Amerikanski Slovenec } List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. &2. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS. 29. NOVEMBRA 1912 LETNIK XXI. V LONDONU SE BOJE EVROPSKE VOJNE, Avstrija mobilizira in odpošilja vojake do mej proti Srbiji in Rusiji. RUSIJA BAJE PRIPRAVLJENA. Vendar je upati, da se velevlasti v 'zadnjem hipu iztreznijo. Dunaj, 26. nov.—“Herr” Prochaska, avstro-ogrski konzul v Prizrenu, je dospel iz tega mesta včeraj v Skoplje (Uskup). Novico je donesla v avstro-ogrski urad za vnanje zadeve uradna brzojavka, ki je ovrgla govorico, da je bil konzul umorjen. Ničesar ni naravnost dal g. Prochaska vedeti o sebi in njegov molk je povzročil govorico, da je bil usmrčen, vsled česar je nastala velika napetost v razmerju med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Dunaj, 26. nov. — Srbske čete so dospele v Miloto, sedem milj od luke Drač (Durazzo) ob Jadranskem morju, kakor poroča brezžična brzojavka avstrijskega parnika “Wurmbrand”, ki pričakuje tamkaj avstrijskih beguncev. Na Dunaju mislijo, da so Srbi že dosegli Drač. Sofija, 26. nov. — Bržko pokaže Turčija svojo resnično željo po miru, pokaže tudi Bolgarija, kakor se za trdno poroča, svojo voljnost, vpoštevati turško občutljivost in zmanjšati svoje zahteve. Pripravljena je dovoliti, da turške čete ostanejo v čataljskih utrdbah pred Carigradom in da se umaknejo iz Odrina brez ovire, če jamčijo, da se ne bodo udeleževale nadaljnjih sovraž-ljivosti, tudi s topništvom. Tudi drugače je bolgarska vlada pripravljena storiti kar le more, da spet nastane mir. Carigrad, 26. nov. — Pooblaščenci za sklepanje premirja so se spet sestali danes in sklepčni sestanek bo jutri, če se ne zgodi kaj nepričakovanega. London, 26. nov. — Neka brzojavka iz Belgrada pravi: “Po večurnem posvetovanju s kraljem Petrom, je ruski poslanik v Srbiji, baron Hartvvig, izjavil vodilnim srbskim novinarjem: “Gospoda, pripravite se, in zložite kmalu svoje kovčege. Kralj je mojih misli v vsakem oziru.” Te besede se tolmačijo tako, da je položaj izredno resen. Carigrad, 26. nov. — Nemški vojni dopisovavec dr. Bunmueller, bivši pribočnik v uradu za vnanje zadeve, je v San Stefanu za kolero umrl, kot prva žrtev strašne bolezni med Evropci. London, 26. nov. — Možnost in nevarnost večje vojne, nego je vojna med balkanskimi državami in Turčijo, zavzema sedaj mnogo večje zanimanje, nego prvi nesporazum diplomatov med vojskujočimi izven Carigrada. Mobilizacija v Avstriji in Rusiji, čeprav podjeta samo iz opreznosti, kaže grozne posledice, ki utegnejo nastati v slučaju spopada med tema silnima državama. Angleško časopisje priporoča ohranitev miru. “Times” očita evropskim kancelarjem, da se predolgo igrajo s človeškimi življenji kakor s kmeti na šahovnici. “Pall Mali Gazette” je bojevita in pravi: “Anglija mora trdno nastopiti s Francijo in Rusijo ter se ne sme dati potisniti v stran. Če bo konferenca, ki jo želi britanska vlada, odklonjena, moramo izbrati med dvojim in stati pri svojih zaveznikih.” Anglija, Francija in Nemčija igrajo pomirjevalno ulogo. Umaknitev avstrijskih vojnih ladij iz Carigrada se smatra za neugodno znamenje, in preteča zasedba luke Drač po Srbih utegne razmerje med Avstrijo in Srbijo napeti do skrajnosti. Dunaj, 25. nov. — Po vojni diši na Dunaju. Prebivavstvo je razburjeno. Javno in zasebno življenje je kakor v vojnem času. Za boj oborožene čete vsakojakih vrst marširajo po ulicah. Kolodvori so podobni vojaškim taboriščem. Turčija odklonila pogoje. Carigrad, 21. nov. — Turčiji po balkanskih zaveznikih ponuđene mirovne pogoje je otomanska vlada kratkomalo zavrnila kot nesprejemljive. Nazim paša, turški vrhovni poveljnik, je dobil povelje, spet pričeti sovražljivosti, a je bil obenem pooblaščen z vodstvom nadaljnjih pogajanj. Bolgari so med drugim zahtevali, da se Odrin (Drenopolje), Skader, Janina in Čatalja vdajo. Ogri z Nemci proti Srbiji. Budimpešta, 21. nov. — V delegacijah se je danes povodc^n posvetovanja 0 proračunu živahno razpravljalo balkansko vprašanje. Tekom razprave se je pokazalo, da so stali Ogri enoglasno na strani skupnega ministra vnanjih zadev grofa Berchtolda. Svarili so soglasno Srbijo pred tem, da svojih zahtev ne prenapne. Člani avstrijske delegacije so razdeljeni. Slovani so na srbski strani, Nemci ne. Poljaki še vedno napadajo prusko protipoljsko politiko, od katere, kakor pravijo, pričakujejo nevarnost za zvezno razmerje med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Dunaj razburjen. Dunaj, 21. nov. — Razburjenost javnega mnenja še traja, vkljub poročilom, da so boji pred Čataljo ustavljeni v svrho sklenitve premirja. Čete se še vedno-pošiljajo do meje, da se Srbijo prestraši. Časopisi kažejo s posebnim poudarkom na rusko oboroževanje. “Neue Freie Presse” izvaja, da vsak dan raste sumnja, da Rusija osrčuje Srbijo. Dogodki ob poljski meji da to posebno potrjujejo. Odločilno da je vprašanje, ali je rusko miroljubje zadostno, da se upre vseslovanskemu vrtincu. Razgorčenost je le malo zmanjšalo naznanilo, da je vlada v Bel-gradu končno dovolila zahtevano zvezo z a,vstro-ogrskim konzulom Pro-chasko v Prizrenu, Albanija. “All-gemeine Zeitung” poroča, da je bil avstro-ogrski poslanik pl. Ugron pooblaščen, takoj v Belgradu odločno zahtevati zvezo s Prochasko. To da je popolnoma ločeno od takozvanega jadranskega vprašanja, od pridobitve pristanišča ob Jadranskem morju po Srbiji. Poslanik da je imel poudariti, da se stvar ne sme odlašati. Pojasnilo srbskega ministrskega predsednika in ministra vnanjih zadev Pasica, da je konzul Prochaska zdrav, da je povsem nezadosten izgovor. Drugi listi trdijo, da je bil Prochaska v Prizrenu po vhodu Srbov ranjen z bajonetom. Skupni minister vnanjih zadev, grof Berchtold, je razložil zadevo cesarju Francu Jožefu, ki biva še v Budimpešti. Italijani niso z Avstrijo. Milan, 13. nov. — Veliko pozornost vzbuja članek uglednega politika Torre v “Corr. d. Sera”, kateri svari italijansko vlado, da bi se glede balkanskega vprašanja postavila na stran Avstrije v svojo škodo. Torre izvaja: Avstrija noče svojih zahtev precizirati. Zazdaj hoče le, da se reši vprašanje jadranskega pristanišča za Srbijo. Ako Avstrija odneha, se bo potem tudi o drugih točkah s Srbijo sporazumela, zlasti glede gospodarskih privilegijev glede svojega eksporta v Solun, in to bo nam v škodo. Ako pa Srbijo poniža v vprašanju pristanišča, bo i glede drugih zahtev zavzela intransigent-no stališče in nastal bo evropski konflikt. Tudi v tem slučaju bi Italija trpela le veliko škodo, ako Avstrijo podpira, ker bi si odtujila balkansko zvezo namesto da si jo pridobi zase. Bologna, 13. nov. — “Resto del Car-Iino” izvaja, da Avstrija spretno izrablja interes, ki ga ima Italija glede Albanije, v to, da Srbiji nastavi nož na vrat glede jadranskega pristanišča. Zato Avstrija tako naglaša zvezo z Italijo. Njen resničen namen pa je le ta, da od Srbije za dovolitev pristanišča, od Adriji odkupi dragocene ekonomske privilegije na železnici v Solun. To pa bi bilo v veliko škodo Italije. —- Italijanska javnost je sploh Avstriji skrajno nasprotna in simpatizira vseskozi s Srbijo. Ameriški Čehi nudijo pomoč. Chicago, 111., 24. nov. — Če se Avstrija in Srbija zapleteta v vojno, bodo Čehi v mestu Gary, Ind., pod načelstvom Maksa Kirchmana in drugih trgovcev, organizirali vseslovanski polk. Včeraj so poslali sledeči kabe-logram srbskemu kralju Petru: “Ali bi vaše veličanstvo hotelo sprejeti polk ameriških Čehov in Slovanov v tej sveti slovanski vojni? Blagovolite brzojaviti.” Shodi so se vršili v okrožju calumetskem, in več nego 1,000 mož se lahko nabere v kratkem. Konzul Nikolič obsojen. Duluth, 25. dec. -— V. D. Nikolič, črnogorski konzul in zastopnik v Zdru Ženih Državah in Kanadi, se je priznal za krivega v eni od dveh obto-žeb, po katerih ga je novembrska velika porota obdolžila veletatvine. Nikolič je bil izza dne 2čj. septembra v preiskovalnem zaporu v Duluthu, ob katerem času je bil prijet pod obtožbo, da je od raznih strani zaupane mu denarje ozir. posmrtnine krivično pridržal. Danes je obtoženec izjavil, da bi se mu bil denar poslal iz domovine, če ne bi bilo vsled vojne zamud. Sodnik Dibell ga je obsodil v državno kaznilnico za nedoločen čas od enega do deset let. John Schrank v blaznici. Milwaukee, Wis., 22. nov. — Ko je zdravniška komisija Johna Schranka, ki je izvršil atentat na polkovnika Roosevelta, proglasila za blaznega, je sodnik odločil, da se obtoženec začasno zapre v bolnici za blazne pri Osh-koshu, okraj Winnebagd, država Wisconsin, dokler ne ozdravi, nakar pride pred sodnika. TOVARNA RAZLETELA V WAUKEGANU. Skrobarnica “Corn Products Refining Co.” eksplodirala in zgorela v ponedeljek. MED ŽRTVAMI TUDI SLOVENCI. Usmrčenih baje 9 in ranjenih 24. Natančna imena še neznana. Slovenci so bili žalibog med žrtvami strašne eksplozije, ki se je pripetila v Waukeganu, 111., v ponedeljek popolu-dne. Imena slovenskih žrtev nam še niso znana. Chicaški listi poročajo o nesreči: Chicago, 111., 26. nov. —. Pri eksploziji, ki se je primerila včeraj popolu-dne ob poldveh v skrobarnici “Corn Products Refining”-kompanije ob južni meji Waukegana, je bilo usmrčenih baje 15 delavcev in delavk, a ranjenih je kacih 30 in 15 se jih pogreša, ki so prejkone mrtvi. Delavci so se malo prej vrnili od svojega obeda in so pričeli s popoldanskim delom, ko se je naenkrat začul strašen pok, nakar je bilo celo petnadstropno poslopje takoj v plamenih. Ko je bil ogenj pogašen, so našli po-ogljenela trupla ponesrečencev v žrja-vici. Samoužig je bil baje vzrok nesreče. Na tisoče rojakov ponesrečenih o-seb se je zbralo pri upepeljenem tvor-niškem poslopju, da izvejo kaj o svojcih. Tu se jim je nudil grozovit prizor. Mnogi so brskali po dimeči žr-javici v nadi, da najdejo vsaj še smrtne ostanke svojcev. Vsled eksplozije je bilo poslopje popolnoma razdejano. Tisti, ki so bili zaposleni v gorenjih nadstropjih, so bili vrženi visoko v zrak. Razpok je celo mesto tako pretresel, kakor bi se primeril potres. Požarna bramba in policija sta bili brž na mestu in sta storili kar je bilo mogoče, da se je požar pogasil in ponesrečencem dala prva pomoč. Plameni pa so švigali tudi na sosedna poslopja in pretili vsej okolici. Zdravniki in bolniške strežajke so se krog ranjencev trudili namoč. Delavci sosedne tovarne “American Steel & Wire Co.” so zelo pomagali pri izkopavanju mrličev. Usmrčenci so vsi Poljaki, Litvini ali drugi Slovani. Waukegan, 111., 26. nov. — Sedmo truplo je bilo najdeno v razvalinah “Corn Products”-tovarne danes popoldne. S tem znaša skupno število u-smrčencev devet, kakor trdi superintendent. V bolnišnici je štiriindvajset moških, nekateri smrtno ranjeni. Debs, Warren in Sheppard. Fort Scott, Kans., 24. nov. — Vsled obtožbe po zavezni veliki poroti proti sociališkemu predsedniškemu kandidatu Eugene V. Debsu, uredniku Fred D. Warrenu in njegovemu odvetniku J. J. Sheppardu sta bila zadnja dva tu prijeta. Aretiranca sta obdolžena, da sta hod pravice ovirala s tem, da sta več sodnih prič napotila čez državno mejo. ______________________ Pozor — pazite! Washington, D. C., 21. nov. — Zavezni tajnoslužbeni urad svari pred ponarejenimi bankovci po $10 do $20, ki krožijo med ljudmi v velikem številu. Izdani so na narodno banko v Ashley, Pa. Izdelani niso posebno dobro. Tako se obraz predsednika McKinleya ni preveč posrečil. Gompers ostane. Rochester, N. Y., 24. nov. — Samuel Gompers je bil spet izvoljen za predsednika delavske zveze ameriške (American Federation of Labor). Letni kongres zveze je odgoden. Strašne posledice. Elgin. 111., 24. nov. — William Gleason, krojaški vajenec, je doteknil vroče gladilo s konvo gazolina. Sledila je silna eksplozija, vsled katere je bila krojačnica njegovega delodavca v North Crystal Lake razdejana, on sam in pet drugih oseb je bilo hudo ranjenih. dve vpregi konj sta se splašili in stvarne škode je bilo napravljene za $10,000. Neko žensko so morali iz petega nadstropja rešiti gasilci. Ne samo za kašelj. Severov Balzam za pljuča (Severa’s Balsam for Lungs) učinkuje na mreni-ce grla, pljuč in zračnih prehodov. Ni samo koristno za kašelj, ampak tudi za bolno grlo, hripavost, vnetje sapnika. oslovski kašelj, krčevito davico, ii. diko drugih nepravilnosti dihalnega ustroja. Po navadi olajša tesnobo in bolečino v prsih, ki je učinek prehlada. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena 25 in 50 centov. Pristni nosi napis: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Kdo je največji slepar med Slovenci v Ameriki? Pokojnine za bivše predsednike Z. D. New York, 21. nov. — V prihodnje bo bivšim predsednikom Združenih Držav na razpolaganje letnina $25,000, če se hočejo zdržati vsakega zasebnega dela ter posvečati svoj čas samo blaginji prebivavstva Združenih Držav na temelju izkušnje, ki so jo nabrali kot najvišji uradniki v deželi. Tako je sklenila “Carnegie Corporation” v svojem drugem letnem zborovanju, ki se je vršilo v domu Andrew Carnegieje-vem, in ki so se ga udeležili osmeri zaupniki združbini. Isti znesek se ima določiti tudi za vdove bivših predsednikov, dokler se spet ne omože. Ta gori omenjena pokojnina se ima ponuditi vsakemu bivšemu predsedniku takoj po doteku njegove dobe in ne potrebuje prošnje. Izplačalo se bo, dokler dotični bivši predsednik ne dobi od svoje vlade nobene pokojnine. Nekrivi. Salem Mass., 26. nov. — “Nekrivi” se glasi razsodba porote, pred katero so stali Jos. J. Ettor, Arturo Giovan-nitti in Jos. Caruso, ki so bili obtoženi, da so povzročili umor Ane Lopizzo povodom tkalskega štrajka v Law-rencu, Mass., zadnjo zimo. Ko so obtoženci slišali oprostilne besede, so se drug drugega objeli in poljubili v jetniški kletki. Potem je Giovannitti poskočil in rekel: “Gospodje porotniki, v imenu pravice, resnice in prosvete Vam bodi hvala!” Dinamitna pravda. Indianapolis, Ind., 24. nov. — O-krožni pravdnik Chas. W. Miller je danes izjavil, da bo jutri predlagal, naj se poroštvo za šest namišljenih zarotnikov podvoji. Gre pri tem za predsednika “Iron Workers”-unije, M. Ryana; podpredsednika Johna T. Butler iz Buffala; M. J. Yottnga iz Bostona; Ph. A. Cooleya iz New Orleansa; E. A. Clancya in Olafa A. Tveit-moe iz San Franciscca. Nesreča v francoskem rudniku. Alais, Francija, 24. nov. — Štiriindvajset rudarjev je danes v tukajšnjem premogovniku vsled eksplozije jamskih plinov storilo smrt. Vihar na Jamaiki. Kingston, Jamaika, 21. nov.—Uradna cenitev usmrčencev vsled viharja in poplave na zapadnem delu otoka znaša nad sto ljudi samo v nabrežnih krajih. V notranjem delu otoka je bila nesreča še večja. Grozna nezgoda. Bilboa, Špansko, 24. nov. — Strašno paniko je danes tukaj povzročil požar, ki je nastal v gledišču s premičnimi slikami. Kacih 50 otrok in odraslih je pri tem storilo smrt. Število ranjenih se ni moglo dognati, ker so bili prepeljani v svoja stanovanja, pre-dno se je začela preiskava. Kraj nesreče je ogromen cirkus, ki je bil izpremenjen v “kino”. Ker je bila vstopnina samo 2c, zato je bilo poslopje do zadnjega kotička zasedeno in sicer večinoma po ženskah in otrocih. Strojnik je izgubil prisotnost duha, ko je neki film eksplodiral, in je zakričal “Gori!” Plamene je koj nato pogasil; ali učinek njegovega vzkrika na navzoče je bil tako silen, da se je namah vsa družba spustila v dir proti izhodu. Policija ni njogla ničesar opraviti z malone raz besnelo množico, ki je pritiskala naprej. Vsak posameznik se je boril samo zase, da pride ven. Pri tem so bili zlasti malčiki neusmiljeno teptani z nogami, tako da so storili smrt, pre-dno so čeznje prilomastili ozadnjiki. Drugi so bili poteptani na galerijah in hodnikih. Tudi zunaj poslopja je zavladala razburjenost, da so oblastva komaj napravila red. Obratni voditelj in zaposlenci gledi-ški so bili vsi prijeti. Važna stvar. V enem svojih predavanj je slaven zdravnik rekel, da je važnejše izpraz-njevati črevesje nego napolnjevati želodec. Svetovali smo dostikrat našim čitateljem, naj nikdar ne pripuste o-stankom hrane ostati v drobju, kjer se skisajo, razkrojijo in zastrupljajo telo. Najložje ohranite prebavila popolnoma čista, zdrava in krepka, àko uživate Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V boleznih želodca in droba, pri otrplosti jeter, kjer je največje važnosti preprečiti zapeko, učinkuje to zdravilo izvrstno, kakor tudi pri razdražljivosti, glavoboli, pokostnici in bolnih, živcih ter pri ženskih neprilikah vsled zapečenosti ali oslabelosti krvi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-39 So. Ashland ave., Chicago. Najhitrejšo olajš-bo v bolestnih sklepih in mišicah daje mazilo zvano Triner’s Liniment.—Adv MOHORJEVE KNJIGE so pravkar dospele v Joliet. Naročniki jih dobe v tiskarni Am. Sl. in sicer proti poštnini za Joliet 10c ter druga mesta 30c za 6 naročenih knjig in 35c za 7 knjig — (najbolje v znamkah). Kedar “Glas Sv.” kaj poroča o kat. cerkvi, samo laže; ne more, ne zna in tudi noče drugega nego lagati o njej in slepariti svoje bralce. Lagal je Martin že profesorjem v šolah, a ti so mu lažnjive njegove odgovore zaračunali z dvojko; moral je torej obesiti šolo na klin in priti v Ameriko — lagat. In res tudi v Ameriki ne more preživeti sebe drugače nego z lažmi in sleparijami, kakršne poroča v “Glas Sv.” o kat. cerkvi, papežih, jezuitih, i. t. d. Da lože preslepi svoje nerazsodne bralce, pristavi navadno k takim lažem še drugo slovesno laž: “Zgodovinsko potrjeno.” Kaj vsega ne znate vi propali študentki, ki ste nekdaj radi svoje gorostasne nevednosti bili izti-rani iz šol! Vi neuki sleparčki slepo-vernih bralcev “Glas Sv.” niti ne veste, kaj se pravi: “Zgodovinsko potrjeno”. Zato vam bom jaz pomagal pretipati zgodovino tiste Šubičeve avtentične prisege in Teclovih odpustkov, o čemer “Glas Sv.” tako zmagoslavno poroča, da je “zgodovinsko potrjeno”. Kako so nastale take umazane Štorje, kakeršne Glas Sv. poroča s toliko zlo-radostjo in škodoželjnostjo? Pred volitvijo se je mnogo govorilo in pisalo za Tafta in proti Taftu, za Roosevelta in proti Rooseveltu, za Debsa in proti Debsu. Ko bi kdo vse zbral, kar se je vrlega in dobrega govorilo in pisalo o imenovanih treh kandidatih, sestavil bi lahko o vsakem kandidatu eno knjigo slavospevov; sestavil bi pa tudi lahko o vsakem kandidatu veliko knjigo sramospisov, ki bi poročala njih slabosti, napake in pomanjkljivosti. Vprašam, ali bi bilo vse resnično, kar bi poročali trije slavospevi in trije sramopisi? Gotovo ne! Slavospevi in sramopisi bi se ne ujemali; prijatelji navadno preveč hvalijo, sovražniki navadno preveč grajajo kandidate. Vzemimo, da bi se ti hvalospevi in sramospisi shranili v kakem arhivu, in da bi čez 500 let potomec Martinov izdajal protisocialističen list v Chicagi. Na svetu se vse izpreminja in tako se utegne tudi Martinov rod preleviti v teku stoletij v protisocijaliste. Mladi Martinov potomec bi neusmiljeno bičal socijaiizem in pišoč o zgodovini socijalizma bi med drugimi napadi objavil 500 let stari sramospis o Debsu, ki so ga sestavili Debsovi sovražniki letos pred volitvijo. Pripomnil bi potem še: “Vse kar smo pisali o Debsu je zgodovinsko potrjeno, kajti sramospis je ohranjen in shranjen v arhivu.” Vprašam, ali bi dotični list čez 500 let ne delal sedanjemu kandidatu Debsu velike krivice, ko bi ne pre-iskaval drugih zgodovinskih virov, ampak bi kar za čisto, zgodovinsko potrjeno resnico objavil oni sramospis, katerega so sestavili ali iz sovraštva ali zlobe ali nevednosti Debsovi sovražniki pred 500 leti? Poročila niti prijateljev niti sovražnikov niso zmerom verodostojna, ker eni preveč hvalijo in precenjavajo, drugi podcenjevajo, preveč grajajo, pretiravajo ali celo lažejo. Socijalisti, vaš sodrug Ferreri je bil v Španiji v smrt obsojen in usmrten, in vi pravite, da je bil nedolžen. Čez 500 let se bo morebiti tista obsodba našla spisana v kakem arhivu; morebiti jo bo prevel potomec Kondov za svoj list in zaključil bo: “Ferreri je smrt zaslužil, ker v arhivu je to zgodovinsko potrjeno.” Ni vse res, kar se danes piše; in kar danes ni resnično, tudi čez 500 let ne bo. Kakor se danes dela krivica z obrekljivim pisarjenjem, tako se bo čez 500 let, če se bo to obrekljivo pisarjenje smatralo za verodostojno takrat. Tudi ni bilo vse res, kar se je pred 500 leti pisalo; kar pa takrat ni bilo res, tudi danes ne more biti, če tudi “Glas Sv.” pripečati: “Zgo dovinsko potrjeno.” Ta pečat je samo slepilo. Papeži so ob vseh časih imeli mnogo mogočnih sovražnikov, posebno ob času razkola in reformacije na Nemškem in v Angliji; mnogo vladarjev, posebno protestantskih, je bilo sovražnih papežem in kat. cerkvi. Kako lahko so ti sovražni mogočneži, dobili za denar može, ki so izmišljeno pisali o papežih laži, hudobije, zlodejstva, podtikali jim sleparije in zvijače in zla pretiravali in na papeže zvirali, da bi1 sfe le maščevali nad njimi. Gospodje okrog ‘Glas Sv. & Co.’ zapomnite si to, da je zgodovinsko potrjeno in dokazano, da se je tako godilo in se še godi. Samo en vzgled iz sedanjosti. Sedanji papež je odpravil nekaj praznikov, katere obhajati je bilo zapovedano pod smrtnim grehom. Papež je pa ljudem obhajanje teh praznikov zdatno olajšal: “če moreš in hočeš, pojdi v cerkev; če pa nočeš, tudi ne grešiš,” tak je nasvet papežev glede na odpravljene praznike. A brezverna druhal, ki je že pozabila, kakšna je kat. cerkev znotraj, se je hinavsko in sve- tohlinsko vzgraževala nad to olajšavo, papežu podtikala brezboijnost in ljudi hujskala in norčevala se iz naredb cerkvenih. Ko bi vaše obrekovanje kdo bral čez 500 let, mislil bi, da je sedanji papež bil kak brezbožnež in odpadnik od vere Kristusove. En vzgled iz preteklosti. Zagrizeni protestantje ali judje so se pred več stoletji izmislili, da je en papež bil ženskega spola, z imenom Johana. Dolgo let so s to lažjo sleparili nevedne ljudi. Dandanes pa tega ne verjame več noben zgodovinar, naj je veren ali brezveren, prostozidar, jud ali protestant, ker je dokazano, da je bilo to zlobna izmišljotina. “Glas Sv.” pa, ki trži na debelo z lažmi in sleparijami, je v svoji zloči in sovraštvu in zaničevanju do kat. cerkve, to obsojeno laž prinesel svojim bralcem zopet za resnico. In take sleparije v “Glas Sv.” morajo nevedni a varani delavci še plačevati. To ni nič manjša goljufija, kakor ko bi kdo tebe goljufal s ponarejenim denarjem. Martin je pravi fakir. Nek Šubic je poročal v “Glas Sv.” o avtentični prisegi jezuitov, škofov in duhovnov. Jaz sem tem blodnjam in norijam nevednega Šubica ugovarjal opetovano in poživljal “Glas Sv.” naj to zarotbeno avtentično prisego jezuitov odpošlje na vlado Združenih držav. V št. 44 se Šubic zvija iz blodnjaka, v katerega je zašel; vse dokazovanje tiste prisege je slepomiškanje, sploh tako, da ga sam ne verjame. Navihani, zvijačni Šubic se je pa že toliko udal, da tista prisega je enkrat prej veljala zdaj pa ne več. Prvič je pa pisal, da še zmerom veže tista izmišljena prisega jezuite. A jaz vzdržujem svojo trditev, da ta od sovraž nikov kat. cerkve in jezuitov izmišljena prisega ni nikdar vezala in tudi dandanes ne veže ne jezuitov ne duhovnikov, ker ni bila in ni ne pravnoveljav-na, n.e pravokrepna, ker ni bila nikdar potrjena niti od jezuitskega reda niti od papeža, ampak. izmišljena od sovražnikov kat. cerkve in jezuitov, katerim jo zdaj podtikajo. Seveda verjamem, da je pred nekaj stoletji kak kat. cerkvi neprijazen jud ali protestant ali tudi morebiti od kat. cerkve odpadli katoličan ali duhovnik po naročilu protestantske kraljice Elizabete, zaklete sovražnice kat. cerkve, izmo-drijanil to laž, in da se hrani ta izmišljava sedaj v kakem arhivu ali državni shrambi. Toda, kar poročajo arhivi, ni zmerom resnica. Eden zgodovinar, namreč Strype, nam ne zadostuje. Navedite nam, če morete, več zgodopis-cev in pa stran dotične knjige, kjer to poročajo, pa naj bodo ti resnicoljubni zanesljivi strokovnjaki v zgodovini te ali one ali nobene vere. Pred nekaj leti je zapustil nek jezuit samostan in odpadel od kat. cerkve. Ta mož je potem iz zlobnosti obrekoval jezuitski red, češ, da je geslo jezuitov: Namen posvečuje sredstva. Prišlo je do tožbe in bivši jezuit je tožbo izgubil, ker ni imel dokazov za svoje obrekovanje. Ta odpadli jezuit je bil odločen in neustrašen nasprotnik jezuitskega reda, imel res skoro nedo-, sežno znanje v literaturi in gotovo tudi o obredih in pravilih istega reda; a vendar ni do zdaj še niti besede zinil o tisti prisegi, kar bi bil pa gotovo storil, samo da bi se maščeval nad jezuiti, ko bi se mu zdela tista prisega resnična. Vaša oseba, Šubic, če tudi ste mojster sleparstva in zavijanja, nam ni merodajna. Lahko slepite seveda naše nevedne ljudi, ne morete pa nas. Podprite torej svoje dokazovanje, potem še le bo naša dolžnost izpodbiti jih. Če je kaj resnice torej o tisti avtentični prisegi, le v Washington ž njo; naša vlada bo našla učenjake proti katerim ste vi zgodovinski klevetniki, samo plitvi pritlikavci; našla bo izkušenih detektivov, če treba, in vsi ti bodo prišli tej “zgodovinsko potrjeni resnici” do dna. Le naprej, če imate korajžo, da se bo odkrila vaša zvijačnost potvorjenost. Sploh vam pa rečem: Šubic vi ste jako neumni in zabiti, ker niti ne veste kako se glasi jezuitom krivično podmetani zloglasni rek. Pravite geslo jezuitov je: “Sredstva posvečujejo namen”. Udariti ste hoteli jezuite; pa lopnili ste sebe. Laž ima kratke noge. Da ne znate nič, sem vedel; da ste pa tako praznoglavi, da niti ne razumete reka: “Namen posvečuje sredstva” je pa višek budalosti in gluposti. Vi ste eden izmed onih, ki se do-mišljujejo, da so nekaj, ker nič ne verujejo, in katerih znanje je samo v tem, da zasramujejo, česar ne razumejo. Zdaj pa Teclovi odpustki. “Glas Sv.” piše, da je Tecel prodajal odpustke; ti odpustki so po pridigah Teclo- (Nadaljevanje na 4. strani.) Joliet, 111., 27. nov. — S prihodnjo nedeljo pričnemo sveti adventni čas, da se spodobno pripravimo za prihod Odrešenikov. Dal Bog, da bi lepe božične praznike spet dočakali vsi zdravi! — V naši slovenski cerkvi sv. Jože- fa se je vršila v nedeljo velika svečanost. Novi veliki altar, posvečen spominu Rev. F. S. Šušteršiča, ustanovitelja naše fare, je bil slovesno blago*-slovljen ob ogromni udeležbi župlja-nov; odlikovala so se razna slovenska katoliška podporna društva s polnoštevilno udeležbo: Domači g. župiiik, Rev. John-Kranjec, je vodil vso slavnost, ob asistenci mnogih čč. gg. duhovnikov iz Jolieta in od drugod. Slavnostno pridigo je imel Rev. Anton So-jar, slovenski župnik iz Chicage, ki je napravil s svojim prekrasnim govorom najgloblji vtis.. — Z današnjo številko zaključujemo 21. letnik Am. Slovenca. Dvaindvajseti. letnik pričnemo s krasno povestjo “Peter Barbarič, vzor mladeniča iz Hercegovine”, ki jo je hrvatski spisal A. Puntigam, a poslovenila sta jo A. B. in A. S. Povest je nekak življenjepis vrlega mladeniča dijaka, ki je umrl v cvetoči mladosti; obenem pa tudi krajepis in zgodovinski popis Bosne, Hercegovine in ostalega Balkana. Podrobno in pretresljivo je slikano trpljenje kristjanov pod turškim jarmom. Povest se bo čitala z največjim zanimanjem posebno sedaj, ko mrka turški polumesec pod udarci naših hrabrih bratov Bolgarov in Sijbov. — Društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. priredi na praznik novega leta sijajno plesno veselico z “basket party” v Sternovi dvorani. Več o tem drugič. — Izobraževalno društvo “Slovenija” ima v nedeljo, dne 1. decembra, zvečer ob 8. uri v Jednotini dvorani važno sejo, h kateri se vabijo vsi člani in članice. Vabijo se tem potom tudi vsi drugi rojaki in rojakinje, ki žele pristopiti v “Slovenijo”, v kateri se zbira cvet ljubiteljev slovenske Talije in pevske umetnosti. Na Silvestrov večer priredi “Slovenija” v Jednotini dvorani lepo domačo zabavo s petjem, tombolo, šaljivo pošto in drugimi točkami, da skupaj vzamemo slovo od starega in pozdravimo novo leto. — G. Blaž J. Chulik, farmar in trgovec iz Lyonsa, Iowa, se je mudil te dni v Jolietu, kjer ima vse polno prijateljev in znancev izza svojega mnogoletnega bivanja tukaj. — G. Matija Kremesec, doma iz Ro-salnice v metliški fari in že osem let v Ameriki, si gradi lepo hišo v Chi-cagi na 1912 W. 22nd St. Tam bo sredi meseca decembra t. 1. otvoril prvo slovensko mesnico v Chicagi. G. Matija Kremesec se je bil izučil mesarstva že v starem kraju. Zdaj že peti teden pa se mudi v Jolietu pri našem znanem mesarskem mojstru g. Math Grahku, 803 N. Chicago St., kjer izpopolnjuje svojo mesarsko znanost po amerikanski metodi. Naši Chicažani dobe torej izvrstnega mesarja, in ga bodo gotovo z veseljem podpirali. Njegova žena z dvema o-trokoma je v Chicagi pri njegovem bratu, g. Martinu Kremesec. — G. John N. Pasdertz, in ne: John A. Pasdertz, je bil ondan izvoljen za direktorja trgovske združbe jolietske. Toliko v popravek našega poročila v zadnji št. — Velika Pratika za navadno leto 1913. vsebuje mnogo lepega čtiva ter slike nadvojvode Frana Josipa, deželnega glavarja kranjskega dr. Ivana Šušteršiča, slovenskega skladatelja P. Hugolina Sattnerja, državne obrtne šole v Ljubljani in dr. Dobi se pratika v tiskarni Am. Sl. in stane 10c. —• Katekizem za slovenske katoliške šole v Združenih Državah ameriških, ki ga je spisal blagopokojni Rev. F. S. Šušteršič, ima spet v veliki zalogi tiskarna Am. Slovenca, ki je preskrbel in založil drugo izdajo. Katekizem stane i25c. — Krst so imeli v nedeljo pri Alojziju in gej. Antoniji Rolih, 807 N. Chicago St. Botroval je g. Ant. Go-lobitsh. In krščenec je dobil lepo starokrajsko ime Janezek. — Atlet fetar Zebič je privabil v nedeljo zvečer v Sternovo dvorano prav mnogo občudovalcev njegove res izredne telesne moči. — Slov. izobr. in podp. društvo “Triglav” priredi na Silvestrov večer (t. j. 31. dec. t. 1.) jako lep in zabaven večer. Na bogatem vsporedu bode lepa in dovtipna burka izpod peresa slov. humorista Rado Murnika, Buček v strahu. Dalje bodo krasne in težke pesmi, katere se že vadi pod vrlim vodstvom g. G. Malovrha. Po igri se vrši ples, kjer se bode plesaželjna mladina vrtila in sukala svoj,e urne noge in pričakovala veselo novega leta. Kaj več o tem prihodnjič. — Omenjeno društvo se res trudi na pevskem in dramatičnem polju. Ni še dolgo, ko je uprizorilo lepo narodno igro “Domen” in ni še dolgo, ko je tako lepo in krasno zapelo na vseh svetnikov večer v cerkvi par krasnih pesmij, da je bilo ljudstvo kar očarano vsled divne-ga petja, in ne bode dolgo, ko bodemo videli “Bucka v strahu” in že se zopet pripravlja na tretjo, res krasno iri narodno igro “Rokovnjače”, ki jih je g. F. Govekar po Jos. Jurčičevi povesti priredil za slov. odre. Igralo se bode “Rokovnjače” spomladi. — Jos. Kuhar. — Adv. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Barbalič Geo., Brkopec John, Kurnp Marija, Sudac J., Tušek Ana ga., Vocina D. Marquette, Mich., 22. nov. —■ (S pota.) Zapustivši prijazni Sheboygan, sem se podal v sosedno mesto Plymouth, Wis , kjer sem posetil družino g. F. Slabe, ki je bil pred leti tudi vpo-slen v tiskarni A. S. Tam se nisem veliko mudil, ker je le par slov. družin, pa še ti imata naš list. Plymouth je malo mestece, sicer je na zemljevidu St. Paul železnice zaznamovano s precej veliko piko. Kraj je bolj hribovit in farme se mi zde nekoliko puste. Ker 'sem imel proti večeru nekaj prostega časa, sem šel na najvišji hrib ob mestu, da vidim, kaj imajo tam. Izgleda nekako čudno od daleč. Našel sem na hribu nekako mlako, obzidano in ograjeno. Tam ima mesto svojo vodo. Drugih zanimivosti nisem videl. Iz Plymoutha sem se podal po St. Paul železnici na Iron Mountain, Mich. Tam sem opazil več železnih rudnikov. Sploh izgleda to mesto sila podobno mestom v Minnesoti. Slovencev je tam malo. Obiskal sem skoro vse in zdi se mi, da zahaja A. S. v skoro vsako slovensko hišo v tem mestu. Rojaki so tam prijazni in so mi šli na roko, zlasti naš stari znanec, g. Berce. Obiskal sem med drugimi tudi g. Schwei-a in našega 211etnega naročnika, g. J. Bahor, ki je živa podoba avstr, cesarja Franc Jožefa — po mojem mnenju. Zapustivši Iron Mountain, sem se podal v Hermanville, Mich., kjer la-stuje menda celo mestece neka lum-ber-kompanija. Tam pastiruje Rev. Krakar, katerega pa nisem našel doma. Nemara je šel na jelene, katerih je po michiganskih pragozdih v on-dotni okolici sila veliko. Vsak vlak jih pripelje večje število, a lovci, to so pravi junaki! V tem mestecu je največ Hrvatov, ravnotako na Wells, Mich., poleg Escanabe, zadnje je pa še dokaj lepo mesto. Tu sem zopet našel svoje znance. Podal se sem nato v Manistique, Mich., kjer sem našel večje število Slovencev. Nastanil sem se v hotelu, blizu postaje in gozdov, po katerih so vso noč pokale puške, da se mi je zdelo kakor da bi bil pred Carigradom, kjer se ravnokar maščuje slovanska kri nad krvoločnimi Turčini. Manistique je dokaj čedno mestece ob jezeru. Tu so velike žage za les in tudi neke vrste železne tovarne in ogljarna. Brata Geo. in Jos. Gorshe imata vsak svoj salun; g. S. Geshel je za delovodjo pri lumber-kompaniji, a g. Geo. Frankovich je lastnik lepe gro-cerijske prodajalne. Rojak Geo. Pečarič ima lepo farmo v tej okolici. Ker sem se že tako oddaljil na izhod, bilo mi je edno, če grem proti severnemu polutoku skozi zapad ali sever, zato sem si izbral zadnje, da mi je bilo prilika vstaviti se v po naših treh škofih slavnem mestu Marquette, ki je tudi jako lep kraj. Razprostira se ob jezeru. Prišedši v to mesto ob 7. uri zvečer sem najprvo vprašal za katedralo, katero sem kmalu našel. Tam sem ravno stal pred nekim velikim poslopjem s svojo električno svetilko, da bi bral napis, pa pride oskrbnik, jako prijazen mož, ki mi je povedal, da je to Baraga School, a na drugi strani pa katedrala, ki izgleda kot kaka drugo-verska cerkev, skoro brez zvonikov. Jolietska ali pa calumetska slov. cerkev bi bila prava dika marquettske škofije. Pokazal mi je tudi rakve pod gl. oltarjem v pritličju, kjer počivajo tri škofje: Baraga, Mrak in Vertin. Prečital sem tudi napise. Dopadlo mi je, ker so vsaj imena rojstnih krajev u-mrlih škofov lepo slovensko zapisana. Kakor znano je bil naš Baraga prvi tamošnji škof. Veseli me, da Sem imel to priliko, saj je bil škof Baraga svoj-čas metliški mestni kaplan, o kom so mi večkrat pravili moji stari doma. Râvno pred katedralo je lepa cesta, ki se-imenuje Baraga Ave., kar vse znači da je bil škof Baraga jako spoštovan vladika. Baragi, Mraku in Vertinu—-večna pamjet! Naj ne pozabim na svojo vožnjo iz Manistique do Shingletona. Vlak vozi tod le po enkrat na dan, pa še to, da vleče kakih 25 kar za blago in po dve za potnike. Take vožnje še nisem nikdar imel. Vozi 3 ure in pol, da preide petintrideset milj. Prav lahko ga preteče vsak ribniški šimel. Sreča, da se je istočasno peljalo v gozde na delo v kempaji precej lumber-jackov, ki so pravi pijanci in razgrajači. Vsak je imel steklenico žganja v roki, tako je bil eden bolj pijan kot drugi. To ti so bile opice! Pa naj še kak kranjski socijalist reče, da se so-opice spremenile v ljudi. Če bi rekel, da se ljudje premene v opice, bi rajše verjel. V par minutah so se stepli, pa zopet sprijaznili, zapeli in zagodli svojo čudno laplandsko pesem. Tako je pretekel čas v nekaki menažeriji in prišli smo iz gozda v Shingleton, kjer ni nobenega mesta, le par bornih bajt in postaja. Tam smo pa poizvedeli, da je South Shore vlak pozen za cele 3 ure, a čakali srqo ga skoro 4 ure. Tako se vozi v nekaterih krajih. Lepo je v Jolietu, kjer se dobi vlak na vse kraja vsakih 15 minut. Pa pravijo, da so napredni!? Med potovanjem mnogo slišim o eni in drugi stvari. Zlasti se veliko govori o socialistih, Rev. Sojarju in Kristanu, ki sta tako živahno debatirala. Čast komur gre! Rev. Sojar je pastir, ki se ne skrije za grm, ko pride volk po ovco. Klin se s klinom izbija, tako je treba tudi nadaljevati boj, dokler bodo kranjski socialisti razprav ljali v svojih listih o verskih stvareh in iste smešili. Slučajno pravi eden ali drugi: “Zakaj se ta ali oni (n. pr. Sojar) vedno vsiljuje? Zakaj ne pusti celo stvar pri miru?” Da, preveč “mirni” so nekateri, zato pa tako raste kranjski socializem med nami. Žal, da nekatere naše . duhovnike sociji celo hvalijo. Le poglejmo malo in videli bomo, kako kr. socijalizem napreduje. Zakaj? Zato, ker vsak kr. socialist je' tudi agitator za socialistično literaturo. Vsak ti proda eden ali drugi social, list; pravijo, da ga še zastonj pošiljajo če imajo le količkaj upanja tako dolgo človeku, ki je morda že mlačen, da ga “pofarbajo”, in ko postane rudeč, jim pa vse pošteno dvojno poplača. Socializem je kot plevel. Daj mu mal prostor, pa bo kmalu tako zasajen, da ga je težko spraviti s polja. Naši vrtnarji so predolgo in pretrdo spali dok je sovrag sejal ljuliko med pšenico. Zdaj pa že ista zori in rodi sad le Kondi, Zavrtniku, Zakrajšeku in par drugim, ki znajo izborno fehtati za svoje malhe, pa delajo sramoto in škodo. Poglejmo v domove kr. socialistov, pa se prepričamo. Zgubljeni so za vero in narod! Zatorej na delo, ker resnobni so dnovi! Dosti je že spanja! Advent je tu! Stori vsak svoje po svoji moči, ker čas beži. Delo in trud naj Bog blagoslovi! Pozdrav vsem znancem, prijateljem in sorodnikom. Vsem dober vspeh! Josip Klepec. ga naroda na vzhodu, kako so bili tlačeni skozi več stoletij, nele od krutega sovražnika krščanstva, s katerim se sedaj borijo za življenje in smrt naroda, arri^ak večkrat bili so tlačeni celo od narodov in vlad, katere bi jim morale biti v brambo in pomoč. Po igri in govoru — je bil pa konec, ne konec .ni bil za vse, ampak samo za tiste, ka,terih niso srbele pete. Vsi drugi pa so se sprehajali po dvorani po dva in dva po taktu Fr. Butalove godbe. Upamo, da tako sprehajanje poneha sedaj za nekaj časa skozi adventni čas.’ — “Kdor bere, naj razume.” — Advent je čas za vse kaj bolj rednega, kdor je tega zmožen in se briga še za kaj več kot-za to, “da bi trava rastla, dokler živim jaz” in le samo za to. Sploh pa ni pravega veselja, če ni kakega premolka, in če se človek “suče” veflno in vedno po ravno enih in istih kolobarjih. Pa naj srbo-nogci držijo za nekaj časa noge v mrzlo vodo, če ne morejo drugače prestati. Cleveland, O., 25. nov. — Kakor drugod, tako je tudi tukaj zanimanje za balkansko vojsko splošno. Posebno Slovani in Slovenci gledajo tja na jutro z velikim navdušenjem, katero kažejo s tem, da nabirajo vsepovsod za ranjence in druge sirote na Balkanu. V ta namen je priredilo pevsko društvo “Lira” “veselo veselico”, pri kateri je mlado društvo pokazalo, da dobro napreduje. Namen tega društva je, gojiti v naši mladini ljubezen do lepega narodnega nabožnega in cerkvenega petja, in s tem preprečiti kolikor mogoče klaftarsko in kvantarsko kričanje, katerega je, žalibog, danes dosti med svetom. Društvo je pod vodstvom g. Matej Holmerja, kateri se veliko trudi, da ne ostanejo med mladinci amerikanskimi Slovenci lepe in čustva polne slovenske pesmi pozabljene. Res krasna je slovenska pesem, a dvakrat krasna, kadar doni iz grl slovenske mladine v tej široki ameriški zemlji. Le žal, da se po nekaterih krajih stariši tako malo brigajo za to, da bi se otroci učili petja splošno, še menj pa slovenskega petja. Neki veliki pisatelj pravi: “Ne bojim se za človeka, kateri rod poje, kajti če poje, je tudi vesel, če pa je v resnici vesel, je tudi dober.” In to je resnica. Splošno rečeno, hiša, kjer se goji lepo petje, še ni spridena. Seveda tukaj ni govorjenja o klaftarskem kričanju in ponočnem tulenju in cviljenju, katerega nekateri napačno nazivljajo petje. Kakor že omenjeno, g. M. Holmerje-va velika zasluga je to, da se veliko trudi Za gojenje ljubezni do petja med našo mladino in posebno šolsko mladino. Človeka mora ganiti v srce, ko sliši v cerkvi iz sto in sto mladih in čistih slovenskih grl zveneti vsakovrstne, tudi najtežje slovenske Marijine in druge nabožne pesmi. — A čajte no, zašel sem nekam, nekaj druzega sem pisal in mislil pisati — a ja, pisal sem o “veseli veselici”, kaj ne? No, kje pa smo že bili, predno smo krenili nekoliko na to stransko stezo? Aha, sedaj se spominjam. Govoril sem o društvu “Lira”. Ino ta “Lira” nam je zapela nekaj prav lepih slovenskih in hrvatskih pesmi, kakor “V gozdu”, Slovenec in Hrvat”, “Pozimi iz šole”; “Zrinjsko-Frankopanka”, “Naša zvezda”, “U boj”. Peli so z velikim navdušenjem in, razven par malih napak, z dobrim uspehom. Škoda pa je, da so naši odri prav slabo urejeni za petje, in sploh za vsakatero predstavo. Odri so namreč prenizki in tako urejeni, da se glas vjerna in meče nazaj na oder mesto po dvorani. Za pesmimi je prišla na vrsto kratka igra: “Za letovišče”. Igravci so se dobro “odrezali”. Fr. Oražem, ki je igral lastnika letovišča, je prav dobro nastopil, tako tudi F. Sodnikar kot Gregor Smola. Več kot navadno zmožnost na odru pa, mislim, smo opazili pri Fr. Prmetu ml. Dobro se je obnesel tudi njegov brat Ludvik. Brata Fr. in Viktor Švigelj sta izvršila svoje uloge popolno. Veliko smeha so napravili tudi J. Novak, A. Zakrajšek, A. Peterlin, R. Zakrajšek in J. Sever. Mr. Križman se je sukal kakor pravi vojak. G. Križman bi gotovo še danes dobil častno službo poveljnika ali kaj takega med vojskujočimi Slovani na vzhodu. Tudi Turki bi bežali pred njim, da jih g. Križman samo pogleda jezno. Po igri je nastopil za kratek govor g. L. J. Pirc, urednik tukajšnjega slovenskega lista “Clevelandska Amerika”. Povedal je zgodovino slovanske- Ely, Minn., 22. nov. — Prišla je zopet stara znanka naša, zima, s svojimi ledenomrzlimi rekami, s svojo strupe-nomrzlo burjo, katera je tako v navadi tu v skrajno severnem delu Minnesote. Navada je tu in sicer stara navada, da se zima začne s septembrom ali še prej, in letošnje leto? Sedaj je že minul sv. Martin, a mraza nobenega! Tudi snega ni bilo še nič, razen enkrat je malo pobelil in nam pokazal, v kako-vej opravi je. Torej to je letošnji za-| četek zime. Ni se torej nič čuditi, ako | opažiš med mestnimi šetalci v zdaj-nem času kakega gizdalina mogočno stopajočega s — slamnikom na glavi, kakor ob “fourth žulaju”. Ko bi Vi, gospod urednik, eno nedeljo prišli sem na Ely, mislili bi, da Bolgari združeni s Srbi oblegujejo Carigrad — Ely: puške pokajo, samo slišati ni nič druge besede kot “Ali je mrtev?” nasprotno tam pri Carigradu se slišijo klici “111 Alah” in “Hura!” Da so tukaj res strastni lovci, nam spričuje že dejstvo, koliko divjačine se pobije, zlasti zajcev. Seveda, da' tudi oko postave pazi na “jagre”, in ako se lovec ne skaže s tozadevnim spričevalom pred varuhom lova, mora brezdvomno plačati, kar se zahteva od njega. To seveda velja le za to odbrane živali, kot srne, divje kokoši in “moose” i. t. d. Zajca brezdvomno vsak lahko ustreli. Delo v tukajšnjih rudnikih še vedno dela s polnim parom. Seveda, kar se tiče delavskih moči, jih je tako preveč in še vedno dohajajo novi; vzrok seveda je zima, katera se je približala. Bratske pozdrave vsem čitateljem Am. Slovenca in Vam, gospod urednik, Vaš Leopold Stupica. napeljati slov. ljudstvo, da bi tako stvar verjelo. A zmotil se je. O neki, sirotišnici tudi klati ta podla irt nepodpisana človeška stvar. Zaletava se zopet v g. župnika kot da bi bil on nasproten temu zavodu. Ali Ti ni rekel g. župnik v obraz, da Ti dobre volje da on $25.00, ako mu dokažeš, da bode sirotišnica tudi za katoliške ljudi a ne samo za tatove časti in za bdeznačajne dopisune Glas Svobode, najbolj umazanega lista v Ameriki, kakor imamo vzgled v predzadnji štev. grde cunje Glas Svobode. Da preidem k zaključku, povem kot tisti, kateri je bil prisoten v sobi nesrečnega rojaka ob istem času, ko je duhovnik govoril ž njim o tej stvari, da je tisti, dopisun lažnik in tat časti v pravem pomenu besede. Toliko v pojasnilo ljudem breznačajnežem in Gilbertčkim dopisunom Glas Svobode. Ti, A. S., pa nadaljuj svojo dobro začrtano pot resnice in bratoljubja, želeč Ti obilo naročnikov in predplačnikov. S spoštovanjem, Anton Erjavec. krat nastopiti, ko bi še ljudje ali občinstvo bolj v obilnem’ številu zbrali pri vsaki predstavi. Sedaj morda se pokažemo zopet na sveti večer pred polnočnico. K sklepu mojega dopisa pa še enkrat pozdravim vse prijatelje in prijateljice širom Amerike. Tebi, list, pa mnogo naročnikov; želim pa tudi g. Klepcu dobrega uspeha širom Amerike. Jakob Prestor. Ely, Minn., 23. nov. — Dogodilo se je in sicer prav zares, da mi je prijatelj B. povedal skrivnost takole: Bilo je letos koncem maja. Zunaj je zelenelo in cvetelo. Gospodinja je bila šla k sosedovim po mleko. Vsi drugi so odšli v Elco gledališče, ki tudi v slov. jeziku lepake tiska. Ostal sem sam doma in čital v Amer. Slovencu dopise., To vselej rad storim. Tisti čas pa je nekdo na duri trkal. Noter sem zaklical. Vstopili so čez prag mati, sin in 18 letna hči ter rekoč: Prišli smo iz farme k naši teti pogledat i. t. d. Za nekaj časa smo bili vsi doma. Pogovarjali smo se to in ono, pač pa tudi, da pogoji sreče so: Čvrsta rbka ih dlan, ki koplje srečo vsaki dan. Ako bi bil se jaz z mladenko pogovarjal, so vsi, pazili. Ostal sem nerazburjen in mislil si: saj je dosti deklet. Tretji dan je omenjena družina odhajala. Pri odhodu smo si v roke segli in takrat je mladenki kri šinila v lica. Za vse to so posledice, da sem več razglednic od nje dobil z vsebino:. I am gftting ready to meet you. “Znaš, prijatelj,” je rekel B., “stvar je tako, da ona je večja, kakor jaz; morda bi me nabila.” Na to besedo sva se oba zasmejala tako, da naju je trebuh bolel. - Ta dogodek bode pozornost zbudil, pa I don’t care. Prijatelj B. je šel nekove rože iskat. Ali išče ali ne, ne vem. Jaz pa rudo šaflam in se potim, ko se za mladenke zmislim, ves trud zgubim. In v Brockway pišem, kjer vijoličen duh dobim. Roxbury. Gilbert, Minn., 12. nov. •— Cenjeni A. S.! V predzadnjem dopisu umazane cunje Glas Svobode sem bral o našem g. župniku Rev. A. Pirnatu, ki je imel opraviti z nesrečnim človekom, kateri je poskusil samomor. Jaz spodaj podpisani sem pozval Rev. Pirnata, da naj obišče nesrečneža, kateri je ležal na Evelethu v bolnišnici. Mož je bil takoj pri volji in se podal tja. Ko se je John Šuštar spovedal in molil dalj časa z duhovnom, pride po mene in g. Iv. Zupančiča Rev. A. Pirnat in naju prosi, naj bi šla v bolnikovo sobo in tam poizvedela o sorodnikih in o denarju, ako ga, kaj ima. Ker je bil bolnik v veliki nevarnosti pred operacijo, se je dozdevalo g. župniku, da je najbolje, ako omenjeni Šuštar uredi vse pred operacijo,- In resnici na ljubo, g. Pirnat vpraša bolnika, áko je v kakem društvu in ako ima kaj denarja? In temu je izrecno pristavil, da naj isto poravna in preskrbi, pređno bi se imelo kaj hudega zgoditi. To vse je bilo govorjeno vpričo g. Iv. Zupančiča in mene. Gospod Pirnat je hotel storiti dobro, a neki dopisun iz Gil-berta, katerega poznam dobro, hoče g. župnika pripraviti ob dobro ime. Ta tat dobrega imena prvič ne zna, kaj govori, ali je pa lažnik, ko pravi, da so pripeljali bolniku irskega duhovna z Eveletha, ker to ni resnica. Drugič hoče ta neznačajnež in časti-tat Kansas City, Kans., 20. nov. — Cenjeni gospod urednik, prosim za malo prostora v nam priljubljenem listu A. S. in priobčite notri teh par vrstic. Nisem Vam prevelik nadležnik, gospod urednik, v tem oziru in tudi zdaj nimam posebnih novic, pa vendar bi nekaj rad v kratkem omenil rojakom po Združenih Državah, kako se imamo v tem mestu. Z delom gre tukaj še dobro. Tukajšnje klavnice še v polni meri poslujejo in plača je tudi primerna, zatorej vsak delaven človek delo zdaj lahko dobi. Samo draginja živil je neznosna, tako da človek mora izhajati z enim novcem, če je tukaj ali pa če gre v Arizono, kljub temu, da so tukaj klavnice. Kakor se je že večkrat poročalo od tukajšnjega pevskega društva “Slavček”, je zdaj, bi rekel, zaspalo; to se pa še zdaj težko trdi, če je samo začasno ali za vselej, in se ne ve, če se “Slavček” še povrne nazaj v svoje gnezdo ali ne. Jaz kot enoletni redni član tega društva zato obžalujem. In žali Bog, da so naši slovenski fantje in dekleta tako slabo vneti za petje ali za kakšen napredek. Jaz pa smelo rečem in trdim, da ko bi ves tukajšnji slovenski mladi svet bil tako požrtvovalen in vnet za petje, bodi si narodno ali cerkveno, kakor sem jaz, bi že lahko prekosil marsikatero naselbino v Ameriki. Pa žalibog, da nesloga zmiraj tlači. Omeniti tudi moram, da se je tukaj pričelo z zidavo nove slovenske šole, katera bo krasno poslopje. Marsikateremu rojaku je znano, da mi živimo tukaj v suhi deželi. Pa hvala Bogu, letos ni presuha, vinska kapljica je letos prav dobro obnesla, v našem mestu imamo ga raznovrstne barve, rudeče in belo, ki teče veselo. In si večkrat pri “glažkih” zapojemo: “Mi Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami piti dobro znamo” i. t. d. Zatorej mi se zdi, da sem v domačem vinorodnem kraju in kako smo ga nekdaj žagali v mili domovini, v Beli-krajini! Ker se je moj dopis že predaleč zavlekel, zatorej naj zazdaj zadostuje. K sklepu pa pozdravljam vse moje prejšnje prijatelje in znance po širnih Združenih Državah in sploh vse Slovence in Slovenke in čitatelje tega lista. Tebi, list, pa želim obilo naročnikov. ’ Jožef Kastelec. Sheboygan, Wis., 24. nov. — Cenjeni urednik Am. Sl.! Blagovolite natisniti par mojih vrstic iz naše naselbine. Tukaj imamo sedaj že mrzle vetrove, zato tiščimo le na gorko, k našim pečem, katere nas bojo grele čez dolgo zimo; ali pa si iščemo gorkote v gorkih dvoranah. Zatorej vas vabimo v nedeljo, to je 1. (prvega) dec. v cerkveno dvorano. Tukaj vas čaka nekaj najnovejšega in za marsikaterega nekaj srečnega, kar se še ni godilo tukaj med nami. Pridite v obilnem številu iskat si velike sreče, katera vas čaka ta dan. Vabim vas tudi iz sosednih ali bližnjih naselbin. Imamo lepe dobitke za vas pripravljene. Vstopnina je prosta. Zabava prav prijazna. Sreča bo letala po vsi dvorani, le iščite jo, da jo boste našli. Začetek ob dveh (2) popoldan; konec pa, kadar boste vso srečo polovili. Ves dobiček je namenjen v korist naše slovenske cerkve. Vršila se bo javna tombola. To je za tukaj nekaj novega. Zaradi tega prosim vse ude dr. sv. Cirila in Metoda št. 144, da je seja, katero bi imelo naše društvo imeti 1. (prvega) dec.j preložena na 3. (tretjega) dec., to je v torek ob J48. uri zvečer. Kar se pa tiče dela, se je pa že nekam zadelo; ne gre več tako gladko, kot je šlo pred par meseci. Ne vem, ali se je zadelo v ledeno zimo, ali se že sedaj boji vse novoizvoljenega pred sednika. Kar se pa tiče v dramatičnem oziru, pa tudi ne spimo; mi se ne bojimo žrtvovati par ur v noči, ko drugi počivajo v sladkem spanju. Pretekli teden, to je bilo 20. nov., smo igrali v cerkveni dvorani tri predstave. Prva je bila “Poštna skrivnost”; tukaj so prav pošteno in izvrstno igrali dva pismonoši in brivec; seveda, da policist in uradnik nista zaostala, Matic pa se je za klobase pod nosom obrisal. Druga je bila “Prijetno iznenađenje”; tukaj so igrali Nežka Starič, Mary Železnik, Terezija Suhorepec in Frank Modic, vsi ti so svoje uloge izvrstno predstavljali. Tretja je bila “Vaški skopuh”; ta je tudi dala veselo zadovoljnost. Mi bi bili pripravljeni več- Waukegan, 111. — Cenjeno uredništvo: Nek strahopetni poročevalec Gl. Svobode se je zaletel s .svojo neumno bučo v mojo osebo. V predzadnji številki Gl. Svobode piše, da se je pri cerkvi Matere Božje izvolil novi odbor. Ta zavijalec piše, da so v odboru dva Polaka, nek Hrvat, Manten-dar (kje je slovnica?) ter trobentač Selan. Vprašam te, poročevalec, zakaj tako zavijanje? Dobro veš, da sta v odboru dva Slovaka, ki sta člana naše fare bila prej in sta še sedaj! Man-tendar je pa kar pri tebi postal Hrvat. Dosedaj je bil vedno Slovenec; ker pa ne trobi v Kalanovo trobento, je pa Hrvat. Zakaj se drgneš tam, kjer te ne srbi? Z dokazi na dan, nikar se ne skrivaj, ako kaj veš od tistih, ki so smetano lizali. Nikar zavratno napadati! Jaz ne ljubim tega. Ako si mož, pokaži oči in. tvoj ponos! pa ti bodem povedal, kako se hiša pridobi s cerkvenim denarjem. Na svetu je vse mogoče, morda je tudi to, da bi si ti rad na nepošten način kaj pridobil. Radi mojega socializma ti povem le toliko, da ti veš o socializmu toliko kakor zajec. Vprašam te, kaj ti misliš o socializmu? Morda misliš, da hodimo po ulicah oboroženi ter da koga zavratno napadamo? Seveda, ako nisem podpiral vašega župnika, potem sem socijalist. To je nekaj strašnega, kakor si ti predstavljaš. Mogoče si kak kapitalist, zato nasprotuješ socijalizmu! Ali ne veš, da je socialist delavec kakor sem jaz? In kadar se bode šlo -a delavsko stvar, bodem agitiral in trobil, ako tudi tebi žolč poči! Ta napadalec me nazivlja s hinavcem. Sam sebe tolče po zobeh. Kdo je večji hinavec od tebe? Samo, prosim, z dokazi na dan! Ako mi ne dokažeš, kar si pisal, potem si sam največji hinavec in lažnivec. Dokaži mi, kako sem farmarje molzel. Piši vendar bolj natanko, da javnost zve, da sem goljuf. Sploh je pa tvoj dopis od začetka do konca grda laž, no, pa saj od dopisnikov Glas Svobode ne pričakujem druzega. Sploh ti pa svetujem, da se greš nekoliko slovnice učit, ker od poročevalca je pričakovati kaj boljšega. Ako si kak značaj, podpiši svoje ime in pokaži, da si mož, ne pa strahopetni lažnivec. Josip Selan. Veliko število bolezni je. — Večino teh olajšajo Severova Zdravila. Varujte se kašlja, prehlada, razdraženja v grlu, bolečin v prsih, hripavosti in težkega dihanja. Te sedaj lahko odpravite, a ne boste jih pozneje. Preden se razvijejo v kaj hujšega, odpravite jih s Severovitn Balzamom za pljuča (Severa’s Balsam for Lungs) Cena 25 in 50 centov. Revmatizem ALI GA IMATE? Severovozdravilo zoper revmatizem (Severa’s Rheumatic Remedy) Cena $1.00. odpravi vzrok s tem, da odstrani strupenine iz ustroja in tako dlajša revmatizem in revmatične bolečine, posebno pa kadar v zvezi s Severovim Gothard-skim oljem (Severa’s Gothard Oil) Cena 50 centov. To je zanesljivo mazilo za vsa-cega v družini, bodi si mlad ali star. Zgoranja dva zdravila, eden za vnajno rabo, drugi za notranjo, so najboljša za odpravo revmatizma. Severova Zdravila so naprodaj v lekarnah. Vsak lekarnar jih vam lahko dobi. Ako ne, pišite nam. Za posebni zdravniški svet, pišite na W. F. Severa Go. CEDAR RAPIDS. IOWA AtffgJTTKAWSKI SLOVENEC, 29, NOVEMBRA 1912. S. KRANJSKO. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 4. nov. 6 Hrvatov ter dne 5. nov. 74 Slovencev in 18 Hrvatov, a nazaj je prišlo dne 4. nov. 50 Hrvatov in 250 Črnogorcev in Bolgarov. nu Davidoviču na zmagah srbske armade, da je pa brzojavni urad ljubljanski to čestitko zaplenil. Jej, jej, kaj so zdaj že brzojavne čestitke državi nevarne? — Za Rdeči križ balkanskih držav so nabrali: v Kranju (do 9. nov.) krog 1500 K; v Vrhniki 363 K; ljubljanski “Slovenec” 2814 K 74 v. — Prvi sneg na Dolenjskem so imeli dne 3. novembra. — Pri gradnji belokranjske železnice so predrli dne 8. t. m. pri Lazih rov 420 m dolgega predora. Smer obeh strani so tudi natančno pogodili. — Krompirja dosti. Kljub nenormalnosti spomladi in poletja so letos na Kranjskem nekateri pridelki prav bogato obrodili in se je pridelalo zlasti krompirja tako mnoeo, kakor še malokdaj. — III. slovenski protialkoholni kongres je preložen s 17. novembra na 29. in 30. december. Vzrok je ta, ker se-, daj vojska vso pozornost in zanimanje nase obrača. Tudi je odšel dr. Krajec, ki je imel na kongresu predavati, v Belgrad na pomoč. Do takrat je u-panje, da se povrne in morda ve povedati kaj zanimivega iz Srbije, kjer je protialkoholno gibanje močno razvito. — Shod kmečke zveze v Ribnici. Na povabilo Kmečke zveze je v nedeljo 3. nov. govoril v Ribnici dr. Krek o vojski na Balkanu. Jasno in plastično je narisal razmere na Balkanu in pokazal vzroke, iz katerih se je porodila krvava vojska. Sarkastično je bičal avstrijsko diplomacijo, ki je srečno pritirala tako daleč, da sovraži in odriva ves krščanski Balkan avstr, državo kot drugo Turčijo. Z veliko pozornostjo so spremljali zborovalci globokoumna izvajanja ter odslej s pravim umevanjem sledijo dogodke na Balkanu. — Poslanstvo Slovencev na jugu. Dubrovniška ‘Prava Crvena Hrvatska’ piše v uvodniku od 2. t. m. med drugim to-le: “Kakor so žilavi Bolgari kljub vsem oviram izpeljali balkansko zvezo, ki bo, kakor vse kaže, turško nasilje za vselej odstranila iz naših krajev, tako bodo tudi trezni in žilavi Slovenci do kraja izpeljali ono srečno notranjo zvezo, ki nas bo osvobodila nemške in mažarske hegemonije. Ni laskanje, marveč živa resnica, da so Slovenci v malo letih na kulturnem, narodnem in zlasti gospodarskem polju toliko priborili, kakor mi nismo v borbi skoro enega veka. Kakor sedaj stvari stoje, so oni poklicani, da iz bratske ljubezni in lastne koristi — med nami izvedejo to, kar so Bolgari na Balkanu. Opravičeno in iz tehtnih razlogov zaupamo v njihovo sposobnost in rodoljubje, ki je narod na severu zbralo v enem taboru in ki že dobro, krepko in spretno pritiska irre-dento v Istri in Trstu.” — Dr. Šušteršič je imel dne 6. nov. v delegaciji imeniten govor za Jugoslovane. Kazal je na slavne zmage Jugoslovanov na Balkanu in na zatiranje Hrvatov po Čuvaju. Poudarjal je potrebo, da se avstrijska država spri jazni z Rusijo in zadobi zaupanje Jugoslovanov, ki utegnejo ustanoviti na Balkanu mogočno Ilirsko carstvo. V avstrijski monarhiji naj se odpravi dualizem,, vsled katerega je Avstrija nezmožna, da bi delala pametno politiko in kaj veljala pred svetom. Pravica naj se da Jugoslovanom, ki so potoke krvi prelili za Avstrijo. Izvoljeni so bili izmed Slovencev v odseke: dr. Šušteršič v odsek za zunanje zadeve in vojni odsek, dr. Korošec v odsek za zunanje zadeve in bosenski odsek (referent), Fon je podnačelnik vojnega odseka. — “Za svoje prepričanje živim in umrjem.” “Pesti Hirlap” objavlja interview z dr. Šušteršičem, v katerem slednji izjavlja mnenje, da je le v interesu Ogrov, ako se postavijo, na Slovanom prijazno stališče, kajti Ogrska je brez Slovanov slaba. Dr. Šušteršič nato v jako ostrih besedah napada režim komisarja Čuvaja in potem govori o hrvaško-slovenskem kongresu v Lju bljani, ki je bil zelo dalekosežnega pomena. Na tem kongresu se je tudi govorilo o interesih monarhije. Z vsemi močmi bodo Hrvati in Slovenci odslej težili po združenju. Ime je postranska stvar, naj se to imenuje trija-lizem ali pa kakoržekoli. Slovenci in Hrvati so en narod. On se čuti tudi kot hrvaškega politika. Kar se špe-cijelno Hrvaške tiče, se morajo povrniti ustavni odnošaji, se mora imenovati ustavni ban, razpisati volitve in je treba, da pride res do vlade hrvaško in srbsko ljudstvo po svojih zastopnikih. Sicer bi pa tudi general bil boljši od Čuvaja. Na vprašanje, ali smatra svoje dostojanstvo kot deželni glavar kranjski za združljivo s težnjami, iz-premeniti sedanjo ustavno obliko monarhije, je dr. Šušteršič odgovoril: “Zakaj pa ne? Jaz sem deželni glavar potom deželne avtonomije in od te odvisen, sicer sem pa neodvisen politik, ki za svoje prepričanje živim in umrjem.” — Konfiscirana brzojavka. Dunajska “Korespondenca Herzog” poroča, da je bivši ljubljanski župan Hribar brzojavno čestital belgrajskemu župa- — Krompir za Balkance. Posestniki Kranjske okolice so darovali za bedo trpeče družine junaških Črnogorcev nad dva vagona krompirja. —Rojakom na pomoč. Dne 8. nov. se je iz Amerike mimo Ljubljane v Trst pripeljalo 1300 Črnogorcev in Bolgarov, ki so se tam vkrcali in odpluli v svojo domovino, da se udeleže balkanske vojske. — Kranjska industrijska družba je izvažala mnogo blaga na Balkan. Sedaj je radi vojske zaostalo naročilo in plačilo. Ako nekatere tvrdke na Balkanu pridejo v.konkurz, bi utegnilo podjetje trpeti nekoliko škode. Hujše so pa prizadeti nekateri delavski oddelki, ki morejo le malo delati. — Stavka v Vevčah. Ljubljanski “Slovenec” z dne 8. nov. piše: Stavka v Vevčah še vedno traja. Nekaj zelo grdega je ta stavka, k^r je tvorniško vodstvo z nečuvenimi provokacijami znalo delavstvo pognati v stavko ob času, ko je radi vojske na Balkanu hotela omejiti delo. Šikan, ki so se dogajale v tej moderni delavski mučilnici, kjer zaslužijo n. pr. delayke še vedno po 90 vin. dnevno, delavstvo ni moglo več prenašati. Milijone in milijone je vevško delavstvo nakopičilo svojim gospodarjem, zato so pa ob krizi, ki jo je povzročila vojna na Balkanu, zapodili delavstvo na cesto, da lepo sebe operejo. Popirnica v Wattanu na Tirolskem, ki je vse delavce 30. okt. odpustila, je bila vsaj tako poštena, da je izjavila, da je zaprla radi vojske na Balkanu tvornico. Tega pa niso storili lastniki vevške popirnice, marveč, da sebe lepe delajo, so pa krivdo na delavstvo zvrnili in bi radi delavce tudi iz tvorniških stanovanj takoj vrgli, če bi šlo. — Požari. Dne 8. nov. je v Trebči vasi pri Žužemberku divjal velik požar. Pogorelo je 14 hiš, nad 30 poslopij. Beda je nepopisna. — Ogenj je 2. nov. na Gor. Brezovici pri Št. Jerneju kočarju Martinu Pavec upepelil vse; žal, da je zgorel tudi 4 letni Franček. — Gorelo je dne 3. nov. na Dol. Karteljevem h. št. 9. pri Francu Kra-salu. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje, živež, obleka in 4 prešici. -— Na vseh svetnikov dan dopoldne okoli 10. ure je izbruhnil ogenj pri posestniku Jožefu Škerjanc v Spod. Blatu št. 5 občine Grosuplje. Pogorel je hlev, pod in polovico kašče. Začelo je goreti ravno ob času, ko so bili vsi ljudje pri maši -— komaj trije možki v vsi vasi doma. Na lice mesta je pa takoj prihitelo gasilno društvo iz Grosupelj, ki ie ogenj omejilo. Škerjanc ima čez 4.000 kron škode, zavarovan je pa bil komaj za 1600 kron. — V Stražišču pri Kranju je 6. t. m. pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Jan. Rozmana, p. d. Tomca. Ogenj je nastal v šupi ob 2. uri popoldne, ko so bili vsi domači od doma. K sreči ni bilo vetra, sicer bi se bil požar razširil kdo ve kako daleč. — Zaprta šola. Vsled razsajajoče škrlatinke med otroci je v Litiji šola zaprta. Zahtevala je že precej smrtnih žrtev kakor v Litiji tako v okolici. — Okrajni glavar Parma iz Litije je odšel na dopust, s katerega se najbrž ne povrne. — Odlikovanje. Predsednik kmetijske družbe za Kranjsko, državni in deželni poslanec Fran Povše je bil odlikovan s komurnim križem Fran Josipovega reda. — Odlikovan kočevski Slovenec. V nedeljo 27. oktobra je pripel nadzornik državne železnice gosp. Jan. Jamniku, prožnemu delovodju v Staricer-kvi pri Kočevju, za 401etno zvesto služ bovanje med daljšim govorom, kolajno na prsa. — Odlikovane tobačne delavke. Delavke ljubljanske tobačne tovarne Jerica Lampič, Marija Ravnikar, Marija Jurkovič in Nežika Štravs so odlikovane z zaslužnim križcem za 401etno službovanje. — Smrtna kosa. V deželni bolnici je umrl 11. nov. mizarski mojster g. Alojzij Petrin. — Na Savi pri Litiji je umrl učitelj g. Janko Bajde. — V Vo-klu je umrl Radeckijev veteran France Žumer, p. d. Remcev, star 89 let. — Na Jesenicah je umrl g. Lovro Baloh, posestnik, trgovec z lesom in občinski svetovavec; zapušča vdovo in šest o-trok. — V Bušinji vasi pri Suhoru je umrl 191etni mladenič Anton Ambrožič. — V Ljubljani je umrl orožniški stražmojster v p. g. Anton Minkuš, star 62 let. — V Ljubljani je umrl bivši pekovski mojster g. A. Jenko, star 75 let. — V Gradcu pri Litiji je umrla 501etna ga. Alojzija Lap, žena posestnika in trgovca. — Nesreča. Iz Zalegaloga se poroča: Dne 8. novembra je peljal iz Zalegaloga Gregurjev hlapec, 241etni An- drej Veber, domačin, kakor po navadi druge dni žaganice na Škofjo Loko. Odšel je od doma okrog pol štirih. Ko pride do vasi Studeno, občine Selca, zavre voz na klancu in hoče iti ob vozu. A naenkrat se sicer dobra os pri vozu prelomi in voz fanta tako stisne, da je takoj mrtev. Bil je zelo miren mladenič. — Ponesrečil se je Jože Groznik, posestnikov sin iz Pungerta ob Temenici. Peljal je dne 7. nov. poln voz v mlin. Med potjo se je pa voz zvrnil nanj in ga pritisnil čez prsa, da je drugi dan umrl. — Vjel se je v svojo past TOletni Janez Zupančič, kočar iz Gor. Sušic pri Toplicah, ki je več let zlorabljal nedorasle deklice. Oddan je okrožni sodniji. — Med vožnjo v Ameriko okraden. Ko se je dne 8. nov. v Ameriko peljal delavec Fran Ban iz Artič pri Brežicah, mu je bilo med Zidanim mostom in Ljubljano iz žepa ukradenih 420 K. — Aretiran je bil 5. nov. dopoldne v policijski tiralnici zasledovani Valentin Lučin, rodom iz Hotovelj, ker je imel zaradi javnega nasilstva prestati kazen, a je pobegnil v Ameriko, odkoder se je pred kratkim povrnil. Lucina so izročili ljubljanskemu sodišču. — Resna beseda na naslov vlade. Tudi treznomisleči Nemci uvidevajo, da igra Avstrija sedaj s svojo nerodno politiko zopet prav žalostno vlogo. “Tagespost” piše: 'Zdi se, da bo balkanska vojska, ki bo, kakor vse kaže, že v kratkem končana, privedla do novih, težkih zapletljajev. Zakaj ravno na Dunaju tako kriče, ni prav umljivo. Politika naše monarhije je itak že prišla ob ves kredit. Čas bi že bil, da se napravi temeljita revizija vseh dosedanjih idej in mnenj, in novi sme-1 ri bi se potem moralo tudi dosledno slediti. — Sv. Kunigun da, občina Slovenja-vas. 50,000 K škode je napravil strašni požar, ki je dne 29. okt. popolnoma upepelil Slovenjovas, razun štirih hiš, a zavarovalnina znaša samo 26,000 K. Zgorelo je vse: vsi poljski pridelki, krma, slama, drva, obleka, pohištvo, 4 glave govedi, 24 svinj, vozovi, orodje itd. — Žalostna obletnica. Dne 26. okt. t. 1. je preteklo leto, kar je bil v Nor-šincih umorjen šolski sluga g. Pergar, pa še do danes nimajo morilca. Čudno je le to, da se je že več osumljenih oseb odselilo v Ameriko, zadnji meseca oktobra. — Huda nesreča. Dne 5. nov. sta se ponesrečila pri trboveljskem rud-! niku v vshodnem revirju rudarja Ja-j nez Zelenšek in njegov lSletni sin An- ! ton. Zasulo ju je popolnoma, na ne- j znan način. Ko je prišel ob 9. uri do- j poldne paznik na lice mesta, je našel velikansk nasip pred seboj. Ukrenil je takoj vse potrebno za odkopanje, j pa njuni trupli so odkopali šele drugi dan. Oče je bil pri rudniku že 35 let, vedno vzoren in priden delavec, ter zapušča štiri še nepreskrbljene otroke in obžalovanja vredno slaboumno soprogo. — Smrtna kosa. V Mariboru je u-mrl Jožef Gugnikar, star 84 let, odločen kristjan in zvest Slovenec, ki je mnogo storil za narodno stvar. —- Župnik Govedič umrl. Dne 7. nov. je umrl č. g. Ivan Govedič, župnik pri Sv. Mihaelu blizu Šoštanja, v 68. letu svoje dobe. Rojen je bil leta 1844. v Št. Pavlu p>ri Voljski, v,maš-j nika posvečen 1869 v Mariboru. •—• Slov. Bistrica. Pri okrajni sodniji v Slov. Bistrici se je v neki'pravdi od sodnika dr. Rakovca razglasila sodba, katera je vredna, da se otme pozabljivosti. Neki kmet je prodal slovenjebistriškemu mesarju Mihaelu Ra-steigerju tele na vago. Ta je poslal po teleta svojega hlapca, kateri pa je z živinčetom med gonjo ravnal tako grdo, da je tele popolnoma izmučeno in mokro prišlo v klavnico. Mesar Rasteiger je hotel zaradi tega kmetu odtegniti precejšen znesek obljubljene kupnine, s čemur pa kmet seveda ni bil zadovoljen. Ker pa mesar ni hotel prevzeti teleta za obljubljeno ceno, kmetu pa ni kazalo gnati ga zopet domov, ker je preveč oslabelo, ga je moral prodati drugemu mesarju za nižjo ceno. Pri tem se je izkazalo, da je tele za več kilogramov zgubilo na teži. Kmet je nato tožil Rasteigerja, da mu ta povrne škodo, za katero se je tele nižje prodalo in katero je na teži zgubilo. Nastala je pravda. Zaslišane priče so vse te dogodke potrdile, sodnik dr. Rakovec je pa vse eno tožbo zavrnil ter kmeta obsodil v plačilo vseh stroškov in sicer zaradi tega, ker bi moral kmet tele domu gnati, dasi bi mu bilo med gonjo crknilo, mesarja Rasteigerja pa potem tožiti, da mora tele prevzeti in se pogodbe držati. Za to pa, da je tele na teži zgubilo, ni odgovoren Rasteiger, pač pa njegov hlapec ter bi moral kmet hlapca za tako odškodnino tožiti...? Začudeno je gledal sodnika dr. Janeschitz, ki je Rasteigerja zastopal, ali prav sliši, ker take sodbe ni pričakoval. Še bolj presenečen je pa bil tožiteljev zastopnik, ki še sanjati ne bi mogel, da se bo tožba odbila; in sodnik pa se je čudil obema zastopnikoma, da sta se njegovi sodbi čudila in tako so se vsi skupaj — čudili. Le kmet je pobitega srca odišel iz sodne dvorane, ker bo moral škodo trpeti, zraven pa še plačevati visoke pravdne stroške. — O razmerah na Hrvaškem je rekel koroškoslovenski poslanec Grafenauer v državnem zboru: “Hrvaško, ki zelo meji na boreče se rodove naših slovanskih bratov na Balkanu, upravlja Avstrija, oziroma Ogrska, nič boljše nego Turčija Makedonijo. Živimo v krščanskokatoliški državi, toda z manjšinami v tej državi se postopa slabše, kakor po turško. Gospodje, jaz tako vas, kakor visoko vlado, „poživljena, naj oči odpre. Mi smo teh preganjaj siti!” — Moža svoje hčere zadavil. Iz Celovca z dne 11. nov. poročajo: V Beti Redji pri Volšperku se je posestnik Janez Ronecher sprl z očetom svoje žene Jurijem Gradničerjem, ki je Ro-necherju položil krepko klofuto. Moža sta se stepla, pri tem je pa Gradni-čer Ronacherja toliko časa davil, da ga je zadavil. — Nesreča na Triglavu. O tem se poroča: Litograf Rudolf Kandler iz Badna je svoj dopust preživel pri svojih sorodnikih v Tolminu. Dne 28. oktobra je odšel iz Tolmina v Baden in se ustavil v Bohinjski Bistrici, da gre na Triglav. Pri hoji na Triglav je prišel v snežni vihar, zašel je in moral ostati dva dni in dve noči na Triglavu. Moža so z nevarnimi zmrzlinami prepeljali v celovško bolnišnico. — 300 Črnogorcev je dospelo iz raznih krajev Male Azije v mesto Trst. Ne da bi bili pozvani, so se, ko so doznali, da je njihova domovina v vojni, takoj podali na pot. Ko se jim je pripovedovalo o sijajnih zmagah, niso hoteli verjeti in so menili, da se jih kakor Slovane le tolaži. Ko so bili slednjič vendar uverjeni, so jokali od veselja. Večinoma so to mali obrtniki in trgovci, a med njimi je tudi starčkov od 60 do 80 let — veteranov iz prejšnjih črnogorskih bojev —, ki komaj čakajo boja proti dednemu sovražniku. Odpotovali so v soboto 2. novembra ob 8. uri zjutraj s parnikom “Princ Hohenlohe” s pomola sv. Karla iz Trsta. —■ Nesrečen polet oficirja avijatika. Gorica, dne 4. novembra: Danes predpoldne je letel nadporočnik Aristid pl. Petrovič iz Šopronja nad Velikimi Rojcami, kjer se nahaja avijatiška postaja. Ko je hotel napraviti ostro kurvo v visočini 60 metrov, se zaziblje monoplan in švigne z grozno naglico skoraj navpično na zemljo. Drugi oficirji, ki so potekli na kraj nesreče, so našli razbit monoplan in pri njem nesrečnega letalca, ki si je pri padcu zlomil obe nogi. Pogreb se je vršil z velikim sijajem. Pokojnik je bil prvi ponesrečeni avstrijski častnik-aviatik. — Zavratni umor v Trebčah pred tržaškimi porotniki. Pred tržaškimi porotniki je bil ondan Karl Hrovatin obtožen, da je radi dediščine umoril v Trebčah Katarino Kristan. Hrovatin je bil oproščen. — Umrl je v Bojancu občinski odbornik Josipa Žerjal. — Čuvaj gre? “Oesterreichische Volkszeitung” poroča, da po zasedanju delegacij Čuvaj gre in da se hrvaško vprašanje v Hrvatom ugodnem smislu reši. — Zagreb za brate na Balkanu. Zagrebški občinski svet je v svoji seji dne 4. nov. dovolil za Balkanski Rdeči križ 20,000 K. — Velika demonstracija in manifestacija za balkanske države na Sušaku. V nedeljo 3. nov. bilo je predavanje o balkanski vojni v veliki dvorani sušač-ke gimnazije. K predavanju so prišli ljudje iz vseh slojev, tako da je bila dvorana nabito polna. Ko je predavatelj nehal govoriti, bilo je občinstvo tako navdušeno, da je med avplazom začelo peti “Onam, onamo za brda ona”. Ko so odpeli srbsko himno, začelo se je manifestirati za balkanske države. Med različnimi “živio” je bilo slišati tudi mnogo klicev proti Čuvaju. Tudi se je slišalo klicati ime Jukičevo. Potem je ogromna množica počasi zapustila gimnazijo in peva-joč in kličoč šla po celem Sušaku. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše m» «o po najnižji ceni? Gotovo! V mesni.- J. & A. Pasdertz e dobijo najboljše sveže in preka iene klobase in najokusnejše meso /se po najnižji ceni Pridite toraj i» loskusite naše meso Nizke cene in door* postrežb* i taše geslo Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets hu Ptiririr issi N \A/ Phone tu EDINA SLOVENSKA PRODAJALNA Z MEŠANIM BLAGOM V SO. CHICAGO. Znižane cene za prihodnji teden: Stalna cena 6c in 7c eden yard, zdaj ..................4%c »n 5^|c Stalna cena 8c n 10c eden yard, zdaj ..................6% c in 8*4c Stalna cena 12j/£c in 15c en yard, zdaj ................10J4c in 12J-ŽC Stalna cena 18c in 20c eden yard, zdaj ................15J^c in 17j£c Stalna cena 25c in 35c eden yard, zdaj ................21J^c in 28j£c Bele rjuhe, stalna cena 65c in 75, zdaj ....................47c in 67c Prevleka za blazine (pillow Case), st. cena 12j4c in 15c, zdaj 9J^c in 12J£c Grocerijo prodajam po najnižjih cenah. Kupite v naši trgovini za eden dolar, kar hočete, vam damo 10 funtov sladkorja za 49c. Pridite in se boste prepričali. Nadalje imamo v zalogi Blasnikove Pratike za 1. 1913, kakor tudi Severova zdravila, katera toplo priporočamo Slovencem in Hrvatom v So. Chicago. FRANK CHERNE, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Martin Nemanich se priporoča sl. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. Martin Nemanich, hicago, 111. 49ml2 VJVažno uprašanje! mi opravi najbolje in najceneje 220/z drove st Anton Kirinčič Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company. Cor. Columbia in Chicago Sts. Nova trgovina! West Side Money-Saving Corner Vogal Cehter in Ross ceste. Podružnica trgovine Jontes’ Corner Moka. Pillsbury najboljša moka, 49 funtov ................... Gold Medal moka, vrečica 49 funtov ........... Occidental moka, vrečica 49 funtov ........... Queen moka, vr. 49 funtov.. Blue Ribbon moka, vr. 49 fun.$1.29 Thunderbolt moka, vrečica 49 funtov..................$1.29 Perfection moka, vrečica 49 funtov ....................$1.45 vrecica . .$1.45 . .$1.45 .$1.60 .$1.35 2 funt. konvica za .............8c 3 funt. konvica Bulls-Eye graha 25c Good Judgment grah, konvica 10c Monarch sladki grah, konvica.. 14c Monarch velikanski grah, konv. 14c Monarch zgodnji grah, konv.. .. 14c Snyderjev Pork & Beans, srednja konvica .......................13c Snyderjev Pork & Beans, velika konvica .......................18c Pet-mleko, 6 konv. za..........25c Pet-mleko, 3 velike konve za...25c Najboljša Java in Mocca kava, 18 funtov sladkorja za.... . ..$1.00 O V* • bocivje. Fina jabolka, barrel . . .$2.00 Fina jabolka, bušel 70c Fina, jabolka, pečk 20c Kokošja krma. Kokošnja krma (smreka), vreča 100 funtov..........$1.90 Globe kokošja krma (nezmleta), vreča 100 funtov..........$1.95 “A” mešanica, vreča 100 funt. $1.70 “B” mešanica, vreča 100 funt.$1.60 Otrobi, vreča 100 funtov...$1.40 Zdrobljena koruza, vreča 100 funtov.......................$1.65 Zmleta koruza, 100 funtov... .$1.65 Živila v konvicah. Najboljša 3 funt. konvica fižola z omako iz paradižnic in Clover Hill sur. maslom, navadna 20c konvica za ..................10c Grocerije. Zdrobljen sladkor, 19 funtov. .$1.00 Sveže sur. maslo, najboljše, funt 38c Dobri buterin, funt .........20c Freidmanov najfinejši buterin, funt za ..........................26c Uneeda biškoti, 3 zavojčki za..l0c Yeast Foam, 3 zav. za........10c Ginger-Snaps, funt ...........7c Vse vrste sveže zelenjave, funt od...............10c do 25c Čiste rozine, 3 zav. za......25c Sesekano meso, 3 zav. za.....25c Dobra kava, funt.............20c Srednja kava, funt...........35c White Bear kava, fina, funt....40c Zelenjava. Lepa čebula, peck.....20c Krompir, bušel .......65c 20 funto / sladkorja za $1.00 če se zajedno naroči blaga za $5.00. Velika zaloga najfinejših grocerij, katerih je preobilo število, da bi jih mogli vse tukaj našteti — vse po najnižjih cenah. Te cene veljajo samo proti takojšnjemu plačilu. Chicago telefon 822 Razvaža se hitro in točno na vse strani. Amerifcanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Urednik...........Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 111. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik.........Anton Nemanich Tajnik.............William Grahek Blagajnik..............John Grahek Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo 'na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. g TRADES Iffgl C0UNCIL> CERKVENI KOI-EDAR. 1. dec. Nedelja Eligij, škof. 2. “ Pondeljek Bibijana, muč. 3. “ Torek Frančišek, Xav. 4. “ Sreda Barbara, dev. m. 5. “ Četrtek Saba, opat. 6. “ Petek Miklavž, škof. 7. “ Sobota Ambrozij, škof. ZAKAJ MNOGI NE VERUJEJO (1. adventna nedelja.) Uvod. Lansko leto sem ti, dragi bravec, dal odgovor na razne ogovore zoper našo sv. vero. Skušal sem te ogovore in odgovore navezati na evangelij dotične nedelje. Tudi v prihodnem letniku se hočem pogovarjati s teboj, cenjeni čitatelj o verskih rečeh. Tudi tih člankov, katere ti prinese v sleherni številki Amer. Slovenec izpod mojega peresa namen je, vtrditi te v veri in braniti to tvojo najdragocenejšo svetinjo. Na evangelij ali list dotične nedelje pa se bom le oziral, v kolikor bo to celokupnost pripustila, pač pa hočem pojasniti svoje razprave z raznimi zgledi in dogodki, * Sv. apostol Pavel nas opominja v listu, da “pošteno hodimo in da oblečemo Gospoda Kristusa.” Žal le premnogo jih je, ki se ne zmenijo za ta ■opomin, ki se ne zmenijo več za Gospoda Jezusa Kristusa. Srce mora boleti človeka, ako gleda, koliko duš se potopi v vmazanih valovih nevere. Prav veliko jih je, ki tavajo kakor v nekaki omotici in se oklenejo zaslepljenih krivih naukov lažnjivih prerokov. Vsaka malenkost, ki se dogodi v cerkvi, med verniki, ali pa celo duhovniki jih privede do tega, da sramotno obrnejo hrbet materi sv. cerkvi, ki jih je v sv. krstu prerodila in skrbno vzgojila v svojem naročju in da menijo, da je s cerkvijo vse že končano, da je vera odpravljena in da se je pričela nova doba svobode, kateri naj se vmakne katoliška cerkev. Kolika nevednost, kolika nespamet! Napadi na cerkev se ponavljajo vedno in kdor pozna cerkveno zgodovino, ta mora pripoznati, da je imela cerkev že hujše boje, da je pa vse premagala slavno. Iz vsakega boja se je vrnila cerkev sijajnejša, lepša, zmagovitejša. Naša sv. vera nosi na sebi znamenje božanstva. Zato se pa ne boji človeške modrosti in človeškega preganjanja. Sovražniki cerkve bodo minuli, kakor jih je minulo že toliko, cerkev in vera bo pa ostala neomajana, kakor stoji neomajana skala, v katero plus-kajo morja valovi. Minuli boji in viharji, katere je morala prestati cerkev, nam služijo v tolažbo v sedanjih časih. Ako pogledamo in premišljujemo začetek naše sv. vere, nam to jamči za prihodnost, jamči nam sijajne zmage za prihodnost, kakor je vedno zmagovala cerkev v preteklosti. Zakaj pa jih zgubi toliko zaklad sv. vere, zakaj ne ostanejo trdni v veri svojih očetov? Odgovor je za nje sramoten, a resničen: Zato, ker so glede vere nevedni. Reveži! Jaz jih ne obsojam, ne zaničujem in ne sovražim, pač pa jih obžalujem. Rad bi govoril z vsemi temi, zlasti pa se svojimi rojaki, hotel bi jih prepričati, da se motijo, da so goljufani; hotel bi jim odvzeti njihove dvome! Pred par leti sem se pogovarjal na železnici z nekim sopopotnikom o verskih rečeh in posrečilo se mi je rešiti tega moža enega samega verskega predsodka. Ko je izstopil, sem si mislil, kako malo je to v primeri s tem, kar bi se še- dalo storiti glede predsodkov, nevednosti in dvomov, ko bi se ljudstvo dalo poučiti, ko bi ljudstvo duhovniku zaupalo. Ako je res, da se naši sv. veri ničesar ni treba bati, ker je njen začetek božji, je vendar tudi res, da se jih prav mnogo pogubi, ker so vsled nevednosti neverni. V šolah se je gledalo več ali manj le na to, da bi se naučili vsega, kar je za življenje potrebno, za pouk v veri je bilo odmerjenega k večjem le malo časa. Kar se je mladenič kot deček naučil, to je pozneje pozabil in ni se zmenil za to, da bi se v verskem pouku izpopolnil in bolj izobrazil. Ni čuda .tedaj, ako marsikdo omahne v veri, ko pride mej sprideni svet, ko posluša protiversko govorjenje in prebira le veri nasprotno časopisje, verskega berila pa ne vzame nikdar v svoje roke. Glavni vzrok nevere je torej nevednost. Poslušaj, dragi bravec, kaj je glede tega mislil slavni učenjak Andrej Ampere. Ta mož je bil znamenit matematik, član akademije znanosti in profesor na pariški univerzi. Umrl je 1. 1836. Ta mož je bil globoko učen in vendar je hodil poslušat vsako nedeljo krščanski nauk v svojo župno cerkev sv. Štefana na gori. “Večkrat je rekel: O moj Bog, kaj je vsa naša modrost v primeri z razodetimi resnicami!” V nekem premišljevanju ali pogovoru sam seboj pa je pustil zapisane te-le besede: “Le uči in razmotri-vaj posvetne reči, to ti je dolžnost; toda razmotrivaj jih le z enim očesom, drugo pa ohrani obrnjeno proti nebu. Poslušaj nauke velikih učenjakov, pa poslušaj jih le z enim ušesom; drugo uho pa ohrani odprto naukom nebeškega prijatelja. Piši le z eno roko, z drugo pa se drži gospoda svojega Boga, kakor se drži dete svojega očeta. Ako tega ne storiš, se boš gotovo pogubil.” Nauk sv. cerkve je jako primeren in pripraven za vse potrebe življenja. To resnico morajo pripoznati celo neverniki. Znani neverec Diderot je bil o tej resnici tako prepričan, da je on sam nadzoroval pouk v krščanskem nauku pri svoji ednajstoletni hčeri. Diderot je poučeval svojo hčer tudi sam v krščanskem nauku. Učil jo je katekiz-zem in evangelij. Nekega dne ga je izmej njegovih prijateljev zasačil prav tedaj, ko je- poučeval svojo hčer krščanski nauk. •— “Kaj,” je zakričal prijatelj, “ti učiš svojo hčer katekizem? No, to je debela šala.” — Diderot je bil v velikanski zadregi; hotel je pač biti mej svojimi prijatelji neveren, nikakor pa ni hotel to biti v svojem družinskem krogu. Zato je pa resno odgovoril: “Ako bi vedel in znal kako drugo sredstvo, da bi postala Marica pokorna hči, poštena žena, skrbna mati, bi se poslužil onega sredstva; ker pa druzega sredstva ne poznam, ki bi služilo vsemu temu razun katekizma, zato jo poučujem katekizem. Ona lahko v svojo in našo srečo vse to veruje in dela, kar zapoveduje katekizem!” Neki vzgojitelj, ki je vzgojeval dečka, za katerega se je neverni modrijan M. 'd’ Alembert jako zanimal, je vprašal učenjaka, ali naj pripravi dečka na prvo sv. obhajilo. Brez pomiseljka je odgovoril neverni modrijan: “Storite to čim preje. Ako mladeniči nimajo vere, nimajo nravnosti.” Tako so sodili glede verske vzgoje modrijani, ki so bili vse prej nqgo pobožni. Ako se pa hočeš obvarovati nevere, ti ni zadosti, ako si površno poučen v sv. veri. Dandanašnji je treba dokazov, ne le, da se obraniš pomiseljkov in dvomov, marveč tudi zato, da moreš braniti svojo vero drugim nasproti. Ako hočeš ostati veren, je treba, da si v veri natančno poučen. REV. JOS. POLLAK. Kdo je največji slepar med Slovenci v Ameriki? (Nadaljevanje s 1. strani.) vih odpustili ne le že storjene grehe ampak tudi one, ki še niso bili storjeni; odpustili so najveće grehe, samo da se je dosti plačalo; odpustili so grehe tudi mrtvim. Tako, pravi Glas Sv. je Tecel sleparil ljudi, da je le več denarja dobil. V pojasnitev moram omeniti, da ima v cerkvenem in bogoslovnem jeziku latinska beseda “pec-catum” več značil ali pomenov. Pec-catum znači greh, a ne samo tega. Že sv. Avguštin, katerenju se niti sanjalo ni, da bo kedaj prišlo do boja radi odpustkov, piše (contra duas epist. Pe-lag. 1. 3. c. 6. n. 16.) da “ se rabi v sv. pismu izraz peccatum v mnogoterih pomenih.” In v kat. bogoslovju se rabi beseda peccatum ne le za greh, ampak tudi za kazen, in sicer vselej, ke-dar se govori o odpustkih. “Remissio omnium peccatorum” pomeni torej odpustek ali odpuščenje vseh kazni. Vzemite v toke kat. katekizem iz kateregakoli stoletja, kateregakoli jezika in v vsakem bodete našli: “Odpustki so odpuščenje časnih kazni” (za one grehe, ki so bili pri izpovedi že odpu- ščeni). To je nauk kat. cerkve na vseh krajih in ob vseh časih krščanstva. Nekateri nevedni ali zlobni protestantje in pa “Glas Sv.” pa zlobno podtikajo kat. cerkvi krivi nauk: odpustki so odpuščanje grehov. Tega pa ne uči in ni nikdar učila kat. cerkev, temveč ta kat. cerkvi podvrženi nauk ali sleparijo so širili fanatični protestantje, judje, “(jjas Sv. & Co.”, da bi kat. cerkev prigrustili drugovercem in nerazsodnim katoličanom. Po nauku kat. cerkve morajo biti grehi že odpuščeni, da zamoreš zadobiti odpustek kaznij, ki si jih zaslužil za že storjene in že pri dobri izpovedi odpuščene grehe. Če nam pokažete katoliško knjigo ali katekizem, ki drugače uči, kakor trdimo tukaj, obesimo vam zlato medaljo z velezaslužnim/ naslovom: “Martin Luter, ne, reči hočem: Konda Dr. bogoslovja.” Zgodovinska resnica o Tedu pa je to. L. 1514 je razglasil papež Leo X."po starem običaju odpustke za dovršitev ali zidanje cerkve sv. Petra v Rimu. Da se je odpustek (kazni, ne grehov) zadobil, predpisana so bila — kakor navadno — dobra dela: izpoved, (kjer se je zadobil odpustek grehov, če je bila izpoved popolna, in odkrita, kesanje resnično in sklep poboljšanja trden) sv. obhajilo in post v dan pred izpovedjo. Bogatejši so imeli dati milodar za sv. Petra cerkev. Škof Albreht piše v svoji instrukciji do dominikancev: “Oni, ki nimajo denarja, naj nadomestijo svoj prispevek z molitvijo in postom.” Albreht, nadškof v Mainzu in Magdeburgu je naročil dominikancem, naj oznanjujejo odpustke. Eden najboljših pridigarjev dominikanskega reda je bil Janez Tecel, ki je svojo službo vestno opravljal. Da bi bil on po svojih misijonih vlačil za seboj dva nezakonska otroka, kakor laže “Gl. Sv.”, je preneumno misliti. Martin Luter je pripadal k avguštinskemu redu. Dejstvo je, ki se ne da tajiti, da so avguštinci, posebno oni iz Magdeburga postali ljubosumni in nevoščljivi dominikancem, ki so imeli oblast razglašati odpustke v Magdeburgu, kjer so bivali avguštinci, ki bi bili radi to častno o-blast sami izvrševali. Luter je povabil to priliko in je dne 31. oktobra 1517 na vseučilišču v Magdeburgu dal nabiti o odpustkih 95 stavkov (tez), katere je hotel braniti in zagovarjati proti dominikancem: pridigarjem odpustkov. Tudi se ne more tajiti, da so nekateri pridigarji vzbujali pohujšanje s tem, ker so navzlic cerkvenim predpisom gledali bolj na denar nego na kesanje in izpreobrnjenje. To je bila grda zloraba. Izmišljeno in izlagano pa je, da je Tecel prodajal odpustke za denar; obrekovanje je, da je on za denar prodajal odpustke ali odpuščenje storjenih grehov, in pa grehov, kateri se bodo še le storili. Odpustna pisma so se prodajala, t. j. dovoljenje poiskati si duhovnika, ki je s tem pismom prejel oblast odvezati pri izpovedi lastnika pisma vseh že storjenih in pridržanih grehov (ne pa še nestorjenih) pa le če je opravil skesano in odkrito izpoved. Bilo je seveda tudi mnogo ljudi, ki so se bolj zanašali na svoj milodar nego pa da bi se požurili za pravo kesanje in izpreobrnenje, brez česar ni bilo in tudi dandanes ni ne odpustka grehov, ne odpustka kazni. Taka pisma so se mogla kupiti tudi za druge, žive ali mrtve, toda zmerom s pogojem, da nihče ne zadobi odpu-ščenja grehov, če jih pri odkritosrčni izpovedi ne obžaluje. Tecel sam je pridigoval in pisal v kat. smislu. V svoji instrukciji opominja svoje podložne pridigarje, da more le človek, ki je brez smrtnega greha, ki se skesa, Boga ljubi in mu služi, za se ali mrtve zadobiti odpustke, s katerimi so odpuščene kazni, ne pa grehi. Luter ni začel boja radi Tecla. Tec-lova pridiga mu je pa dala povod napasti odpustke. Luter si je do takrat že priljubil krivi nauk, da vera sama, brez dobrih del, more vzveličati človeka. Po tem njegovem krivem nauku se zamore vzveličati največji grešnik, če le veruje —-ni mu pa treba k vzveličanju ne dobrih ne spokornih del, ne molitve, ne posta in seveda tudi ne odpustkov, ki zahtevajo kesanje, izpreobrnjenje in dobra dela. Zato je Luter pisal Teclu: “Naj se (Tecel) ne zmeni nič, ker boja (Luter) ni začel radi Tecla, temveč otrok (boj) ima drugega očeta.” (de Wette-Seidemann Luther’s Briefwechsel 16. 18). Tecel je umrl 1519 vsled žalosti; neizrečeno ga je bolelo, da je celo zastopnik papežev verjel napačnim poročilom in njemu pripisoval krivdo krivovere, ki jo je začel Luter. (Janssen, An meine Kritiker). To je zgodovinska resnica o Teclovih odpustkih. Cerkev je torej zahtevala pri bogatejših milodar v podporo cerkve sv. Petra za zadobitev odpustka kaznij, katere si je kdo nakopal za grehe pri izpovedi že odpuščene. S tem pa se niso prodajali odpustki; če pa so se, potem tudi gospod Bog nebesa prodaja za denar, ker beremo v sv. pismu (Mat. 6. 3) da se nebesa kupijo z miloščino. “Miloščina oprosti vsega greha in smrti (večne) in ne dopusti, da bi duša prišla v temo.” (Tob. 4. 11.) In če kozarec vode ponuđen v Kristusovem imenu ne bo brez plačila, kako bi mogel kristjan grajati papeža, ki deli odpustke kazni onim, ki morejo dati milodar za zidanje najveće cerkve v čast Jezusa Kristusa. Pribiti pa hočem, da ni cerkev nikdar dopuščala grehe odpuščati za denar. Če se je- bil takrat kak pridigar —in naj bi bil sam Tecel, ki pa ni bil — izpozabil tako daleč, kriv je bil velikega greha simonije, a cerkev ne more biti odgovorna za dejanja posameznih oseb. Marsikdaj je že kak nepošten socijalist poneveril večo ali manjšo svoto denarja, pa tega vendar ni bil kriv do-tičnega društva predsednik, še manj je bila odgovorna za to cela organizacija socijalizma. Zakaj pa obdolžite za dejanja posameznih duhovnikov in drugih katoličanov takoj papeža ali škofa ali kat. cerkev? Ali ni to satanska zlobnost? S kakršno mero merite» sebi, s tako merite tudi kat. cerkvi.1 Kat. cerkev ni nikdar tajila, da so bile zlorabe; nekatere pridigarje je zavedla prevelika vnema, nekatere pa lakomnost, da so prestopali naredbe rimske cerkve ali kupčevali v svoje namene. Sv. cerkev je neprestano obsojala zlorabe, ki jih je utegnila povzročiti lakomnost. Mnogi papeži od Gregorja VII. v 11. stol. do Leona X. v 16. stol. in mnogi cerkveni zbori (II. Later. 1. 1139; I. Lyonski 1245, Dunajski 1311, Trident. 1545) so obsojali take zlorabe. Ko bi bil Luter nastopil le proti zlorabam, hodil bi bil po stopinjah papežev, škofov in cerkv. zborov in zaslužil bi si bil hvalo vseh. A kje je na svetu kaka reč tako sveta, da bi se lakomnost ne drznila dotakniti je. Ženske so za denar prodajale svojo čast, očetje so prodajali v zakon svoje hčere, kristjani so brez sramu prodajali človeško meso, ljudje so izdavali za denar svojo domovino, celo apostol je za denar izdal Krista; postavodajstva, sodniki, porotniki, vo-lilci so se dali podkupiti, laži in sleparije se za resnico prodajo pri Gl. Sv., okrog katerega, tako se domišljajo so sami svetniki, angelsko čisti, nedolžni, resnicoljubni, nepodkupni tako, da če jim odmeriš miljon zlatov, ne store in ne morejo storiti najmanjšega zla; v resnici pa so hujši lažnjivci in sleparji kakor najbolj zviti ciganje; licemerci s tako umazanimi in črnimi dušami, da bi jih najmočnejši lug z vsem wash powdrom in Gold dustom oprati ne mogel. To so ostudni klevetniki, ki niso še nikdar kaj dobrega poročali o kat. cerkvi, da bi svetu do pičice prikrili tudi najmanjšo zaslugo, ki si jo je pridobila cerkev; ki pa poročajo vse najslabše in najgrje, kar se je pred leti izmislil kak zagrizen, brezvesten jud ali protestant, da bi katoliško cerkev ogrdili gorje, prignusili zoprneje, osramotili zagovedneje, opsovali zbad-liveje in omrzili zločestneje, kakor jo je kdaj kak drugoverec ali brezverec. Njih satanski naklep in peklenska nakana je: uničiti vero v Boga in zatreti katoliško cerkev z lažmi in obrekovanjem. To je izobrazba, prosvitljenost in prosveta svobodomiseljnega glasila laži. Pesnik Henrik Heine, precej fri-volen zasmehovalec je zapisal: “Nikdar, in naj bi bil še tako razbesnjen, bi ne položil najmanje strelivo v velikanko, kakoršna je katoliška cerkev; za to poznam preveč svojo razumnost. Kot mislec nisem mogel nikdar odreči svojega občudovanja duhovitosti in doslednosti tega verskega in moraličnega sestava, ki ga imenujemo katoliško, apostolsko in rimsko cerkev.” Tudi marsikateri današnji sovražniki, in tudi Glas Sv., Proletarec & Co. čutijo svojo nemoč in slabost proti kat. cerkvi; dobro vedo, kakor Heine, da s poštenim orožjem duha in resnice katoliški cerkvi ne morejo do živega; ta njih obnemoglost raztogoti njih sovraštvo v besnost, v besnosti pa jim ni nobeno sredstvo pregrdo, prepodlo, če se morejo nadejati, da bodo katoliško vero GLAS SVOBODE V SLUŽBI - SATANA. Slika, ki jo vidiš na tej strani našega lista, ti priča, dragi čitatelj, kam je zašel naš “svobodomiselni” časnik “Glas Svobode”, ki izhaja vsak teden v Chi-cagi. Starejšim rojakom v Ameriki je gotovo znano, kako in zakaj se je ta list začel. Že prve številke tega lista pred enajstimi leti so naznanile boj — katoliški veri. “Proč od farške jednote (K. S. K. J.)” — tako je pisal “Glas Svobode” pred enajstimi leti — “farji so pri jednotah samo lovci na denar. Slovenski delavci, ustanovite svojo, neodvisno jednoto, pri kateri farji ne bodo gospodarili.” Tako se je pisalo pred enajstimi leti. In cel čas — celih enajst let — zahaja ta list v razne slovenske naselbine v Ameriki. Boj zoper duhovne, boj zoper vero ■— to je geslo tega lista. Slovenski očetje in matere s težkim srcem pošiljajo iz stare domovine v Ameriko svoje sinove in hčere in v slovo dajo dobri krščanski stariši svojim otrokom vselej lep nauk: “Bodi pošten, kjerkoli hodiš po svetu, in ne pozabi na Boga!” In katoliških duhovnikov naloga je učiti ravno ta nauk, ki ga krščanski stariši dajejo svojim otrokom Ko bi matere v starem kraju, če so žive ali če že počivajo v hladni zemlji, vedele, kako je katoliškim duhovnikom pri srcu dušni blagor njihovih sinov ali hčera v tej novi domovini, v duhu bi nam poljubovale roke in molile bi, naj Bog blagoslovi naše delo... A marsikateri slovenski mladenič v Ameriki je pozabil na nauke svojih starišev in se ogiba cerkve in duhovnika, ker ga je pokvaril ta list, ki venomer pohujšuje narod in odvrača ljudi od cerkve, “ker si neumen, če v cerkev hodiš; neumen si, če duhovnike poslušaš; neumen si, če greš k spovedi; neumen si, če kaj daruješ za cerkev; civilna poroka je ravno tako dobra kot poroka v cerkvi; zakaj bi dal otroka krstiti, bo vseeno zrastel......” Enajst let z vsako številko ta list vliva strup v s'rce našega naroda, in Bog sam ve, koliko zla je že učinil med nami. Zadnje čase je pa ta list postal naravnost satansko zloben. Začel je sramotiti najsvetejši zakrament Svetega Rešnjega Telesa. Ta list imenuje katoličane, ki prejemajo sveto obhajilo “Bogojedce” in nas stavi v eno vrsto z divjaki-ljudožrci. — Pero nam zastaja, in ne vemo, kakšen odgovor naj bi dali na to peklensko sramotenje Najsvetejšega zakramenta. — Vzel sem v roke ‘evangelij. Sveti Janez, ljubljenec Jezusov, ki je pri zadnji večerji slonel ne le ovrgli ampak tudi onečastili, ne le onečastili ampak tudi v blatu zatrli. To kani doseči Glas Sv. & Co. z brezdanjim zasmehovanjem, psovanjem in lažnjivim sramotenjem kat. cerkve, papežev, duhovnikov, sv. zakramentov. In v tem kažejo toliko surovost in pro palost, da se je poštenjaku proti njej teško boriti; to so profesijonalni laž-niki in obrekovavci, proti katerim mora biti vsakdo oprezen in se nam jih je varovati kakor se varujemo nepoštenih goljufov in sleparjev pri igri, Kaj se je čuditi, da se je takega zvitega sleparja bala in sramovala S. N. P. J.? Jezusu na prsih, nam piše v 1. poglavju svojega evangelija: “Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Jaz sem živi kruh, ki sem prišel z nebes. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj; in kruh, katerega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. Judje so se torej prepirali med seboj, rekoč: Kako nam more ta jesti dati svoje meso? Jezus jim je torej rekel: Resnično, resnično vam pravim: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega, in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi; kdor je moje meso, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.” Isti sveti Janez piše v 6. poglavju svojega evangelija, da je rekel Kristus: “Moje meso je res jed, in moja kri je res pijača. Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ostane v meni, in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče, in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, kateri mene je, živel zavoljo mene. Ta je kruh, kateri je prišel iz nebes; ne kakor so jedli vaši očetje mano, in so umiji. Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.” Ustanovitev zakramenta sv. Rešnjega Telesa pri zadnji večerji nam opisuje evangelist sveti Matevž takole: “Ko so pa povečerjali, vzel je Jezus kruh, in ga je posvetil in razlomil, ter dal svojim učencem, in je rekel: Vzemite in jejte; to je moje telo! In vzel je kelih, je zahvalil, in jim dal, rekoč: Pijte iz njega vsi!. Zakaj to je moja kri nove zaveze, katera bo za njih veliko prelita v odpuščenje grehov.” To je govoril Jezus Kristus, o katerem je rekel Juda Iškarijot, da je bil •—- nedolžna kri. (“Izdal sem nedolžno kri.”) To je govoril Jezus Kristus, ki je s svojim svetim življenjem, s prerokovanjem in s čudeži dokazal, da je -— Bog. To je govoril Jezus Kristus, ki je bil za svoje nauke u-morjen na svetem križu. Te besede Jezusove so zapisali apo-stoli-evangelisti, ki so Jezusa videli in slišali. Za tega Jezusa Kristusa so apostoli umrli mučeniške smrti. Zaradi tega Jezusa Kristusa je umrlo mučeniške smrti nad 8 milijonov kristjanov... Tega Jezusa Kristusa je molil cesarski Dunaj letošnje leto pri evharističnem kongresu. Pri slovesni procesiji s svetim Rešnjim Telesom je bilo navzočih nad 100 škofov, nad 1000 duhovnikov, v stotisočih so bili zastopani na Dunaju vsi narodi avstro-ogrske monarhije. Bili so tu delavci in učenjaki: vsi stanovi, nizki in visoki — in vsi so zedinili v veri v Najsvetejši zakrament, vsi so klečali in molili Jezusa, skritega v podobi belega kruha. Sivolasi starček, cesar Franc Jožef I. je z vso svojo cesarsko družino (66 vojvodov in vojvodinj) prejel v cesarski kapeli sveto obhajilo in cesar je bil tako ginjen pri pogledu na svojo obitelj pri obhajilni mizi, da je — zaplakal. Napoleon je rekel: "Najsrečnejši dan v človeškem življenju je dan prvega svetega obhajila.” Vsak bolnik, ki se v smrtnih težavah poslavlja od tega sveta, čuti, da vsi prijatelji celega sveta ne morejo človeku dati večje tolažbe, kakor jo da — zadnja popotnica. In ta najsvetejši zakrament smeši in zaničuje in blati naš slovenski časopis. Ali ni sramota za te ljudi, ko vendar vedo, da jih je rodila slovenska katoliška mati? Ali ni to strašen greh pohujšanja in bogokletstva? In vse to delajo in pišejo — kakor pravijo —■ (Nadaljevanje na 8. strani.) AMBRIKANSKI SLOVENEC, 29. NOVEMBRA 1912. 5. ****** K. S. K ****** ****** JEDNOTA ****** Bell Phone 1048. Ozganizovana v Joliet-u, IlL dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:....................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I. podpredsednik:......Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:.........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Aye., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:.......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: .............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:.........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St, Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St.', Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61 st St., Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 18676 Ivan Langfloss, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, spr. 15. nov. 1912. Dr. št. 118 članov. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 18677 Andrej Gregorič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 14. nov. 1912. Dr. št. 252 članov. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 18678 Anton Likovič, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 18679 Jakob Kušar, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 10. nov. 1912. _ Dr. št. 219 članov. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 18680 Ivan Drganec, roj 1896, zav. za $500, 1. razred; 18681 Ivan Lavrič, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 17. nov. 1912. Dr. št. 185 članov. K društvu sv. Janeza Krstnika 20, Ironwood, Mich., 18682 Bob Belanič, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 17. nov. 1912. Dr. št. 1Ž članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 18683 Sftnon Stipčič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. nov. 1912. Dr. št. 44 članov. K društvu sv. Frančiška Ser., 18684 Josip Jurkas, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 10. nov. 1912. Dr. št. 42 članov. K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny,. Pa., 18685 Anton Vranič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 18686 Anton Kostelac, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 10. nov. 1912. Dr. št. 224 članov'. K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 18687 Anton Muich, roj 1882, zav. za $1000, 4. razred; 18688 Josip Benich, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 17. nov. 1912. Dr. št. 74 članov. K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 18689 Ivan Sešek, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. nov. 1912. Dr. št. 58 članov. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 18690 Ignac Novak, roj 1885, zav. za, $1000, 3. razred; 18691 Franc Anžlovar, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 18692 Jernej Končar, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred; 18692 Josip Kotar, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 10. nov. 1912. Dr. št. 140 članov. K društvu Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 18694 Viktor Lakotič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 17. nov. 1912. Dr. št. 103 člane. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 18695 Silvester Milašinčič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 18696 Ivan Ivanošič, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 18697 Jurij Neral, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spn 10. nov. 1912. Dr. št. 95 članov. K društvu Mar. Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 18698 Ivan Pojzdar, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred; 18699 Ivan Pagon, roj 1888, zav. za $500, 4. razred, spr. 10. nov. 1912. Dr. št. 47 članov. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 18700 Josip Mikrut, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 20. nov. 1912. Dr. št. 65 članov. K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 18701 Nikolaj Zvonarič, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 18702 Daniel Hodak, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 20. nov. 1912. Dr. št. 38 članov. K društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 18703 William Hromek, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 18. nov. 1912. Dr. št. 39 članov. K društvu sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 18704 Andrej Palašika, roj 1893, zav. za $500, 1. razred, spr. 14. nov. 1912. Dr. št. 26 članov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 18705 Ivan Merlak, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 22. nov. 1912. Dr. št. 189 članov. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 18706 Ivan Aučnik, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 18707 Josip Garvas, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 18708 Ivan Trontel, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 23. nov. 1912. ■ Dr. št. 255 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 15812 Ivan Razoršek, 17. nov. 1912. I. dr. št. 105 čl. II. dr. št. 53 čl. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu-sv. Štefana 1, Chicago, 111., 17603 Matija Darovec, 3. nov. 1912. I. dr. št. 104 člane. II. dr. št. 176 čl. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 15089 Franc Godec, 18. nov. 1912. I. dr. št. 156 članov. II. dr. št. 35 članov. Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., k društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11862 Franc Ivanusevič, 10. nov. 1912. I. dr. št. 68 čl. II. dr. št. 82 čl. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Col©., k društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 9576 Jožef Erjavec, 23. nov. 1912. I. dr. št. 254 čl. II. dr. št. 46 čl. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 12625 Ferdinand Hodela, 16. nov. 1912. Dr. št. 203 člane. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 15878 Avgust Mozar, 16. nov. 1912. Dr. št. 136 članov. K društvu Marije Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 17165 Josip Mrazek, 18097 Jurij Dosanovič, 11. nov. 1912. Dr. št. 46 članov. K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 17035 Pavel Kastelec, 18. nov. 1912. Dr. št. 52 članov. K društvu sy. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 18164 Anton Unočič, 17. nov. 1912. Dr. št. 36 članov. SUSPSNDOVANI ČLANI. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 18381 Ivan Mausar, 9. nov. 1912. Dr. št. 216 članov. Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 13141 Josip Setka, 17711 Jurij Setka, 27. nov. 1912. Dr. št. 50 članov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9137 Maks Ivanec, 15961 Pavel Tutič, 20. nov. 1912. Dr. št. 138 članov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 16030 Matija Boštjančič, 17. nov. 1912. Dr. št. 79 članov. Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 17611 Luka Kapac, 22. nov. 1912. Dr. št. 87 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 15843 Jurij Rački, 11. nov. 1912. Dr. št. 76 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6765 Franc Rožnik, 25. nov. 1912. Dr. št. 188 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 17248 Albin F. Moder, 10. nov. 1912. Dr. št. 57 članov. Od društva Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 17030 Miko Fak, 18. nov. 1912. Dr. št. 102 člana. Od društva Marije Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 18287 Josip Borovsky, 10. nov. 1912. Dr. št. 45 članov. Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 15188 Jernej Verbič, 13405 Anton Vintar, 12404 Anton Beruš, 21. nov. 1912. Dr. št. 64 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 9399 Blaž Hiti, 18. nov. 1912. Dr. št. 180 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 15905 Nikolaj Fugina, 17. nov. 1912. Dr. št. 126 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 5443 Marija Peruš, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 17. nov. 1912. Dr. št. 119 članic. K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 5444 Marija Langfloss, roj 1890, zav. za $500, 2. razred, spr. 15. nov. 1912. Dr. št. 50 članic. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 5445 Marija Kranjc, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 5446 Franca Lenaršič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 5447 Uršula Krašovec, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10' nov. 1912. Dr. št. 108 članic. K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 5448 Marija Radočaj, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 20. nov. 1912. Dr. št. 37 članic. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 5449 Marija Perme, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 5450 Johana Gradišar, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. nov. 1912. Dr. št. 34 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 5451 Neža Benedik, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 5452 Silva Simrak, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; spr. 17. nov. 1912. Dr. št. 121 članic. K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5453 Frančiška Overstar, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 5454 Neža Budjac Tomaš, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 5455 Milka Orlič roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 5456 Neža Zerlang, roj 1876, zav. za $1000, 5. .razred; 5457 Ana Tomecal, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 17. nov. 1912. Dr. št. 129 članic. K društvu Marije Sed. Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., 5458 Terezija Barbiš, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 24. nov. 1912. Dr. št. 104 članice. K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 5459 Magdalena Goršič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 5560 Ana Muhič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 5461 Ana Čurilovič, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 1. nov. 1912. Dr. št. 12 članic. K društvu sv. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio, 5462 Ivana Penko, roj 1886, zav. za $500, 3. razred, spr. 8. nov. 1912. Dr. št. 29 članic. K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5463 Alojzija Reljac, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 5464 Josipina Zupan, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 5465 Terezija Sopotnik, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 5466 Franca Drčar, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. nov. 1912. Dr. št. 82 članic. K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5467 Elizabeta Hudej, roj 1892, zav. za $500, 2. razred; 5468 Julija Šubic, roj 1895, zav. za $500, 3. razred, spr. 17. nov. 1912. Dr. št. 69 članic. K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 5469 Štefanija Kočevar, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 5470 Rozalija Gregorič, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 17. nov. 1912. Dr. št. 57 članic. K društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 5471 Neža Hromek, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 18. nov. 1912. Dr. št. 9 članic. K društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 5472 Angela Naglič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5473 Marija Červ, roj 1876, zav. za $500, 5. razred, spr. 17. nov. 1912. Dr. št. 34 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 2224 Ana Tomecalj, 17. dec. 1912. I. dr. št. 48 članic. II. dr. št. 124 članic. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 4380 Terezija Erjavec, 23. nov. 1912. I. dr. št. 141 članic. II. dr. št. 12 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 5119 Neža Mrazek, 11. nov. 1912. Dr. št. 15 članic. K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5217 Alojzija Hrastar, 10. nov. 1912. Dr. št. 78 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva Marije Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio, 3033 Franca Virant, 12. nov. 1912. Dr. št. 33 članic. Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 3452 Franca Beruš, 21. nov. 1912. Dr. št. 30 članic. Od društva sv. Ane 139, La Salle, 111., 5263 Ana Kalin, 15. nov. 1912. Dr. št. 17 članic. ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 16972 Ivan Horvatin, zvišal zav. 11. nov. 1912. Razred 2. Pri društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1979 Johana Mikš, zvišala zavarovalnino 23. nov. 1912. Razred 5. Pri društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 3124 Marija Šuštaršič, zvišala zav. 7. nov. 1912. Razred 3. . Pri društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 3038 Marija Mejaški, zvišala zav. 22. nov. 1912. Razred 2. Pri društvu sv. Jožefa 56, Leadville^ Colo., 10247 Josip Perme, zvišal zav. 22. nov. 1912. Razred 3. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 130 Nikolaj Mihelič, star 55 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 24. okt. 1912. Vzrok smrti: Ubit na železničnem tiru. Zavarovan za $1,-000. Pristopil k Jednoti 1. aprila 1894. Razred 4. 3878 Peter Osterman, star 43 let, član društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., umrl 2. nov. 1912. Vzrok smrti: Ubit v jami. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 18. aprila 1902. Razred 4. 6715 Anton Kozina, star 43 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 28. okt. 1912. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 18. aprila 1904. Razred 4. 2294 Martin Simšič, star 53 let, član društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., umrl 28. okt. 1912. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 2. jan. 1901. Razred 6. 9518 Franc Porkat, star 40 let, član društva sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., umrl 16. sept. 1912. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 12. aprila 1906. Razred 4. 17809 John Križ, star 32 let, član društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., umrl 13. nov. 1912. Vzrok smrti: Operacija na obistih. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 10. sept. 1911. Razred 4. 4537 Amalija Gozdanovič, stara '27 let, članica dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., umrla 23. sept. 1912. Vzrok smrti: Tugobol. Zavarovana za $1,-000. Pristopila k Jednoti 17. maja 1910. Razred 3. POŠKODOVANI ČLANI. 2369 Frank Mihovar, član dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., izgubil vid na levem očesu. Zavarovan za $500. Opravičen do poškodnine $125.00. Poškodovan dne 26. maja 1911. 512 Valentin Gornik, član dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., izgubil vid na desnem očesu. Zavarovan za $1,000. Opravičen do poškodnine $250. Poškodovan dne 4. okt. 1911. 12801 Mihael Gregorič, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., izgubil desno oko. Zavarovan za $1,000. Opravičen do poškodnine $250.00. Oko mu bilo odstranjeno 14. jun. 1912. 10192 Alojzij Mlakar, član dr. sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., izgubil vid na levem očesu. Zavarovan za $1,000. Opravičen do poškodnine $250.00. Poškodovan dne 25. avg. 1911. 16957 Alojzij Bučar član dr. sv. Jan. Krstnika 11, Aurora, 111., bil operiran na “slepiču” dnč 22. julija 1912. Opravičen do podpore $100.00. 15217 Frank Japelj, član dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., operiran vsled kile dne 1. julija 1912. Opravičen do podpore $100.00. 17328 Marka Makarič, član dr. sv. Petra in Pavla 91,- Rankin, Pa., operiran vsled tajne bolezni dne 11. marca 1912. Opravičen do podpore $100.00. URADNO NAZNANILO. Asesment za mesec dec. 1912 je reden brez vsake posebne doklade. Kot predpisano v pravilih Jednote, imajo se vršiti tekom meseca dec. 1912 volitve društvenih uradnikov in uradnic pri vseh krajevnih društvih K. S. K. J. To pravilo naj se blagovoli vpoštevati. Na uposlane formularje, ki sem jih razposlal društvenim tajnikom(icam) z razpisom asesmenta za mesec dec., naj se blagovoli vpisati imena novoizvoljenega(e) predsednika-(ice), tajnika(ice), zastopnika(ice), kakor tudi čas in kraj zborovanja. Te forme se morajo takoj po volitvi odposlati na gl. urad Jednote. Želeč vsem društvom obilega vspeha pri volitvah novih uradnikov(ic), sem z bratskim pozdravom Vam udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. nove knjige v porabo, da ne bo potem potrebno v nove knjige starega dolga vknjiževati, ampak samo prispevke, kateri bojo pripadali za prihodnje leto. In potem bojo nove knjige v veliko lepšem redu, ako bo v njih brez starega dolga. Zato se naj vsak član požuri, da bo saj v polovici dec. ves svoj dolg plačal, da ne bo ta moj opomin bob v steno. Na moj prvi opomin sem tudi še majhno število certifikatov prejel od članov, da bi mogel v knjigo vknjižiti, kdo komu kaj zapušča. Kateri tega še niso storili, naj storijo do konca tega leta, jaz bi rad nove knjige vse popolnoma urejene odrajtal. Sobratski pozdrav vsem .članom in članicam K. S. K. J., posebno pa članom in članicam društva Vit. sv. Jurija št. 3. Joseph Panian, tajnik. Joliet, 111., 28. nov. — Naznanja se tem potom, da ima društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. Jednote svojo glavno letno sejo prihodnjo nedeljo 1. decembra 1912 popoldne ob navadni uri. Na dnevnem redu je volitev društvenih uradnic za leto 1913. Te seje se je vsaka članica dolžna vdeležiti, drugače zapade kazni 50c. Na to sejo blagovolite s seboj prinesti svoj certifikat, ki ga imate od Jednote v svrho, da se Vaša tam navedena oporoka upiše v posebno knjigo, določeno od Jednote. Zajedno se prosi, da vse članice vpla čajo svoje prispevke v društveno blagajno, da se zamore knjige oddati v popolnem redu novoizvoljenemu odboru. S sestrinskim pozdravom Mrs. M. Dunda, dr. tajnica. Allegheny, Pa., 25. nov. — Iz urada društva Marije Sedem Žalosti štev. 50 K. S. K. Jednote se naznanja vsem članom zgoraj imenovanega društva, da bo dne 8. decembra društvo imelo glavno sejo in obenem volitev uradnikov za leto 1913. Zatorej je vsaki član pod kaznijo dolžan se udeležiti, točno ob poldrugi uri popoldne. Nadalje opozarjam vse one člane, kateri so zaostali s plačilom društvenih prispevkov, da isto na prihodnji seji poravnajo, da bo ložje skleniti račun in predati novim uradnikom v pravem redu. Enako tudi opozarjam vse one člane, katerim je potekel čas veljave potnega lista, da si ga v najkrajšem času ponove. Nadalje prosim vse člane omenjenega društva, da prinese vsaki svoj certifikat na prihodnjo sejo in mi ga izroči; kateri so pa oddaljeni, naj blagovolijo njih certifikate odposlati na spodaj označeni naslov. S sobratskim pozdravom Frank Mravintz, I. tajnik, 120—46th St., Pittsburg, Pa. Aurora, 111., 26. nov. — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 11 K. S. K. J. bo imelo glavno sejo in volitev novega odbora dne 7. decembra ob 8. uri zvečer. Naznanjam tistim, ki so zunaj mesta Aurore, da se udeležijo te seje in zaostale stroške poravnajo, da bo novi odbor dobil urejene knjige. Tudi naznanjam, da jo je stari tajnik popihal ne vemo kam, zatorej ga jaz nado-mestujem do prve glavne seje in volitve. Z bratskim pozdravom Martin Zelenšek, tajnik. I >*0*0*0*0*00*0*0*0*0*0 ;> Društvene vesti. Joliet, 111., 25. nov. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. bo imelo v nedeljo popoldne dne 8. dec. glavno letno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1913. Dolžnost veže vse člane, da se tiste seje polnoštevilno udeležijo, da bode lahko vsaki član po svoji lastni volji odbor volil, in potem ne bo potreba nikomur zoper izvolitev oporekati, kot se to včasih dogaja. Tudi opominjam vse člane, da bi vsaki svoje asesmente v mesecu dec. popolnoma plačal, posebno pa še tisti, kateri od poprej kaj dolgujejo; to pa zavoljo tega, ker z novim letom pridejo Evelth, Minn., 24. nov. — Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. Jednote se naznanja vsem članom, da se vrši glavna seja 8. decembra točno ob 1. uri popoldan v navadni dvorani ter se bo vršila volitev novega odbora za leto 1913. Zatorej ste vljudno vabljeni, da se udeležite v polnem številu, ker je vsaki pod kaznijo kakor določujejo pravila. In vas tudi opominjam, kateri dolgujete kaj društvu. da poravnate dolg prihodnjo se-io. da se laglje napravi letni račun. In ste naprošeni, da tudi prinesete vse oporoke ali testamente, da se o pravem času vpišejo v za to pripravljeno knjigo; tisti, ki pa ne morejo sami priti (Nadaljevanje na 8. strani.) Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Stefaniču če» treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajtf se sami.—Na svidenje pri Mat. Stefanič-n, 400 Ohio St. Joliet, 111 JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111 SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo. Phone South Chicago 387. N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR slovanski gostilničar Cor. Ohio i« State Sts. Joliet, lil Slavenski Zdravnik, (Zraven slovenske cerkve.) Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, U ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanje:.» do tega slavnega zdravnika. Prtdite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L. GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri mesi je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Rubv St. J OLIET, ILL JOSIP ZAI»AK JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago SL, Joliet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovine, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, Til. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, ol)e* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander naras<^ nLchi. Phone 376. L/ N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT elfte ifl Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9266 COMMERCIAL AV. Popravljamo Delo jamčimo. KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago St. JOLIET, ILL. N. W. Phone 825 Chicago Phone 2502 John Verderber STARA G08TILNA Dvorano v naje m Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike. MUL TERDIČU\ vodja. 203 Ruby St. JOLIET, ILL. Kadar a mšKšmi opraviti obr MMM St WÉÈ Cutting BUg.. 2nd floor, Jolie», UL Z g. WeUnttaom se lahko domenite » slovenskem jeziku, ker je Slovan. Anton Košiček Slovenski gostilničar Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače. << Tonček Is 0. K.” N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET ta ?w*vwnr.r Biseri iz bojnega polja. Zofija, na dan vernih duš. Vsako jutro opravljajo bolgarski vojaki, predno se podajo v boj, skupno jutranjo molitev. In po molitvi obnavljajo obljubo, da ne odstopijo niti koraka nazaj od tam, kamor so enkrat stopili. * * * Star in izkušen vojak — avanziral je zdaj za narednika (feldvebelja) — katerega so ljubili vojaki kot svojega očeta, je bil težko ranjen v neki hudi bitki pred Odrinom. “Gospod stotnik! Gospod stotnik!” klical je na glas, boreč se že s smrtjo. Stotnik se približa in ga popraša: “Česa si želiš od mene?” “Dajte mi sabljo, da jo poljubim,” odgovori feldvebelj. Stotnik mu poda golo sabljo. “Živila Bolgarija!” zakliče stari vojak, poljubi sabljo in izdahne na bojnem polju. * * * V ljutem boju pade močan vojak, ker mu je kroglja prelomila kolena'. Njegov oddelek hiti naprej, leta, strelja in pa goni sovražnika. Pride trenutek za napad na sovražnika z bajoneti. Ranjeni vojak zbere vse moči, se postavi kolikor more z zlomljenima kolenoma po konci in zahruje: “Na zdravje, junaki! Naprej!” Njegov glas je bil prav podoben glasu poveljnika-stotnika. Cel oddelek odgovori pogumno: “Zdravje želimo Vam, gospod stotnik!” ter vsi z združenimi močpii skočijo naprej in prevzamejo pozicije sovražnikove. * * * Turška kroglja prebije roko bolgarskega vojaka. To ga celo ne moti, ampak še bolj ohrabri, da se maščuje hudo za svojo prelito kri. Ko pridejo sanitetski vojaki in ga hočejo potegniti iz reda, v katerem se je boril, se jim noče udati. “Jaz sem zdrav”, obrne se v stran, “zakaj me zadržujete? Imam še eno roko zdravo, a ta je dovolj močna, da drži puško.” Sanitetski vojaki ga pa vendar izvlečejo iz bojnega reda in ga zaprejo v bolnišnično sobo. Drugo jutro so vsi njegovi tovariši začudeni, ko vidijo, da ranjenec stoji spet med njimi v redu na svojem mestu, pripravljen da gre. čim čuje povelje, spet v boj proti sovražniku. * * * Molitev, katera se čita po bolgarskih cerkvah vsako nedeljo in se moli po hišah (v rodbinah) zjutraj in zvečer, dokler traja vojni čas. (Sestavljena in priporočena od metropolita Varmensko-Preslavskega Simeona.) O Gospod! Vsi naši mili in dragi, oče, mož, sinovi, bratje, žlahta, šli so na bojno polje, da se vojujejo s krivovercem, kateri zasramuje Tvoje sveto ime in trpinči že dolga leta naše brate in sestre, kakor je trpinčil tudi naše matere in očete. Odšli so naši mili in dragi, a mi smo ostali tukaj sami. Hudo in težko nam je brez njih. Misel nas vznemirja; misel, kaj in kako je ž njimi, nam greni življenje. Oni so naše življenje, naše upanje in naša radost. A Ti, Gospod, kateri si sama milost in edina tolažba žalujočim, o-hrani naše ljubljence zdrave, obva-j ruj jih vsega hudega, pomagaj jim, j da potolčejo sovražnika in da rešijo iz nesreče in trpljenja naše brate in sestre ter da se vrnejo zopet k nam ■ živi in zdravi! O Gospod, podeli nam to milost!' O Gospod, usliši to našo molitev in ! usmili se njih in nas; Amen. * * * PO PRVI ZMAGI. (Sličice iz Sofije.) Ob štirih popoldne se je ljudstvu, ki je stalo okoli poslopja vojnega ministrstva, pokazal štabni častnik. Množica je utihnila, oči vseh so bile obrnjene k malemu balkonu na poslopju. “Lozengrad je padel!” “Ura!” je zagrmela množica. '“Živela armada!” Glasovi in vzkliki so se strnili v 'šumenju in človeška masa se je razletela po vseh ulicah mesta Sofije. Jesenski dan se nagiba h kraju, malo prši, a ulice so polne ljudstva kakor ob največjih praznikih. Hiše so namah razsvetljene z bak-ljami, električne svetilke povsod žare, ljudstva vse polno in povsod se slišijo radostni klici in pozdravi. Naenkrat se prikaže od daleč nejasna masa ljudi, ki prihaja vedno bližje. Manifestacija! V pravilnih vrstah koraka ljudstvo, nad njim vihrajo na visokih drogih zastave zaveznikov: bolgarske, grške, srbske. Slavnostni glas cerkvenih zvonov je zadrhtel v zraku ter se je zlil s petjem narodnih himen. Množica se pokrižava in objema. Kakor pri sprevodu na dan vstajenja Gospodovega. Jaz jih nisem več poznal sicer navadno tako resnobnih Bolgarov. Kakor da bi vesela spomlad naglo priletela v žalostno jesensko noč, se je raz-tajal led, izginil hlad in na vseh obrazih so se razcveteli smehljaji. Bilo je lahko in veselo pridružiti se tem ljudskim valovom, ki so preplavili vse ulice. Na Lundukovskem trgu je množica zagledala častnika. “Živela zmagovalna armada! Ura!” In stotine rok je častnika dvignilo kvišku. Naenkrat je začela množica peti in veselo done pesmi po ulicah. Začeli so tudi staro bolgarsko pesem o zmagi nad Grki. A dolgo je niso peli. “Molčite, molčite!” se je slišalo od več strani. “Grki so vendar naši tovariši, zavezniki!” “Živela Grška! Ura!” Znova grmijo pesmi. Celo uro hodi množica po ulicah in čimdalje je večja. Pridružujejo se ženske in otroci. Pokazal se je oddelek mož s prižganimi bakljami, ki se delijo med ljudstvo. “Naprej k Srbom, Grkom in Rusom!’ “H konzulatom!” Šli so, da pozdravijo zaveznike in potem med petjem ruske himne odkorakajo k ruskemu poslaništvu. Na balkonu pred množico se pokaže Nekljudov. Neprestano Ura-klicanje mu dolgo ne pusti nekaj besed izpregovoriti. Končno je množica vendarle utihnila. “Pozdravljam vas! Bog je pomagal!...” Novo Ura-klicanje, kateremu sledi ruska himna za temi besedami ruskega poslanika. Nad množico se je prikazal govornik. “Živela Rusija!” “Živela Rusija! Ura!” “Občani!” nadaljuje govornik. “Veseleč se sedanjih zmag ne smemo pozabiti na zmage pri Šipki in Plevnu, ki so nam pripravile pot k sedanjim zmaeam. Car-osvoboditelj, osvobo-divši nas, nam je dal možnost osvoboditi naše brate tam za Rodopami. Živio ruski narod-osvoboditelj!”.. . In množica je utihnila ter čakala s hrepenenjem.. . “Živela Bolgarija!” je vzkliknil Nekljudov. “Živel car Ferdinand in prestolonaslednik Boris! Živela zmagovalna bolgarska armada!” In zopet je po teh klicih in petju ruske himne množica utihnila ter čakala s hrepenenjem... “Tiho! Tiho!” se je slišalo polglasno. “Čujte!” In vsi so čakali. Čakali so, da iz-pregovori ruski poslanik nekaj važnega, veselega za Bolgarijo... A Nekljudov se je poklonil ter odšel. Množica je še nekaj časa stala in potem se pomikala naprej. Videlo se je, da je hotela nekaj slišati, toda nekakšen zid je izrastel iz tal ter je to preprečil. . . * * * Kako je rešila neka stara ženica Srbe pred Kumanovim. Neka jako zanimiva epizoda, ki se je zgodila v bitki pred Kumanovim in katera je omogočila srbsko zmago, je postala sedaj znana. Pred Kumanovim je obvarovala previdnost neke sta're kmetice Srbe pred veliko nevarno zgubo. Ko so se bližali Srbi mestu, je bilo mesto dozdevno popolnoma prazno. V resnici pa temu ni bilo tako, ampak vse hiše so zasedli hašibozuki, ti najstrupenejši sovražniki Srbov in so se poskrili v njih. Te neregularne čete so nameravale počakati, ko prikorakajo »Srbi v mesto, da jih potem začnejo obstre-ljavati iz svojih skrivališč. Stara kmetica Šikpalica je pobegnila iz mesta in je pribežala v eni sapi k srbskemu poveljniku in mu je naznanila, da je v Kumanovem vse polno bašibozukov. Srbi so se nato takoj ustavili. Pripeljali so na primerne prostore svoje topove in so začeli bombardirati Kumanovo. Sovražnik je bil silno iznenađen in se je spustil v divji beg. Na begu jih je pa srbska artilerija z granatami tako izborno pozdravljala, da so imeli grozne izgube. Pri vhodu srbskih zmagovalcev v Kumanovo je korakala stara kmetica ponosno in zmagoslavno j— pred srbskimi četami. V desni roki ji je visoko plapolala srbska zastava. * * * Rusinje Črnogarkam. Rusko žensko vzajemno dobrodelno društvo v Petrogradu je pisalo sledeče pismo: “Drage sestre! Uprava ruskega ženskega dbbrodelnega društva vam izraža iskreno spoštovanje v borbi za nezavisnost Vaše domovine, združujoč tople želje, da ne bi* ta herojska borba stala mnogo žrtev in da bi vspeh ovenčal plemenite namere Vašega črnogorskega naroda.” * * * Slovenci na Cetinju. Na Cetinje sta prispela dva Slovenca visokošolca, z namenom, da vstopita ali v črnogorski “Rudeči Križ”, ali pa, kar bi jima po njihovem zatrdilu bilo še ljubše, v črnogorsko armado. Novodošleca se zoveta Čop Mihael, jurist iz Blejske Dobrave in Lipar Blaž, jurist iz Šmarce pri Kamniku. Pot iz Kotora na Cetinje sta vkljub visokemu, nepregaznemu snegu prehodila peš. Po prihodu sta se javila pri vojnem ministrstvu in se stavila na razpolago. Vpoštevajoč njihovo željo, ju je namestnik vojnega ministra po ekoliko premišljevanju sprejel v le-ijo dobrovoljcev. “Ali sta dobra, vztrajna pešca?” se u je takoj vprašalo. “Sva dobra turista in telovadca”, se e glasil odgovor. “Naj bo torej! Naj poka še tudi — dovenska puška!” Veselo sta visokošolca odšla in kmalu zamenjata svojo obleko in palico s črnogorsko vojaško uniformo in puško. * * * Slike iz bojišč. V Skoplju smo srečali kmečkega poslanca iz srbsko narodne skupščine, ki nam je začel pripovedovati: Slišal sem, da mi je padel na Kuma-novu moj edini sin, pa sem odšel na bojišče, da ga poiščem. Oj, bratje, ljudje, kako strašno izgleda tam! Hodil sem po bojišču, pa nisem mogel dalje, ne da bi bil stopil temu na glavo, onemu na nogo, onemu na roko. Trupla z izkrivljenimi ustnicami leže, I da je kar strašno pogledati. Arnavt-skih in turških trupel je na kupe in , kadar človek to pogleda, mu od groze kar ostekle oči. Z menoj je šel tovariš, pa se je moral na pol pota vrniti z bojišča, ker ni mogel gledati teh strašnih prizorov. Sina nisem našel. Zdaj grem pa v Veles, da poiščem svojih šest stričnikov. * * * V neki bitki blizu srbske meje je stal Arnavt brez zavetja in meril na srbske vojake. Vsak strel pogodi po enega vojaka, tako dobro je meril. To je pa bilo preveč nekemu topničarju, pa prosi oficirja, naj mu dovoli izstreliti top na Arnavta. j “Ali pa veš, da velja strel iz topa 60 dinarjev?” ga vpraša oficir. “Vse eno, plačal bom.” Oficir mu brez tega dovoli, topničar naravna top, ga izstreli in Arnavt se razleti v sto kosov. Na kolodvoru v Zofiji sem videl, ko je prišel vlak z ranjenci iz bitke pri Luele Burgasu, kmečko ženo, ki se je približala ranjencu, katerega so nesli iz vlaka v bolnišnico. Vprašala ga je, kaj je z njenim sinom. Ranjenec ni znal materi prikriti resnice. Žena je prebledela; zdelo se je, da omahuje a koj nato se je vzravnala in ponosno držeč glavo kvišku, je odšla. Samo robec je držala pred ustmi. Vse občinstvo je občudovalo to mater, ki je znala v tako pretresljivem trenutku obvladati svojo bolest in je dala temu izraza. * * * Ko so Srbi napadli Novipazar, je general Živkovič v teku bitke zapovedal odstop'. Ko so to Arnavti opazili, so poleteli naprej. Prav to pa je želel Živkovič, da jih pobije s topništvom. A en vojak ni hotel poslušati povelja, da se umakne, temveč je sam začel streljati iz topa na krdelo Arnavtov. Med tem se še dvigne nek ranjen vojak in mu prične podajati streljiivo. Ta top je toliko napravil, da so se morali Arnavti vrniti; ko pa so topničarju prihiteli na pomoč ostali topovi, so Arnavti bežali in pustili veliko množino svojih na bojišču. Ali tudi topničar je bil ranjen in leži sedaj v bel-grajski bolnici. Vsled njegovega junaštva ga je vpra šal Živkovič, česa si želi. Vojak veli: “Želim, da mi daš ta top!” “Ampak to ne more biti,” odgovori mu general. “Kaj hočeš drugega?” Slednjič sta se pogodila, da vrežejo v top njegovo ime. * * * “Štampa” javlja: Ko so bolgarske čete zasedle Luele Burgas, je bilo zbežalo prebivalstvo na vse strani. Polkovnik Kargijev je jezdil na čelu svoje čete in je na cesti opazil plaho dekletce, ki se je bojazljivo umikalo. Ustavil je konja, skočil razenj in je začel otroka tolažiti. V tem trenutku pa prileti šrapnel, ki se je razletel in raztrgal konja. Polkovnik Kargijev je takoj odpravil otroka k svoji ženi in jej poslal pismo, rekoč: “Zavzemi se za tujo deklico. Jaz sem dal šestim hčeram življenje, to-le dekle je pa meni rešilo življenje!” Star mož v Zofiji je začel slutiti, da se je njegovemu sinu, ki je šel kot prostovoljec v turško vojno, kaj primerilo. Teh dvomov in skrbi ni mogel prenašati. Peljal se je v Staro Zagoro, kjer je bil sedež bolgarskega generalnega štaba in potem še v Mu-stafo Pašo. V obeh krajih je hodil od bolnišnice do bolnišnice, od postelje do postelje in poizvedoval po svojem edincu. Med ranjenci ga ni bilo, a izvedel je, da je pri Lozengradu padel— če je živ, ali mrtev, tega ni nihče vedel. “Pa ga poiščem med mrliči”, je rekel stari mož in se je odpravil v Lozengrad. Ko je prišel tja, je videl, da je vse bojno polje pokrito s snegom in da ta snežna odeja pokriva že vse, ki so tukaj padli, vse do zadnjega, tudi njegovega sina. Vrnil se je v Zofijo. Nikomur ni nič rekel in nikomur ni nič potožil, samo včasih je njegov obraz nekaj spreletelo, kar je izdajalo njegovo notranjo bolest. Obstopili so ga njegovi prijatelji in znanci in ga vprašali, kaj je z njegovim sinom. In s krepkim glasom je odgovoril stari mož: “Velika in sijajna je zmaga naše domovine” in je svojo ponosno bolest zakril z molkom. Tak je ta narod zmagovalcev. — Novi učni tečaj l 6. nadst., Woodruff Bldg, v Jolietu se prične dne 2. decembra. Oglasi se, piši ali telefoniraj Chicago 264 A. M. STEED, Principal. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: PHELPS BROS. & CO. 2 Washington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. POZOR! Rojaki pomislite s! poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet JOHN PRUS N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet, 111 TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so nate 'The U. S.” 10c. in “Meerschaum” I« Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na ,W Jefferson Street Joliet, UL j. p. ifim& Oba telefon ^ štev. 8 lJeSIll ^^^^trgovec. Clinton in Dcsplaines Sts. Joliet Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! «-j Emil Bachman 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sv> slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dru štev. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Antonija Rifel izkušena babica. 512 N. Broadway Joliet, Ills. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. Angleščina. Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspehi, c.ahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka. Slovenska Korespondenčna Šola (Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.) »380 E. 40th St. Cleveland, Ohio. Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 80S. ♦02 Ohio Street JOLIET, ILL. Ljudsko Krepčilo Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko VINO To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih zabasanosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, bledosti in slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po jedi. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na glavobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči. "V lekarnah. JOSEPH TRINER, 1333-1339 MU ASHLAND IVE. EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KERŽE CO. 2616 S. Latvndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ SLAVNOZN ANI SLOVENSKI POP proti že ji • Cim več ga piješ tembo'j so ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovénie Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Clii. 2275 N. W. 480, ob nedeljab N. W. 244 """"*""""""""**""***0*0**00000000000000000^000000000000000000000000000000000000^ Za *7 avarovanje ™ ^ proti požaru, mali in veliki • ••• velika POSOJILA POJDITE K J ***""""*"0"""B0B0"0B0000jr0000BBB0B*B0000000B000BB0000000000000000000000T00B0B000¿\ A. Schoenstedt Co. 203 Woodruff Bldg. Oba tel 169 Joliet, 111. sniHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiimmiiBmiiiiiimiiiimnEE g A. NEMANICH, preds. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA.blag g Slovenian \ Liquor Co. s GLAVNICA $50,000.00. S Us tan. in inkorp. leta 1910 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-5 nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. S Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega g zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga S Zdravilno Grenko Vino. ŠnminnnuiiiiiuiiHiiiuiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiSi Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. S pomim na moje roma- j|Rev Jos nje v Sv. Deželo. 34. V Atenah. (Dalje.) Šel sem še proti kraljevi palači, ki je sicer velika, toda jako različno, zidana in bolj lepi vojašnici podobna, kakor pa kraljevi palači. Prav lep pa je vrt zraven te palače, ki je krasen otok redkih rastlin sredi suhe atiške pokrajine. Prodajalne in druga poslopja so kakor v drugih evropskih mestih 'velika in lepa in kažejo, kako je to mesto v zadnjih desetletjih napredovalo. Pred 70 leti so bile Atene majhno mestece s 7000 prebivavci. Ko so se grki otresli turškega jarma in si pribbrili samostojnost, so podrli staro turško obzidje, popravili staro in začeli zidati novo mesto z lepimi poslopji. Ker je mesto novo, ima lepe, prostorne in ravne ulice, v katerih je večinoma prav velika gnječa. Mimogrede omenim, da me je pozdravil v bližini univerze neki visokošolec z ne ravno lepim pozdravom: 'kin frankos’! to je po naše frankovski ali katoliški pes. Sploh sem zapazil, da je novo-grška visokošolska mladina le nekoliko preveč razposajena. Stranske ulice so pa jako ozke in prav po turško nesnažne. Ker je odhajala krog poldne avstrijska loydova ladja iz Pireja v Carigrad, sem se odpeljal okrog desete ure nazaj v Pirej. 35. Iz Pireja v Carigrad. Vrnivši se v Pirej, zapazim, da je morje precej nemirno, in vendar je bilo treba s čolnom na ladjo. Najmem si in plačam dva močna veslavca, toda mesto tih dveh skoči v ladijo sicer jako lep, a še precej šibek grški mladenič, ki je moral imeti kakih 18 let. Ta me ni razumel in zato mu nisem mogel pokazati svoje nevolje. Morje je pa postajalo, ko sem stopil v čoln še bolj nemirno. Rad bi bil, kljub temu, da sem bil ogoljufan, najel še enega veslavca, pa ni bilo več mogoče. Hotel sem si pomagati se staro grščino, koliker sem je še znal, a mladenič se mi je le smejal. Vožnja do ladje, za katero bi rabil ob vgodnem vremenu morda komaj deset minut, je trajala več kakor eno uro. Z obrežja in z ladije so ljudje gledali, kako je čoln plesal po razburkanih valovih, a da bi prišel kdo pomagat, na to ni mislil nihče. Čolnič je skakal tje in sem kakor orehova lupina. Večkrat sva prišla že prav blizu ladije, a kar pride močan val in naju odbije skoraj za streljaj daleč. Nisem sicer boječ, a prepričan sem bil, da skoraj gotovo ne prideva do ladije-. Mladenič se je z veslanjem trudil in napenjal vse svoje moči, tako, da so mu potne kaplje kar curkoma tekle po lepih licih, a ostal je popolnoma miren. Ko bi bil opešal, našla bi bila skoraj gotovo skupen hladen grob v grških vodah. S kukali so gledali z ladje na naju; pozneje so rekli, da so občudovali mojo hladnokrvnost, vsled katere sem se celo smejal, ako naš je kak val zopet prav daleč odbil od ladije. Gotovo pa je bila večega občudovanja vredna hladnokrvnost pogumnega veslavca, katerega življenje je bilo prav v talji nevarnosti, kakor moje, in on se je vrhu tega se Všemi močmi trudil, jaz šeni pa, ker veslati ne znam, le brez dela gledal na besneče valove. Slednjič, ko prideva zopet blizu ladje, se naju vs-milita vendarle dva mornarja, ki sta se silo potegnila čoln do stopnjic, ki drže na ladjo. Na vrhu stopnjic^je stal kapitan, ki se je zaničljivo smejal. “'Dobite bržkone še hujše, mi je rekel, ako še nimate zadosti.” Se strahom sem gledal z ladje na mladeniča, ki je pa pogumno veslal nazaj proti obrežju. Sicer se je, hvala Bogu, vihar za nekaj časa polegel tako, da je mladenič srečno dospel do obrežja. Z Bogom, dragi mladi grški junak, ne vem tvojega imena in nisem mogel razumeti tvojega lepo donečega materinega jezika, vendar mi pa ostaneš v trajnem spominu, ker naju je družila ura skupne smrtne nevarnosti. Morda postane prej ali slej viharno tudi tvoje življenje, želim ti iz srca, da bi premagal vse težave in enkrat srečno dospel v veselo večnost. Krasne Gre-cije lepi sin, ostani zdrav! Ladija, na katero sem prišel, je bila avstrijskega lojda, imenovala se je Ka-rintija. Na tej ladji sem našel tako ošabne in neprijazne ljudi, kakor na nobeni drugi. Seveda tega ni ladja kriva, ker se osobje vedno spreminja. Vendar sem dobil tudi tukaj tovariša, katoliškega armenskega duhovnika, ki je prihajal iz Rima, kjer je bil ob priliki papeževe petindvajsetletnice. Vožnja je bila nekaj časa precej prijetna, toda kmalu je postalo morje zopet nemirno in prišlo je res, kakor je kapitan napovedal, še hujše. Nastal je grozen vihar, ki ni trajal le v soboto popoldne, marveč tudi celo nedeljo. Vozili smo se mimo raznih otokov, toda valovi so s toliko silo pluskali na krov, da ni bilo moč ostati na njem. Zopet je bila morska bolezen splošna; meni je prizanesla tudi zdaj. Prihajal sem skoraj sam v obednico. Na mize so bili pritrjeni romiči, v katerih so tičali krožniki in kozarci, ki jih sicer ne bi bilo mogoče vzdržati na mizi. Nikdar ne bom pozabil smešnega prizora; ko' sem si naložil juho na krožnik, ki je bil pritrjen v romiču. Bil sem popolnoma sam se strežajem; tudi ladijskih uradnikov se je lotila morska bolezen. Kar naenkrat se ladija zaguga tako močno, da mi juha plusk-ne iz krožnika na obleko. Ker le ni bilo miru. sem se zadovoljil z drugimi jedmi bolj stanovitnimi, kakor je bila ta preklicana juha, ki mi je obleko grdo zamazala. (Dalje prih.) RAZLIČNO AMERIŠKO SADJE. Za A. S. —■ I. Adamič. Stari Barnum je razpisal sledečo nagrado: “Sto dolarjev dam onemu paru, ki se poroči v moji levji kletki.” V duši je bil pa prepričan, da ne bo nikogar k njemu s tako ponudbo in na tihem se je že veselil famozne reklame. Večerna predstava se je skoro imela začeti. Hkrati — k blagajni stopi dama, ne lepa, ne mlada, zarudela pa je kakor stara devica, kateri je odcvetelo 40 pomladi... “Gospod, na Vaš poziv sem pripravljena poročiti se v levji kletki,” je zašepetalo nedolžno dekle. Barnum pa začuden vpraša: “Me veseli! Sto dolarjev je Vaših. A kje imate ženina?” “Ženina? Tega sem mislila pri Vas dobiti! To je bil tudi edini vzrok, da sem tu.” — * Nat Goodwin pripoveduje o nekem glediščnem igralcu, da je prišel v nebesa. Ker mu je bilo pa tamkaj pre-dolgočasno, gre k nebeškemu vratarju Petru in ga vpraša, če bi mogel v pekel. “Kdor gre tje, ne more več nazaj,” odgovori Peter. “Rad bi samo za trenutek v pekel pogledat, kaj tamkaj moji tovariši počenjajo.” In Peter se je dal omehčati in izročil je igralcu “retour billet”. Ta pa se je vesel napotil proti peklu. Prišedši. tje pogleda pri velikanskih vratih v podzemlje in prvo je bilo, da je vidil šest svojih najboljših prijateljev sedeti o-koli okroglega kamna in — marjašali so; seveda je hotel takoj z njimi igrati, a niso ga pustili, ker ni imel denarja.” “Tega bomo takoj dovolj imeli,” zamrmra igralec, gre, a se kmalu vrne s polnimi žepi denarja. Prijatelji so se zelo začudili, a igrati tako dolgo niso hoteli z njim, dokler jim ni povedal, odkod ima denar. “Kaj vam mar — moj denar je dober in pošteno pridobljen, prodal sem ‘retourbillet’. Dajte mi karte!” * Pastor Murnik je imel ob priliki gra-duiranja bolniških postrežnic v brook-lynskem nemškem hospitalu glavni govor in pričel je s sledečim dobrim “witz-om”. “Neka žena nikakor ni mogla spati in ker ji le ni bilo bolje, pošlje po svo- jega dušnega pastirja, ki je tudi takoj prišel. Potožila mu je svoje gorje, zdihovala, kako slabo se počuti in naprosi ga pomoči. “Draga gospa, obrnila ste se na kriv naslov, pojdite k zdravniku, jaz Vam vendar pomagati ne morem.” “Vi, ravno Vi, gospod pastor, mi lahko pomagate. Vi edini! Še nikdar nisem tako dobro spala kakor ravno pri Vaših pridigah.” * Iz dnevnika — ostarelega. Ako si brezmejno zaljubljen, Ti pomaga samo eno sredstvo: oženi se! Zakon pomeni: Eno ženo več, enega moža — manj! Zakon je podoben oblegani trdnjavi: Oni, ki so zunaj, bi radi “noter”, a oni, ki so notri, bi radi ven. Perzijci imajo ta le pregovor: “Če greš v vojsko, moli enkrat, če greš na morje, moli dvakrat, če se pa oženiš, moli (prej, dokler ni prepozno!) trikrat!” Najlepši dan v življenju je — noč. ! Življenje je jako prijetno, a tudi drago. Seveda se življenje tudi ceneje lahko vravna, potem pa ni več prijetno. V začetku, pravijo, bilo je na svetu pusto in prazno. Sedaj pa je svet poln, pust pa je ostal... * Indijska zmernost. James Tliorpe si je pridobil med Američani največ zmag pri olympskih igrah. Nekdč je razpravljal o bodočnosti rdečega plemena — in četudi je sam polnokrven Indijec pravi: “Moje pleme bi moralo najprej pustiti pijačo in vaditi se v absolutni abstinenci. Žganje je poguba za rdeče-kožca, ki meje ne pozna. Njegovi nazori o zmernosti so prej podobni nazorom onega, ki je nekdaj rekel: “Pijem samo ob dveh prilikah — če jem pečena piščeta... in če ne jem.” * Upton Sinclair je sicer pristaš navadnega zdravljenja, ne ljubi pa mazačev. “O Piermont Morganu sem bral, da je krut nasprotnik vseh: mazačev in jaz sem popolnoma njegovega mnenja, vendar pa ne verujem niti v zdravniške medicine, a čujte me: “Nekega dne pride k zdravniku bolnik, suh ko sedem lačnih let in zaprosi ga leka, da odebeli. In zdravnik mu da medicino iz neke ,velike steklenice. “Od tega vzemite po vsaki jedi eno žličico. Razun tega jejte mnogo juhe, mesa, sočivja, posebno pa krompirja in slaščic in gibajte še mnogo na zra ku. Pet dolarjev, prosim.” Drug bolnik je bil pa'debel in tolst, da se je komaj gibal in ta je prosil leka, „da omršavi. Zdravnik mu da iz ravnoiste steklenice lek in nadoda: “Od tega vzemjte po vsaki jedi eno polno žličico. Vzdržite se razun tega vsake juhe, ne jejte mesa, sočivja, nikakor pa ne j&jte krompirja in Slaščic in hodite mnogo ha zrak. Pet dolarjev prosim.” * Iz bilježnice izkušenca. Mož je v očeh žene nestanoviten, če se vsaki njeni kaprici takoj ne pokorava. Žena odpusti deset udarcev, samo ne ravnodušnosti — moževe. Prej gre velblod skozi uho šivalne, igle, kakor reven mož bogate žene v naročje — sreče. Ne ponosimo se s pradedi, pač pa bodimo ponosni na — svoje otroke. Tudi z najbolj vročo ljubeznijo ne spečeš — steaka! Žena, ki ne mara otrok, je ali neoženjena, ali pa ne zasluži, da je oženjena. Tudi najgrši ženi pove zrcalo najlepše laži. Zakon je enak paru novih čevljev, en čas jih moraš nositi, da se jih navadiš. Čim dalj premišljaš — bi se ženil ali ne — tim krajši bo čas kesanja. Srce je igrača, ki se lahko stre. Prava lepota je ta, ki se sama sebe-ne zaveda. Čim oženjen človek izjavi, da je norec, se čuti njegova žena razžaljeno. Najboljša leta žene so ona, ki jih ne šteje, če jo za starost vprašaš. Stara ljubezen ne zarjavi, počiva pa! W.VAUVAV.%W.VWAWii ' Oscar J. Stephen g« S. Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. -'l ii U U 1 L i I X L. javni ¡I NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. V.ina naprodaj Lansko vino od prve trgatve iz mu-škatel in tokaj grozdja belo vino po 35c galon, resling po 40c galon, belo vino od leta 1910 po 45c galon, črno 40c galon, staro belo vino 50c galon, 100 proof močan drožnik in tropinovec po 4)4 galone za $12, 10 galonov $25. Vino pošiljam po 28 in 50 galonov vkup. Vinarna in distilerija blizo postaje. Pisma naslovite: S. Jackse, Winery Box 161, St. Helena, Cal. Slovenci in Hrva ti v Pittsburgh Pa. POZORI Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano GOSTILNO na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja. • POSTREŽBA IZBORNA. * Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli! Geo. Flainik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa KADAR STE V MESTU ste vabljeni, da se greste okrepčat s čaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo 403 N. Chicago vogal Cass Sts. BAR 4 CAFE,»? Postrežba izborna— prav po domače ...JOLIET Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 1#4 Jefferson St, blizu mette, Joliet Priporočam cen j. rojakom in prijateljem svojo trgovino z obleko V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi ženske črevlje Dobra postrežba, nizke cene! John Kirincich 918 North[Chicago St. JOLIET,ILL. Mi hoćemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šingine vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogol Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Nas office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajta za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St, JOLIET, ILL. Louis Wise “MEET ME FACE TO FACE” gostilničar 200 Jackson St, Joliet, IIL Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna <¥ JOHNSONOVI + “BELLflDONNJT OBLIŽI AU OBUŽI IZ VOLČJIH ČRHNEM SO KORISTNI PRI. REVMATIZMU HROMOSTI BOLESTI v KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH NEVRALGIJL PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU Sl-ABOSTIH v ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH mrazenju . Životu VNETJU OPRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU HUDEM KASUU Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, 111. Joliet Stu Dye House Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CD. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488 Loughran & Conway 108 Longhran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Prodaja zemljo, lote, posojnje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva. JAVNI NOTARJI Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.) AlIBMKAMSKI SLOVENEC. 29. NOVEMBRA 1912. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje najboljša pijačo E. Porter Brewing Company i telefona 405. S. Bluff St., Joliet, 111 0404«0*0«0*Q*0*0+0+0*0+OeO+0*e+0*0«0+0+0«4>eO«0*0* | Joliet Citizens Brewing Co f North Collins St., Joliet, 111. * HPiite “Elk Brand" p>into \ I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. ! e«*«®4O«Q4»*>W><*0*©^Q*OeO4©*©4O^©*0*e©^Ce>»O*O*Oe«>4O KDOR HOČE DELA naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo: “Veliki Slovensko-Angleški Tolmač” da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima 424 strani, stane $2.00 in se dobi pri: Pišite po cenik! V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York,N. Y. Edino in največje založništvo slov. angl. in raznih slovenskih knjig. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin Sedaj je ča* si kupiti lepo zlatnino In po z^elo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jolietu FRANK BAMBIČ, 210 Ruby Street, Joliet, Ills. Rezervni sklad nad pol milj ona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih 1 O/ brez odbitka rentnega davka. 1X1 3 /O Frank Sakser, N&S zaupnik t Z jed. državah je 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 62 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset miljonov kron. k seji, naj mi pošljejo poštno; ni treba se nobenemu bati, da se mu kaj zgubi, bo vsaki dobil pošteno vrnjeno od mene. Žalostna usoda. Smrt nam je pobrala rojaka in sobrata gori omenjenega društva John Češarka, star 31 let. Vzrok smrti je neprevidnost. Ponesrečil se je sam s puško. Pogreb se je vršil 24. nov. ob 2. uri popoldne, ki mu ga je priredilo gori omenjeno društvo. Pogreba se je udeležilo tudi društvo Napredek S. N. P. J., ako-ravno ni spadal k temu društvu, vendar so mu skazali zadnje prijateljstvo, ker je bil pokojni vrli naprednjak slovenskega naroda. Tukaj zapušča žalujočo soprogo z dvema nedoraslima otrokoma in jednega brata in jedno sestro ter vsem skupaj izrekamo naše sožalje. Smrt nam je pobrala v nedeljo 24. novembra rojaka Jureta Težak, doma iz Dol. Suhorja pri Metliki, star 54 let, spadajoč v dr. sv. Ime Jezus št. 25 J. S. K. Jednote. Vzrok smrti: vnetje pljuč. Zapušča jednega sina v Pueblo, Colo., jedno hčer na Ely, Minn, in soprogo v stari domovini. Bodi obema tuja zemlja lahka! Pozdravljam vse Slovence širom A-merike in člane in članice K. S. K. J. Ant. Zalar, tajnik, 610 Douglas Ave. Cumberland, Wyo., 22. nov. — Naznanja se članom društva Marije Zdr. Bolnikov št. 94 K. S. K. J., da bode prihodnji mesec, to je, 8. dec. glavna seja, ko se bode vodil novi odbor za bodoče leto 1913. Zatorej so prošeni vsi člani izven Cumberlanda, da se u-deležijo kar mogoče v največjem šte- National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet. Ill Edina slovanske fotografija v Jolieta. Zmerne cene. Najboljše delo John Grahek ... Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kah (ornijsko vino, dobro žganje in tržiti najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612 1012 N. Broadway JOLIET, ILI Glas Svobode v službi — satana. (Nadaljevanje s 4. strani.) delavcem v pouk in korist. Ali se ti ljudje ne norčujejo iz pameti delavcev? Res je, dežela ameriška je dežela svobode in o veri lahko piše vsak, kar hoče, ker v tem oziru ni v Ameriki nobenih postav, če si je “Glas Svobode” izvolil za svoj namen na satanski način izpodkopavati vero med našimi rojaki v Ameriki, mu ameriške postave ne bodo branile. Vendar naj bi pa ti slepci spregledali, da tako delo ni delavcem v pouk in korist, ampak v njih večen pogin. Če pa ti slepci ne spregledajo, potem bo slepec slepca vodil in oba — padeta v jamo. Kam pojdemo pa mi, katoliški Slovenci? Recimo s sv. Petrom: “Kam naj gremo drugam kakor k Tebi? Saj ti Gospod imaš besede večnega življenja!” A. S. DRUŠTVENE VESTI. (Nadaljevanje, s 5. strani.) Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1911 je imela 614.5 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 300 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4* % brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA. OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno "šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vaš denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO 1 vilu, da ukrenemo z nekaterimi točkami na boljšo podlago. Kar je pa spadajočih članov na Cumberlandu, so pa pod kaznijo $1.00, ako se ne udeleže glavne seje meseca dec. Z bratskim pozdravom Ivan Jarc, I. tajnik. Hibbing, Minn., 24. nov. — Dru-štvenikom sv. Barbare štev. 40 K. S. K. J. se s tem naznanja, da bo na praznik sv. Barbare, dne 4. dec. t. 1. sv. maša ob 9. uri in po sv. maši glavno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1913. Vam udani John Povshe, tajnik. La Salle, 111., 25. pov. — Iz urada predsednika in tajnika dr. sv. Družine št. 5 K. S. K. J. se naznanja članom, da bode dne 1. decembra 1. 1912 glavna seja in volitev dr. uradnikov. Zato so prošeni vsi člani imenovanega dr., da se polnoštevilno udeležijo te ve-levažne seje. Kateri se ne udeleži te seje, je pod kaznijo 50c, tako kot pravila zahtevajo. Vsaki član ve, da volitev odbornikov je odvisna le od članov društva in navzoči morajo biti vsi uradniki. Povem pa, da če predsednika ni navzočega pri seji, je volitev vsa zavržena. Predsednik ima vso pravico pri društvu, ne pa sami člani, da bi delali tako ko bi sami zahtevali, kakor se je že pri našem društvu to zgodilo. Priporočam in apeliram na vse člane, da se bode ta volitev vršila mirno in tudi pravilno, tako kot pravila zahtevajo. Volite si uradnike take, ki znajo dobro citati pravila društva in K. S. K. J., ne takih, ki še pravil zna-biti ne vejo in se tudi po njih ne ravnajo. To dobro premislite! Po sklepu seje z dne 6. okt. 1. 1912. je društvo sklenilo, da odsedaj zanaprej se bodejo vršile vse redne mesečne seje ko po navadi 1. nedeljo v prostorih g. Josipa Miklavšiča na 1153 — 1st St., odsedaj zanaprej ne več v šolskih prostorih, dokler društvo drugače ne sklene. In obenem so prošeni vsi člani, da svoj dolg v pravem času poravnajo, ker mora tajnik oddati vse knjige v pravem redu. Ob sklepu pozdravljamo vse člane in članice K. S. K. Jednote. Anton Štrukelj, preds. Math. Urbanija, tajnik. Pittsburg, Pa., 25. nov. — Naznanjam članom društva Matere Božje št. 33 K. S. K. J., da bode glavna in generalna seja dne 1. decembra t. h, na kateri se ima tudi izvoliti odbor za leto 1913; člani kateri se iste ne udeležijo, zapadejo pod kazen društvenih pravil. Nadalje opominjam člane na točno plaćanje asesmentov, ker se bliža novo leto in nov in čist račun. Tudi na svoji zadnji seji je društvo sklenilo za sv. spoved na 14. dec. zvečer in 15. zjutraj ter pristopiti k mizi Gospodovi ob osmi sv. maši dne 15. decembra korporativno. Zbiranje bode v stari dvorani pod cerkvijo. Kateri se ne vdeleži, je kazen društvenih pra vil 2Sc; izgovor le bolezen ali pa važno delo. Toliko članom za ravnanje. Vsem pa spadajočim K. S. K. J. brat ski pozdrav, vesele praznike in srečno novo leto. John Filipčič, tajnik. Waukegan, 111., 24. nov. — Naznanjam članom dr. Marije Pomagaj št. 79 K. S. K; J., da bode imelo društvo svojo glavno letno sejo dne 8. dec., to je v nedeljo, točno ob pol 2. uri popoldne. Pri tej seji se bodo volili odborniki za prihodnje leto, in na vrsti je še več drugih važnih stvari. Dolžnost vsakega člana je, se udeležiti te seje, ako nima kakega posebnega za-; držka, in vsaki član, ki se ne bode: udeležil, zapade kazen po pravilih. Dalje tudi prosim vse člane, da pla-čaj o pri tej seji vse svoje prispevke,' da se morejo potem knjige zaključiti in dati potem čist račun novemu odbora. Prosim tudi vse one člane, ki še niso oddali svojih certifikatov, da jih gotovo prinesejo na prihodnjo sejo, ah pa na moj dom, da jih bom mogel vknjižiti, da bodo vse knjige v redu do novega leta. Z bratskim pozdravom! Math Jereb, tajnik. Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ah plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. NA PRODAJ ALI V ZAMENO — farma, obsegajoča 60 akrov, 3 milje severovzhodno od Lockporta. Izvrstna pitna voda; zidana hiša in skedenj, mlin na veter. Oddajo se tudi letošnji pridelki, kakor tudi vse poljsko orodje in stroji. Lennon Bros., 205 N. Chicago St. 50tfn. IŠČEM SVOJEGA BRATA JOSIPA Torkar. Svoječasno je bil v Minnesoti, a lansko leto je odpotoval v staro domovino, odkoder se je kmalu vrliil spet v Ameriko. Od tega časa mi je neznano njegovo bivališče. Ker pa imam važno naznanilo zanj, prosim vsakogar, ki bi mu bil znan njegov naslov, naj mi ga naznani, ah naj se pa sam javi. Louis Torker, 108 Fair View Ave., Joliet, 111. 51t3 Time Schedul Effective Sunday, Nov. 3, 1912. Chicago, Ottawa & Peoria Railway INTERURBAN CARS Leave Joliet. Arrive. 6:05 a. m................6:25 a. m. 6:30 a. m................6:58 a. m. 7:05 a. m................7:40 a. m. 8:05 a. m................8:40 a. m. 9:05 a. m................9:40 a. m. 10:05 a. m..............10:40 a. m. 11:05 a. m..............11:40 a. m. 12:05 a. m..............12:40 p. m. 1:05 p. m...............1:40 p. m. 2:05 p. m................2:40 p. m. 3:05 p. m................3:40 p. m. 4:05 p. m................4:40 p. m. 5:05 p. m...............5:45 p. m. 6:05 p. m................7:40 p. m. 8:05 p. m................9:40 p. m. 9:50 p. m...............10:40 p. m. 11:05 p. m..............11:40 p. m. To Following Stations:—- Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, Ladd, Marquette, Howe, De Pue, Bureau, Princeton, Grand Ridge, Streator. F. E. FISHER, General Superintendent. Office and Station—Van Buren, near Joliet Street. Chicago Phone 2511. FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. Both Telephones 26. Waukegan, 111., 25. nov. — Naznanjam članom dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote, da se bode vršila izvanredna dr. seja dne 1. decembra 1912. Torej se uljudno prosijo vsi člani gori imenovanega društva, da se blagovolijo udeležiti te dr. seje: Ker na tej dr. seji se bode razpravljalo zaradi naših nemirov in nesloge, ki sedaj vladajo v društvu, da se lepo mirnim potom zopet pobratimo in si podamo svoje roke v znak bratstva in ljubezni; da bodemo potem vsi skupaj lepo in složno delovali v prid našega društva. Seja se bode vršila točno ob eni uri v šolski dvorani. Z bratskim pozdravom John Artač, tajnik. PIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicago Street * novi hiši Joliet National Banke. g Kadar se mudite na vogalu = Ruby aud Broadway ne g pozabite vstopiti v I mOJO GOSTILNO | kjer boste najbolje posteezeni. H Fino pivo, najboljša vina in smodke. S | Wm. Metzger | 5 Ruby and Broadway JOLIET g illllllllllllllllllllllllllllllllllillliUllllllllllllllllllllllllllllIHIIIIIti W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fL Joliet Nat Bank Bldg., JoHet Ko imate kaj opraviti s sodnije oglasite se pri meni.