i n
{(mm
X- ^
UcadMuestuà
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Leto XVI.
Ptuj, dne 13. septembra 1979
Številka: 17
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
175.	Pravilnik za izvajanje urbanističnega načrta mesta Ptuj;
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
176.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj;
177.	Statut skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj;
Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi odloka Skupščine občine Ptuj o splošni prepovedi parcelacije in graditve na območju mesta Ptuj
175.
PRAVILNIK
za izvajanje urbanističnega načrta mesta Ptuj.
I.	SPLOŠNA DOLOČILA
L člen
Ta pravilnik je sestavni del urbanističnega načrta mesta Ptuj (v nadaljnjem besedilu: urbanistični načrt mesta), ki ga je sprejela občinska skupščina z odlokom na seji, dne 20. julija 1979.
—	namembnost, obseg in zmogljivost posameznih površin, ki so označene v urbanističnem načrtu mesta, so okvirne in podrejene podrobni obdelavi v zazidalnem načrtu ali v razširjeni lokacijski dokumentaciji,
—	osnovna struktura in kategorizacija prometne in komunalne! infrastrukture sta vezani na urbanistično zasnovo posameznih območij mesta in namembnosti in kot taki tvorita funkcionalno celoto,
—	potrebna je največja možna zaščita in oblikovanje zdravega okolja: varovanje kvalitet prirodnih danosti, omejitev in izolacija motečih dejavnosti zlasti glede onesnaženosti zraka in vode ter hrupa, predvsem v conah, kjer se dejavnosti prepletajo.
7.	člen
2.	člen
Pravilnik velja za ureditveno območje urbanističnega načrta mesta. Meja tega območja je označena na grafičnih prilogah.
X	/
3.	člen
Pravilnik podrobneje tolmači tekstualne in grafične elemente urbanističnega načrta mesta fer določa smernice za njegovo izvajanje in za izdelavo nadaljnjih podrobnih urbanističnih dokumentov na področju mesta.
II.	NAMENSKA RABA POVRŠIN
4.	člen
L Skupna površina ureditvenega območja	1856 ha
2.	Površina	proizvodnih območij	174	ha
3.	Površina	urejenega zelenja	311	ha
4.	Površina	stanovanjskih območij	611	ha
5.	Površina	pretežno centralnih dejavnikov	107	ha
6.	Ostale zelene površine	653 ha
5.	člen	^
^ /
Nadaljni razvoj mestnega prostora je izvajati z upoštevanjem naslednjih smernic:
—	zaključevati je kompleksna ureditvena območja zaradi racional-
ne rabe mestne komunalne in oskrbne infrastrukture, predvsem pa usmerjati gradnjo do leta 1985 v območje Rabeljčje vasi, po navedenem letu pa v območje Stukov,	f '
—	zagotoviti je ustrezno funkcioniranje mesta kot celote in njegovih posameznih KS v vseh razvojnih etapah, vendar v skladu z razvojnimi predvidevanji vseh elementov urbanističnega načrta mesta.
6.	člen
Splošni urbanistični pogoji, ki veljajo za vso ureditveno območje urbanističnega načrta mesta, so:
Urbanistični načrt določa namensko rabo vseh površin v ureditvenem območju mesta. Glede na značilnosti posameznih dejavnosti so lahko te površine namenjene pretežno ali izključno za neko dejavnost, kar je razvidno iz opredelitve ožjih ureditvenih območij.
Po osnovnih dejavnostih so površine določene za:
a) pretežne in čiste stanovanjske cone so označene s S:
—	nižja gostota (bruto do 120 p/ha), kamor spadajo območja: Sp. Hajdina, Vičava, Orešje, Naselje bratov Reš, Žabjak, Budina, Rogoznica in del Spuhlje,
—	srednja gostot? (bruto 120—180 p/ha), kamor spadajo območja: Rabeljčja vas (vzhod' in zahod). Sp. Hajdina severno od hitre ceste. Nova vas proti Slov. goricam,
—	visoka gostota (bruto 180 — 300 p/ha), kamor spadajo območja: deli mesta na levem bregu (Potrčeva in del Rabeljčje vasi ter del Nove vasi).
V sklopu meje ureditvenega območja mesta je v posameznih zazidalnih sektorjih namenjenih stanovanjski gradnji pretežno naslednja oblika stanovanjske gradnje:
A.	- individualna gradnja: Sl, S2, S3, S4, del S6, del S7, S8, S9, S10, del Sl 1, del S12, del S13, S16, S17, del S18, del S19, S20, S21, S22,
B.	— Blokovna gradnja: de! S6, del S7, del Sil, del S12, del S13, S15, del S18, del S19; — C2, C3, C4. Veliko stanovanjskih površin je možno pridobiti z revitalizacijo starega mestnega jedra (Cl).
b)	pretežno centralne cone so označene s C:
—	trgovina, gostinstvo in javne službe,
—	šolstvo, zdravstvo, kultura, socialno varstvo,
—	mestno jedro.
Za Centralne cone je potrebno urbanistično dokumentacijo kvalitetnejše in podrobneje obdelati ter se za bolje idejno ureditvene in arhitektonske rešitve posluževati javnih natečajev.
c)	površine za šport in rekreacijo (označene z Z), kot parkovne površine, rekreacijski gozdovi in površine za šport v sklopu zelenih površin ob mestnem robu in v gozdnih ppvršinah mesta,
d)	pretežno proizvodne in komunalne cone so označene z 1:
-I 1,12,13,14,15,16,
e) osnovno komunalno omrežje in naprave:
Vse ostale površine so nezazidljive oz. namenjene dejavnostim, ki zahtevajo ali onemogočajo gradnjo objektov in naprav (kmetijske površine, gozdovi, zelenice, rekreacijska območja, vodnogospodarska in varovalna območja)
Za morebitne povečane prostorske potrebe razvoja mesta so določene rezervne površine za stanovanja /s spremlajočimi dejavnostmi. Te rezerve (RS) je dovoljeno uporabiti šele potem, ko bodo zasedene osnovne površine. Do takrat je dopustn« uporabljati angažiranja za predvideno kasnejšo namembnost na osnovi pogodbene obveze odstranitve objektov.
III.	LOKACIJE IN VIŠINE ZGRADB
8.	člen
Stavbne črte in odmiki zgradb:
Družinske hiše morajo biti locirane najmanj 5 m, večje družbene zgradbe pa najmanj 15 m odjavnih prometnic.
Med klasičnimi družinskimi hišami mora biti nezazidan prostor širok najmanj 8 m, manjši odmik je dopusten samo v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča in zgradbo.
Razdalja med bloki naj bo praviloma enaka višini višjega bloka (oz. bloka na južni strani), da se zagotovi ustrezna osvetlitev in osončenje.
Etažnost objektov se določi na osnovi izhodiščnih gostot in optimalnega izkoristka zemljišča, z zazidalnimi načrti ali razširjenimi lokacijskimi dokumentacijami za območje, za katero ni predvidena izdelava zazidalnega načrta, vendar ne višjo od P + 6 etaž.
Etažnost individualnih zgradb, ki se v mestu lahko grade samo izjemoma kot plombe, mora biti v skladu z okoliškimi zgradbami, sicer pa se etažnost tovrstnih zgradb določa v obrobnih predelih, predvsem z organizirano izgradnjo na osnovi kompleksno izdelane dokumentacije.
V	sklopu zazidalnih sektorjev je pri izdelavi zazidalnih načrtov zagotovili medsebojni odmik objektov tako, da ni nobeno stanovanje, prostori otroškega varstva, šole ipd., zasenčeno ob najneugodnejšerp položaju sonca več kot dve uri dnevno.
IV.	STANOVANJSKA GRADITEV IN NAČELA UREJENJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ
9.	člen
Osnovo za bodoči razvoj stanovanjske graditve predstavljajo splošna družbena izhodišča stanovanjske politike v občini, konkretizirana in sprejeta s strani občinske skupščine, samoupravne stanovanjske skupnosti in organizacij združenega dela.
Potrebe po gradnji stanovanj se ocenjujejo na osnovi predvidenega naraščanja prebivalstva, gibanja števila in strukture gospodinjstev ter zaposlenosti. Pri planiranju stanovanjske graditve je upoštevana projekcija prebivalstva. Ta potreba se izraža v petletnih načrtih stanovanjske izgradnje samoupravne stanovanjske skupnosti, ki se izdelajo v skladu z elementi urbanističnega načrta mesta.
10.	člen
Zagotovili je, treba odpiranje gradbišč z rentabilno koncentracijo stanovanj in s predhodno pripravo in komunalno opremo stavbnih zemljišč, t.j. za najmanj 150 — 200 blokovnih stanovanj ali 50 — 70 enot organizirane gradnje družinskih hiš, na osnovi enotne urbanistične in investicijsko tehnične dokumentacije. Pri lokacijah je upoštevati tudi smotrno izrabo obstoječe komunalne opreme, servisnih oskrbnih objektov in dejavnosti termožnost pravočasne izgradnje manjkajočih, a predvidenih primarnih komunalnih objektov in inštalacij ter rekonstrukcije obstoječih.
11.	čen
V	območjih predvidenih za usmerjeno in družbeno stanovanjsko gradnjo je v fazi izdelave tehničnih delov zazidalnih načrtov izdelati idejne projekte vseh objektov praviloma pridobljenih z arhitektonskim natečajem. Ti verfificirani projekti so osnova za nadaljnjo izdelavo izvedbenih projektov.
V	območjih centralnih dejavnosti in na pomembnih vozliščih mestnega prostora je praviloma pridobiti projekte objektov javnega značaja z javnim natečajem.
12.	člen
Pri zgradbah je upoštevati naslednje smernice:
—barve fasad so element tehničnega dela zazidalnega načrta za večji kompleks, lahko pa tudi sestavni del razširjene lokacijske dokumentacije. Naknadno ni dopustno dotrajane barve ali oblike fasad samovoljno spreminjati.
—	protipožarne stopnice morajo biti zgrajene paralelnos fasado (steno) na manj opaznem mestu in nepredimenzionirane ter kot vsklajen arhitektonski del zgradbe,
—	preureditev balkonov, oken in zunanjih vrat je treba izvajati arhitektonsko enotno za vso stavbo in ni dopustno samovoljno spreminjati zunanji izgled posameznih delov (stanovanj) zgradbe.
—	okna morajo biti primerno velika in ugodno razmeščena, da bo osvetlitev Cimboljša in tako izvedena, da se dajo lahko odpirati ter čistiti znotraj in zunaj.
13.	člen ,
Z zazidalnim načrtom se lahko določi za posamezne ulice, trge in kraje ter za prostore med bloki, posebno arhitektonsko izoblikovanje.
Lokacijsko oz. gradbeno dovoljenje se ne sme izdati za tiste zgradbe, za katere strokovne službe in Zavod za spomeniško varstvo soglasno ugotovita, da bi kazile sliko ulice, kareja ali krajine v sklopu zaščitenih območij mesta. Na arheološko zaščitenih področjih je opraviti predhodno raziskovalna dela pred gradnjo.
14.	člen
Vsako novo zgrajeno stanovanje mora imeti najmanj sobo, kuhinjo, kopalnico in stranišče.
Ce se predvidijo stanovanja ali delavnice pod terenom, ne sme biti podzemni pod nižji od enega metra pod najvišjo točko hodnika ali 'okolnega terena. Tla pod terenom morajo ležati najmanj 0,50 m nad najvišjo gladino talne vode, nad uličnim kanalom in najvišjo vodo bližnjega potoka. Tla in temelji morajo biti ustrezno izolirani proti vlagi.
Skupno straniščesme imeti največ troje manjših mansardnih stanovanj.
Stanovanja v mansardi morajo biti zvočno dobro izolirana in zavarovana proti mrazu, vročini in prepihu, strop mora biti iz ognjevarnega materiala.
Stranišča ne smejo biti locirana na ulično stran, morajo pa imeti ustrezno zračenje.
15.	člen
Okenska in vratna krila v ulični črti, se smejo odpirati samo navznoter ali v ravnini zida.
Kletna okna, mreže in polknice v pritličju ulične črte se smejo odpirati samo navznoter, že obstoječe take neustrezne konstrukcije, ki ogrožajo varnosti mimoidočih, ker se odpirajo navzven, morajo lastniki zgradbe preurediti v enem letu po uveljavitvi urbanističnega načrta mesta.
Kletna vrata se ne smejo urediti z ulice.
16.	člen
Prostori za daljše bivanje, predvsem dnevne sobe in kuhinje, morajo imeti neposredno svetlobo z ulice ali dvorišča skozi okna, katerih površina mora imeti najmanj 1/10 površine prostora, ki se razsvetljuje.
V ozkih ulicah in kjer so visoka poslopja se sme to razmerje povečati v širših ulicah in na prosto odprtih prostorih pa zmanjšati. Prav tako se smejo dovoljevati manjše odprtine na straneh, ki so obrnjene proti močnim in čestim vetrovom ter izpostavljene hudemu mrazu.
17.	člen
Na stanovanjskih blokih in stolpih ni dovoljeno postavljati posameznih TV in radio anten, ampak se smejo postavljati samo skupinske antene.
Na poslopjih, ki služijo za shrambo razpočnih ali vnetljivih predmetov. na tovarniških dimnikih, stolpih, zvonikih, gledališču^ bolnišničnih zgradbah, stanovanjskih blokih in večjih družbenih objektih je obvezno napraviti strelovod.
18.	člen
Odprtine za spravljanje drv, premoga in drugih predmetov so na peš hodniku prepovedane. Kjer take odprtine še obstoje in ogrožajo varnost ljudi, jih morajo uporabniki odstraniti v enem letu, ko začne veljati urbanistični načrt mesta. Samo v izjemnih primerih, kjer je vmetavanje ali donos drugače nemogoč ali izjemno težak, se sme dovoliti napravo odprtine na hodniku, a jo je treba ustrezno in trajno zavarovati.
19.	člen
Nove zgradbe v ulicah, na trgih in delih mesta, ki imajo kulturno zgodovinski ali umetniški pomen, morajo biti tako projektirane in izvedene. tako da izgled kraja'ali ulice ne izgubi ničesar od svoje kulturno zgodovinske ali umetniške vrednosti.
Gradbene spremembe (nadzidave, nove odprtine ali spremembe obstoječih odprtih za izložbe itd.) na posameznih objektih kulturno zgodovinskega ali umetniškega značaja, s katerimi bi se zmanjšal ali pokvaril izgled, ki ga dajejo stare zgradbe in drugi objekti, niso dovoljene.
Nobeno popravilo takih objektov se ne sme dovoliti ne začeti dokler si investitor ne pridobi predhodno pismeno soglasje Zavoda za spomeniško varstvo.
Postavljanje ali gradnja novih spomenikov ali predstavljanje obstoječih^ se ne sme izvesti, dokler investitor ne pridobi vseh predpisanih soglasij.
Spomenike in spominske zgradbe je postavjjati tako, da so po svojih dimenzijah, po svoji simboliki, oblikah in logiki v skladu z okolico in da ne ovirajo preglédposti v prometu.
V.	PRIPRAVLJANJA DELA ZA GRADNJO
20.	člen
Pred pričetkom izdelave zazidalnih načrtov oz. izvajanja kompleksne gradnje je za posamezne kraje opraviti inventarizacijo objektov in sestaviti o tem tekstualno in grafično dokumentacijo z označbo vrste, kvalitete, velikosti (horizontalne in vertikalne z etažnostjo), lastništva in drugih pravic ter obvez, starosti in vrednosti objektov, število stanovanj in stanovalcev.
Izdelati je plan podiranja objektov glede na predvideno etapno gradnjo novih objektov in komunalno opremo.
Pred izdelavo izvedbenih projektov je izvesti sondažne raziskave na terenu s tekstualnim in grafičnim prikazom rezultatov geološke sestave tal z višino podtalnice ter s pogoji temeljenja (globin, dimenzij in kakovosti temeljev) v kg/cm2.
Barake za material in podobni začasni objekti se smejo postaviti samo iz lahkega materiala in jih mora investitor oz. izvajalec odstraniti pred izdajo uporabnega dovoljenja.
VI.	UREDITEV OKOLJA
21.	člen
V	zazidalnih načrtih ali v razširjeni lokacijski dokumentaciji, kjer ni predviden zazidalni načrt, je prikazati ureditev okolja krajev ali posameznih zazidav in blokov, pri čemer je upoštevati:
1.	Garažiranje in parkiranje:
Upoštevati je naslednje normative za določanje števila stojišč osebnih avtomobilov po dejavnostih, ki se načelno urejajo v mestih v zbirnih garažnih objektih:
—	stanovanja	1 stojišče na 1 stanovanje
—	industrija, proizv. obrt 1 stojišče na 3—5 zaposlenih
—	trgovina	1 stojišče na 50 m2
poslovne površine	'
1 stojišče na 18 sedežev 1 stojišče na 3—5 postelj 1 stojišče na 1 razred 1 stojišče na 10 dijakov 1 stojišče na 10 m2 1 stojišče na 5 sedežev
1 stojišče na 5 delovnih mest
1 stojišče na 5 postelj '
1 stojišče na 5—10 postelj
1 stojišče na 10 gledalcev in 1 stojišče za avtobus na 100 gledalcev
Garažne hiše je graditi za radij ca. 400 m.
Parkirišča za osebne avtomobile morajo biti oddaljena 15 m od stavb in jih je uredili ob robu karejev in na voziščih obodnih stanovanjskih cest. Znotraj krajev je na dovoznih stanovanjskih cestah prepovedati parkiranje osebnih avtomobilov in postaviti ustrezne prometne oznake. Isto velja za parkiranje na zelenicah.
2.	Trafo postaje je zgraditi praviloma v sklopu zgradb.
3.	Zelenice je urejati po posebnih načrtih z ustrezno kombinacijo trav, okrasnih grmovnic in dreves ter živih meja. Obvezna je zasaditev (zazelenitev), ob peš poteh in prostih površinah. V čimvečji meri je čuvati obstoječe drevje in zelenice. Prepovedano je uporabljati pri urejanju zelenic trave m grmičevje slabe kvalitete in strukture.
V	zvezi z novogradnjami je dovoljeno odstraniti santo tista drevesa, ki neposredno ovirajo izvajanje gradbenih del, vsa ostala je potrebno ohraniti in jih pred pričetkom gradnje zavarovati. Humus je oičuvati in ga deponirati na primernem prostoru.
Za ureditev novih zelenic in zasaditev okrasnih dreves si mora investitor na osnovi ureditvenega načrta pridobiti še lokacijsko dokumentacijo, da se s tem zavaruje ustrezna kvaliteta ureditve in prepreči zasaditev dreves nad obstoječimi komunalnimi in drugimi podzemnimi inštalacijami in napravami.
Razsvetljavo je izvesti načeloma kandelabersko.
4.	Dovoze in dohode k večjim družbenim objektom je urediti v asfaltu pred vselitvijo oz. pred uporabo objekta. Pri novih zgradbah (hišah, garažah) je ob ulični strani obvezno zgraditi muldo, da ne bi odtekala voda na vozišče ali hodnik.
-	gostinstvo
-	hotel
-	šolstvo, — osnovno
-	srednje
-	kulturne ustanove
-	dvorane
-	upravne, finančne, javne službe
-	zdravstvo (bolnica))
-	dom ostarelih
-	športne zgradbe in igrišča
1:500 z navedbo možnosti + odstopanja in karakteristični prerez parcele v M 1:200.	s
8.	Otroška igrišča je planirati ločeno po starostnih strukturah in jih glede opreme posebej urejati za predšolske in šolske otroke ter javna igrišča. Igrišča pred bloki je urediti pred vselitvijo. Lokacijo igrišč je določiti tako, da ne bo motilo stanovalcev v mirni rabi stanovanj.
9.	Predvideti je primerne prostore za: klopi, drogove za stepanje preprog, posode za odpadke, stojala za sušenje perila, oglasne panoje, pranje vozil in slično.
10.	Izdelati je načrt parcelacije z določitvijd obsega funkcionalnih zemljišč za posamezne objekte.
Izdelati je reambulirani geodetski topografski in katastrski načrt obstoječega stanja v M 1:1000 ali 500 in geodetski načrt zazidave z označenimi kotami kleti oz. pritličja, venca in slemena z ureditvijo pristopov.
Parcelacije zemljišč, geodetske načrte za zazidalne načrte in lokacijske dokumentacije ter zakoličbe stavb in drugih objektov (t. j. geodetski prenos gradbenega načrta na teren po pogojih lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja), opravlja Geodetska uprava Ptuj podoločbah odloka SO Ptuj o pooblastitvi za opravljanje zadev geodetske službe.
11.	Predvideti je varovalne elemente in navesti zaščitne objekte in ambiente v stopnjo spomeniško varstvene zaščite.
' V zazidalne načrte in lokacijske dokumentacije je vrisati širino zaščitnih pasov v skladu z obstoječimi predpisi za regionalne objekte, pokopališča, kulturno zgodovinske oz. umetniške objekte in ambiente ter slične objekte.
Med gradnjo ali podiranjem se morajo javni spomeniki, vodnjaki, vojaški bunkerji, odbijači, drevje in drugi nasadi, svetilke, ulične table in številke zgradb in stavbišč ter drugi znaki, komunalni vodi na ulici ali zgradbah čuvati pred poškodbami in umazanjem.
Za vse tako povzročene škode odgovarjata materialno investitor in izvajalec gradnje oz. rušenja.
Ako se pri gradnji ali podiranju najdejo starine (grobovi, kamnite krste, človeška okostja, medalje, stari novci, posode, kovinski predmeti, kamenine, spomeniki, plošče znapisi ipd.), mora izvajalec to takoj prijaviti Zavodu za spomeniško varstvo in zavarovati najdene predmete.
Za objekte komunalne in cestne infrastrukture veljajo naslednji rezervati oz. odmiki, ki jih je upoštevati pri načrtovanju:
—	ceste: odmik od magistralnih cest (I. red) za industrijske objekte in naprave 100 m, stanovanjska območja 60 m, ograje 10 m, za regionalne ceste, za industrijske objekte in naprave 60 m, za stanovanjske objekte 20 m, za ograje 3 m;
—	za lokalne ceste: za industrijske objekte 30 m, za stanovanjske objekte 10 m, za ograje 3 m;
—	komunalni vod: horizontalni odmik od vodovodnega voda 2 m;
—	vodovodni vod: globina vode je 1,40 m, horizontalni odmik od kanala 2,00 m, od ostalih vodov je 1,00 m;
—	plin: magistralni plinovod — 60 m, globina mestnega voda je 0,80 m, horizontalni odmik je 1,00 m (možnost popravila);
—	električni kabli: globina kabla je 0,80 m — 1,00 m, horizontalni odmik od ostalih vodov 1,0 m;
— PTT : globina kabla je 0,80 m, horizontalni odmik od ostalih vodov je 1,0 m
—	električni prosti vod — visoka napetost: širina koridorja je dvostranska, višina droga + 3 do 5 m;
—	železniška proga: koridor 200 m od osi proge.
12.	Izdelati je register opreme mestnih zemljišč s tipskimi tlaki svetilkami, ograjami (uličnimi), zelenjem, opremo igrišč, klopmi, kan-delabri, koši za smeti, svetlobnimi in drugimi napisi in sl., ki ga sprejme na predlog urbanistične komisije občinski izvršni svet. Register mestne opreme zagotavlja racionalno in arhitektonsko skladnost okolja v mestu.
VII.	OSNOVNO KOMUNALNO OMREŽJE
22.	člen
5.	Predvideti je lokacijo rezervoarjev za gorivo z dovozi in odmiki, kotlarno (v zgradbi ali posebej) s kapaciteto (velikostjo) in tipom.
6.	Ulične ograje je dopustno postaviti ob družinskih hišah, a morajo imeti ustrezno obliko in kvaliteto materiala, in sicer v višino največ 1,40 m.
Ograje se lahko postavi le z gradbeno priglasitvijo občinskemu upravnemu organu za gradbene zadeve, s predložitvijo lokacijske dokumentacije in dokazilom lastništva. Za ograje okrog večjih družbenih objektov in večjih površin pa si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje.	-
Pravilom napravi vsak lastnik ograjo ob ulici, ob zadnji strani vzdolž svojega zemljišča in ob desni strani stavbišča, gledano z ulice.
Ograje ne smejo biti iz neustreznih odpadnih materialov in ne iz bodeče žice. Vrata v ograji se morajo povsod^ kjer to dopušča teren, odpirati navznoter in ne na hodnik oz. ulico.
7.	Grafično je prikazati prereze gabarita nove zgradbe in ožjega območja.
V lokacijski dokumentaciji je prikazati minimalne in maksimalne višine priključkov na javno kanalizacijo oz. vrisati lokacijo greznice ter navesti kote ulice in terena ter relativne višine vencev in slemen zgradb. Sestavni del lokacijske dokumentacije sta tudi količbena situacija v M
Ceste:
V zazidalnih načrtih je prikazati in locirati na osnovi izdelane in sprejete prometne študije rang ceste (regionalne, mestne, magistralne, primarne, sekundarne, zbirne in stanovanjske), situtivni potek trase, širino vozišč, pločnikov in zelenega pasu ob vozišču in način odvodnjavanja, plave cone v ožjem mestnem središču z urejenim omejenim parkiranjem s parkirnimi urami in čuvanjem vozil, ločene kolesarske steze, poteze mestnega javnega (avtobusnega in taksnega) prometa z lokacijami avtobusnih postajališč izven vozišča.
Pripraviti je mestni cestno prometni plan, ki bo osnova za določitev elementov novih cest in za rekonstrukcijo obstoječih ter plan tehnične ureditve prometa z ustreznimi prometnimi znaki.
Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest je predhodno vskladiti interese vseh komunalnih organizacij in na njihove stroške položiti pod ceste cevi (kolektorje) za kasnejšo možnost kabliranja instalacija brez prekopavanja cest ali pustiti rezervate v zelenicah.
Pri načrtovanju primarnih mestnih cest v mestnem območju je upoštevati naslednje kriterije:
—	najmanjša razdàlja med priključki 100 — 400 m,
—	računska hitrost 60 km/h,
—	tip priključkov s cestami iste kategorije v nivoju,
—	prečni profil: Število voznih pasov,
—	srednji ločni pas,
—	ločeni vozni pasovi za mestni javni promet, kolesarje in pešce, praviloma ločene z vmesnim zelenim pasom. .
Pri načrtovanju sekundarnih mestnih cest je upoštevati naslednje kriterije:
—	najmanjša razdalja med priključki 200 m,
—	računska hitrost 60 km/h,
—	prečni profil praviloma 4 vozni pasovi,
—	ločeni vozni pasovi in steze za kolesarje in pešce z zelenimi pasovi,
—	brez direktnih dovozov za'parkirišča in posamezne parcele,
—	križišča v nivoju, praviloma semaforizirana.
Za zbirne ceste veljajo naslednji kriteriji:
—	najmanjša razdalja med priključki 200 m,
—	računska hitrost 40 km/h,
—	priključek v nivoju,
—	2 vozna pasova.
—	najmanjši odmik od objektov 10 m,
—	praviloma ločeni vozni pasovi in steze za kolesarje in pešce,
—	dovozi za parkirne površine in parcele praviloma niso dovoljeni direktno.
Za lokalne ceste veljajo naslednji kriteriji:
—	najmanjša razdalja med priključki 50 m,
—	računska hitrost 40 km/h,
—	priključki na ceste druge kategorije v nivoju,
—	z voznim pasom (pri enosmernih cestah).
—	ločeni pasovi za pešce,
—	dovoljen direktni uvoz na parkiranje.
Kanalizacija:
23.	člen
V	zazidalnih načrtih je prikazati in opisati obstoječe in predvidene primarne in sekundarne kanale z navedbo dimenzij ter lokacijo čistilnih naprav.
Gradnja novih greznic v ureditvenem območju mesta načeloma ni dovoljena, sme se dovoliti začasno samo izjemoma pri družinskih hišah, kjer kanalizacija še ni kot triprekatna greznica pod pogojem, da se hiša zgradi tako, da se bo lahko priključila na mestno kanalizacijo, ko bo zgrajena.
Kanalizacijo je povsod graditi za mešani'sistem odplak in padavinskih voda.
Vodovod:
24.	člen
V	zazidalnih načrtih je prikazati in opisati primarne in sekundarne cevovode ter obstoječa in predvidena črpališča.
S posebnim občinskim odlokom je zaščititi obstoječe in predvidene izvire pitne vode.
Telefon:
25.	člen
Vso novo telefonsko omrežje je kablirati pod zemljo in določiti lokacijo rajonskih central za oskrbo mesta.
Elektrika:
26.	člen
Vse nove daljnovode in nizkonapetostno omrežje je na ureditvenem območju mesta kablirati pod zemljo, prav tako tudi vse električne priključke, razen začasnih na gradbiščih.
Pokopališče:
27.	člen
Za novo pokopališče na Rogoznici je v tehničnem delu zazidalnega načrta predvideti podrobno ureditev polj, grobov in objektov ter zaščitno območje, upoštevajoč načela sodobnih parkovnih ureditev.
Vzgojno varstvene ustanove (vrtci, jasli):
28.	člen
Normativi:
Lokacije vrtcev se določi v zazidalnem načrtu, pri čemer je radij dostopnosti 300 — 500 m z maksimalno 12 oddelki in površino 25 m2 varovanca za funkcionalno zemljišče.
Minimalna etažna površina znaša 6,0 kv. m/otroka neto.
Osnovno šolstvo:
29.	člen
Lokacije in zmogljivosti osnovnih šol bodo določene z zazidalnimi načrti za posamezna območja.
Pri načrtovanju je upoševati:
—	radij dostopnosti 600 — 800 m,
—	kapacitete šole 20 — 24 oddelkov oz. do 700 učencev,
—	minimalna bruto površina na učenca znaša 7 m2.
Osnovna preskrba (trgovina, gostinstvo)
30.	člen
Za zagotovitev osnovne preskrbe prebivalstva je zagotoviti primerne lokacije lokalov v bližini vozlišč in peš poti ali v sklopu con centralnih dejavnosti. Podrobneje bodo te lokacije obdelane v zazidalnih načrtih ali razširjenih LD.
Pri tem je upoštevati naslednja izhodišča za izračun potreb:
—	radij dostopnosti 300 — 500 m,
—	samopostrežni tip lokalov z minimalno površino 150 m2,
—	minimalno potrebna površina lokalov znaša 0,18 m2 na prebivalca oskrbovalnega območja,
—	gostišča naj se grade izven stanovanjskih zgradb in na takih lokacijah, da ne bodo motila stanovalcev, v mirni rabi stanovanj,
’ — dostopnost do gostišč v radiju 300 — 800 m;
—	potrebne površine za osnovno prehrano (samopostrežnice, kavarne, mlečne restavracije, slaščičarne, bifeji) znašajo 0,12 m2 na prebivalca oskrbovalnega območja.
Osnovna storitvena obrt:
31.	člen
Lokacije je predvideti v centrih oskrbe v povezavi z osnoVno oskrbo in sedežem krajevne skupnosti: dostopnost znaša 300 — 800 m.
Potrebna površina za osebne storitve znaša minimalno 0,30 m2, na prebivalca, za tehnične storitve pa minimalno 0.02 m2 na prebivalca oskrbovalnega območja.
Končna določila
32.	člen
Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo imeti situacijo ureditve okolja v M 1:500 v skladu z zazidalnim načrtom, tem pravilnikom in lokacijskim dovoljenjem.
33.	člen
Uporabo minimalnih normativov je možno in potrebno zagotoviti v novo načrtovanih mestnih predelih, po možnosti jih je zagotoviti tudi pri rekonstrukcijah posameznih mestnih predelov.
V	že zazidanih strnjenih mestnih predelih je dopustno odstopati tudi od minimalnih urbanističnih normativov, določenih z urbanističnim načrtom in tem pravilnikom, vendar pod pogojem, da se najde primerna možnost kompenzacije v okviru drugih rešitev.
Za mestno prenovo je predvideno območje historičnega mestnega jedra in območje ob Zadružnem trgu. Za ti območji je izdelati posebne načrte mestne prenove.
34.	člen
Obstoječe zazidalne načrte je treba vskladiti z urbanističnim načrtom mesta in s tem pravilnikom v enem letu od uveljavitve urbanističnega načrta mesta.
35.	člen
V	območjih, ki so predvidena za stanovanjsko izgradnjo só dopustna povečanja stanovanjskega fonda v obstoječih zgradbah (izzidava podstrešij, prizidkov, nadzidav ih slično), ki ne bodo presegala obstoječih in programsko predvidenih kapacitet Oskrbbe, otroškega varstva, zdravstva in šolstva.
36.	člen
Za izvajanje, redno vzdrževanje in dopolnjevanje urbanističnega načrta mesta skrbita pooblaščena strokovna organizacija in za urbanizem gradbene in lokacijske zadeve pristojen občinski upravni organ.
37.	člen
Nadzor nad izvajanjem urbanističnega načrta in tega pravilnika opravlja pristojni urbanistični inšpektor.
38.	člen
V spornih ali nejasnih primerih daje tolmačenje urbanističnega načrta mesta in tega pravilnika izvršni svet občinske skupščine ali v ta namen od izvršnega sveta imenovani odbor na osnovi mnenja pooblaščene strokovne organizacije in pristojnega občinskega upravnega organa.
Številka: 350-2/79-2
Datum: 20/7-1979
Predsednik Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
i,	■	,	■/	.	. .
176.	II. Naloge skupnosti
Na osnovi 53. člena ustave SRS (Ur. 1. SRS, št. 6/74), 586. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) in 11. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 39/74) sklenejo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih, nosilci samostojnega osebnega dela, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela ter občani v krajevnih skupnostih skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva in društvih, katerih osnovna dejavnost zadovoljuje potrebe in interese delovnih ljudi na področju socialnega skrbstva
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj
I.	Temeljne določbe
1.	člen
Za uresničevanje družbenega in osebnega interesa za socialno skrbstvo se združujejo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih, nosilci samostojnega osebnega dela, delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnem besedilu: uporabniki) z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva in društvih (v nadaljnem besedilu: izvajalci), katerih osnovna dejavnost zadovoljuje potrebe in interese delovnih ljudi na področju socialnega skrbstva občine Ptuj (v nadaljnem besedilu skupnost), da v njej svobodno menjavajo svoje delo, solidarno združujejo sredstva, sprejemajo programe razvoja socialnega skrbstva ter določajo obseg pravic in način njihovega uresničevanja.
2.	člen
Skupnost uresničuje in izvaja naloge s področja socialnega skrbstva po sprejetem programu. Za uresničitev programa skupnosti združujejo udeleženci sporazuma svoja sredstva v skladu z zakonom in samoupravnimi sporazumi po načelu vzajemnosti in solidarnosti ter določajo način uporabe sredstev.
8.	člen
Uporabniki in izvajalci oblikujejo delo skupnosti in njenih organov ter politiko razvoja in financiranja socialnega skrbstva, v skladu s splošnimi družbenimi potrebami in družbenimi cilji, ki so določeni z ustavo, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi v občini in republiki.
9.	člen
Delovni ljudje in občani opravljajo v skupnosti zlasti tele naloge:
—	skrbijo za razvoj socialnega skrbstva in ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami na svojem področju;
— oblikujejo osnove in določajo smernice za srednjeročne in dolgoročne plane skupnosti ter sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana socialnega skrbstva;
—	združuejejo sredstva za uresničevanje nalog socialnega skrbstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti, v skladu z zakoni ter na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva;
—	razvijajo dejavnost za preprečevanje motenj, ki bi ogrožale razvoj posameznika, družin, skupin občanov ter izvajajo potrebne ukrepe;
—	organizirajo strokovno službo za izvajanje strokovnega socialnega dela ter opravil skupnosti socialnega skrbstva, zagotavljajo razvoj te službe ter skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev na področju socialnega skrbstva;
—	sprejemajo program razvoja socialnih zavodov, jih ustanavljajo in skrbijo za njihov razvoj in delovanje;
—	spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave s svojega območja in sodelujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju ter izvajanju ukrepov z drugih področij socialne politike;
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja, vzgojno izobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva in ustvarjanje ustreznega družbenega razpoloženja za reševanje socialnih problemov;
—	organizirajo ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter skrbijo za izvrševanje pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe v skladu z
■yaLrvnrvm in nhramhnim nn^rtnm
10.	člen
3.	člen
Delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in dolžnosti iz socialnega skrbstva neposredno v krajevnih skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva in v društvih preko svojih delegatov. Delegati v skupščini skupnosti razpravljajo in odločajo na osnovi smernic organizacij ter skupnosti, ki so jih delegirale.
4.	člen
Za usklajevanje programov dela na področju socialnega skrbstva in uresničevanja skupnih ciljev ter za opravljanje tistih nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, se skupnost povezuje z drugimi skupnostmi v skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
Skupnost sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume za uresničitev programov socialnega skrbstva ter daje pobude in mnenja za sklepanje in uresničitev programov drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so pomembni za socialno varnost delovnih ljudi in občanov.
11.	jilen
Skupnost opravlja javna pooblastila po predpisih o socialneih skrbstvu, družinskih razmerjih, usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, izvrševanju vzgojnih ukrepov po kazenski zakonodaji ter po drugih predpisih, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva.
111.	Združevanje sredstev za delo skupnosti
12.	člen
5.	člen
Delo skupnosti je javno. Skupščina skupnosti in njeni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delti po delegatih, s svojimi informativnimi sredstvi ter sredstvi javnega obveščanja.
S statutom se podrobneje opredeli vloga skupščine in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju načela javnosti dela.
6.	člen
Sredstva za delo skupnosti združujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	nosilci samostojnega osebnega dèla
—	delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega
dela.
Sredstva se združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva za programe ter obveznosti in pravice, ki jih delovni ljudje uresničujejo v skupnosti.
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona ter tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov.
Sedež skupnosti je v Ptuju, Ormoška c. 15.
7.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	naloge skupnosti
—	združevanje sredstev za delo skupnosti
—	organizacijo skupnosti in organe skupnosti
—	strokovno službo in njene naloge
—	razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi
—	samoupravno delavsko kontrolo
—	reševanje sporov.
.	13. člen
Za uresničitev nalog enotnega programa socialnega skrbstva ter za skupne naloge združujejo občinske skupnosti socialnega skrbstva sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Skupnosti sklenejo poseben samoupravni sporazum s katerim določijo osnove in merila za solidarnostno združevanje in prelivanje sredstev ter vzajemno financiranje skupnih nalog.
14.	člen
Sredstva s katerimi skupnost razpolaga so družbena sredstva in jih sestavljajo stvari in denarna sredstva.
IV.	Organizacija skupnosti, organi skupnosti in njihove pristojnosti
IS.	Člen
Za uresničitev ciljev in nalog skupnosti delovni ljudje in obCani odločajo neposredno na zborih delovnih ljudi v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področju socialnega skrbstva ter posredno prek delegatov v organih skupnosti.
Skupnost ima naslednje organe:
—	skupščino
—	izvršni odbor
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
—	odbor samoupravne delavske kontrole.
Za opravljanje javnih pooblastil po zakonu o socialnem skrbstvu, drugih zakonih in predpisih s področja socialnega skrbstva ima skupščina organ socialnega skrbstva:
—	svet za varstvo družine
—	svet za varstvo odraslih.
— sprejem finančnega načrta in zaključnega računa odločata oba zbora enakopravno in je odločitev sprejeta, če je bila v enakem besedilu z večino glasov sprejeta v obeh zborih.
21.	člen
Ce odločitev o zadevah iz 2. odstavka prejšnjega člena ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine se prične usklajevalni postopek, določen s statutom skupnosti.
22.	člen
Zbora odločata na ločenem zasedanju, ko volita predsednika zborov in namestnike.
23.	člen
16.	člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu. Skupščina ima dva zbora:
—	zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva, ki ga sestavljajo
delegati delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,	,
Zbor ima 75 delegatskih mest;
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, skupnostih in društvih na področju socialnega skrbstva. Zbor ima 15 delegatskih mest.
17.	člen
Način delegiranja delegatov v oba zbora se podrobneje uredi s statutom skupnosti.
Skupščina skupnosti se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Skupščino sklicuje predsednik skupščine.
24.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine. Predsednika voli skupščina izmed delegatov. Mandat predsednika traja štiri leta.
Naloge, pooblastila, odgovomos in način izvolitve predsednika skupščine ureja statut skupnosti in poslovnik za delo skupščine.
25.	člen
Skupščina skupnosti poveri izvršilne funkcije izvršnemu odboru in drugim organom določenim s statutom skupnosti.
Izvršni odbor šteje devet članov, ki jih imenuje skupščina izmed delegatove skupščine.
Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta.
18.	člen
Vsak delegat v skupščini ima pravico dajati pobude za obravnavo vprašanj s področja skupščine, predlagati ustrezne rešitve, zastavljati vprašanja skupščini, izvršnemu odboru in tajniku skupnosti.
19.	člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča enakopravno na skupnem zasedanju obeh zborov o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj socialnega skrbstva, zlasti pa:
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume o programu socialnega skrbstva in združevanju sredstev za njegovo uresničitev;
—	sprejema srednjeročne in dolgoročne plane skupnosti in samoupravne sporazume o temeljih plana;
—	sprejema letni program dela skupnosti;
—	sklepa samoupravne sporazume z drugimi interesnimi skupnostmi o uresničevanju skupnih nalog za hitrejši razvoj socialnega skrbstva;
—	sprejema akt o ustanovitvi posebnega sodišča;
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti;
—	sprejema poslovnik o svojem delu in delu njenih organov;
—	določa načela in merila za delitev in uporabo sredstev s katerimi razpolaga skupnost;
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti;
—	odloča o združevanju sredstev skupnosti s sredstvi drugih skupnosti za uresničevanje skupnih nalog na področju socialnega skrbstva;
—	odloča o najemanju kreditov;
—	obravnava problematiko socialnega skrbstva na svojem področju;
—	daje pobude za sodelovanje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in organi o vprašanjih skupnega pomena;
—	razvija razne oblike socialne dejavnosti na terenu;
—	obravnava pripombe, mnenja, priporočila občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij in jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih;
—	daje pobudo in odloča o ustanovitvi socialnih zavodov ter drugih organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva;
—	sklepa o povezovanju skupnosti v skupnost socialnega skrbstva Slovenije in združevanju sredstev v njej;
—	sklepa o povezovanju skupnosti v skupnost socialnega varstva občine Ptuj;
—	volt in razrešuje člane organov skupnosti;
—	voli in razrešuje predsednika in člane izvršnega odbora skupnosti;
—	voli delegacijo za skupščino skupnosti socialnega skrbstva Slovenije
—	voli delegate za skupščino skupnosti socialnega varstva občine Ptuj;
—	imenuje in razrešuje tajnika skupnosti;
—	opravlja druge naloge določene z zakonom in statutom skupnosti.
20.	člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov.
O zadevah, ki so bistvenega pomena za skupnost kot so:
—	sprejem splošnih aktov
—	sprejem programov in delovnih načrtov
26.	člen
Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje stališč in smernic skupščine in izvršuje njene sklepe
—	skrbi za izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov
—	skrbi za izvajanje programov in načrta sredstev
—	oblikuje predloge in stališča o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava in o katerih odloča skupščina
—	odloča na podlagi posebnih pooblastil skupščine o nujnih zadevah, če skupščine ni mogoče sklicati
—	usmerja, spremlja in nadzoruje delo strokovne službe
—	pripravlja predloge splošnih aktov, ki jih sprejme skupščina
—	poroča skupščini o svojem delu
—	opravlja druge naloge, ki po splošnih aktih skupnosti sodijo v njegovo pristojnost.
27.	člen
Skupnost ima stalen odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Konstituiranje in delo odbora temelji na določilih zakona in je podrobneje opredeljeno v statutu skupnosti.
28.	člen
Za opravljanje javnih pooblastil po zakonu o socialnem skrbstvu, drugih zakonih in predpisih s področja socialnega skrbstva, ima skupščina organ socialnega skrbstva:
—	svet za varstvo družine
—	svet za varstvo odraslih.
Sveta imata po pet članov in po pet namestnikov članov. Mandatna doba članov in namestnikov svetov traja štiri leta.
V.	Strokovna služba
29.	člen
Strokovna, finančna in administrativna opravila za skupnost in njene organe opravlja delovna skupnost — strokovna služba. Strokovno službo ustanovi skupščina s sklepom.
30. člen
Strokovna služba opravlja zlasti naslednje naloge in opravila:
—	neposredno izvršuje sklepe in odločitve skupščine in njenih organov
—	opravlja strokovno socialno delo ter izvaja ukrepe socialnega skrbstva;
—	pripravlja osnutke splošnih aktov in drugo gradivo za seje skupščine in drugih organov skupnosti
—	opravlja strokovna in druga opravila za svete skupnosti
—	posreduje strokovne informacije, poročila, analize, ki so pomembne za programiranje in usmerjanje razvoja socialnega skrbstva v občini, organom skupnosti
—	pripravlja osnutke razvojnih programov ter programov dela skupnosti in delovne skupnosti
— opravlja administrativna, računovodska in druga opravila za skupnost.
31.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo statut skupnosti in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo.
32.	člen
Strokovna služba je organizirana kot delovna skupnost in delavci v njej pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu s statutom skupnosti in sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo ter na podlagi ovrednotenega programa nalog in opravil. Za opravljanje dodatnih in posebnih nalog, ki niso vsebovane v programih, zagotovijo uporabniki sredstva po načelih neposredne menjave dela.
33.	člen
Strokovno službo vodi tajnik skupnosti.
Tajnika imenuje in razrešuje skupščina skupnosti.
Tajnik se imenuje za dobo štirih let.
VI.	Razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi '
34.	člen
Socialno skrbstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena ter so skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi najmanj enkrat letno dolžni poročati skupščini občine o svojem delu, izvajanju politike na področju socialnega skrbstva in o porabi sredstev za socialno skrbstvo.
Skupščina skupnosti in njeni organi obravnavajo priporočila in mnenja občinske skupščine ter obveščajo občinsko skupščino o sprejetih sklepih v tej zvezi.
35.	člen
Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva, kot bistvene sestavine socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, zagotavljanja ukrepov in sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja s skupščino občine se delovni ljudje organizirani v skupnosti socialnega skrbstva skupaj z delovnimi ljudmi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, ki opravljajo naloge na področju socialnega varstva, povezujejo v skupnost socialnega varstva.
36.	člen
Skupnost sodeluje tudi z drugimi samoupravnimi skupnostmi, organizacijami in skupnostmi pri opravljanju zadev skupnega .pomena.	«
VII.	Samoupravna delavska kontrola
37.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic v skupnosti imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnost, da v okviru sistema samoupravljanja uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo.
38.	člen
Uresničevanje sklepov in pravic ter dolžnosti udeležencev tega samoupravnega sporazuma in racionalnb porabo sredstev ter gospodarnost poslovanja nadzoruje odbor samoupravne delavske kontrole.
39.	člen
Delegate v odbor samoupravne delavske kontrole delegirajo delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, skupnostih in krajevnih skupnostih za dobo štirih let.
Odbor šteje pet članov.
Delovno področje ter pravice in dolžnosti članov podrobneje ureja statut skupnosti.
Vlil. Reševanje sporov
40.	člen
Za reševanje sporov iz medsebojnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti je pristojno posebno sodišče združenega dela, ki ga za potrebe članov več skupnosti le-te ustanovijo s posebnim aktom.
Akt o ustanovitvi posebnega sodišča sprejmejo skupščine skupnosti ter v skladu z zakonom določijo pristojnosti in način njegovega delovanja.
41.	člen
Do ustanovitve posebnega sodišča združenega dela rešuje spore redno sodišče združenega dela.
IX. Prehodne in končne določbe
42.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali dopolni po postopku, kakršen velja za njegovo sklenitev.
Spremembe in dopolnitve lahko predlagajo udeleženci sporazuma.
43 člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše več kot polovica udeležencev.
Samoupravhi sporazum začne veljati, ko ga potrdi skupščina občine Ptuj.
44. člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
45. člen
Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/75).
Predsednik skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj
Marija SUMANDL 1. r.
177.
Na podlagi 337. in 11. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, štev. 53/76) in 15. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS, štev. 39/74) in 6. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj je skupščina skupnosti na seji dne 26. februarja 1979 sprejela
STATUT
SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki opravlja dejavnost in izvaja ukrepe s katerimi se zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikov za katere ne skrbijo starši in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice ter druge ukrepe s katerimi se zagotavlja občanom usposabljanje za življenje in delo na območju občine Ptuj.
2.	člen
Za uresničevanje družbenega in osebnega interesa za socialno skrbstvo, se delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih, nosilci samostojnega osebnega dela, delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) povezujejo z delavci v organizacijah združenega de|a in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva in društvih, katerih osnovna dejavnost zadovoljuje potrebe in interése delovnih ljudi na področju socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) v skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj, da v njej svobodno menjavajo svoje delo, solidarno združujejo sredstva na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana socialnega skrbstva, sprejemajo programe razvoja socialnega skrbstva ter določajo obseg pravic in način njihovega uresničevanja.
3.	člen
Skupnost in organi skupnosti delujejo v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in drugimi predpisi izdanimi na podlagi zakona, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti ter statutom in drugimi splošnimi akti skupnosti.
4.	člen
Skupnost je pravna oseba.
Sedež skupnosti je v Ptuju, Ormoška c. 15.
Skupnost ima pečat okrogle oblike. Ob robu je v zgornjem polkrogu napisano ime skupnosti:
»SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ«, v sredini pa je naveden sedež skupnosti »PTUJ«.
5.	člen
Za usklajevanje politike socialnega skrbstva v SR Sloveniji in za opravljanje nalog, ki terjajo široko solidarnost delovnih ljudi, se skupnost povezuje z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
II. NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Skupnost upošteva pri oblikovanju politike razvoja in financiranju socialnega skrbstva splošne družbene potrebe in družbene cilje, ki so določeni z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi v občini in republiki.
7.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo v skupnosti svoje osebne in skupne potrebe in izvršujejo v skladu s sprejeto politiko razvoja in financiranja socialnega skrbstva zlasti tele naloge:
—	skrbijo za razvoj socialnega skrbstva in ga usklajujejo s skupnimi družbenimi potrebami na svojem področju in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva za svoje območje
—	oblikujejo osnove in določajo smernice za srednjeročne in dolgoročne plane skupnosti ter sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana socialnega skrbstva
—	združujejo sredstva za uresničevanje nalog socialnega skrbstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti, v skladu z zakoni ter na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva
—	razvijajo dejavnost za preprečevanje motenji ki bi ogrožale
razvoj posameznika, družin, skupin občanov ter izvajaj) za to potrebne ukrepe	,	'
—	organizirajo strokovno službo za izvajanje strokovnega socialnega dela ter opravil skupnosti, zagotavljajo razvoj te službe ter skrbijo za strokovno izpopolnjevanji: delavcev na področju socialnega skrbstva
—	sprejemajo program razvoja socialnih zavodov.jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje
—	spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave s svojega območja in sodelujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov z drugih področij socialne politike
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja, vzgojno izobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva in za ustvarjanje ustreznega družbenega razpoloženja za reševanje socialnih problemov.
8.	člen
Zaradi celovite politike socialnega varstva, kot bistvene sestavine socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, zagotavljanja ukrepov in sredstev za uresničevanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov ter zaradi enakopravnega odločanja s skupščino občine se skupnost socialnega skrbstva povezuje v občinsko skupnost socialnega varstva skupaj s:
skupnostjo otroškega varstva glede:
—	vključevanja socialno ogroženih otrok v dnevno varstvo in letovanje
—	organiziranja varstva in vključevanja v dnevno varstvo otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju.
Stanovanjsko skupnostjo glede:
—	oblikovanja kriterijev za dodeljevanje stanovanj, regresiranje stanarin iz solidarnostnih skladov
—	programiranje gradnje in urejanje stanovanjskih razmer invalidov in ostarelih občanov.
Skupnostjo za zaposlovanje glede:
—	usposabljanja in zaposlovanja invalidov in ljudi, ki se težje zaposlijo.
Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede:
—	zagotavljanja domskih kapacitet za ostarele občane
—	zagotavljanje nege na domu
—	urejanja življenjskih pogojev upokojencev.
9.	člen
Skupnost socialnega skrbstva sodeluje še s:
Izobraževalno skupnostjo glede:
—	usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
—	vključevanja socialno ogroženih otrok v šolsko varstvo in šolsko prehrano
—	razvijanja socialnega dela na šolah.
Skupnostjo zdravstvenega varstva glede:
—	preprečevanja in odpravljanja družbeno negativnih pojavov med mladino in odraslimi kot: alkoholizem, narkomanija itd.
—	razvijanja socialno varstvene patronaže
—	razvijanja zdravstvene nege in pomoči na domu
—	razvijanja socialnega dela v zdravstvenih ustanovah.
10.	člen
Skupnost opravlja javna pooblastila po zakonu o socialnem skrbstvu, zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakonu o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
kazenskem zakonu, predpisih o izvrševanj u vzgojnih ukrepov in podrugih predpisih, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva.
11.	člen
Program skupnosti izhaja iz analize skupnih potreb delovnih ljudi na področju socialnega skrbstva in možnosti materialne osnove občine.
Delegati skupnosti socialnega skrbstva zastopajo pri oblikovanju programov neposredni interes delovnih ljudi in občanov, da se zagotovi njihova socialna varnost in upoštevajo družbene potrebe.
III.	ORGANIZACIJA IN DELO SKUPNOSTI Organi skupnosti
12.	člen
S tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti se zagotavlja neposredna udeležba pri upravljanju in odločanju v skup-nosti.
Delovni ljudje in občani uresničujejo naloge skupnosti preko delegatov v skupščini skupnosti in drugih orgaih upravljanja skupnosti.
13.	člen
Organi upravljanja skupnosti so:
—	skupščina skupnosti
—	izvršni odbor
-	— organ socialnega skrbstva: svet za varstvo družine, svet za
varstvo odraslih
-r- odbor za samoupravno delavsko kontrolo
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina lahko ima stalna in občasna telesa za opravljanje nalog
iz svojih pristojnosti.
\
L Skupščina skupnosti:
14.	člen
Skupščina skupnosti ima zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva in zbor izvjalcev.
Zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva sestavljajo delegati delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, nosilcev samostojnega osebnega dela, delovnih skupnosti ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnosti.
Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delavcev v organizacijah združenega dela delovnih skupnosti ter društvih na področju socialnega skrbstva.
15.	člen
Skupščina skupnosti ima 90 delegatskih mest. Zbor uporabnikov ima 75 delegatskih mest. Zbor izvajalcev ima 15 delegatskih mest.
16.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine skupnosti se določijo posebne, združene ali splošne delegacije oz. konference delegacij, ki delegirajo v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih 32 delegatov. Delovni ljudje — kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugi, v obratih za kooperacijo z organizacijami združenega dela, oblikujejo delegacijo skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in sredstva. V zbor uporabnikov delegirajo 4 delegate.
Delovni ljudje, nosilci samostojnega osebnega dela, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delegirajo v zbor uporabnikov 1 delegata.
Delovne skupnosti državnih organov, družbeno političnih skupnosti, družbenih organizacij in društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci s katerimi združujejo delo v odvetniški pisarni, oblikujejo skupne delegacije in konference delegacij in delegirajo v zbor uporabnikov 3 delegate.
Vsaka krajevna skupnost oblikuje delegacijo za skupščino skupnosti in ima v zboru uporabnikov po 1 delegata.
17.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti, ki jim na podlagi sklepa skupščine skupnosti ne pripada samostojno delegatsko mesto v skupščini, se združujejo v Konference delegacij za delegiranje skupnega delegata.
Konferenca delegacij delegira v zbor uporabnikov po enega delega-
Jfi'.'ì*. n (wAf .



delegata v zboru uporabnikov. Skupine organizacij in skupnosti, ki tvorijo konference delegacij so navedene v seznamu delegacij in delegatskih mest, kije priloga tega statuta.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo organizacije oziroma skupnosti, ki so delegacijo izvolile.
18.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor izvjalcev skupščine skupnosti se določijo delegacije oz. konference delegacij, ki delegirajo:
—	organizacije združenega dela s področja socialnega skrbstva 10 delegatov
—	delovne skupnosti 3 delegate
—	humanitarne organizacije in društva, katerih osnovna dejavnost zadovoljuje potrebe in interese delovnih ljudi na področju socialnega skrbstva 2 delegata.
,	19. člen
Število delegatov temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, skupnosti ter krajevnih skupnosti za zbora skupščine določi skupščina skupnosti ob razpisu volitev sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov tako, da je zagotovljena zastopanost vseh področij združenega dela in krajevnih območij.
20.	člen
Delegati v skupščini in v organih skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, kijih določajo ustava SR Slovenije, drugi predpisi in ta statut, zlasti pa:
—	da soodločajo o zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu skupščine
—	da predlagajo skupščini stališča in sklepe delegacij ali konferenc delegacij, ki so jih delegirale
—	da predlagajo skupščini v obravnavo vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov
—	da poročajo o delu skupščine in sprejetih sklepih delegaciji oziroma konferenci delegacij
—	da so voljeni v organe in telesa skupščine.
21.	člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj socialnega skrbstva, zlasti pa:
—	sklepa aružbene dogovore in samoupravne sporazume o programu socialnega skrbstva in združevanju sredstev za njegovo uresničitev
—	sklepa samoupravne sporazume z drugimi interesnimi skupnostmi
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti
—	sprejema srednjeročne in dolgoročne plane skupnosti in samoupravne sporazume o temeljih plana
—	sprejema poslovnik o svojem delu in delu njenih organov
—	sprejema akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela
—	določa načela in merila za delitev in uporabo sredstev s katerimi razpolaga skupnost
—	sprejema letni program dela in poročilo o delu
—	sprejema plan sredstev in zaključni račun skupnosti
—	odloča o združevanju sredstev skupnosti s sredstvi drugih skupnosti za uresničevanje skupnih nalog na področju socialnega skrbstva
—	odloča o najemanju posojil
—	obravnava problematiko socialnega skrbstva na svojem območju
—	daje pobude za sodelovanje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva, organizacijami združenega dela, delovnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi o vprašanjih skupnega pomena
—	razvija razne oblike socialne dejavnosti na terenu — varstvo družine, varstvo odraslih
—	sprejema sklep o vsakoletni uskladitvi preživnin
—	obravnava pripombe, mnenja in priporočila občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij in jih obvešča o svoji ukrepih in stališčih
—	daje pobudo in odloča o ustanovitvi socialnih zavodov ter drugih organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva
—	sklepa o povezovanju skupnosti v skupnost socialnega skrbstva Slovenije in združevanja sredstev v njej
—	sklepa o povezovanju skupnosti v skupnost socialnega varstva občine Ptuj
—	ureja medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe
—	voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika skup-Ščine, predsednika in člane izvršnega odbora, predsednike in člane svetov, člane odborov, imenuje in razrešuje tajnika skupnosti
—	opravlja druge naloge določene z zakonom in s tem statutom.
—	sprejem splošnih aktov
—	sprejem programov in delovnih načrtov
—	sprejem plana sredstev in zaključnega računa
—	sprejem poročila o delu skupščine.
Odločitev je sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta v obeh zborih.
V primeru, da ni doseženo soglasje, se prične usklajevalni postopek med zboroma.
Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delo skupnosti, odločijo o tem vprašanju zbori skupščine občine na predlog svojega izvršnega sveta. Sklep skupščine občine velja do sprejema ustrezne rešitve v skupščini.
Podrobneje ureja usklajevalni postopek poslovnik o delu skupščine in njenih organov.
23.	člen
Skupščina veljavno sklepa, če je na zasedanju navzočih večina delegatov obeh zborov skupščine. Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora.
Glasovanje je javno, razen, če skupščina v skladu s poslovnikom sklene, da se glasuje tajno.
24.	člen
Vsak zbor skupščine posebej:
—	rešuje mandatno imunitetna vprašanja delegatov v zboru
—	izmed delegatov v zboru izvoli ter razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora.
25.	člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino in njenih organov traja štiri leta.
Skupščina lahko zaradi neaktivnosti delegatov predlaga volilnemu telesu, da ga odpokliče pred potekom mandatne dobe in namesto njega izvoli drugega delegata.
Poslovnik podrobneje ureja delo skupščine in drugih organov ter postopek za osvojitev predloga za odpoklic delegatov.
26.	člen
Skupščina skupnosti se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
Skupščino sklicuje predsednik skupščine.
2.	Predsednik skupščine
27.	člen
Skupščino vodi predsednik skupščine.
Predsednika voli skupščina izmed delegatov. Predsednik se voli za dobo štirih let in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo.
28.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: '
—	predstavlja in zastopa skupnost
—	sklicuje in vodi seje skupščine ter predlaga dnevni red
—	podpisuje splošne in druge akte skupnosti, ki jih sprejema skupščina
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine
—	skrbi za sodelovanje z občinsko skupščino, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
29.	člen
Predsednik sklicuje seje skupščine na predlog izvršnega odbora skupnosti, na zahtevo ene petine delegatov skupščine, na zahtevo odbora za samoupravno delavsko kontrolo in odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter po sklepu predsedstva.
Predsedstvo skupščine sestavljajo predsednik skupščine skupnostim predsednika obeh zborov. Pri delu predsedstva sodeluje predsednik izvršnega odbora in tajnik skupnosti.
Predsedstvo skupščine zlasti: skrbi za pravočasno pošiljanje gradiva, skrbi za sodelovanje skupščine z občinsko skupščino, s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, skrbi za izvajanje poslovnika skupščine.
Če predsednik v osmih dneh po sprejemu zahteve ne skliče .seje, jo skliče predlagatelj.
Predsednika skupščine skupnosti v njegovi odsotnosti nadomešča predsednik zbora uporabnikov.
22.	člen
Skupščina odloča na zasedanju obeh zborov. Zbora enakopravno in sporazumno sprejemata rešitve o zadevah, ki so bistvenega pomena za skupnost kot so:
3.	Izvršni odbor skupščine
30.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti. Izvršni odbor ima 9 članov, kijih voli skupščina izmed delegatov skupščine, tako, daje
upoštevano razmerje o zastopanosti delegatov s področja združenega dela in krajevnih skupnosti.
Izvršni odbor voli izmed članov izvršnega odbora predsednika izvršnega odbora in namestnika predsednika.
31.	člen
Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje stališč in smernic skupščine in izvršuje sklepe skupščine skupnosti
—	skrbi za izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov
—	sprejema samoupravne sporazume o medsebojni menjavi dela
—	skrbi za izvajanje programa in plana sredstev skupnosti
—	pripravlja predloge splošnih aktov, ki jih sprejme skupščina skupnosti
—	oblikuje predloge in stališča o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava in o katerih odloča skupščina skupnosti
—	odloča na podlagi posebnih pooblastil skupščine o nujnih zadevah, če, ni mogoče sklicati skupščine skupnosti zàradi izjemnih razmer
—	organizira strokovno službo skupnosti ter usmerja in nadzoruje njeno delo
—	daje soglasje k samoupravnemu splošnemu aktu delovne skupnosti strokovne službe, s katerim se določa struktura kadrov v delovni skupnosti
—	imenuje odbore in komisije za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti
—	sklepa pogodbe za potrebe skupnosti
—	daje pobudo za sklic skupščine skupnosti in za njen dnevni red
—	poroča skupščini o svojem delu najmanj enkrat letno
—	opravlja druge naloge, ki po splošnih aktih skupnosti spadajo v njegovo pristojnost in za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
Izvršni odbor mora skupščini predložiti v odobritev vse sklepe, ki jih je sprejel v nujnih zadevah, ko ni bilo mogoče sklicati skupščine skupnosti.
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
32.	člen
Izvršni odbor dela na sejah.
Izvršni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov.
Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov izvršnega odbora.
33.	člen
Sejo sklicuje in vodi predsednik izvršnega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Seje sklicuje po potrebi ali na zahtevo najmanj treh članov izvršnega odbora, ali predsednika skupščine skupnosti.
34.	člen
Predsednik izvršnega odbora opravlja naslednje naloge:
—	vodi in usklajuje delo izvršnega odbora ter skrbi za uresničevanje nalog izvršnega odbora
—	sklicuje in vodi seje izvršnega odbora in predlaga dnevni red
—	skrbi za zakonitost dela izvršnega odbora
—	podpisuje akte izvršnega odbora
—	poroča skupščini skupnosti o delu izvršnega odbora
—	poroča skupščini o izvršitvi njenih sklepov
—	zastopa skupnost v primerih, ko ga pooblasti skupščina skupnosti
—	daje odredbe o uporabi sredstev, s katerimi razpolaga skupnost v skladu s planom sredstev
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine in izvršnega
odbora.
Predsednik izvršnega odbora je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru in skupščini.
Predsednik izvršnega odbora ima namestnika.
4.	Organ skupnosti socialnega skrbstva »
35.	člen
Skupščina ima za opravljanje javnih pooblastil po zakonu o socialnem skrbstvu, drugih zakonih in predpisih s področja socialnega skrbstva organ socialnega skrbstva:
—	svet za varstvo družine
—	svet za varstvo odraslih.
36.	člen
Sveta imata po pet članov.
Predsednika in člane svetov voli skupščina izmed članov delegacij. Predsednik in člani svetov imajo však po enega namestnika. Namestnike predsednika in članov sveta volt skupščina izmed delegatov.
Mandatna doba članov svetov in namestnikov traja štiri leta.
37.	člen
Svet za varstvo družine:
—	odloča o odvzemu otroka staršem
—	odloča o namestitvi otroka v varstvo in vzgojo v drugo družino ali zavod
—	odloča o višini družbene denarne pomoči za zavod, rejništvo ali o drugi obliki pomoči
—	sklepa dogovore o višini preživnine prispevka staršev ali oseb, ki so po zakonu dolžne preživljati otroka
—	odloča o sklenitvi posvojitve otrok
—- odloča o osebnih stikih otroka s staršem s katerim ne živi v skupnem gospodinjstvu	/
—	odloča o osebnem imenu otroka kadar sta starša neznana, nista živa ali se ne moreta sporazumeti
—	odloča o spregledu zakonskega zadržka za sklenitev zakonske zveze
—	daje mnenje o dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo v primeru razveze zakonske zveze
—	odloča o postavitvi skrbnika mladoletnim osebam
—	daje soglasje za odvzem ali omejitev roditeljskih pravic in vrnitev
le-teh	-'A
—	daje soglasje k uvedbi postopka za kaznovanje staršev, kadar so ti zanemarili dolžnosti do otroka
—	vodi postopek za priznanje očetovstva
—	odloča o drugih oblikah in ukrepih za varstvo otroka in družine.
38.	člen
Svet za varstvo odraslih:
—	odloča o postavitvi skrbnika odrasli osebi
—	odloča o nagradah skrbnikom
—	odloča o namestitvi odrasle osebe v socialni zavod ali rejništvo
—	odloča o višini denarne pomoči za plačevanje storitev v zavodu ali rejništvu
—	odloča o priznanju in ukinitvi družbene denarne pomoči na podlagi določil sporazuma za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči in tega statuta
—	sklepa dogovore o višini preživnine oziroma višini prispevka oseb, ki so po zakonu ali iz drugega pravnega naslova dolžne skrbeti za nepreskrbljene odrasle osebe
—	odloča o drugih oblikah in ukrepih za varstvo odraslih.
39.	člen
Svet dela na sejah in odloča z večino glasov. Odločbe izdane v
:>vet dela na sejan in odloča z vecmo j pristojnosti sveta podpisuje predsednik sveta.
40.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja skupnosti in za pripravo predlogov za določene ukrepe iz pristojnosti skupnosti, ustanavljata skupščina skupnosti ali izvršni odbor stalna in občasna telesa.
S sklepom o ustanovitvi se dotočijo naloge, sestav in trajanje dela stalnih in občasnih teles skupščine ali izvršnega odbora.
IV.	UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ SOCIALNEGA SKRBSTVA
4L člen
Skupnost socialnega skrbstva zagotavlja občanom družbeno denarno pomoč v primerih in ob pogojih, ki jih določa ta statut in posebej sklenjen sporazum o kriterijih za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči.
42.	člen
Družbena denarjrta pomoč po tem statutu se lahko dodeli občanom, ki imajo stalno prebivališče v občini Ptuj in izpolnjujejo pogoje tega statuta.
V izjemnih primerih se daje družbena denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča v občini Ptuj, pa so zašle v tak položaj, da je ogroženo njihovo preživljanje oziroma se brez denarne pomoči ne morejo vrniti v kraj svojega stalnega prebivališča.
43.	člen
Družbena denarna pomoč se lahko daje kot:
—	edini vir sredstev za preživljanje
—	dopolnilni vir sredstev za preživljanje.
44.	člen
Pravico do družbene denarne pomoči kot edinega vira imajo občani, ki niso sposobni za pridobitno delo in nimajo dohodkov ter lastnega premoženja niti oseb, ki bi jih bile po zakonu, pogodbi, oporoki ali tz katerega drugega pravnega naslova dolžne in sposobne preživljati in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanje na drug ustrezen način.
Za pridobitno nesposobne veljajor
—	otroci do 15. leta starosti oziroma do konca rednega šolanja
—	občani, ki so dopolnili 65 let starosti
—	osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo, kar dokažejo z mnenjem
z dvema .Li .e£ o.roki do LO le, «aroaLi. « nimajo urejenega varstva in nego otroka.
Pravico do družbene denarne pomoči kot dopolnilnega vira imajo občani, ki niso sposobni za pridobitno delo, ki so brez premoženja in, ki nimajo dovolj dohodkov za preživljanje niti nimajo pogojev, da bi si pridobili manjkajoča sredstva za preživljanje, ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev družbene denarne pomoči kot edini vir.
Pravico do družbene denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje imajo občani, katerih dohodek na družinskega člana ne presega višine družbene denarne pomoči kot edinega vira.
45.	člen
Oblike družbene denarne pomoči so:
—	denarna pomoč
—	plačilo rejnin in zavodske oskrbe za mladoletne osebe
—	plačevanje ali doplačevanje zavodske oskrbe, oskrbe v tuji družini in nege na domu za odrasle
—	plačevanje letovanja socialno ogroženih otrok
—	plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje uživalcev stalne
družbene desiarne	uživalcem družbeno denarnih pomoči edini
vir
—	enkratna denarna pomoč za kurjavo za uživalce družbene denarne pomoči edini vir
—	povračilo pogrebnih stroškov osebi, zavodu, ali drugim, ki so oskrbeli pogreb uživalca, družbene denarne pomoči — edini vir.
Družbena denarna pomoč se daje v obliki, kije glede na posamezni primer najbolj ustrezna.
46.	člen
Občanom, ki so lastniki nepremičnin, se lahko daje družbena denarna pomoč kot dopolnilni vir za preživljanje pod pogojem, da prejemnik pomoči dovoli zemljiško knjižno zavarovanje izplačanih zneskov družbene denarne pomoči.	...
Če občan ki je lastnik nepremičnin ne dovoli zemljiško knjižnega zavarovanja izplačanih zneskov, se mu pomoč dodeli, skupnot pa si pridrži pravico zahtevati povračilo denarne pomoči iz premoženja prejemnika pomoči.
47.	člen
Družbena denarna pomoč se lahko daje tudi občanom, ki začasno niso zaposleni in uveljavljajo svojo pravico do prejemkov, ki jim gredo po zakonu, po pogodbi ali drugem pravnem naslovu za čas dokler se ne zaposlijo oziroma ne uveljavijo pravice do prejemkov.
Prejemniki družbene denarne pomoči se morajo zavezati pismeno, da bodo vrnili prejete zneske denarne pomoči.
48.	člen
Družbena denarna pomoč je lahko stalna, začasna ali enkratna in se praviloma daje v denarju. V primeru, da se ugotovi, da prejemnik denarne pomoči sredstev ne bo uporabil smotrno, se izbere druga primerna oblika družbene denarne pomoči.
49.	člen
Pravico do stalne družbene denarne pomoči imajo občani, ki nimajo sredstev za preživljanje, so trajno pridobitno nesposobni in ni pričakovati, da bi se njihovo socialno stanje spremenilo.
50.	člen
Višina družbene denarne pomoči je odvisna od stopnje materialne ogroženosti, stopnje nesposobnosti za delo, zdravstvenega stanja in ostalih socialnih razmer občana.
Višina družbene denarne pomoči kot edinega vira sredstev za preživljanje se določi vsako leto sproti, znaša pa najmanj 50% mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta in pripada upravičencem od januarja tekočega leta.
Višina družbene denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje za posameznega upravičenca znaša razliko med poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu in višino družbene denarne pomoči kot edinega vira.
Višina začasne in enkratne družbene denarne pomoči se določa glede na stopnjo materialne ogroženosti upravičenca.
Višina povračila pogrebnih stroškov se določi vsako leto znova in znaša 70 % ugotovljenega poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
51.	člen
Invalidne in težko bolne osebe, ki so upravičene do stalne družbene denarne pomoči in so potrebne tuje postrežbe in nege, imajo pravico še do
dodatka za tujo pomoč in nego ali plačevanja organizirane pomoči na domu. Dodatek za tujo pomoč in nego znaša 75 % dodatka za pomoč in nego se ugotavlja po predpisih o pokojninsko invalidskem zavarovanju.
52.	člen
Če je po kriterijih upravičenih do družbene denarne pomoči kot edinega vira več občanov, ki žive v isti družinski skupnosti, je vsak od njih upravičen do družbene denarne pomoči kot edinega vira.
Družbena denarna pomoč kot edini vir se ne prizna otrokom, četudi žive s starši, ki imajo to pravico, ker jim je zagotovljeno družbeno varstvo in pomoč iz sredstev skupnosti otroškega varstva.
Če družini predstavlja družbena denarna pomoč edini vir sredstev za preživljanje se dodeli družbena denarna pomoč roditeljem v višini družbene denarne pomoči kot.edini vir, otrokom pa največ do višine otroškega dodatka za kmečke otroke.
53.	člen
Pravico do začasne družbene denarne, pomoči imajo občani, ki so zaradi bolezni, brezposelnosti, smrti in drugih vzrokov zašli v materialno stisko, vendar je pričakovati, da bo ogroženost v krajšem času odpravljena.
Začasna denarna pomoč se dodeljuje za določen čas, največ pa za dobo 6 mesecev. V izjemnih primerih se lahko začasna pomoč podaljša za nadaljnjih 6 mesecev.
54.	člen
Pravico do enkratne družbene denarne pomoči imajo občani, ki so zašli v težak gmotni položaj zaradi elementarnih nesreč, bolezni in iz drugih vzrokov.
Enkratna družbena denarna pomoč se lahko daje tudi občanom, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč ali imajo izredno nizke prejemke in jim tudi pomoč iz solidarnostnih sredstev sindikata ne pomaga iz gmotne stiske.
Enkratna družbena denarna pomoč se lahko dodeli tudi osebam, ki niso občani občine Ptuj, pa so v času bivanja na območju občine zašli v gmotno stisko.
55.	člen
Za otroke, ki so bili z odločbo organa socialnega skrbstva dani v oskrbo v rejniško družino ali zavod ali iim je sodišče izreklo vzgojni ukrep oddaje v zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v zavodu delno ali v celoti iz sredstev skupnosti.
56.	člen
Celotni stroški rejnine ali oskrbnine v zavodu se poravnajo iz sredstev skupnosti za mladoletne osebe brez starše v in mladoletne osebe, ki nimajo sredstev za preživljanje oziroma njihovi starši nimajo sredstev za plačevanje rejnine ali oskrbnine.
Delni stroški rejnine ali oskrbnine v zavodu se poravnajo za mladoletne osebe, ki nimajo dovolj lastnih sredstev ali njihovi starši oziroma osebe, ki so jih po zakonu ali po drugem pravnem naslovu dolžne preživljati, nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Starši ali druge osebe, ki so dolžne preživljati mladoletne osebe, so dolžne prispevati k stroškom rejnine ali oskrbnine v zavodu v skladu s svojimi materialnimi možnostmi.
Višino prispevka staršev ali drugih oseb k stroškom rejnine ali oskrbnine v zavodu dogovori organ socialnega skrbstva sporazumno s prizadetimi. Ce sporazum ni mogoč, ukrepa organ socialnega skrbstva v skladu z veljavnimi predpisi.
57.	člen
Višina prispevka iz lastnih sredstev oziroma sredstev staršev in drugih oseb k rejnini ali oskrbnini v zavdu ali drugi obliki materialne pomoči za preživljanje, se lahko dogovori z medsebojno pogodbo.
58.	člen
Za odrasle občane, ki so zaradi neustreznih življenjskih razmer, bolezni, invalidnosti ali starosti nameščeni v rejniško družino ali zavodsko oskrbo se plačuje rejnina ali oskrbnina v smislu 56. člena tega statuta.
59.	člen
Višino prispevka svojcev ali drugih oseb, ki so po zakonu ali iz drugega pravnega naslova dolžne preživljati odraslega ali ostarelega občana k rejnini ali oskrbnini v zavodu dogovori svet za varstvo odraslih z zavezanci. Prispevek znaša 50 % dohodka na člana zavezančevega gospodinjstva, če dohodek na člana gospodinjstva presega najnižji mejni znesek pokojnine v preteklem letu.
60.	člen
Upokojenci in druge osebe, ki s svojimi sredstvi le delno krijejo
stroške oskrbnine, si lahko obdržijo za osebne potrebe znesek v višini 15 % lastnih dohodkov.
Kot dohodek se ne šteje priznavalnina.
Osebe za katere se celotni stroški rejnine ali oskrbnine poravnajo s sredstvi skupnosti so upravičene do žepnine za lastne potrebe v višini, ki jo določi svet za varstvo odraslih.
61.	člen
Za šolske otroke, ki so potrebni dnevnega varstva v šolskih zavodih, se lahko plačajo stroški prehrane v varstvu delno ali v celoti, če starši ali zakoniti zastopniki nimajo dovolj sredstev, da bi poravnali te stroške.
Višina prispevka je odvisna od materialnih zmožnosti staršev ali drugih oseb. ki so dolžne skrbeti za otroka.
Pravico do popolnega ali delnega kritja stroškov prehrane v šolskem varstvu ima družina, katere dohodek na družinskega člana ne presega cenzusa, ki ga določi svet za varstvo družine vsako leto znova.
62.	člen
Za šolske otroke, ki so socialno ogroženi, se lahko delno ali v celoti plačajo stroški letovanja iz sredstev skupnosti, če starši ali zakoniti zastopniki teh ne morejo plačati in le-ti nimajo pravice do brezplačnega letovanja po drugih predpisih.
63.	člen
Odraslim osebam, ki jim je potrebna nega na domu, se zagotovi nega in plačevanje nege v skladu z določili 51. člena tega statuta in sporazumno z organizatorjem službe laične nege bolnika na domu.
V primeru, ko se družbena denarna pomoč dodeli v obliki rejnine ali oskrbnine v zavodu, so vsako spremembo, ki bi vplivala na pravico ali višino družbene denarne pomoči, osebe, ki prejemajo rejnino oziroma zavod, dolžni sporočiti v 8 dneh od dneva, ko je sprememba nastala.
71.	člen
Proti odločbi organa socialnega skrbstva je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe na skupnost socialnega skrbstva Slovenije — svet socialnega skrbstva.
V.	SREDSTVA SKUPNOSTI
72.	člen
Sredstva skupnosti sestavljajo:
—	prispevek iz osebnega dohodka delavcev
—	solidarnostna sredstva
—	prispevki uporabnikov po pogodbah
—	drugi viri.
73.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj, ki ga sklenejo uporabniki in izvajalci za srednjeročno obdobje določa program socialnega skrbstva v tem obdobju ter opredeljuje pogoje in postopek za združevanje sredstev za uresničitev programa.
Udeleženci sporazuma vsako leto z dodatkom k sporazumu določijo na podlagi ovrednotenega in usklajenega letnega programa višino prispevka, ki ga plačujejo iz osebnega dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju'socialnega skrbstva.
64.	člen
Za občane, ki jim je kot prejemnikom denarne pomoči zagotovljeno zdravstveno zavarovanje na podlagi statuta zdravstvene skupnosti, se plačujejo prispevki za zdravstveno zavarovanje v celoti iz sredstev skupnosti.
Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico tudi do poravnave stroškov v celoti ali delno za nabavo potrebnih ortopedskih in tehničnih pripomočkov.
65.	člen
Pravica do družbene denarne pomoči se uveljavlja v upravnem postopku.
O pravici do družbene denarne pomoči, njeni višini in obliki odloča organ socialnega skrbstva.
66.	člen
O potrebi dodelitve družbene denarne pomoči občanu in o njeni višini 'mora praviloma pred' odločitvijo dati mnenje ustrezna komisija pristojne krajevne skupnosti. Komisija je dolžna dati svoje mnenje glede dodelitve družbene denarne pomoči v 30 dneh po sprejemu zaprosila. Če komisija ne sporoči svojega mnenja ali morebitnega zadržka lahko odloči organ socialnega skrbstva po lastni presoji.
67.	člen
Družbena denarna pomoč se praviloma nakaže z denarno nakaznico upravičencu, zakonitemu zastopniku ali osebi, ki jo določi organ socialnega skrbstva in. ki bo skrbelaža namensko uporabo sredstev. Družbena denarna pomoč se nakaže zavodu, če je upravičenec v oskrbi zavoda. V upravičenih primerih se lahko družbena denarna pomoč nakaže ustrezni delovni organizaciji, ki izda upravičencu blago v nakazani vrednosti.
V izjemnih, nujnih primerih se lahko denarna pomoč izplača upravičencu neposredno v gotovini.
74.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva za katere delovni ljudje in občani ne morejo zagotoviti sredstev v potrebnem obsegu združujejo občinske skupnosti socialnega skrbstva sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti.
75.	čleh
Sredstva skupnosti se uporabljajo za:
—	zagotavljanje družbenih denarnih pomoči
—	zagotavljanje drugih oblik pomoči
—	izgradnjo in sanacijo socialnih zavodov
—	strokovno izpopolnjevanje kadrov socialnega skrbstva
—	kritje stroškov poslovanja skupnosti in strokovne službe
Za uresničitev tistih nalog; ki jih s samoupravnim sporazumom občinske skupnosti prenesejo na skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
76.	člen
Sredstva skupnosti se stekajo na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva.
77.	člen
Skupnost oblikuje sredstva rezerve v skladu z obstoječimi predpisi o sredstvih rezerve.
78.	člen
Skupnost uporablja svoja sredstva na podlagi programa in plana sredstev skupnosti.
Program in plan sredstev sprejme skupščina vsako leto.
68.	člen
Pravica do družbene denarne pomoči gre upravičencu od prvega dne v naslednjem mesecu, po vložitvi zahtevka, če ni v odločbi drugače odločeno, preneha pa s prvim dnem naslednjega meseca, ko so prenehale okoliščine zaradi katerih je bila dodeljena družbena denarna pomoč.
69.	člen
Družbena denarna pomoč se izplačuje mesečno in sicer do vsakega 20. v mesecu za tekoči mesec.
-	70. člen
Prejemniki družbene denarne pomoči so dolžni pristojnemu organu socialnega skrbstva sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na pravico do družbene denarne pomoči ali na njeno višino, v 8 dneh od dneva, ko je sprememba nastala, sicer morajo prejete zneske denarne pomoči vrniti.
VI.	STROKOVNA SLUŽBA
79.	člen
Strokovna, finančna in administrativna opravila za skupnost opravlja strokovna služba. Razmerja med skupnostjo in strokovno službo podrobneje ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo socialnega skrbstva občine Ptuj in delovno skupnostjo strokovne službe.
Sporazum ureja zlasti:.
—	vrsto in obseg del
—	osnove in merila za pridobivanje dohodka
—	pravice delovne skupnosti
—	pogoje glede kvalifikacijske strukture kadrov
—	način usklajevanja dela med organi skupnosti in strokovno službo
—	način reševanja medsebojnih sporov.
80.	člen
Strokovna služba opravlja zlasti naslednje naloge in opravila:
—	neposredno izvršuje sklepe in odločitve skupščine skupnosti in
—	opravlja strokovno socialno delo ter izvaja ukrepe socialnega skrbstva
—	pripravlja osnutke splošnih aktov skupnosti
—	pripravlja gradivo za seje skupščine in drugih organov
—	opravlja strokovna in druga opravila za svete skupnosti
—	posreduje organom skupnosti strokovne informacije, poročila in analize, ki so pomembne za programiranje in usmerjanje razvoja socialnega skrbstva v občini
—	pripravlja osnutke razvojnih programov ter programov dela skupnosti in delovne skupnosti
—	skrbi za redni dotok sredstev za delo skupnosti
—	opravlja administrativna, računovodska in druga tekoča opravila za skupnost.
81.	člen
Delavci strokovne službe urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti kot delovna skupnost.
82.	člen
Sredstva za delo strokovne službe se določijo vsako leto s planom sredstev skupnosti in programom dela delovne skupnosti.
Tako določena sredstva tvorijo celotni prihodek delovne skupnosti iz katerega delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek za kritje osebnih in skupnih potreb v skladu z načelom delitve po delu.
83.	člen
Z letnim planom sredstev zagotovi skupnost tudi sredstva za nakup delovnih sredstev, ki jih potrebuje strokovna služba za svoje delo.
84.	člen
Strokovno službo predstavlja in zastopa tajnik skupnosti. Tajnika imenuje in razrešuje skupščina skupnosti. '
Tajnik opravlja naslednje naloge:
—	vodi strokovno službo skupnosti in skrbi za nemoteno in uspešno delo strokovne službe
—■ daje odredbe za izvajanje plana sredstev delovne skupnosti
—	sodeluje pri pripravljanju gradiva za seje skupščine skupnosti in izvršnega odbora
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti
—	daje odredbe za izvajanje plana sredstev skupnosti, kot pomožni odredbodajalec.
85.	člen
Za svoje delo je tajnik odgovoren skupščini skupnosti in izvršnemu odboru.
Tajnik se imenuje za dobo štirih let.
VII.	RAZMERJA SKUPNOSTI DO DRUŽBENO POLITIČNIH SKUPNOSTI
86.	člen
Skupnost je dolžna najmanj enkrat letno poročati skupščini občine o svojem delu, o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva in o Porabi sredstev za socialno skrbstvo.
87.	člen
Skupščina skupnosti in njeni organi obravnavajo priporočila in mnenja občinske skupščine in obveščajo občinsko skupščino o sprejetih
sklepih.
88.	člen
Skupščina občine vrši nadzor nad delom skupnosti, pristojni organ občinske skupščine pa nadzor nad zakonitostjo dela skupnosti.
89.	člen
Skupščina skupnosti enakopravno odloča z zbori občinske skupšči-ne o vprašanjih socialnega skrbstva, ki so v pristojnosti skupščine občine.
90,	člen
Skupnost sodeluje z društvi na področju socialnega skrbstva, s
socialno humanitarnimi organizacijami in interesnimi skupnostmi na področju otroškega varstva, zdravstva, izobraževanja in zaposlovanja ter stanovanjsko skupnostjo.
VIII.	NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI
91.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic v skupnosti imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnost, da v okviru sistema samoupravljanja uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo.
92.	člen
Samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti izvajajo delovni ljudje in občani preko odbora samoupravne delavske kontrole.
Delegate v odbor samoupravne delavske kontrole delegirajo delegacije v organizacijah združenega dela. drugih organizacijah, skupnostih in krajevnih skupnostih za dobo štirih let.
93.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole šteje pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika odbora. Odbor dela na sejah.
94.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja:
—	nadzor nad doslednim izvajanjem ustavnih določil, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti
—	nadzor nad izvajanjem sklepov skupščine in drugih organov skupnosti
—	nadzor nad izvajanjem politike skupnosti v okviru sprejetih dogovorov in programov
—	nadzor nad racionalno uporabo sredstev ter gospodarnostjo poslovanja
—	nadzor nad javnostjo dela skupnosti.
95.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skupščine skupnosti in njenih orgaov ter delovne skupnosti strokovne službe ter tajnika skupnosti vse podatke, ki so potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokuemtacijo.
96.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konference delegacij, na predlog skupščine skupnosti in njenih organov ter tajnika skupnosti.
97.	člen
O svojem delu in ugotovitvah mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino in njene organe, delovno skupnost strokovne službe in udeležence samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, druge organe, predvsem pa tiste, ki imajo pravico in dolžnost, da ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo.
Če se ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravijo, obvesti odbor za samoupravno delavsko kontrolo ,o tem družbenega pravobranilca samoupravljanja.
IX.	NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
98.	člen
Za neposredno izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ima skupščina skupnosti odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
99.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupnosti ima razen predsednika in podpredsednika še 7 članov. Predsednik je po položaju tajnik skupnosti, podpredsednik pa predsednik izvršnega odbora.
Člani so:
—	predsednik skupščine skupnosti oziroma njegov namestnik ekretar aktiva ZK v skupnosti
—	načelnik narodne zaščite
—	delegat osnovne organizacije sindikata strokovne službe skupno-
—	delegat doma upokojencev Ptuj-Muretinci
—	delegat zavoda za varstvo in delovno usposabljanje Dornava
—	delegat krajevne skupnosti, kjer ima skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj svoj sedež.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupnosti lahko imenuje pododbore ali komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter določi njihove naloge, ki izhajajo iz skupnih razvojnih in obrambnih načrtov.
X.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI
105.	člen
Delo skupnosti je javno.
Na sejah skupščine in njenih organov lahko prisostvujejo predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter občani, ki lahko z dovoljenjem predsednika skupščine skupnosti sodelujejo v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
100.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja na področju ljudske obrambe naslednje naloge:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti
—	skrbi za organiziranje in usposabljanje štaba in enot civilne zaščite
—	usklajuje obrambne priprave skupnosti in načrte civilne zaščite z drugimi obrambnimi pripravami občine in krajevne skupnosti
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe za katere so pristojni organi upravljanja skupnosti
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere
—	predlaga pristojnim upravnim organom za ljudsko obrambo razpored svojih delavcev, ki so vojaški obvezniki za razporeditev na delovno obveznost v enote civilne zaščite
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite
—	v soglasju s pristojnimi občinskimi organi določa delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo.
101.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja na področju družbene samozaščite naslednje naloge:
—	sprem-lja varnostne razmere in stanje v skupnosti
—	sprejema in dopolnjuje varnostni načrt m skrbi za njegovo izvajanje
—	sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito drugih interesnih skupnosti in krajevno skupnostjo
—	usklajuje izvajanje družbene samozaščite in spremlja delo enote narodne zaščite
—	skrbi za usposabljanje in vzgojo svojih delavcev na področju družbene samozaščite
—	poroča izvršnemu odboru ali skupščini o svojem delu in splošnem stanju družbene samozaščite
—	predlaga pristojnim organom ukrepe za izvajanje družbene samozaščite.
102.	člen
Delovni ljudje in občani skupnosti organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela. družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda ter zagotavljanje mirnega in varnega dela.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite. Sodelovanje v enoti narodne zaščite je pravica in dolžnost delovnega človeka, ki se opravlja izven rednega delovnega časa. V enoti narodne zaščite sodelujejo delavci po razporedu, ki ga sprejme pristojni organ za družbeno samozaščito skupnosti.
103.	člen
Delovni ljudje in občani v skupnosti imajo v času, ko opravljajo naloge narodne zaščite pravico in dolžnost da:
—	ugotavljajo istovetnost neznanih oseb v bližini objektov, ki jih varujejo
—	preprečujejo nepooblaščenim osebatn vstop v določene prostore, kijih varujejo ter te osebe prisilno oddaljujejo
—	zadržujejo osebe, ki so bile zalotene pri kaznivem dejanju ali poskusu povzročitve škode do prihoda pooblaščenih delavcev pristojnega organa, ki ga o tem nemudoma obvestijo
—	pregledajo osebe ali vozilo če sumijo, da prikriva ukraden predmet ali napravo, ki bi lahko ogrozila varnost ali povzročila škodo.
106.	člen
Skupščina skupnosti in njeni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu po delegatih, s pismenimi gradivi za seje skupščine in z občasnimi informacijami, ki jih objavljajo v sredstvih javnega obveščanja.
107.	člen
Predsednik skupščine, predsednik izvršnega odbora in tajnik skupnosti so dolžni skrbeti za redno, pravočasno, točno in popolno obveščanje javnosti o celotnem delovanju skupnosti ter o problemih in razvoju socialnega skrbstva v občini, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter drugih aktov skupnosti ter o delovanju delegatskega sistema v skupnosti.
108.	člen
Obveščanje se izvede z dostavo gradiva delegacijam in konferencam delegacij, organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim, najmanj 14 dni pred sejo skupščine. Predstavniki tiska in radia, po potrebi pa tudi drugi predstavniki, so redno vabljeni na seje skupščine in seje izvršnega odbora.
Statut, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, samoupravni sporazum o temeljih plana in drugi akti ter pomembni sklepi skupščine skupnosti se objavijo v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
109.	člen
Za tolmačenje tega statuta je pooblaščena skupščina skupnosti.
110.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta skupnosti se sprejemajo po postopku, ki velja za sprejem statuta.
111.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/77).
112. člen
Ta statut velja, ko ga sprejme skupščina skupnosti in ko da nanj svoje soglasje skupščina občine Ptuj.
Statut se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ Marija SUMANDL, 1. r.
104.	člen
Enoto narodne zaščite vodi načelnik, ki ga imenuje izvršni odbor skupščine skupnosti na predlog odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupnosti v soglasju s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine.
V odločbi Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi odloka Skupščine občine Ptuj o splošni prepovedi parcelacije in graditve na območju mesta Ptuj, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 10/79 z dne 24/5—1979, so bile v primerjavi z izvirnikom besedila odločbe ugotovljene napake, zatopbjavljamo besedilo odločbe v celoti kot
popravek
odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi odloka Skupščine občine Ptuj o splošni prepovedi parcelacije in graditve na območju mesta Ptuj.
Uredništvo
ODLOČBA
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti odloka o splošni prepovedi parcelacije in graditve na območju mesta Ptuj, na seji dne 8/5—1979
odločilo:
Razveljavi se odlok Skupščine občine Ptuj o splošni prepovedi parcelacije in graditve na območju mesta Ptuj z dne 24/12—1970 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/71), kolikor določa prepoved parcelacije in graditve po 8/7—1975.
Obrazložitev
1)	Vrhovno sodišče SR Slovenije je dne 11/1—1979 predlagalo oceno zakonitosti v izreku odločbe navedenega odloka. Predlagatelj je v upravnem sporu ugotovil, daje veljavnost odloka prenehala dne 8/7—1975 glede na 16. člen noveliranega zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27/72). Na obči seji 20/12—1978 pa je predlagatelj sklenil predlagati oceno zakonitosti navedenega odloka, ker odlok doslej ni bil razveljavljen in se še uporablja na območjih, za katera zazidalni načrti niso bili sprejeti.
2)	Iz zbranih podatkov je ustavno sodišče ugotovilo, da je Skupščina občine Ptuj z odlokom o splošni prepovedi parcelacije in graditve na območju mesta Ptuj predpisala prepoved parcelacije in graditve za v 1. členu pod a), b) in c) tega odloka navedena območja. Odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 2/71 z dne 21/1—1971, in je začel veljati 29/1—1971. Po določbi prvega odstavka 3. člena tega odloka velja splošna prepoved za čas do sprejetja zazidalnega načrta za posamezna območja ali dele teh območij.
Po določbi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je občinska skupščina takrat lahko z odlokom razglasila splošno prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišč, za katera se je predvidevala izdelava zazidalnega načrta, in sicer brez njene časovne omejitve. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. Ì1/12) je v 16. členu določil, da občinska skupščina lahko razglasi splošno prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ali prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč na posameznih območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta ali uvedba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne graditve s tem, da splošna prepoved velja za čas, dokler ne póstane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta.
Glede na spremenjeno in dopolnjeno določbo 16. člena zakona je torej predpisovanje splošne prepovedi graditve in prepovedi parcelacije časovno omejeno. Z napadenim odlokom predpisana splošna prepoved je lahko bila v veljavi največ še tri leta po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju, to je do 8/7-1975.
Glede na določbo 3. člena tega odloka pa je splošna prepoved graditve in prepoved parcelacije še vedno v veljavi za vsa v 1. členu tega odloka navedena območja, razen za območje pod a). Za en del tega območja je bil sprejet odlok o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjske cone v Ptuju, Volkmerjeva cesta — Rabeljčja vas ter programa razvoja in komunalne ureditve industrijske cone v Ptuju z dne 29/7-1971 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/71). Ta odlok je bil spremenjen z odlokom o spremembi zazidalnega načrta stanovanjske cone Rabelčja vas z dne 27/2-1976 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/76). Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Rabelčja vas — zahod, t. j. za preostali del območja pod a) v 1. členu obravnavanega odloka je bil sprejet dne 15/12-1978 in objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 6/79. Za območja pod b) in c) v 1. členu tega odloka zazidalni načrti še niso sprejeti.
Na podlagi vsega navedenega je ustavno sodišče ocenilo, da v izreku te odločbe navedeni odlok ni v skladu z določbo 16. člena zakona o urbanističnem planiranju. Zato je po 413. členu ustave SR Slovenije odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik, ki nadomešča predsednika Franc Simonič in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
Številka: U I 5>79-5
Datum: 8/5-1979
Sodnik,
ki nadomešča predsednika Franc Simonič. 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja pravjloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda je 2 dinarja, hhročniki Tednka jpi prejmejo.
trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Mariborski tisk, Tržažka 14, Maribor.	re m va tuj,