeč razburjenja pa je
četrti del zakona, ki se delovne spore in
»aiiaša
‘ stavke. Temu delu zakona
. 0 tudi mi posvetili poseb-Pažnjo.
k77 člen tega dela ,(v za-osnutku 26. člen) u-15 3?Ja. da je za delovne spo-oite Ovorno prizivno sodišče ta P??Cra^ne> kjer je spor na-Hn « Prizivno sodišče v Ri-
fej’
zakon jim bo iztrgal iz rok zadnje sredstvo, s katerim so si le včasih nekoliko izboljšali svoj položaj. Seveda pa bo imel ta zakon še hujše posledice Marsikateri ukrep si ga do sedaj kapitalisti niso upali izvesti boječ se, cta b; utegnil izzvati upravičene proteste in bi se končal z ostrim stavkovnim bojem. Novi zakon pa jim je v dobršni meri razvezal roke. Oni si bodo lahko privoščili sedaj marsikatere izpre-membe, ne da bi se bali posledic, ker jili bo ščitil zakon.
Vsak zakon je le odraz dejanskega položaja. Tudi ta ni izjema. Položaj v Italiji je danes tak, da si lahko vladna večina privošči tudi take, tako nepopularne, akcije in je obenem gotova, da b0 uspela. Brez dvoma je, da so komin.
litiiko, s katero ščitijo predvsem ■koristi SZ, mnogo zakrivili k nastanku takega položaja in k ustvarjanju pogojev za tako nesocialen zakonski osnutek.
Kot smo že dejali je zelo verjetno, da bo zbornica nov zakonski osnutek tudi sprejela. Prav tako je tudi precejšnja verjetnost, da bodo tudi ta zakon, kot so jih do sedaj že toliko, raztegnili tudi na Trst. Predstavljal bo, kot že tudi «zakon Vanoni* in kot bo pred stavljal verjetno v kratkem zakon o povišanju stanovanjskih najemnin, nov dokaz «velike ljubezni matere Italije* v ustih tržaških šovinistov. Vsi ti zakonski osnutki so pa zaradi svoje globoko protisocialne vsebine resničen dokaz, kaj vse »dobiva* Trst od «matere Italije*. Zdi se nam, da nadaljnji
formisti s svojo ((mirovno* po-1 komentar ni potreben. B. S.
IZ KNJIGE “TRST PROBLEM DNEVA"
V Istrskem okrožju je letos zelo dobra letina oljk. Na sliki vidimo skladišče oljk, ki jih
žene prebirajo
Zakaj je papež
odlikoval škofa Santina
(Nadaljev. iz prejšnje štev.)
Tržaški škof Santin, katerega fašistični in Slovanom sovražni lik bi bilo treba obširneje osvetliti, ni zaostajal za svojimi tovariši v Italiji, Tudi on je poslal poziv na kardinala, nadškofa westmin.strskega Santin ga prosi, naj posreduje pri britanski vladi, da bi Trst im Julijska krajina pripadala Italiji. To je napravil v času, ko je zvedel, da so štirje zunanji ministri izdelali znani predlog za mirovno konferenco, v katerem so sprejeli ((francosko linijo*, ki dodeljuje večji del Julijske krajine Jugoslaviji, Trstu in okolici pa namenja mednarodni statut. Santin meni, da je to nepravična rešitev, protestira in zahteva, da se velik del Julijske .krajine priključi Italiji in. razumljivo, tudi' Trst. Njegova brzojavka se glasi:
((Nepravične odločitve sprejete v Parizu, bude nerazpolo-ženje obeh strani im spravljajo v obup prebivalstvo, ki meni
Ce ima spor državen zna-
>i*ežje
. pa bo udaril 27. t>rav;510Ve§a zakona, ki ureja
bve
lce do stavke. Zaradi nje-v» ! JK*nembnosti ga citiramo
taoti:
Clen 27. krj«vic° do stavke lahko iz-'jf ta’0 delavci sama. kadar ‘Prot’nastala zaradi najinin •Pri sklipanju ali izpre-k„Z,Vu določb kolektivne
Sl
da JvjCa se vrši na ta način, ,"Slepci ne pridejo na delo.
St,
avko
mora prijaviti zvezi
c®aja'
ii^ev, ena ati več sin-
n0 organizacij, ki so red-h-gT^istrirane, in to 48 ur
Pr
av tako je zelo značilen
j -«uji £.[en> ziasti . njegov ts del:
^el0vw* Pr* stavki, ki je in izvajanja izven T(L tega zakona, ali ne gle-'Me * ^oi°čče, ki jih predpi-I t°hnČl,COn’ Predstavlja samo-. odsotnost in se lahko
■Sr*-*
taforf® teli določb predvideva b) da se mora pred stav-^«>izkusiti reševati , spore na foJ!1 na«n. Izrecno pa določa da ne smejo delavci v-. stavko zasesti tovarniško j.‘°Pje.
lijtaj. Vidimo iz nekaterih ci-^ mest novega zakonske-'S i*f1U*lca' ie zakon zelo oster y Perjen proti vsaki stavki, j'. Italiji
je političen polo-1 ■tal tak ’ •	--------
NOVE ZMAGE
( PISMO	IZ	U)
PRI GRABMJI INDUSTRIJSKIM OBJEKTOV
v SLOVENIJI
Zaključna dela pri gradnji hidrocentrale v Mostah - Nova livarna v železarni Store - Tovarne v Guštanju in Mariboru - Ljubljana izpreminja svoje lice
■ vm ■
Nov vodogradbeni institut v Ljubljani
St
da je velika verjet-
^a t>o predlog ministr-liiJ* sveta na vseh stopnjah kitične lestvice izglaso-j7ln da bp tako uveljavljen, k, gla?t>vanje tega zakona pa Slrf?menilo> da so stavke (kot najmočnejše tal« delavcev v borbi za t*\_an5e njihovega položaja) črt nVedali- Sicer dopušča na-
Bolj ko se bliža dan proslave velikega praznika 29. novembra, več poročil prihaja b zmagah slovenskih delavcev. Velika gradbena podjetja, ki gradijo največje objekte, ena za drugim, obveščajo o izpolnit vi svojih letošnjih planskih nalog.
Na veliki hidrocentrali na Savi v Mostah pri Žirovnici io z deli že tako napredovali, da se bedo lahko nove turbine zavrtele že letos in dale dragoceno električno energijo za nove tovarne. Na mogočen jez nove hidrocentrale že pritiskajo velikanske množine zajezene vode, ki samo čaka sprostitve. V velikanski podzemeljski stroj nici So že izdelali izolacijo in
-iav2®Ve?a zakona možnost za ta 7' l°da ta je žal skoro sa-ta|t0°rma,na' Stavka namreč taeu,.naslane samo v okviru delovne pogodbe. ’ ®h. pa je še cela vrsta 'Vne [7 ki jih ne urejajo de-
ta
>K
ta v J?°8cd'he.Pa če celo stav-^iiaviti. Na t'a način bo-
^°rajo delavci dva dni
Pogojih legalno nasta-
j ‘h m ?°darji obveščen; in bo-Itjo * dovolj časa, da ukre-jtai),. Se’ kar f?e jim zdi po-I tajgi da stavko zatro.
Iflij- ai italijanskih delavcev 8 dvoma zelo resen. Novi
Tudi zvezni kemični institut je že dograjen
H
rv<xtska umetnostna razstava v Kopru
P teh 7
1 kop leh ta bila prirejena ‘r^kk'U umetnostna razstava
'ctranifl . likovnikov
i ta'
1 -. d’, gledališča Ristori, pač
v mali ivvopori, ;
ta oj, lTriernejšem prostoru za Je e Prireditve v Kopru.
f' Rek- Tazstaoa, ki je bila že ta , * in bo morda še v ka-jSiia T*kem mestu. Ni si za-‘ifi kakih visokih umetni-- liftaar1'ePre2entalionih nalog, .tat,j, ta na čisto dostojni 11 ktea	za kar jamči-
;, imeaa sedanjega hrvat-
JtajQl‘^?Vnega Olimpa: Avgu-«0,ta 7 rs'inič, Vanja Radauš, h!ltari„, n'°eU Radovani
ali od
Tomislav Križman, itd. Vsak 3e zastopan z enim ali z dvemi deli, — ra-
'Ntnijj Tanoalia'
■ta,
lej e Se	“venu deli, — ra-
ijn Itiirij'	v tako širo>ki ko-
talini- Ta2stavi (okrog 40 raz-
tj taa d zanje ni imelo h taiša Prikažejo svoja naj-hJfoj -1 ■. Avgusli-nčič ima lutaet, Kn?n‘ Titov doprsni \Tlno t!llrni Pa mogočno ' in! v hronu. Vanja krenu ra2stauljena dva 'C1 °be^„°. skupin° «Petri-\ ?0|>. Kos Z”'	dinamičen
T*alj5ti * a A. Radovani pa oT^PPrlret Lole Ri-
0,ta> i« . kurjen razstav-** , Diman realističen ajino Motovuna,
Pri ca pa barvno mehko kompozicijo v zeleni prirodi, Tarta-glia krajino itd-Ogromno večino razsUtvljal-cev pa tvorijo mladi absolventi umetnostne akademije v Zagrebu, vsak z enim delom, z najrazličnejšimi izraznimi sredstvi od risb, akvarelov, litografij in grafik do olj in pastelov. Vmes je kak izrazit slikarski talent, ki obeta, kot tudi razumljivo, čisto akademska ali celo začetniška dela.
J. Z.
Mostar je dobil lepo
gledališko poslopje
Na levi strani Neretve, blizu starega mostarskega mostu, stoji zdaj lepo belo poslopje, novO gledališče, ki so ga že odprli. Te dni bodo začeli letošnjo sezono s Santičevo «Hasa-naginicos. Prvo gledališko poslopje so začeli graditi v Mostam šele po Osvoboditvi K do-gradltvi so izdatno pripomogli meščani s prostovoljnimi pri-spevki in delovnimi akcijami. Poslopje ima 14 prostorov z lastno razsvetljavo tn radijskimi napravami.
krovni tlak. Z istrskim marmorjem pa oblagajo sedaj visoke stene generatorske dvorane. in vežo. Požrtvovalni delavci gradbenega podjetja ((Gradiš* so kljub vsem naporom in težavam opravili vsa velika predvidena dela. 2e sama betonska poševna proga, po kate-,ri so spuščali z zgornje pre-kladne postaje tudi 20 do 30 ton težke dele strojne opreme v strojnico, globoko pod zemljo, jih je stala velikih naporov.
Tudi v Medvodah dela dobro. napredujejo. Kmalu bo lahko začela obratovati tudi ta, druga največja hidrocentrala na Savi, ki bo dala letno okrog 100, milijonov kilovatnih ur električne energije. Tudi dela na veliki, novi hidrocentrali na Dravi pri Vuzenici so lepo napredovala in se bodo tudi na tem velikanu lahko kmalu zavrtele turbine.
V železarni Store, so delavci celjskega gradbenega podjetja «Beton» zgradili novo veliko moderno livarno. V njej bodo zgradili tudi drugo plameno peč, ki bo omogočila železar-jem v Štorah, da bodo vlivali valje, težke do 25 ton. V železarni pa so tudi začeli pripravljati teren za gradnjo prvega električnega plavža v Jugoslaviji, ki bo dajal najboljše vrste surovega železa. Zato so izkopali že 40.000 kubikov zemlje. Na hribu nad železarno pa se je velikp stanovanjsko naselje železarjev povečalo za dva nova bloka s 55 stanovanji.
Kdo še ni slišal za guštanj-sko železarno, ki bo največje podjetje za izdelovanje kakovostnih vrst jekla v Jugoslaviji. Prvi del jeklarne in jeklolivar-ne so spravili pod streho že lani. Letos pa So dozidali še ostali del tega velikanskega objekta, ki pa še vedno ni popolnoma dograjen, saj bodo jeklarno in jeklolivarno še znatno povečali. Kakor vse kaže, bodo lahko začeli v novi jeklarni s poizkusnimi šaržami že v začetku prihodnjega leta.
Tudi v Mariboru je zraslo več novih tovarn. V tovarni «Franc Leskošek* So letos dogradili velikansko montažno dvorano, ki obsega 6 tisoč kvadratnih metrov. Kmalu jo bodo tudi popolnoma opremili. V zadnji fazi gradnje tega velikana slovenske strojegradnje je tudi nova dvorana za pripravljanje konstrukcij, ki se razprostira na površini 3.500 kv. m. Ob konstrukcijski dvorani so zrasle obrtne delavnice, orodjarne in pisa’rne za tehnično osebje. Top že brnijo stroji. Novi objekt; v tovarni ((Franc Leskošek* pa bodo povsem dograjeni še pred koncem letošnjega leta. Od te tovarne je v veliki meri odvisna pravočasna dograditev velikih elektrifikacijskih in industrijskih objektov v Sloveniji. Prihodnje leto pa bodo v tej tovarni zgradili še nove objekte; tako se bo znatno povečala njena proizvodna zmogljivost.
Tudi v Strnišču so letos pre-
cej napredovala dela pri gradnji velike tovarne glinice. Dogradili so 400 metrov dolgo dvorano za elektrolizo ter celo vrsto drugih tovarniških objektov. Poleg teh pa so zrasli v Strnišču pri Ptuju novi stanovanjski bloki in lične stanovanjske hišice.
Koliko novih Stavb te pozdravlja v sami Ljubljani! Šiško, ki je bila pred nekaj leti le vas v bližini Ljubljane, danes ne moremo več imenovati predmestje. To je že Ljubljana. V nekaj 1'etih je zraslo v Šiški okrog 40 velikih večnadstropnih stanovanjskih blokov in številne lične hišice. Pred štirimi leti so v Šiški sredi polja zgradili prve objekte za tovarno ((Litostroj*. Sedaj pa je ta že krog in krog obdan z velikimi stavbami. Litostroj, v katerem izdelujejo poleg velikih turbin še nešteto drugih proizvodov pa se še vedno širi. Mogočni ohdelovalnici in montažni dvorani, livarni in čistilnici cdlivkov, modelni mizami in številnim stranskim obratom se je lelos pridružila še velika jeklolivarna, kovačnica in kompresorska postaja. Nova jeklolivarna je za gu-štanjsko največja v Jugoslavi. ji. Dolga je 112 metrov, široka pa 88, metrov in obsega 3 velike dvorane. V njej že vlivajo jeklene strojne dele, težke tudi do deset. ton.
Nasproti ljubljanskega glavnega kolodvora je v nekaj letih zraslo veliko poslopje za telekomunikacije. Velika petnadstropna stavba je na zunaj še surova in jo delno obdajajo še odri, v notranjosti pa že delajo monterji s polno paro. Tu montirajo sodobno avtomatsko telefonsko centralo, ki bo lah-lo imela 10 tisoč priključkov. Poleg tega pa bodo tukaj montirali še moderno telegrafsko centralo, teleprintersko centra, lo, in napravo za visokofrekvenčno telefonijo. To poslopje za telekomunikacije pomeni napredek za vso poštno službo v Sloveniji. Se preden bodo končali vsa gradbena dela, za
katere računajo, da bodo trajala še nekaj mesecev, bodo obra. tovale že vse nove naprave za brzojavno in telefonsko službo.
Na Mirju, ki je Qd središča mesta nekoliko oddaljeno, so zrasle zadnje leto velike, svetle, več nadstropne stavbe — to so novi instituti Slovenske akademije znanosti jn umetnosti v Ljubljani. To so stavbe, ki bodo služile nadaljnjemu napredku industrializacije Jugoslavije. V velikem kemičnem institutu se strokovnjaki že sklanjajo nad skrivnostnimi epruvetami, kmalu pa bo lahko tudi v zveznem kemičnem inštitutu znanstvenik Maks Samec izpopolnjeval svoja velika odkritja, s katerimi je prvi na svetu pri. dobil koks iz ligpita. V rudarskem inštitutu že ropočejo stroji. Tu pa je še fizikalni inštitut, v katerem bo lahko akademik, profesor Peterlin, pod vse drugačnimi pogoji kot doslej nadaljeval svoja Svetovno-znana odkritja. V novem inštitutu za elektrogospodarstvo pa bo lahko inženir Vidmar uresničeval svoje zamisli, po katerih bodo lahko električni tok vodili po daljnovodih iz aluminija. V turboinštitutu bodo preizkušali turbhre za hidrocentrale, v inštitutu za zveze pa grabili in preizkušali razne prototipe za elektroindustrijo. Čeprav smo našteli že precej teh novih važnih znanstvenih ustanov, njihova lista še ni izčrpana, šaj še nismo omenili velikega strojnega inštituta in novega gozdarskega inštituta pod Rožnikom, več modernih laboratorijev in ateljejev znanih znanstvenikov jn umetnikov in nazadnje je tu še vez novih velikih stavb ljubljanske bolnišnice — moderna dermatološka in patofiziološka klinika, poliklinika in druge.
Dali smo samo površen pregled dela tega kar gradijo v Sloveniji. Moral; bi povedati kaj več q samih novih stavbah, hidrocentralah ter tovarnah in kar je tudi važno, še o delavcih ,ki so z velikimi napori vse to zgradili. To so ve-
likanska dela, tisti, ki vsega te- ! naprave. Novi tovarniški odbe-ga na lastne oči ne vidi, si to lek bo začel obratovati v ja-
le, težko predstavljaj
Kv
TOVARNO ORODNIH STROJEV (iJEDINSTVO* SO RAZŠIRILI
Pičla tri leta so minila, odkar je začela obratovati tovarna orodnih strojev «Jedinstvo» na Hrvatskem. Glavna tovarniška dvorana je že polna najrazličnejših orodnih strojev. Nekaj prostora, kar ga je še ostalo, so napolnili z deli bodočih industrijskih naprav in že izdelanih strojev. Tovarna je postala pretesna, zato so kakih st© metrov od nje zgradili novo tovarniško poslopje. V njem montirajo zdaj stroje in razne
nuarju prihodnjega leta.
NOVO TOVARNO
MONTAŽNIH HIS
giade biizu Niša in dograjena bo do konca leta. Stroje in naprave so izdelali strokovnjaki in delavci tovarne «Djuro Dja-kovič* v Slavonskem Brodu. Tovarna bo izdelovala eno,-, dvo- in tristanovanjske hiše. Stanovanja bodo eno- dvo- in trisobna z vsemi pritiklinami. Takšna montažna hiša z dvema sobama in pritiklinami b0 veljala v prosti prodaji 850.000 do 900.000 dinarjev. Interesenti, ki so deležni koristi uredbe o individualni graditvi hiš, pa jo bodo dobili znatno ceneje.
Cez mogočni jez hidrocentrale v Mostah že drvi ukročena Sava
Ob otvoritvi sezone v beograjskih gledališčih
V beograjskih gledališčih je sezona že v polnem teku. Jugoslovansko dramsko gledališče, ki predstavlja osrednjo gledališko ustanovo prestolnice, proslavlja letos peto obletnico svoje ustanovitve. Ta jubilej bo gledališče počastilo z izdajo posebnega zbornika z gradivom o osnovanju in dosedanjem delu', še bolj Pa z izbranim repertoarjem v novi sezoni. Letošnjo sezono je Jugoslovansko dramsko gledališče začelo že 18. sep tembra z uprizoritvijo drame Lope de Vega Fuenteovejuna, katere premiera je bila že spomladi. Sedaj ponavlja gledališče najbolj uspele predstave pretekle sezone, tako poleg Lope de Vega še Goldonijeve Ribiške zdrahe, Ostrovskega dramo Talenti in oboževalci ter Marina Držiča igro Gundo Marnje. Slednja je gotovo med najbolj uspelimi predstavami gledališča in je tudi pri občinstvu doživela nadvse ugoden sprejem. 27. septembra je namreč ta igra doživela že svojo stopetdeseto uprizoritev, ob kateri je beograjska publikd dala igralskemu ansamblu in režiserju Bojanu Stupici posebno priznanje. Svojo prvo letošnjo premiero bo Jugoslovansko dramsko gledališče imelo 15. novembra, ko bo uprizoril Ben Jonsonovo igro Volpone. To ži-
lam tudi v Ljubljani doživela velik uspeh, pripravlja režiser Stupica z najboljšimi močmi igralskega ansambla, sicer pa namerava tudi letos gledališče nadaljevati začrtano pot predvsem z prikazovanjem del klasikov svetovne dramske književnosti. Tako bo druga noviteta letošnjega repertoarja eno najboljših Shavoovih dramskih del Kandida, ki jo kot režiserja pripravljata Tomislav Tanhofer in Miroslav Belovic. Premiera tega dela je predvidena za začetek decembra. Razen tega bo Jugoslovansko dramsko gledališče v letošnji sezoni na novo uprizorilo Goldonijevo Mirandoiino, Shakes-pearjevega Kralja Lear a, ter Čehova Tri sestre, ki jih bo kot gost režiral Dimitar Kjo-starov, režiser Makedonskega narodnega gledališča. Od del domačih avtorjev pa bo igralo gledališče Branislava Nušiča komedijo Žalujoči ostali ter Le do Miroslava Krleže.
Kot xugoslovamsko dramsko gledališče, sta tudi opera in drama beograjskega Narodnega gledališča začeli svojo sezono že septembra. Toda prav tako ne s premierami, temveč z reprizami uprizoritev preteklih sezon. Svojo prvo noviteto v le. tešnji sezoni bo Urama uprizorila šele 29. novembra, ko bo-
uo in duhovito komedijo, ki je Ido uprizorili Njegošev Gorski
venec v priredbi Raše Placmi-ca, ki bo delo tudi režiral. S to dramo bo beograjska Drama počastila stoletnico Njegoševe smrti, desetletnico revolucije in državni praznik. Druga premiera letošnje sezone bo Shatvova komedija Androkul in lev, v kateri bo igralec Fran Novakovič praznoval petdesetletnico svojega gledališkega udejstvovanja. Kasneje bodo uprizorili Goethejevega Egmon. ta, dramsko predelavo romana Stevana Sremca Zona Zamfiro-va ter še nekaj sodobnih del iz zapadnih književnosti.
Opera beograjskega Narodnega gledališča uprizarja za sedaj samo dela, ki sodijo v tako imenovani železni repertoar vsakega opernega gledališča. Tudi v letošnji sezoni nameravajo obnovit več takih oper med njimi Puccinijevo La Boheme prvo. Konec novembra bo premiera in krstna predstava opere Petra Konjoviča Kmetje izdelane po delu Janka Veselinoviča Džido. Druga noviteta, ki bo prvikrat na beograjskem odru, bo znana opira Rimski Korsakova Sneguročka. Kasneje pa bodo med novitetami uprizorili ie Mozartovo opero Cosi jan tutte ter Wagner-jevega Letečega Holandca Predvidena je tudi uprizoritev Gluckove opere Orfej, vendar
še ni gotovo ali bo tudi ta opera prišla na spored že V letošnji sezoni.
Četrto gledališče prestolnice, Beograjsko dramsko gledališče, je po mnenju gledaliških strokovnjakov šele letos našlo svojo pravo pot. Značaj gledališča ob njega ustanovitvi pred tremi leti ni bil povsem jasen in vsa tri leta so služila bolj iskanju prave smeri kot pa umetniškemu izgrajevanju. Gledališče je svojo letošnjo sezono začelo zaradi obnove svoje hiše šele 12. oktobra, ko je bila pre. miera francoske komedije Florentinski slamnik, ki sta jo napisala Eugene Labiche in Marc Michel. Kritike te drame so zelo različne, toda publika je predstavo izredno, ugodno sprejela. Razen tega je uprizoritev tega dela sprožila med beograjskimi kulturnimi delavci živah. ne diskusije o repertoarju in načinu prikazovanja tovrstnih del. Poleg ponovitev najbolj uspelih del lanske sezone namerava Beograjsko dramsko gledališče letos uprizoriti še štiri ali pet novitet, med njimi v poleg enega domačega dela tudi Arthurja Millerja dramo Smrt trgovskega potnika, dramo Marius, ki jo je napisal italijanski pisatelj Paniolli im še dvoje del sodobne dramske književnosti.
S. R.
Ida bo Trst postal žarišče neprestanih divjih borb in vzrok mnogih komplikacij. Na tem področju že ni več svobode niti verske ne. Da bf se to pre. prečilo, se ne sme odstopiti od etničnega principa. Področja, ki so italijanska', naj ’ se priključijo Italiji al-i ca naj se odredi plebiscit. Prosim, Vas. prevzvišeni, da nam pomagate v tej stvari, ki jo imam za ver sko in humano, a ne politično*.
V tem svojem telegrafskem apelu na visokega britanskega prelata kleveta Santin Jugoslavijo, ko omenja, da pod jugoslovansko oblastjo v Julijski krajini ni verske svobode. V svoji brzojavki postavlja stvari na versko osnovo in farizej sko zanika politične motive svojega poziva ter opozarja britanskega nadškofa na jugo-slovanskc-komunistično nevarnost.
Italijanski šovinistični tisk je tolmačil to Santinovo brzojavko za izrazito ((patriotsko delo* in je izzval imperialistične, Slovanom sovražne komentarje. Jasno je, da je škof Santin s to svojo brzojavko ponovno pokazal, da je pristranski in da ni verski poglavar vseh vernikov svoje škofije, temveč samo šovinistični manjšine, ki sledi italijanski imperialistični liniji. Zopet je cerkev in. svojo osebnost podredil imperialistični politiki, čeprav se v brzojavki politiki odreka.
Santinovo dejanje bi ne bilo toliko pomembno in ne bi iz-nenadilo, če bi poznalo natančneje to osebnost. Ta njegova brzojavka int celotna njegova protislovanska vloga in aktivnost je bila posebno zanimivo osvetljena zaradi odmeva, ki ga je imela v Vatikanu pri samem papežu Piju XII. Nepo srfdmo po objav. Santinove brzojavke west ministrskemu nadškofu, je Pij XII. pokazal, d , soglaša s Santinam in da ga • podpira v vsem, karkoli je on: napravil proti slovenskemu ljudstvu Julijske krajine. «Os-seryatore Romano* je avgusta 1946 objavil vest, da je Pij XII. podelil škofu Santinu visoko odlikovanje: imenoval ga je za ((rimskega grofa* in mu podelil častni naslov «Assisten-te al Soglio*. To Je najvišje odlikovanje, ki ga papež lahko podeli kakšnemu škofu. Tržaško katoliško glasilo «La Vita nuova* (10.VIII.1946) je objavilo vest o odlikovanju in dodalo, da je to «znak visokega priznanja za zaslužno delo, katerega opravlja škof v korist svojih ovčic v posebno težkih krajih in časih*, to je, «vzrok
radosti za njegovo čredo*, ki vidi v; škofu Santinu-«borca za resnico in: pravico*, ((branitelja zasužnjenih in nezaščitenih*. S tem misli na vernike, ki so ril* jugoslovanskem področju STO... List mu kliče: «Naj živi angel naših dveh škofij, tr-žaško-koprske*.
Glasilo najbolj reakcionarnega krila tržaškega italijanskega iredentizma «La Voce libe-ra» (10.VIII.1946) prinaša vest o odlikovanju, ki ga je papež podelil Santinu. z, naslednjim komentarjem:
«To ie največje odlikovanje, ki ga papež podeljuje škofom. To dejstvo bedo vsi dobri katoličani škofije sprejeli z največjim zadovoljstvom, ker so s tem nagrajene velike verske in. državljanske zasluge dostojanstvenika ter zato, ker dokazuje visoko odlikovanje, da ima njegovo delovanje v tem burnem, trenutku za našo pokrajino privoljenje in solidarnost šefa katoličanstva*.
Na ta način je torej izrazito podčrtano odobravanje delovanja škofa Santina in papeževa solidarnost z njimi. To pomeni, da je tudi sami papež, vrhovni šef katoliške cerkve stopil iz ozadja ter s prav demonstrativno potezo posegel v agitacijo za imperialistične cilje Italije proti težnjam in upravičenim željam jugoslovanskega naroda. Pij XII. se	je	tako
opredelil za italijansko šovinistično, Slovanom sovražno politiko. On je vso svojo avtoriteto zastavil za to ir* javno dokazal, kar se je lahko sklepalo že po direktivah, ki jih je direktno dajal škofom. S tem svojim dejanjem je	Pij	XII.
potrdil," da je vse, kar dela De Gasperi, kar delajo italijanski kardinali napravljeno z njegovim odobrenjem, po njegovih direktivah in z njegovim, blagoslovom.
Da je imel papež	pri	tem
protijugoslovanske cilje prav v času, ko se je vodila borba za Tist, potrjuje tudi komentar rimskega katoliškega glasila, ki je papežu zelo blizu «L'Av-venire dTtalia*. ki	pravi, da
odlikovanje škofa Santina priča, kako visoko ceni papež tržaškega škofa. Papež je hotel, da mu da s tem priznanje za. gorečnost, deslebncšt in hrabrost, k; vodi tržaškega škofa skozi tisoče težav v tako nemirni pokrajini in v tako težkih časih. Ta vatikanski list ni mogel bolje poudariti papeževe pristranosti v borbi za Trst. ni mogel bolje odkriti in razgaliti njegove fašistične-impe-rialistične linije.
Vatikan v kampanji za aneksijo Trsta 1951 leta
Kakor niso italijanski anek-sionisti sprejeli rešitve, s katero je bilo postavljeno Svobodno Tržaško ozemlje, tako je mi sprejel niti Vatikan, ki stoji popolnoma za demokristjansko stranko in vlado. Pozneje, ko pride do tripartitne note v marcu 1948, ko predlagajo zavezniki priključitev celotnega STO Italiji, jo Vatikan s simpatijo sprejme, jo popularizira in stalno izkorišča vse prilike, da jo v svojem ((Osservatore Romano* poudarja in propagira. Prav takp poudarja vsa odklanjanja italijanske vlade za sporazum z Jugoslavijo za Trst Vatikan še naprej «oprezno» obravnava ta vprašanja, gleda, da ohrani ((diskretnost* ter javno ne zavzema z nobenimi izjavami svojega stališča. Toda na posreden način Vatikan vendarle kaže, kakšne cilje ima. Cerkev se v Italiji s prt voljemjem in po direktivi Vatikana popolnoma vključuje v kampanijo.
Ob najnovejši kampanji za aneksijo Trsta Italiji, od maja 1951 dalje daje Vatikan v ((Osservatore Romano* in y ((Civil-tč Cattolica* vedno več poudarka aneksionističnim tezam.
Za odnos Vatikana do tržaškega vprašanja so zanimive naslednje izjave:
P loga vatikanskega uradnega glasita
((Osservatore Romano* prinaša 9. septembra 1951 uvodnik Z naslovom ((Katoličani ip Jugoslavija*. Povedati moramo, da s tem članku Trst sploh ri omenjen. Vendar pa je to vzrok novega napada na Jugoslavijo povezanega s kritiko — Združenih držav. Povod zanj naj bi bil članek Amerikanca Georgesa Seldesa v beograjskem časopisu «Medjunarodna politika*. Napredni ameriški publicist Seldes piše o odnosu ameriškega tiska do Jugoslavije. Znane so njegove analize ameriškega tiska, posebno glede na vpliv kapitala in reakcionarnih organizacij. Omenil je tudi vpliv katoliške cerkve v Ameriki na del ameriškega tiska. Ce je danes v Ameriki tisk, ki je Jugoslaviji sovražen, je to rezultat kampanje, ki jo vodi tam ((propagandni stroj Vatikana in pristaši vatikanske linije* (Seldes). Katoliška cerkev vodi, pravi Seldes, »najbolj reakcionaren in najmočneje organiziran element pod
vodstvom kardinala Spellmana in vlada nad precejšnjim delom ameriškega tiska, ki piše sovražno o Jugoslaviji.
((Osservatore Romano* pravi na to: «Nismo poklicani, da sc na tem mestu poglabljamo v politična vprašanja. Toda če politika zadeva vt-ro, smo prisiljeni, da se s tem ukvarjamo in tako je tudi sedaj. Politič-m razlogi dejansko delujejo na ZDA, da so menjale svoje sta-iišče do Jugoslavije, čeprav je ostala komunistična. To je p -polnoma razumljivo. Toda težje je razumeti, da v imenu te apolitične realnosti* nekdo v Ameriki, in ne le y Ameriki, zahteva od katoličanov, da zapirajo oči pred jugoslovanskim komunizmom, da se ne zmenijo za protiversko nasilje, katerega žrtve so bratje v veri: z eno besedo, da se ne ustvarjajo neprijetnosti, s stališčem rezerviranosti, ki je glede na politične prilike neprimerna... Danes žele, da bi se glede na nesoglasja s kominformiističnim komunizmom pomiril- katolicizem s komunizmom maršala Tita. Toda bodoči katoličani tega ne morejo napraviti... Njih imajo za reakcionarne, za podpihovalce reakcije*.
Vatikansko glasilo nadaljuje v tem smislu, nekako polemizira s Seldesom, dejansko pa je mnogo resneje in daljnosežnejše. Prejasno so tu prikazane aluzije na razlike v stališču ameriške vlade in Vatikana v odnosu do Jugoslavije, pretočne so tu opazke na naslov ((nekoga* v ZDA, ki nekako zahteva od katoličanov (od Vatikana?), da spremeni svoje sovražno stališče do Jugoslavije, Kakor bi hoteli prav v času, ko je v Washingtonu De Gasperij da tam izprosi aneksijo STO, opozoriti ameriške odgovorne faktorje kakšen je odnos Vatikana do Jugoslavije in kakšno stahšče bi morala zavzeti ameriška vlada.
(Nadaljevanje sledi)
ORJAŠKE HIDRAVLIČNE STISKALNICE ZA LETALSKE GRADNJE
Za letalske sile Združenih držav gradijo dve novi orjaški hidravlični stiskalnici, ki bosta imeli tako zmogljivost, kot je do zdaj še ni imela nobena p<v dohna naprava. Obe stiskalnici bosta začeli obratovati prihodnje leto. Stiskalnici bosta skovali na en mah popolne letalske dele, kot na primer cela krila.
I / P 1 J p	Na depresijsko območje, ki za-
l/n rA/lr	*erna tudi naSe kra^e> zamenjajo
| l\L/VIL	dotekati nestabilne, precej
hladne mase g severozahoda. Predvidevati je vetrovno, pretežno oblačno nestal-no vreme z vmesnimi razjasnitvami in možnostjo manjših padavin. Temperatura pada. — Včeraj je bli? v.Trstu najvišja temperatura 14.9 stopinj; najmžja pa 11.9 stopinj.
STRAN 4
'V:::::-.-.:.':
ZADNJA POROČILA
23. NOVEMBRA 1951
£a&! ji
I!!!!!! ~i;S!!!i ^iliiil-s.
- v m
'■.....
mwm
■ i! iiiii
1 IHImB-- MfflM
_ * s
n!ii‘!?*.
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 13.45:
Igra Peter Kreuder s svojim orkestrom; 18.00: W. A. Mozart:
Sonata v A-duru. — Slovenija: 16.20: Koncert po željah; 21.00: Slovenska komorna glasba. Trst II-' 18.15:	Russel-Bennett:	Koncert	za	violino; 20.45:
Lahka glasba. — Trst I.: 13.35: Sem in tja po svetu; 21.00: Simfonični koncert; 23.20: Plesna glasba.
PO SPORAZUMU O PRVI IN DRUGI TOČKI
Za božič napovedujejo sklenitev premirja
'	■——i— —IM	,
Danes dopoldne so oficirji obeh glavnih štabov pričeli označevati bojno črto, ki bo postala demarkacijska črta, če bodo v tridesetih dneh sklenili premirje - General Lowe potrdil vesti, da so evernokorejci pobili 5.600 ameriških vojnih ujetnikov • Na fronti manjše vojaške operacije
TOKIO, 22. — Podpredsednik Združenih držav Barkley je v družbi generala Ridgwaya in poveljnika zavezniške dele. gacije za sklenitev premirja admirala Joya odpotoval na Korejo, kjer bo od bliže prisostvoval pogajanjem.
PAN MUN JOM. 22. — Značilnost vojačke taiktike, k; je pred meseci spravljala v defenzivo najprej Južnckorejce, nato Severnokorejce in zopet Južno, ikorejoe se v precejšnji meri ponavlja tudi, pri sedanjih po-gajmjih za sklenitev premirja v Pan Muni Jomu. Pred! dnevi so zavezniški delegati predložili svojie točke za sklenitev premirja. namesto odgovora so Severnokorejci in Kitajci predlo, žili ?voje; danes pa je v zadnjih dneh zavezniška delegacija že vdrugič predložila točke, ki st nanašajo na sklenitev premirja. Menijo-, da je nastal pri po. gajanjih tak položaj, da bodo verjetno do božiča z obeh strani podpisali premirje. Jako ver. jetno ne bo treba še v tretje zamenjati šotora, ped katerim se vršijo pogajanja.
Današnja seja podkomisije za sklenitev premirja se V začela kot vse druge ob enajstih in se zaključila ob 12.55. Na rajfc.i so zavezniški delegati predložili severnokorejski in kitajski delegacij; predloge kot odgovor na včerajšnje severnokorejske predloge. Iz besedila zavezniške, ga predloga je razvidno, da (kljub vsemu še vedno obstajajo različni pogledi glede tretje točke, medtem ko so sporazumi gHde prve in druge točke, da bo sedanja bojna črta rnied obe. ma vojskujočima se vojskama tudi demarkacijska črta, od ka. tere se bodo morali Sevemoko-ejci umakniti po dva kilometra, da bodo s tem nudili pro-štor tako imenovanemu demili. tariiziranemu področju. Nadalje se načelno strinjajo, da bo ta črta, ki jo je treba nemudoma označiti, postala končno veljavna, če bo premirje podpisano v tridesetih dm,h.' Niso pa se sporazumeli, kai nat bi se zgodilo, če bi v času tridesetih an-i ne podpisali omenjenega predloga.
Severnokorejski delegat; so glede tega vprašanja izjavili, da
bi bilo treba v primeru, da bi v tridesetih dneh ne prišlo dc podpisa sporazuma, ponovno pregledati demarkacijsko črto in že določeno podlročjle na pod. lagi dejanskega stanja bojnt črte.
Zavezniški delegati Pa so na. glasili: «Ce premirje ne bo podpisano v tridesetih dneh bo sedanja bojna črta skupno določena in bo predstavljala novo, začasno demarkacijsko črto, ki bo postala veljavna tedaj, ko bosta obe delegaciji smatrali to za potrebno.«
Iz Pan Mun Joma nadalje po. ročajo, da se bodo višji častniki obeh glavnih štabov ponovno sestali jutri dopoldne, da bedo pričeli označevati sedanjo bor. beno linijo. Prav tako pa se bo jutri ponovno sestala podkomisija, da reši sedanja nasprotja. Na popoldanskem zasedanju so kitajski delegati izdelali nov predlog, na katerega taodo zavezniki odgovoril!1 iutri.
jal, da bodo jutri dopoldne začeli oficirji obeh vojsk začrta. vati bojno črto, ki bo postala vojaška demarkacijska črta, če bo v tridesetih dneh v celoti sklenjen sporazum o premirju.
Obstajajo mnenja, da bodo za ta posel zbrali iz vsakega glav. nega štaba po dva oficirja. Ge-neral Nucko-lj je dejal, da bode demarkacijsko črto začrtali na zemljevidu v merilu 1:50.000, ker dopušča označevanje cele vrste podrobnosti.
Medtem se še vedno nadalju. jejo krajevni boji. Današnje sporočilo 8. armade pravi, da so sovražniki napadli zavezniške prednje položaje na dveh krajih zahodnega dela tojišča. Zahodno od Yončcna sta dva oddelka jurišala na zavezniške položaje, medtem kc« so zahodno od Cairmona manjše iovraž. nikove skufcine napadle položaje OZN. Zaenkrat Kitajci in Severnokorejci s svojimi napadi niso uspeli. Sile OZN so severozahodno od Ccrwona izvedle vdor in zasedle grič, ki leži na sovražnikovem ozemlju.
_ S protinapadom, so ga «sevemi»
I' ponovno osvojili. Tudi na sred. n jem delu fronte so " odbile nasprotnikove
da t>j ponovno zasedli položaje vzhodno od reke Puckan in jugovzhodno od Humsonga.
Važnejše je po poroči'u osme armade delovanj« na vzhodni fronti. Severozahodno od bazena Inje so sile OZN odbile celo vrsto napadov, ki so se končali z nastopam zore. Na tem odseku se fronta ni premaknila.
General Lowe, ki je prebil na Goreji devet mesecev kot zasebni Trumanov svetovalec, je včeraj v Porlandu .'zjavil, oa ne obstaja noben dvom glede uboja 5.600 ameriških ujetnikov v severnokorejskem zaledju. Zaključil je z besedami, da je korejska vojna najbolj huda, od zadnje Custrovt; bitke.
NEW YORK, 22. — Stalni predstavnik Švedske pri organizaciji «UNESCO», baron Goran Ven Otter, je podpisal sporazum o uvozu knjig in drugega prosvetnega gradiva mednarodne organizacije za vzgojo, znanstvo in prosveto UNESCO. Doslej je pristopilo k temu spo-i ..a sia.;. razumu 24 držav, od katerih sile OZN so Kambodža, Siam in Jugosla-napade, | vija ta sporazum že ratificirale.
Društvo zvezdoplovcev
Nemški raketni strokovnjaki trdijo, da bomo v 15 letih leteli na planete.
BREMEN, 22. Večje število nekdanjih strokovnjakov za nemško raketno <#ožje V-l in V-2 je danes ustanovilo v Bremenu društvo za raziskovanje raket, ki bo povezano z mednarodno astromavtično (zvezdo-plovsko) federacijo. Ustanovitelji društva izjavljajo, da je to društvo obstojalo že pred prihodom nacistov na oblast in da ga ie leta 1935 razpustila Ge-stapo. njegove’ arhive pa izkoristila za izdelovanje raketnega orožja. Raketni strokovnjaki zatrjujejo, da bodo nadaljevali z izključno miroljubnim raziskovanjem. njihov glavni cilj Pa je potovanje na ta ali oni planet. Po njihovem mnenju bo do prvega medplanetarnega poleta prišlo v petnajstih letih. Podpredsednik društva in«. Poggensee poudarja, da se mu je z dolgotrajnimi poskusi z raznimi eksplozivi posrečilo v 22 letih povečati začetno hitrost raket od 1.8 na 11,2 km na sekundo.
LECCE, 22. — 2e drugič v nekaj dneh so neznanci v bližini Lecce navalili ponoči na železniško progo velike skale. Na srečo je ,voznik motornega vlaka v luči žarometov p :avo-časno spoznal oviro in ustavil vlak, ki je toil natrpan s potni, ki. Vlafcovo osebje in nekateri potniki so nato v potu svojega obraza valili s prog« težke skale, da je vlak lahko peljal da-lje. Oblasti so uvedle preiskavo.
Zfl IZHOD IZ «PAT» POLOŽAJA flMGLEŠKEGfl PARLAMENTA
SESTANEK CKURCMU-TRUMAIII ho t začiillm neseta januarja
Razpravljala bosta o vojaških vprašanjih, britanski zunanji in notranji politiki
WASHINGTON, 22. — Ko je konseivativna stranka prevzela krmilo angleške politike v svoje roke, je bilo bolj kot jasno, da bo morala konservativna vlada s Churchillom na čelu premostiti velike težave, s kate. rimi se je tudi prejšnja la buri. stična vlada bolj ali manj posrečeno borila. Kmalu po volitvah so konservativci t,cemli da ima britanska zunanja plačilna bilanca okolj 700 milijonov funtov deficita, katerega pa je sam minister financ Butler sklenil znižati na 350 milijonov. V londonskih krogih so po sporočilu o 700 milijonov funtov deficita razširili vest, da so konservativci prreveč čmogic-do ocenili finančni položaj samo zato, da bi se lahko v primeru neuspeha svoje finančne politi, ke lahko zgovarjali na svoje predn-ke.
Zfj v istem času, ko je bila v spodnjem dlomu razprava c gospodarski britanski politiki, v kateri so sodelovali tudi laburisti s precej š-ilakimi argumen. ti, je Anglija napravila vse na-poTe, da bf dobila ameriško po.
Lažni kralj v Louvainu
LOUVAIN, 22. — Študenti louvainske univerze so si včeraj privoščili svojevrstno zaba. ■ vo, ki se ie na žalost končala i intervencijo policije.,
Ob 14.3o je nekdo po telefonu obvestil mater prednic# Za. veda Srca Jezusovega, da bo zavod v najkrajšem času obiskal belgijski kralj Balduin. Vzhiče. na mat; prednica je takoj obr-r.Ma ves zavod; na glavo in pripravila gojenke;, da vredno sprejmejo najvišjj obisk. Kmalu nato se je «kralj>< pripeljal; spremljali so ga številn; došto. j&nstvenikii, med njuni dva generala, predstavnik prosvetnega ministrstva itd. «Kralj» si je o. gledal kapelo in kopališče, meo-tem ko so se praznično obleče. ne gojenke zbrale v veliki dvo. rani in pozdravile «kralja» z gromovitim vzklikanjem.
Vendar se zavodovemu mi lošči n ar ju »kralj« le ni zdel popolnoma pravi, zato je telefoni, ral policiji, ki je kmalu nato prišla in v največje zaprepa-ščenje matere prednice, sester in gojenk «kralja» in njegove spremstvo aretirala. Vsi sq bil; louvainski študentje v posrečeni preobleki	,
Komedija je trajala dobre pol ure. Aretirani študentje sc na policiji izjavili, da so zelo za do. voljni Jcer niso računali, da bo-*do brez smeha vzdržali več kot dvajset minut.
Zvečer je 21-Ietni kralj Balduin, ki ima očitno smisel za humor, posredoval pri policijskih oblasteh, da so ustavile kazenski postopek proti študentom. Vseh udeležencev kraljevske šale je bilo 18; pred zavod Srca Jezusovega so se pripeljali v štirih luksuznih črnih limuzinah. •
~::ir
1 1	-	I
Spremembe i/sestavi
italijanske reprezentance
88C se meni nasloniti na moštvo »Milana" * Danes odhod v Lugano
MILANO, 22, — Po včerajšnjem neuspelem treningu kandidatov za dTŽavno reprezentanco, ki je z drugimi igralci pokazal iste slabosti kot tekma s Švedsko, je prišlo danes do preobrata v načrtih za sestavo moštva, ki bo v nedeljo zastopalo Italijo v Luganu proti Švici. Velika trojica BBC se je očitno spomnila na slavne stare čase, ko je «Torino» dajal hrbtenico za državno reprezentanco in je nekaj Igralcev iz drugih klubov samo izpopolnilo moštvo. Topot so se odločili za trenutno najboljši italijanski klub »Milan«. Vendar je pri tem precejšnja razlika: nekdanji «Torino» je dajal najboljše igralce za reprezentanco, najboljši igralci «M’la-n®» pa ne pridejo v poštev, ker so — Švedi. Sicer pa bomo videli v nedeljo, kako se bo obnesla ta nova kombinacija.
Moštvo dokončno še ni sestavljeno. Danes so imeli izbranci zadnji dan prosto; zvečer se je začela klavzura. Popoldne so šli kandidati za re-prezentanco A na stadion S Siro, kjer so Grosso, Silvestri, Boniperti, Gei, Lorenzi in Bo-scolo pretekli nekaj krogov. Jutri bo ie majhen trening ob 14.30 pa se vsi skupaj odpeljejo z avtobusom v Lugeno.
Izbranci za reprezentanco B so se že zjutraj odpeljali v Rim, odkoder bodo nadaljevali pot v Cagliari, kjep se bo v nedeljo srečala s švicarskim drugim moštvom. Tudi reprezentanca B še ni dokončno sestavljena.
gojevič, Blagojevič in Kristančič (ASK).
Švicarsko reprezentanco1 bodo zastopali v glavnem igralci Ženeve in Lausanne. Švicarji ima. jo največ zaupanja v mladega Moguea, ki je lani igral v mladinskem moštvu. Švicarske reprezentante trenira bivši igralec slovitega Harlem Globetrot-tersa Stromg, ki je imel kot tre. ner že lepe uspehe v Italiji. Švicarski košarkarji, ki so se prijavili za olimpiadoj pravijo, da je dvoboj z Jugoslavijo zanje najresnejši izpit.
BEOGRAD, 22. Košarkarska reprezentanca Jugoslavije je odpotovala danes v Ženevo, kjer bo igrala 25. novembra proti švicarski reprezentanci.
Jugoslovani so igrali' proti Švici samo dvakrat: prvič so zmagali leta 1949 v Neaplju na
Šahovsko prvenstvo Jugoslavije
Mladi talenti se uspešno uveljavljajo med najboljšimi
ju n kal
turnirju za Mairanov pol rezultatom 54:26, medt m ko je bila zmaga v Nizzi mnogo bolj tesna: 30:27.
V nedeljo Jugoslavija • jvica
BEOGRAD, 22. — Za dvoboj državnih reprezentanc Jugoslavije in Švice v košarki, ki bo v nedeljo 25. t. m. v Ženevi, je Košarkarska zveza Jugoslavije določila naslednje igralce:
Gec, Sokolovič, Munčsn, En-gler, Marjanovič, Btaškovič, Demšar, Loci, Kalember, Bje-
Hugo Koblet častni gost
kolesarske dirke po Mehiki
MEXICO CITY, 22. — V soboto 24. novembra se bo začela četrta krožna kolesarska dirka po Mehiki za amaterje. Proga je razdeljena na 14 etap, od katerih je ena na kronometer, in meri skupno 2043 km. Vmes je samo en dan, določen za počitek. Prijavljenih je 190 kolesarjev iz Argentine, Avstralije, Kanade, ZDA, Anglije, Italije in Francije. Med Italijani so De Michelis, Cavagnan in Ca-cioni. Kot častni gost bo dirko spremljal Hugo Koblet.
Seixas premagal Sedgmana
SYDNEY, 22.
Na teniškem Novega Južnega je Amerikanec Vic Seixas premagal najboljšega Avstralca Franka Sedgmana po hudi borbi z 8:6, 2:6, 6:4, 7:5.
prvenstvu
Wallesa
SARAJEVO, 22. — Mladi ša-histi se vse bolj uveljavljajo na šahovskem prvenstvu Jugoslavije. Po četrtem kolu so med vodečo četvorico kar trije mladi talenti — Matanovič, Fude-rer in Bajec, v sledeči trojici pa še svetovni mladinski prvak Ivkov. Turnir je seveda dolg in utrudljiv, kar starejši, izkušenejši mojstri manj občutijo.
Rezultati četrtega kola: Mata-noviiS - Germek remi, Rabar -Janoševič remi. Andric - Ivkov 0:1, Karakljajič - Bertok prek., Milič - Udovčič prek.. Puc -Kindij 1:0, Longer - Trifunovič odložena, Gligorič - Bajec remi' Nedeljkdvič - Tot 1:0, Ni-kolac - Fuderer 0:1.
Stanje po četrtem kolu: Matanovič, Nedeljkovič, Fuderer, Bajec 3; Puc, Rabar, Ivkov 2.5; Milič 2 (1); Tot, Jsnoševič, Gligorič 2; Andric, Bertrk, Trifunovič 1.5 (1); Germek 1.5; UdOvčič 1; Nikolac 0.5; Ka-rakljajič 0 (2); Kindij 0 (1); Longer 0 (1).	%
Udeleženci prvenstva
(Nada’.}, iz prejin;e štev.)
4. Mednarodni mojster Bora Milič (Srbija) se je udeležil tudi vseh šestih povojnih šam-pionatov: na I. je bil četrti, na, II. šele 17.-18., na III. je delil 8.-10. mesto, na IV. je bil na petem mestu, na V. je zopet delil 9.-11. mesto, po VI. šam-pionatu pa se je uveljavil na četrto mesto, ki mu je dalo pravico direktnega finalista. Uspešno je igral tudi na mednarodnem turnirju v Dortmundu, kjer je delil 2.-3. nagrado.
5. Mednarodni mojster dr. Peter Trifunovič (Srbija), ki je bil gost tudi na vseh povojnih šampionatih, se je uveljavil v VII. šampionat z zmago na nedavnem polfinalnem turnirju v Somboru. Na I. in II. šampio-natu je zmagal, na III. delil 1.-2. mesto, na V. in V. je bil tretji., na VI. šampionatu pa šele 5.-6. Lep uspeh je došegel z delitvijo 2.-4. mesta na jubilejnem Stauntonovem turnirju.
6. Mednarodni mojster Bra-slav Rabar (Hrvatska) je igral
na petih šampionatih. Na I. je r imajo na delil 10.-11. mesto, na II. zopet | smučišča,
12.-13., na IV. šampionatu je bil četrti, na V. in VI. šampionatu pa je delil 4.-7., ozir. 7.-9. mesto. V. Vil. šampionat se je uveljavil na prvenstvu Hrvat-ske.
7. Mednarodni mojster Srečko Nedeljkovič (Srbija) je igral le na zadnjih treh šampionatih; na IV. je delil 6.-7. mesto, na V. šele 14.-17., na VI. pa je bil na 7.-8. mestu.
8; Mojster Bora Tot (Vojvodina) je bil doslej na štirih šampionatih. Na I. je delil 17.-18. mesto, na II. je bil sedmi. na III. dvanajsti, na V. pa trinajsti. V letošnji šampionat se je uveljavil na prvenstvu Srbije.
9. Mojster Dragan Janoševič (Srbija) je sodeloval na zadnjih treh šampionatih. Na IV. je delil 10.—11. mesto, na V. šele 14.-17., na VI. pa 11.—12. mesto.
10. Mojster Andrija Fuderer (Hrvatska) se je udeležil zadnjih treh šampionatov. Na IV. je delil 14.—16. mesto, na V. se je uvrstil na 4.—7. mesto, na VI. pa na 11.—12. mesto. Pomemben mednarodni uspeh je dosegel z delitvijo 2.—3. mesta na mednarodnem turnirju v Dortmundu. V letošnji šampionat pa se je uvefiavil z zmago na prvenstvu Hrvatske.
11. Mojster Milan Germek (Slovenija) je bil doslej na dveh Jampionatih. Na III. je bil trinajsti, na V. pa dvanajsti. V VIII. šampionat se je uveljavil s tretjim mestom na letošnjem prvenstvu Slovenije.
12. Mojster Nikola Karaklajič (Srbija) je igral le na zadnjih dveh šampionatih. Na V. je delil 14.—17. mesto, na VI. pa je bil deseti. V šampionat je prišel z letošnjega prvenstva Srbije.
(Nadaljevanje sledi)
Goriškem najlepša pravkar končujejo
Novi športni objekti v svobodni Goriški
32 metrsko smučarsko skakalnico. Svojemu namenu je bodo izročili za obletnico rojstva nove Jugoslavije — 29. novembra. Ta dan bodo goriški športniki slavili še eno pomembno delovno zmago. Odprli bodo bivši Winklerjev hotel, ki je bil med vojno požgan. Dom ima lepo opremljeno kuhinjo s pritiklinami ter skupnih ležišč za prL bližno 100 oseb. Z novim domom se bodo letos okoristili najprej smučarji, ki bodo na Lokvah priredili 10-dnevni tečaj za učitelje osnovnih šol. Program smučarskih tekmovanj določa tudi tekme v alpskih disciplinah za prVenstvo goriške-ga okrožja, samostojne skoke, meddruštvene teke itd. Smučar, sko sezono bodo odprli januarja, če bodo snežne razmere ugodne.
V Šempetru pri Gorici bodo v kratkem začeli graditi moderen stadion, ki ibo imel atletsko tekališče, progo za kolesarje in nogometno igrišče. Hkrati bodo v Šempetru začeli graditi tudi telovadnico.
«BOCA JUNIORii BO GOSTOVALA V JUGOSLAVIJI?
BEOGRAD, 22.— V Jugoslaviji bp morda gostovala južnoameriška nogometna enajsterica «Boca junior«. Tekme bi bile od 9. do 16. decembra, ko imajo Argentinci proste dni svojega gostovanja po Evropi. Gostje bi morali igrati v Beogradu proti Crveni zvezdi in Partizanu ter v Zagrebu proti Dinamu.
MUENSTER, 22. — Končni rezultat šestdnevne kolesarske dirke v Muenstru je sledeč: 1. Rigoni-Teruzzi (Italija) 277 točk; 2. Carrara-Lapebie (Fran. cija) 245 točk. en krog zaostan. ka; 3. Naeye-Thyssen (Belgija), dva kroga zaostanka; 4. Mirke-Preiskett (Nemčija); 5. Lake-mann-Bakker (Holandska) itd. V 145 urah so prevozili 3240 km.
meč. S tem namenom je tudi Churchill sklenil obiskati predi sedndkg Trumana v začetku pri .rodinjega leta. Svetovni politični ocenjevalci, ki potanko poznajo angleški položaj, st- to na. povedano dejanje konservativ nega ltadra ocenili kot potezo v «pat» položaju v britanskem parlamentu, Churchill in ostali konservativni voditelji si nam-resč veliko obetajo od tega potovanja in tipajo, da si borfo z njim ustvarili kap:tai za svoje politične akcije, obenem P* -bo. do labuirstični opoziciji iztrgali iz rofc uspehe, ki bi jih v na sprotnem primeru prav gotove izbojevali v svojo korist.
Vesti, ki so začele kmalu po Churchillovi izvolitvi krožiti po svetu, da bo v najikrajšerr. času obisikal predsednika Trumana, so danes našle novo potrdilo iz samih wash.ingtonskih krogov od koder .'poročajo, da se bosta oba državnika sestala 3. januarja. Dnevni red še ni popolnoma sestavljen, vendar se zdi, da bo. do razgovori trajali okoli fcerten dni. Angleško-ameriška konle renca bo torej najpomembnejša, kar fh je bilo po drugi svetovni vojni.
TelegrafJka--agenciia aReuttrn je sporočila sledeče točke, o katerih namerava Churchill razpravljati:
1. zahtevati od Združenih dr. žav, naj razmestijo v Veliki Britaniji čim večje število lov-
kih letal, ki ne -bedo služila samo kot spremstvo an eriškim bombnim skupinam, ampak za. to da bodo čuvala Veliko Britanijo dokler le-ta ne bo zgradila zadostno število lovcev na reakcijski pogon;
2. zahtevati popolno izmenja, vo informacij glede raziskovanja atomskega orožja. Ameriški zakon iz leta 1946 prepoveduje to izmenjavo cdkr'tij, vendaT neka izrre-d zadnjih odredb dc. voljuje izmenjavo, če podatki niso vojaške narave;
3. vztrajati pri tem, da bo imela Velika Britanija večjo vlogo pr. sScupnem odločanju v zunanji politiki;
4. na splošno razpravljati o vojaški taktiki in o skupnem načrtu bojevanja kot n. pr. na Malajski;
5. razpravljati o britanski fi. nančni krizi. Velika Britanija je že obvestila ZDA, da pričakuje sve* delež pri vsaki razdelitvi dolarjev na podlagi programa za vzajemno varnost;
6. razpravljati o vprašanjih Srednjega vzhsda s posebnim ozirom na Egipt in Perzijo;
Iz dobro obveščenih krogov javljajo, da želi Churchill skie. niti dogovor, ki bo dajal VeUfci Britaniji veliko večje nadzorstvo nad1 ameriškimi letalskimi oporišči kot doslej, ker bi se lahtoo zgodilo, da tj- jo nepredviden spopad med Ameriko Id Rusijo lahko potegni! v vojno. Opazovalci pa javljajo, dg je iz zapisnikov razvidno, da lahke samo ZDA odločajo, če lahko in v kakšni količini lahko upo-rahljajo bombe proti neki tretji sili, ki jih naložijo na ozemlju Velike Britanije.
Ob neki priliki je Churchill izjavil, da bodo ameriške letalske sile, ki so v Veliki Britaniji ostale na svojih mestih toliiB časa, dokler bo obstajalo sedanje napeto ozračje med Sovjet, sko zvezo im Zahodom.
Na te,m potovanju bodo Churchill;, spremljali zunanji minister Eden, minister za zvezo z dbminuoni lord Ismay in izvedenec pri raziskovanju a-tomske "energije lord Cherwell.
Angleški ministrski predsednik se bo vkrcal na ladjo Queeri Mary» in bo v ZDA ln Kanadi preživel okoli 14 dni.
Najprej bo imel raizgovore s Trumanom, nato pa bo odšel v Kanado, kjer se bo siečal s
kanadskim ministrskim predsednikom Louisom, st. Lauren. tom.
Mesna kriza v Avstriji
Avstrijci se bodo morali navaditi na kitovo meso — Dva brezmesna dneva za govedino, pet brezmesnih dni za teletino in svinjino — Resne skrbi za tujski promet.
DUNAJ, 22.	— Avstrijsko
prebivalstvo se bo moralo počasi navaditi na kitovo meso, ki ga uvažajo v vsž večjih količinah. Prav te dni ie avstrijska vlada sklenila z Norveško pogodbo za dobavo novih 170 fon kitovega mesa. Na drugi strani pa- je vlada odredila dva brezmesna dneva — torek in petek, medtem ko je telečje in.svinjsko meso dovoljeno prodajati samo ob sobotah in nedeljah.
Ta ukrep bi naj preprečil močno naraščanje cen mesa. U-pajo. da bodo z zmanjšanjem potrošnje ustavili cene na primerni višini.
Reševanje „Podgore"
ORAN, 22. — Kakor smo že poročali, je jugoslovanski parnik «Podgora» nasedel na plitvino ob Oranski obali. Poleg dveh francoskih vlačilcev je «Podgori» prišel na pomoč jugoslovanski parnik «Pula». V trenutku, ko je pomoč prihajala, se je «Podgora» še bolj globoko zarila in prizližala za okrog 30 m obali, v trenutku nesreče je bila 120 m od nje. Zaradi neenakega pritiska tovora — v glavnem rud in lesa — se je pamak nagnil, tako da je glavno delo mornarjev sedaj v *em, da ga spravijo v normalen položaj. Nocoj bodo izkoristili vreme da bi ladjo s skupnimi silami rešili, ker se zdi, da se bo zarila še bolj globoko v blato.
v PIRANU
prireja vsako
soboto in nedeljo
od SO. do 2-1. ure
PLES
v restavracijskih prostorih. — Igra plesni orkester JA. — Za hrano in pijačo preskrbljeno. Stalna dobra postrežba.
SE PRIPOROČA DELOVNI KOLEKTIV
KINO
V T It ISTI'
Rossetti. 16.00: «Toto, tretji 1 Toto. F. Marži in CampaB1"^. Excelslor. 16.30,	19.05,	jj*’	'
«Samson in Dalila*. H. in V. Mature.
Nazionale. 16.30: «Malopriin« « angleškem dvoru«.	„
Fenice. 16.30: «Achtung! Baj»-ten!», G. Lollobrigida, Filodrammalico. 16.00: »Nehva no srce», K. Del Poggl°-Arcobaleno. 15.30: «Karollna Cn rie», M. Carol.
Astra Rojan. 15.00: »Trijej tirji», G. Kelly in J. A1,yS®fr Alabarda. 16.00: ^Skrivnost"1,2 liv», S. Peters in J. Aumont. Armonia. 15.30: «Crni lraP«an».
S. Barcay, M. Berti.
Aurora. 15.00: «RazkoSno P®*® nje», G. Brent in J. P®we11-Garibaldi. 15.00: «KrviW Pf‘se* Leo Carillo in A. Bax*-er-Ideale. 15.-30: «Ceiad Al Jolao^. Impero. 16.: »Jak, ir.orskl r0P*_‘ Italla. 15.30:	«Nevestin	ota’
TayIor, in S. Tracy. -1^ Kino ob morju. 16.00: «Vsi ^ U,
VVarrenovem ^
dvoboj’'
, otoin>»
po
vi možje*, manu.
Moderno. 16.00: »Zadnji C. Bruce in F. Tone.
Savona. 15.00: «Mavrica n»' Viale. 16.00: «Mož iz Neva*»' Vittorio Veneto. Dram. Pre®“.u, Azzurro. 16.00: «Zgodba i^u ne žene*.
Belvedere. 16.00: «Pristava S 1 mi zvonci«,
Marconi. 15.3C: «Hrevara o » dnevu*.	-	i.
Massimo. 15.30:. «Rdeča p°n’V ’ W. Pidgeon in Janet «* * f Novo Cine. 16.00: «Roman‘iten vanturist)).
Odeon. 15.30: «Nofii Radio. 16.00:	«Snri	San
cisco*. ■
Vittoria. 16.00: «La citadell*#-
RADIO
JUtiOSI-OVASSji
ČOKU
PETEK, 23. novembra ^
Poročila ob 7.00, 13-30. ^ 23.05. 7.15 Jutranja «lasba'im or Igra Peter Kreuder s sv0J meH>-kestrom. 14.00 PriIjubUene ^ei. dije. 14.30 Od včeraj d0. #13. 14 35 Blaž Arnič: Simf°WJ"ata v —
RaSIjS%n«^i
Seznam italijanskega dnevnega in periodičnega tiska
V novembru bo izšel Seznam dnevnikov in periodičnega tiska 1952 (cena lir 900 vključno poštnina). Publikacijo izdaja italijansko združenje založnikov (Assccia-zione Italiana Editori - Foro Bcnaparte 24, Milano), ki se je poslužilo sodelovanja ustanove Eco della Stampa.
Seznam obsega podatke o 3.800 italijanskih dnevnih in periodičnih listih. V prvem delu je periodični tisk razdeljen po panogah v 72 razdelkov. V tem delu so se-stavljalci na novo preuredili razvrstitev po panogah in s tem omogočili toč ne j šo klasifikacijo, kj upošteva tudi raznovrstni ali mešani značaj številnih periodičnih listov. Drugi del knjige s*e-stavlja abecedni seznam naslovov listov.
18.00 W. A. Mozart A-duru. 18.15 18.30 Igrajo kmečKi
19.00 Črnske duhovne pe5111 ’ Glasba za lahko noč.
m i, o v e m * A r
12.00 Plesi in pesmi ra^oillj3.00 rodov. 12.40 Zabavna Sla .tiijiiKf-Zanimivosti iz znanosti i*1 * j^.oO vmes pester glasbeni sP°r ^pioS*: Z-nane operetne melodij*Jj fr* 15.10 Zabavna glasba. ste — poslušajte! 16-2® po željah. 17.10 Narodne ^50 poje Zenski vokalni kvinty- ^jo Igra orkester David Za pionirje. 19.15 Melodij mov. 19.40 Zabavna &la itfll*1. Srečanja z znanimi	-ijsDS’
21.00 Slovenska komorna. * ^ 1 22.15 Pisan glasbeni sPJj. plošč. 22.45 Prijeten Počit
TKST I«-	K0lf.
7.30 Jutranja gla-sb»^‘"u£jerj^
dar. 11.30 Porterjeve Kr.j oO S* ve In Kernove melodije. vSa«<ža dobna Anglija. 12.10 Za že|jal>’ nekaj. 13.00 Glasba P®^
17.30 Plesna zlasba j- genii^. Amerike. 18.15 Ftu**' 39 P«? Koncert va violino. [5 0°' Svendsenovi skladbi. ‘Jj Ve”L lomki iz raznih oper. 20- kUjtur[< ni koncert. 20.30 Trža3K‘ , IS razgledi. 20.45 Lahka! *Ia, batair Koncert vojaške godbe. • polK»j
na Northam-ptonsr.irsK®* yeiern
Nato Večerni ples. 23--^ melodije.
TIIST '•	Ut*
1?00 40 7.45 Jutranja £,aS ;'tmov. orkester modernih r W sVet^ Pesmi. 13.35 Sem in
14.00 Tretja stran:	l0 G»'
kinematografske	orK«5!^
ni Safred in njegov ^ c>
14.30 Poje pevski zt>0	^
panela* pod vodstvom eijsD> tenze. 18.00 Komorna	*	p'
violinist Cesare Ferrar	.^0	*|a.
nist Antonio Beltrarni.	K ;
Ijan-tna glasba za v'®*rtne Vf-A vir. 19.50 Kratke SP°*' p0d v,,,.
21.00 Simfonični Roncei 1 Gn)lt^ca-stvom Carla Maria	C;fU 22.20 Od Ponte r,uovo o (<i j , bane - glasbeni varic
GORICA, 22. — Na znanem
partizanskem kraju Lokve, ki
■................................................................           I......111...............................................      um.....im................  m....1 um.................................................................................................................................
trdnjavo,
Plesna glasba.
„1.".......
O^e je v nagovoru zlasti na-glašal, da mu moram zdaj bit! v tast in ponos, ln to sem si zapisal prav globoko v srce. Saj bi bržčas tudi bil očetu Izpolnil želje, ko bi le bili tudi profesorji v to privolili. Enkrat samkrat, tako se spominjam, sem bil pri telovadbi očetu v ponos, sebi pa sem razbil nos. A z drugimi predmeti je slo. da me bog obvari! Tisto, kar je trdil prota o profesorjih, da v url računanja govore o krščanskem nauku, v url risanja pa o sončnem mrku, je bilo pri meni vprav narobe: kadar me je profesor vprašal kaj iz krščanskega nauka, sem odgovoril o sonč. nem mrku; če pa me je vprašal kaj o računstvu, sem odgovarjal lz katekizma, Ce bi bili profesorji pokazali vsaj Ščepec dobre volje, bi bili vprav po tem, da nikoli ne odgovarjam na tisto, kar me vprašajo, spoznali v meni nekak politični talent,- Toda oni vsega tega niso opazili, ln v tem Je bil zametek vseh nesporazu. mov med profesorji ln menoj. Po takem sem seveda na koncu prvega leta padel
pri Izpitu Iz treh predmetov in mi nl kazalo nič drugega, kakor da ponavljam prvi
razred.
Lepo se spominjam tega svojega prvega uspeha v življenju. Ko sem «Jsto jutro Sel k izpitu, mi je mati spet oblekla novo obleko s po-;krobljenim čipkastim ovrat. nikom, porezala ml je nohte, me počesala na prečo, mi vtaknila v žep zlikan robec, me poljubila na čelo in rekla:
«Sinko, bodi mi v čast ln ponos!*
In ko sem stopil k očetu, da bi mu poljubil roko, ml je rekel:
«Sinko, to je pravzaprav tvoj prvi resni Izpit ln prvi korak v življenje, zato bi te rad za uspeh nagradil. Ko ie boš vrnil od izpita ln ml povedal da si ga opravil, bo tale zlatnik tvoj! (In mi je pokazal povsem nov zlatnik). Ce pa tzplta ne opra vis, mi nikar ne hodi domov, ker te bom premlatil na žive in mrtve*.
Ko sem srečno padel pri izpitu, sem postal pred gimnazijskimi vrati in takole premišljeval:
«Batine ml ne uidejo I11 zlatnika ne bom dobil. To je dvojna škoda. Kako bi bilo, če bi vse to spravil na eno samo škodo? Naj že bom tepen, če mora tako biti. Toda naj dobim tudi zlatnik*. . In brž ml je glavo prešini la srečna misel pa sem pohitel po ulici poskakujoč z noge na nogo. Pritekel sem ve. sel in razgret k očetu in ma. terl, poljubil obema roke ln vzkliknil:
«Opravil sem, odlično sem opravil 1»
Materi in očetu so solze veselja oblile obraz ln že je oče segel z roko v žep po tisti novi zlatnik, dal mi ga je ln me poljubil na čelo.
Kajpada sem pozneje pogoltal batine, toda pogoltnil sem vsaj tudi zlatnik. To malenkost omenjam mimogrede zgolj zato, da povem, kako sem enkrat samkrat v življenju prislužil z batina ml honorar.
Ob neki drugi priložnosti bilo Je že v trejem razre du, do katerega sem se ven darle nekako privlekel — sem sporočil očetu, da bi se moral še zasebno učiti ra čunstva. zaradi katerega me
MOJf^
BRA NISLAV NUŠIČ
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ja tedaj in potem Se vse življenje tolikrat bolela glava V ta namen sem izbral «naj-odličnejšega dijaka* iz našega razreda, da bi me poučeval, m oče mu je plačeval po trideset grošev na mesec. Seveda je bil ta moj tovariš Se slabši dijak kakor jaz, ampak z njim sem se vsaj lahko v času zasebnega pouka igral in sva si na koncu meseca razdelila plačilo. Tako sem si za slabo učenje zagotovil plačilo mesečnih petnajst grošev in s tem de-narcem sem si že kar lepo uredil življenje. To bi se bilo morebiti še prav dolgo vleklo, ko se ne bi bila vsa reč razkrila pri izpitu zgolj s tem, da nisva znala ne jaz ne moj učenik niti črhniti o
predmetu, katerega me je tovariš poučeval.
Lejte, tako nekako Je vse to šlo, in vendar sem rinil iz razreda v razred. Kako — tega se dandanes ne vem razložiti. Le to lahko povem, da nismo prehajali lz razreda v razred, marveč smo s' razred za razredom osvajali. Kar nas je bilo v razredu smo bili podobni četi prostovoljcev, ki mora na povelje zmagovati rov za rovom na sovražni strani. In mi smo resda ped za pedjo, korak za korakom, z velikimi napori m nezaslUanjim pogumom osvajali Jarek za jarkom. Bitke so bile obupne, bilo Je tudi ranjenih in bilo je mrtvih, ki so spotoma obležali. Toda vsi drugi, ki nam
Je prizanesla smrtnosna krogla, smo napadali dalje ln pri tem slutili: čim bliže smo zmagi, tem bliže smo vedno večji in večji nevarnosti. Kajti ko smo že osvojili nekoliko okopov nižje gimnazije, se je pred nami vzpela utrdba višje gimnazije, oborožena *z najsodobnejšimi pripravami za pokončavanje dijakov. Na okopih ln stolpih te trdnjave so bili nabrani različni sinusi, kosinusi, hipotenuze. katete, koreni, logaritmi, de-klinaclje, konjugaclje ln raz-no vrstne smrtnosne nepoznane količine. Lahko si mislite, koliko je bilo ori vsem tem treba poguma in koliko požrtvovalnosti, da smo napadli z golimi prsmi tolikš-
no trdnjavo, kakršno je predstavljala višja gimna-zija.
Pa vendar nismo omahovali, padali smo in spet vsta-J ali; bili smo ranjeni ln smo se zdravili vse počitnice ter nabirali moči za nove napa de. Bill smo ujetniki ln smo morali ostati po dve leti v suženjstvu istega razreda, pa nas je vendar naša vztrajna sedemletna vojna naposled privedla do odločil ne bitke, do mature.
Ce zdaj zahtevate od mene, naj vam še povem, kako sem zmogel maturo, tedaj vedite, da me vprašujete tisto, na kar m mogoče odgovoriti, — na priliko tako, ka. kor če bi me vpraševali: le kako je mogoče naučiti slona, da brenka na tamburico? Na taka vprašanja po navadi ne odgovarjamo. Po zdravi pametL po logiki, po mojem globokem prepričanju, po vseh zakonih, božjih in ljudskih, in po vseh pravilih bi bil moral pasti pri maturi Toda, lejte — nisem padel. To torej resnično potrjuje, da ima vsako pravilo svoje Izjeme. To je tolikanj modra bese-
da, da se je z njo — kakor se spominjam — pred menoj prevdalo m opravičilo tudi mlado dekle, ki je — nasprotno kakor jaz — padlo, čeprav ji po vseh pravilih nl bilo treba pasti. Ona sicer ni padla pri maturi, marveč pri tisti izkušnji, pred katero postavlja življenje tako pogosto mlada dekleta, — ampak tudi ona Je v svoje opravičilo izkoristila gornje modre besede: «Vem, da mi tega ni bilo treba, varovati bi bila morala svoj ugled ln čast, — da, vem, to je pravilo, ampak vsako pra. vilo ima izjeme!*
Da, priboriti sl spričevalo zrelosti, nikakor ni preprosta in majhna reč. To spričevalo je uradna listina, s katero tl pristojno državne oblastvo prizna zrelost. Poznal sem tistega beograjskega prepirljivca Dragoljuba Avramovlča-Bertolda, ki so ga nekatere vlade vtikale celo v norišnico, druge pa ga spet reševale. Ker so se pri nas vlade pogostokrat menjavale, Je Bertold zdaj odrinil v norišnico, zdaj se spet vrnil iz nje- Ko se je lepega dne tega naveličal, se Je
m r iS
zglasil pri oblas.tvH]0 d» e val uradno potrdi K0 pameten- Poslhma - sf> imel takšno potrdilla tI# Bertold bil po prs“Upljl. :l da je edini mo* v	P*
so ga uradno prlzn metnega.
Podobno je s sp L']o' o maturi, ki
ku zrelost. Ko serr^	z
spričevalo dobil, s vedel, da je diplom«	g_
dokument, po ka	ySa
ko počenjam v/ivJ 5ti,
kovrstne lahkomlsel ^ p Mojemu veselju^g. ^ bilo ne konca n j m P, hitel sem domov, ow n ^1«
ie
hitel sem uu“‘“ čPStro. “Vzljubil mater W «e veS r»
še mu bratu pa sem o K
burjen prifU^. pred kor sem bili prej nekes3,, v objel in poljubi ^^va1• .
objel
nlka,
me ni PoUC, nobenem P^n^riv- d® yfs
se malo ni bU Krreiost) v ^
JSlnsemtore''^ gj
vor.'rf&r ln prl **
=s=
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. B, Ul. nad. - Telefon Stev. 93-808 In »4-638 PoStnl predal 902. - UPKAVA; ULICA SV. FKANC1SKA it. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 • 12 ln od 15 . 18 Tel. 73-38 Cene oglsisov: Za vsak mm vISItie v Širini I stolpca: trgovski 60, finančno-Upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: ta vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. PelUco l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlsti 30la-I Tel. 70
_____----------------------- ---------------------------------------------------------.	|	    jjo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 330, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 8, mesečno 150 din. Ft-R* lrv0<1 8’ m^!jKega tlS!t* PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.3374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tn0Z z0.z. ■ r{iSJ-s Ljubljana TyrJ9va 34 . tel. 20-09, tekoči račun prl Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — izdaja Založništvo tr. *krsa tiska