INFORMATICA 1978 YU ISSN 0350-5596 FACOM kompjutere proizvodi Fujitsu, tvrtka koja najveću pažnju posvećuje sistemima. ' li» LSI srebrima za hlađenje Prije Wega kompjuter je sistem, tj. sredstvo za obradu podataka koji u sebi sadrži hardware, software i apiikacionu tehnologiju. Naravno razne tvrtke bave se prodajom kompjutera. Ipak, malo je tvrtki koje mogu ponuditi potpuni izbor sredstava za automatsku obradu podataka -konstruirani tako, da osim optimalnih performanci, imaju mogućnost ugradnje u veće sisteme. FUJITSU je jedna od tvrtki koja to mo?e ponuditi. Kao vodeći proizvođač kompjuterskih sistema u Japanu, FUJITSU proizvodi široki asortirnan proizvoda od minikompjutera s jednim LSI cipom do u svijetu najmoćnijih LSI sistema, kao i široki izbor periferne i terminalne opreme. FACOM kompjuteri obavijaju važne aktivnosti u poslovnim i državno-administrativnim organizacijama u mnogim zemljama širom svijeta. U Japanu^ drugom po redu najvećem tržištu kompjutera u svijetu, instalirano je najviše FACOM sistema u usporedbi s drugim modelima ostalih proizvođača. Ovi moćni, pouzdani FACOM kompjuteri sposobni su za obavljanje svih mogućih poslova. Oni upravljaju satelitima u svemiru, daju prikaz atmosferskih prilika real-time grafikonima u boji, obavljaju bankovno poslovanje pomoću on-line sistema za višeod J.OOO filijala i ekspozitura i još mnogo, mnogo toga. FACOM kompjuteri su potpuno integrirani sistemi gdje se kombinacijom visoko-kvalitetne tehnologije, moćnog softwarea i već provjerenih aplikacionih programa postiže efikasnost i pouzdanost kojima nema premca. Za dalje informacije obratite se na: I Zavod za primjenu elektroničkih računala I ^r'' I i ekonomski Inženjering 41000 ZAGREB Savska o. 56 Telefon: 518-706, 510-760 Telex: 21689 YU ZPR FJ FUJITSU Fujitsu Limited*Tokyo, Japan INFORMATICA Journal of Computing and Informatics Published by INFORMATIKA, Slovene Society for Informatics, 61000 Ljubljana, Jamova 39, Yugoslavia EDITORIAL BOARD: T. Aieksić, Beograd, D. Bitrakov, Skopje, P. Dra-gojlović, Rijeka, S. Hodžar, Ljubljana, B. Horvat, Maribor, A. Mandžić, Sarajevo, S. Mihalić, Varaždin, S. Turk, Zagreb. EDITOR-IN-CHIEF : A. P. Železnikar Volume 2 , 1978 - no. 3 TECHNICAL DEPARTMENTS EDITORS : V. Batagelj - Programming I. Bratko - Artificial Intelligence D. Ćećez-Kecnjanović - Information Systems M. Exel - Operating Systems A. Jerman-Blažič - Publishers News 8. Jerman-Blažič-Džonova - Literature and Meetings L. Lenart - Process Informatics D. Novak - Microcomputers N. Papié - Student Matters L. Pipan - Terminology B. Popovic - News V. Rajkovič - Education M. Špegel, M. Vukobratović - Robotics P. Tancig - Computing in Humanities and Social Sciences S. Turk - Hardware EXECUTIVE EDITOR : R. Murn PUBLISHING COUNCIL T. Banovec, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana A. Jerman-Blažič, Slovensko društvo Informatika, Ljubljana B. Klemenčič, ISKRA Elektromehanika, Kranj S. Saksida, Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani J. Virant, Fakulteta za elektrotehniko. Univerza v Ljubljani Headquarters : 61000 Ljubljana, Institut "Jožef Stefan" , Jamova 39, Phone: (061) 263261,Cable: JOSTIN Ljubljana, Telex : 31 269 YU JOSTIN Annual subscription rate for abroad is US j! 18 for companies, and US S! 6 for individuals. Opinions expressed in the contributions are not necessarily shared by the Editorial Board. Printed by: Tiskarna Kresija, Ljubljana DESIGN: Rasto Kirn J. Skrubej R. Faleskini M. Krisper A.P. Železnikar V. Batagelj A. Ferligoj S. Splichal M. Žagar M.Gams I. Bratko M. Boot P. Kolbezen B. Jerman-Blažič J. Kalan CONTENTS 5 Computer Production 8 Information System of SR Slovenia 15 An Extension of Microcompu- ; ter System 28 Selection in Mass Communication 33 Z80 Microcomputer Components in Production of Computer Equipment 43 Computer Generation of'Com-plete Strategies for Chess End-Games 49 Some Views on Redundancy in Natural Language Processing 52 Procedure for Design Present-Day and Following Generation Computers 61 Mathematical Models for Computer-Assisted Solutions of Non-Numerical Problems in Chemistry 65 Experiences with a Methodology in Information Systems Development 70 Conference SPIN-1978 75 News 78 Literature and Meetings INFORMATICA časopis izdaja Slovensko društvo INFORMATIKA, 61000 Ljubljana, Jamova 39, Jugoslavija UREDNIŠKI ODBOR: Člani: T. Aleksić, Beograd, D. Bitrakov, Skopje, P. Dra-gojiović, Rijeka, S. Hodžar, Ljubljana, B. Horvat, Maribor, A. Mandžić, Sarajevo, S. Mihalić, Varaždin, S. Turk, Zagreb. Glavni in odgovorni urednik: A .P. Železnikar TEHNIČNI ODBOR: Uredniki področij: V. Batagelj - programiranje I. Bratko - umetna inteligenca D. Ćećez-Kecmanović - informacijski sistemi M . Exel - operacijski sistemi A . Jerman-Blažič - novice zalbžništva B. Jerman-Blažic-Džonova - literatura in srečanja L. Lenart - procesna informatika D. Novak - m ikro računalniki N. Papié - študentska vprašanja L. Pipan - terminologija B. Popovič - novice in zanimivosti V. Rajkovič - vzgoja in izobraževanje M . Špegel, M . Vukobratović - robotika P. Tancig - računalništvo v humanističnih in družbenih vedah S. Turk - materialna oprema Tehnični urednik : R. Murn ZALOŽNIŠKI SVET T. Banovec, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana A . Jerman-Blažič, Slovensko društvo INFORMATIKA , Ljubljana B. Klemenčič, ISKRA, Elektromehanika, Kranj S. Saksida, Institut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, Ljubljana J. Virant, Fakulteta za elektrotehniko. Univerza v Ljubljani, Ljubljana Uredništvo in uprava: 61000 Ljubljana, Institut "Jožef Stefan", Jamova 39, telefon (061) 263 261, telegram: JOSTIN, telex: 31 269 YU JOSTIN. Letna naročnina za delovne organizacije je 300,00 din, za posameznika 100,00 din, prodaja posamezne številke 50,00 din. Žiro račun št.: 50101-678-51841 Stališče uredništva se lahko razlikuje od mnenja avtorjev. Pri financiranju revije sodeluje tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Na podlagi mnenja Republiškega sekretariata ža prosveto in kulturo št. 4210-7/78 z dne 19.1.1978, je časopis INFORMATICA strokovni časopis, ki je oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Tisk : Tiskarna KRESI JA , Ljubljana Grafična oprema: Rasto Kirn Časopis za tehnologijo računalništva in ppobleiTie informatike časopis za računarsku tehnologiju i probleme informatike spisanie za tehnologija na smetanjeto i problemi od oblasta na informatikata YU ISSN 0350-5596 Letnik 2 , 1978 - številka 3 J. Skrubej R. Faleskini M. Krisper A .P. Železnikar V, Batagelj A . Ferligoj S. Splichal M . Žagar M. Gams I. Bratko M. Boot P. Kolbezen B. Jerman-Blažič J. Kalan VSEBINA 5 Računalniška proizvodnja 8 Informacijski sistem SR Slovenije 15 Razširitev mikroračunalniške-ga sistema 28 Selekcija v množičnem komuniciranju 33 Primjena mikroprocesorskih komponenata Z80 u proizvodnji računarske opreme 43 Računalniško generiranje popolnih strategij za šahovske končnice 49 Some Views on Redundancy in Natural Language Processing 52 Metodika načrtovanja digitalnih računalniških sistemov 61 Mathematical Models for Computer-Assisted Solutions of Non-Numerical Problems in Chemistry 65 Nekaj praktičnih izkušenj uvajanja metodologije razvoja informacijskih sistemov 70 Konferenca SPIN-1978 75 Novice in zanimivosti 78 Literatura in srečanja navodilo članka za pripravo Avtorje,prosimo, da pošljejo uredništvu naslov In kratek povzetek članka ter navedejo približen obseg članka (število strani A 4 formata) . Uredništvo bo nato poslalo avtorjem ustrezno število tormularjev z navodilom. Članek tipkajte na priložene dvokolonske formularje. Če potrebujete dodatne formularje, lahko uporabite bel papir istih dimenzij. Pri tem pa se morate držati predpisanega formata, vendar pa ga ne vrišite na papir. Bodite natančni pri tipkanju in temeljiti pri korigiranju. Vaš članek bo s foto postopkom pomanjšan in pripravljen za tisk brez kakršnihkoli dodatnik korektur. Uporabljajte kvaliteten pisalni stroj. Če le tekst dopušča uporabljajte enojni presledek. Črni trak je obvezen. Članek tipkajte v prostor obrobljen z modrimi črtami. Tipkajte do črt - ne preko njih. Odstavek ločite z dvojnim presledkom I n brez zamikanja prve vrstice novega odstavka . Prva stran članka : a) v sredino zgornjega okvira na prvi strani napišite nar slov članka z velikimi črkami; b) v sredino pod naslov članka napišite imena avtorjev, ime podjetja, mesto, državo; c) na označenem mestu čez oba stolpca napišite povzetek članka v jeziku, v katerem je napisan članek. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. d) če članek ni v angleščini, ampak v katerem od jugoslovanskih jezikov izpustite 2 cm in napišite povzetek tudi v angleščini. Pred povzetkom napišite angleški naslov članka z velikimi.črkami. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. Če je članek v tujem jeziku napišite povzetek tudi v enem od jugoslovanskih jezikov; e) izpustite 2 cm in pričnite v levo kolono pisati članek. Druga in naslednje strani članka: Kot je označeno na formularju začnite tipkati tekst druge In naslednjih strani v zgornjem levem kotu, Naslovi poglavij : naslove ločuje od ostalega teksta dvojni presledek. Če "nekaterih znakov ne morete vpisati s. strojem jih čitljivo vpišite s črnim črnilom ali svinčnikom. Ne ■iporabljajte modrega črnila, ker se z njim napisani znaki ne bodo preslikali. Iluttracije morajo biti ostre, jasne in črno bèle. Če jih vključite v tekst, se morajo skladati s predpisanim formatom, Lahko pa jih vstavite tudi na konec članka, vendar morajo v tem primeru ostati v mejah skupnega dvo-kolonsksfla formata. Vse ilustracije morate ( nalepiti) vstaviti Sami na ustrezno mesto. Napake pri tipkanju se lahko popravljajo s korekcijsko folijo ali belim tušem. Napačne besede, stavke ali odstavke pa lahko ponovno natipkate na neprozoren papir in ga pazljivo nalepite na mesto napake. V zgornjem desnem kotu Izven modro označenega roba oštevilčite strani članka s svinčnikom, tako da jih je mogoče zbrisati. Časopis INFORMATICA Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39; Ljubljana Naročam se na časopis INFORMATICA . Predplačilo bom izvršil po prejemu vaše položnice. Cenik: letna naročnina za delovne organizacije 300,00 din, za posameznika 100,00 din. Časopis mi pošiljajte na naslov Q stanovanja Q delovne organizacije. Priimek........................................... Ime............................................... Naslov stanovanja Ulica............................................. Poštna številka^_Kraj...................... Naslov delovne organizacije Delovna organizacija............................... Ulica............................................. Poštna številka_Kraj....................... Datum...................... Podpis: instructions for preparation of a manuscript Authors are invited to send in the address and short summary oT their articles and indicate the opproximate size of their contributions ( in terms of A 4 paper ). Subsequently they will receive the outor's kits. Type your manuscript on the enclosed two-column-format manuscript paper. If you require additional manuscript paper you can use similar-size white paper and keep the proposed format but in.that case please do not draw the format limits on the paper. Be accurate in your typing and through in your proof reading . This manuscript will be photographically reduced for reproduction without any proof reading or corrections before printing. Časopis INFORi^ATlCA. Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana Please enter my subscription to INFORMATICA and send me the bill. Annual subscription price: companies 300,00 din (for abroad US jS 18), Individuals 100,00 din (for abroad US ?! 6) Send Journal to niyQ home address ] [ company's address. Surname........................................... Name.............................................. Home address Street............................................. Postal code_City......................... Company address Company.......................................... Street............................................. Postal code_City......................... Date.......................... Signature Use a good typewriter. If the text allows it, use single spacing. Use a black ribbon only. Keep your copy within the blue margin lines on the paper, typing to the lines, but not beyond them. Double space between paragraphs. First page manuscript: a) Give title of the paper in the upper box on the first page. Use block letters. b) Under the title give author's names, company name, city and state - all centered. c) As it is marked, begin the abstract of the paper. Type over both the columns. The abstract should be written in the language of the paper and should not excesed 10 lines. d) If the paper is not in English,' drop 2 cm after having written the abstract in the language of the paper and write the abstract in English as well. In front of the abstract put the English title of the paper. Use block letters for the title. The lenght of the abstract should not be greater than 10 lines. e) Drop 2 cm and begin the text of the paper in the left column. Second and succeeding pages of the manuscript! As it is marked on the papei; begin the text of the second and succeeding pages in the left upper corner. Format of the subject headings : Headings are separated from text by double, spacing. If some characters are not available on your typwriter write them legibly in black ink or with a pencil. Do not use blue ink, because It shows poorly. illustrations must be black and white, sharp and clear. U you Incorporate your Illustrations into the text keep the proposed format. Illustration can also be placed at the end of all text material provided, however, that they are kept within the margin lines of the full size two-column format. All Illustrations must be placed into appropriate positons in the text by the author. Typing errors may be corrected by using white correction paint or by retyping the word, sentence or paragraph on a piece of ftpaque , white paper and pasting it nearly over errors Use pencil to number each page on the upper-right-hand corner of the manuscript, outside the blue margin lines so that the numbers may be erased. 3 OK 01 < o< •O 4 01 w OJ CD •d M- co 3 3 3 OK < p CJ. m hj p < o i-a H3 B> ct 9 O ID 9 p p (B ct o P a B (B » P P P ct P ct o X 3 3- 3- < (D »j- (5 Cj. 01 < 1» M H CJk 4 4 p. P C5< 4 X 3 o 4 P hJ t-" p P O < ffl M m m < ct < P C ct X <0 P P cj. O cj. a H- < X Cu. O. S» w 01 (t o C O O cj. < N ■d a 4 O l-J P CT d a p cj. ct d a P a 1-j C P- P B cj. cj. cj. ra l-J t-l o ct E 3 C a P ct p m 4 4 o< ct o 4 o H- «J B » 3 tO X cj. H- B ti B P M- a (0 N X P o p 3" 3 ct 3 O O o IJ- h- < P p CX (B 1J-. O <0 a O h* H- B fj- P H- N a .< p O 1 H- M p. (5 3 P- tO 3 » a 3 cj. K D H- B ct a 3" 3" M p- P O tD C hJ o- p. o h- m- (S < p h' < p. O h- X 3 p. i-J c C 3 3 H- O h- < (0 3" P- <0 d d h- 1 p B p d E p B ct ct K- tO 1 p B p d o< o a » 1 O 1 a hj •d p « 3- ■ S 1 1 (j- 1 h- 3 d 4 p 4 iO O d W 01 H- 4 hj p- cj. 4 p ■d < ■d a hj o O a P- ct a •d P X ro O o j-j ffl o 3 p cj. 3 P P p- 4 S 4 o cj- 4 p p- ffl m o 4 o< t» P. O. Hi p o< o< P N N ok B ch 5 O P P m a hj a- D d B d O o Ct ct C ct p. d d 3 P 4 3 X o" cj. X a e 4 4 ffl a cJ. p- m P H- Ct 3 X 4 H. d t-*. ct m 3 n p o p, 5 p p- p HJ m < a a- p X X tO d ct h- p 0) P (-j H- p B < o H-' p- p- a P a E B p p C m 3 o 3" a H B P». o p o P P cj. P- ct o X P- B C a ct B CS P B ■d H- P 3- cj. 01 4 B <: a ct at 3 d P- p- ct H^ HJ o a> P H- n hJ P 3 o a P ct P H- p P p o P- X •d X p- o" p. ' 0 o 4 l-J H. H- cj. p P hj a m o o ct cj. o 3" p- 4 HJ 4 ct p- P- p- d ca< N C a OT 3 < S ffi P a P X O a p cj. P cj. a o< X h- P ct O o ffl ct p o a N m ct O* o Oc ffl o E P- m p) H- o o 4 o< p < p 4 d 3 •d ® P- P X p- p h^ ct P ct 4 § m 0 o j p. P X a h- M t-j P Cj. o ct a O p M a p- P- p- ct P- 4 pj •o 3 4 H- B hj o X p. N p- ct ct ct p- P- < p- X cj. p B X 3 o P p — h- p X X O p O o< 4 p p 3 p 3- o o B p. p cj. o q. 3 ct a ct ffl hj: 4 3 p o B 4 p. p 05 a> ct P •d «J cr ffl 4 X •d P- p ok 4 p o p O O p. X 4 a X ct p- 4 ct 4 •d X P P ct O o 4 ct ct p P- p < CX 4 P- o ffi p o p X ffl ct 4 P 4 4 3 4 P P- p- >d < cj. o • d B o 3 ct t-j hj 4 b W X t» O 4 cj. o. H- oj ^ p p ® a P £ b o p B O O S p- P « < X ct h- Ct 3 3 o o p O N § < o 3 p- P- - N X ct P ta o C B a o. O cj. o 4 hj h^ o- p- p p. 3 P a ct 3 h- < o a 4 P • p. o p ts p a p 3 cj. p- Oc P- c:j. O p» p- p. <7) 01 3 o ct o 01 cj. h- X p ■d p p- ^ 4 a o p- ai • a ® P- X a' o >d • •d o o< ct ok P p- B p. M ct i-j o a •d •d H' X X p B 4 4 m h- d X O 3 3- o p P- O p- tD ■d 4 p o p a O o 4 ■d p o p 3 p. O cj. p. ra ^ Oc < X o B B p. H- ct g p. o P. o- C P- p- p. d a d p- 3 X ct X ffl o •d S a m HJ 3 3- •d p — H' •d •d ct B p- h-* 4 » n ■d h- M- X hj P p ct p P- N o HJ ca 4 4 p O 3- cj. O n< H* 4 m 3 o 4 a p B 3- ffl p. O ct ffl o -h-» d a P cj. o ct B et- P ct <; O 1 I P < 1 1 CK m 1 1 p 1 ra p 1 o p. rf HO ö O O t+ 4 O Ö h^ O a tr » p. C* o O* a m o ct m Q B m B> a !-•• O g ►tì c: f3 S o § 0 M 1 (t a o H> a a a o a » o o Cl-^ Ö HO 0> g PO o B W c: ct a •Ö H O PC O ct HO !3 2 < O B O h-' o 0 a 5 tic n> o !»r a a o B O •a o c p. a H-ct M- « ? ® < (O O M 4 m H- X ct n o ts m to ti pr o D 3 P Cj. m X I o (O 3 rt-<0 JD O 3 (D O. 4 (O oc d 4 3 (B JB C 3 SO t-' 3 0 H- (C a 5 O a a (d 3 O a ct o a H- o X -C) m o o O P- m HJ P 3 P 3 P 4 p. B HJ- m o< ffl p- C P" p 3 P ct B X p HJ ct B a P- P p- o< ct OK a p- X p Oc 3 o H o ■d < 4 P O N X HJ- ffl p N » 4 1 C a o C» l-l s w s3 g a M i s o. d a' M o. !» 3 !0 W K 1-3 W S w i o t3 Ö H- CT H' ct p t-l C oh-* CJ. s (0 "D B o nC Si" A 0} a 3 j? O -J oo komponente vnaj tnko pomembne kot elektronske, če pa gledamo njihovo vrednost ßlede na količino vloženeca dela ali ßlede na cene na svetovnem trgu pa brez dvoma več. Verjetno je smiselno postavljati ravno ti dve morili (količino vloženega dela in njegovo ceno na nve-tovnem trgu) pri presojanju, kdo je proizvajalec računalnikov in kdo ni. Gre namreč za to, da mora računalniška proizvodnja pri nas pomagati gospodarstvu kot celoti, da torej ni samo sebi namen, temveč bo imela zelo velik vpliv na avtomatizacijo in kibernetlzacijo naše proizvodnje in na razvoj informacijskih sistemov. Gledano s širšega vidika znanstveno tehnološke revolucije, lahko ugotovimo, da tuji in naši di;už-boslovci gledajo na računalništvo kot na specifično komponento znanstveno tehnološke revolucije - ob drugih, med katerimi je tudi elektronika (npr. dr. M. Pečujličt Prihodnost, ki se je začela, .Obzorja revolucije; dr. A. Kirn: Narxovo razumevanje znanosti in tehnike). Pri računalništvu gre za komponento . znanstveno tehnološke revolucije, ki seveda ni neodvisna od drugih in katere izločitev je lahko samo pogojna - zaradi potreb analize in obravnavanja, ni pa neodvisna ne npr. od razvoja elèktronike niti ne npr. od razvoja splošne teorije sistemov, kibernetike in matematike. Seveda velja isto tudi za elektroniko, tudi njen razvoj ni neodvisen od računalništva, kemije, optike itd. Ugotavljamo pa, da je možno graditi približno enake računalnike, vzeto v najširšem smislu, torej vključno programsko opremo, oziroma kot podsisteme nekih avtomatiziranih proizvodnih procesov ali računalniško podprtih informacijskih sistemov, s pomočjo različnih elektronskih razvojnih stopenj (stopenj integracije elektronskih elementov). To pomeni, da računalniki niso v celoti absolutno odvisni od razvoja elektronike, ampak je ta odvisnost samo delna, čeprav nikakor ni nebistvena. Smiselno je gledati na problem še z vidika primerjave z Zahodom. Trdimo, da je postalo podjetje IBH pomemben proizvajalec elektronskih komponent zato, ker proizvaja računalnike in ne obratno. Vsa ta dejstva: torej, da ima računalnik poleg elektronskih še druge pomembne komponente, da zaradi svojega- vpliva v znanstveno tehnološki revoluciji brez dvoma predstavlja pomembno samostojno komponento govorijo za to, da je smiselno tudi pri nas v času, ko se Zfičenja razvoj domače proizvodnje, začeti gledati na računalništvo kot na samostojno panoRo, ne glede na neke statične modele delitve industrije na panoge in ne glede na to, da so bili prvi poskusi proizvodnje računalnikov ravno v elektronski industriji (ZUSE v ISKRI). Še bolj kot to pa je pomembno, da se pusti razvoj proizvodnje računalnikov tudi zainteresiranim organizacijam izven profesionalne elektronike, ker bo novo delitev panog avtomatično prinesel sam razvoj te proizvodnje. Potrebe naše družbe po računalniški tehnologiji, ki so pripeljale do začetkov proizvodnje računalniških sistemov, so tako velike, da jih po ocenah strokovnjakov v naslednjih petih letih ne more zadovoljiti z razpoložljivimi kadri in proizvodnimi potenciali niti jugoslovanska proizvodnja kot celota, kaj šele posamezna proizvajalna OZD. Kakršne koli monopolne težnje bi v tem obdobju objektivno bile lahko le monopolne težnje tujega kapitala. Samoupravno sporazumevanje in delitev dela je edina alternativa za vse potencialne jugoslovanske proizvajalce elementov strojne in programske opreme za računalniške in informacijske sisteme. Proizvodnja računalniških sistemov ima svojo specifIko, ki se kaže v veliki kompleksnosti problematike, ki jo mora proizvajalec obvladati. Računalniški sistemi so zelo občutljiv element širših informacijskih ali pa proizvodnih sistemov, zato je enako pomembno kot to, da jih sproduciramo, tudi to, da jih vso življenjsko dobo vzdržujemo in izboljšujemo. Pogojno bi proizvodnjo računalniSke opreme lahko razdelili na naslednji način: - Proizvodnja splošne sistemske strojne opreme (hardware) od elementov, podsklopov, sklopov, do določene konfiguracije kot celote. - Proizvodnja sistemske programske opreme (sistemski software). - Vključitev strojne in programske opreme v določen širši proizvodnji, informacijski ali drugi širši sistem. Taka vključitev zahteva izdelavo specialne strojne opreme (vmesniki, dajalnlki informacij, kontrolne naprave) in specialne programske opreme (aplikacijski software). - Raziskovalno delo naj zagotavlja stik in razvoj s svetovnim napredkom na področju strojne in programske opreme in razvoj specifičnih aplikacij, znaSilnih za proizvodnje, informacijske in druge računalniško podprte sinteme v nani družbi. - Hiter razvoj računalnifike tehnologije v kvalitativnem in kvantitativnem nmislu zahteva permanentno in rastočo skrb za kadre; tudi uporaba računalnikov zahteva veliko znanja. - Potrebno Je stalno vzdrževanje strojne in programske opreme. To vzdrževanje Je zelo zahtevno in odgovorno, saj so računalniške, strojne in prograraske komponente pogosto ključni elementi v nekih širSih, za družbo zelo pomembnih sistemih. Na področju proizvodnje standardne strojne opreme vidimo predvsem možnosti, da bi Jugoslovanski proizvajalci na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj na področju elektronike in fine mehanike lahko začeli proizvajati periferno opremo, ki bi Jo bilo možno z ustreznimi prilagoditvenimi strojnimi in programskimi elementi (vmesniki) priključevati na vse obstoječe in nove sisteme domače in tuje proizvodnje. Sodelovanje na področju raziskovalnega dela in razvojnega dela vidimo v koordinaciji interesov vseh proizvajalcev in družbenih faktorjev v smislu podpore takega raziskovalnega in razvojnega dela, ki bi dajalo na družbeno relevatnih področjih koristne rezultate za vse proizvajalce. Konkretno rečeno, če se razvija neka periferna naprava, naj ima raziskovalna organizacija možnost in interes, da bodo vmesniki razviti za računalniške sisteme vseh proizvajalcev, čeprav bo to periferno napravo eden proizvajal in vgrajeval, drugi pa samo vgrajeval v svoje sisteme. Podobno naj se aplikativna programska oprema piše in dokumentira standarizirano, da Jo bo možno prenesti na računalniške sisteme vseh proizvajalcev ne glede na to, kateri od proizvajalcev bo pobudnik razvoja te programske opreme pri neki raziskovalni instituciji. Na področju izobraževalne dejavnosti bi morali skoordinirati interese proizvajalcev in družbene interese. Prizadevati bi si morali. da bi se v 2R Sloveniji čimprej formiral center usmerjenega izobraževanja za področje računalništva. Tak center, na katerem bi morali izšolati večino kadrov za uporabnike in proizvajalce od najnižjega do najvišjega nivoja, bi naša družba potrebovala že brez proizvodnje, v pogojih proizvodnje pa BO potrebe po nJem in s temi zvezane aspiracije še večje. Računalniški sistem nima značaja široke potrošnje, temveč Je namenjen za uporabo v industriji in gospodarstvu na osnovi katerega se lahko poveča ali zmanjša reproduktivna sposobnost gospodarstva. Zato moramo predvBem uporabnikom računalnikov v naslednjem obdobju posvetiti največjo pozornost in dati ustrezno prioriteto. Kajti pravilna uporaba računalniških sistemov prinaša družbi daleč večje rezultate kot pa sama proizvodnja računalniških sistemov. Zelo važno Je povezati vse izkušnje v gospodarstvu po posameznih branžah, kajti nekateri uporabniki imajo že razvite programske in tehnološke rešitve, ki so na svetovnem nivoju. Zaradi specifičnosti računa?"iške proizvodnje in pomembnosti uporabe računalniških sistemov ter ob dejstvu, da sama elektronika v računalniškem sistemu F! hitrim razvo-.iem tehnolop;i.1e ni najbol.i pomemben del sistema, bi morali proizvodnjo računalnikov in uporabo obravnavati, posebej in ne v sklopu elektronske in elektro industrije. Če tega ne bomo v začetku pravilno opredelili, bo še naprej vladalo zgrešeno prepričanje, da so edino proizvajalci komponent poklicani za proizvodnjo računalniških sistemov, kar pa v svetu ni tako. Poznamo veliko primerov, ko Je klasična elektro in elektronska industrija začela s proizvodnjo, pa Je po nekaj letih propadla in s tem zapravila velika sredstva. Ravno zaradi specifičnosti proizvodnje računalniških sistemov Je edina alternativa delitev dela in specializacija v 'samoupravno povezanem gospodarstvu. Informatica št. 3 letnik 1978 informacijski sistem s p Slovenije m.krispen UDK 681 .3 (497.12) REPUBLIŠKI KOMITE ZA DRUŽBENO PLiUIIRAKJE IN INFORMACIJSKI SISTEM,LJubljana Članek obravnava opredelitev, lastnosti, strukturo in organizacijske reSitve Informacijskega sistema SH Slovenije. Skladno določilom Ustave SFH Jugoslavije in Ustave SH Slovenije ter ravni razvoja naSega družbeno političnega sistema mora Informacijski sistem SR Slovenije zagotoviti delovnim ljudem in občanom ter njihovim asociacijam celovite, resnične in pravočasne informacije, potrebne za njihovo ustvarjalno vključevanje v procese planiranja, odločanja in upravljanja ter družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazvunevanja. Information System of SR Slovenia The paper deials with the definition, characteristics and organisational solutions of the information system of SR Slovenia. According to the regulations of the Constitution of SFR Jugoslavia and the Constitution of SB Slovenia and to the level of the developement of our sociopolitical system the information system of SR Slovenia has to offer the working people and all citizens and their associations integral, true and due information that are necessary for their creative participation in planning, decison making and control as well as social negotiations and self management agreements. Uvod Glede na doseženo stopnjo socialističnega samoupravljanja je nujno potrebna preobrazba organizacije in prakse informiranja ter s tem graditve učinkovitega družbenega sistema informiranja. Na Izvršnem svetu SkupSčine SR Slovenije je v razpravi gradivo " Razvoj informacijskega sistema SR Slovenije " kot bistvenega dela družbenega sistema informiranja. Prav tako je na zveznem nivoju v tem letu potekalo oz. Se teče več akcij za opredelitev družbenega sistema informiranja. Tako je bil sprejet tudi osnutek Zvezne resolucije o osnovah družbenega sistema informiranja, zvezni svet za vprašanja družbene ureditve pa je tudi razpravljal o tej problematiki. V vseh omenjenih razpravah je prišlo do razčiščevanja mnenj in stališč o vlogi, pomenu in vsebini družbenega sistema informiranja, kar predstavlja solidno osnovo za opredelitev strukture, vsebine, organiziranosti in nosilcev družbenega sistema informiranja, predvsem pa njegove osnovne komponente, informacijskega sistema SR Slovenije. V tem članku Informacijski sistem SR Slovenije ni obravnavan z znanstvenega vidika, ampak Je njegov namen podati predlog opredelitve, strukture in organizacijskih rešitev. 1.Definicija, struktura in vsebina informacijskega sistema SR Slovenije kot sestavnega dela družbenega sistema informiranja. Informacijski sistem SR Slovenije kot ekzak-tna osnova družbenega sistema informiranja, zagotavlja usklajeno evidentiranje,zbiranje, obdelavo, prenos in izkazovanje podatkov in dejstev, pomembnih za procese planiranja, odločanja in upravljanja delavcev in občanov ter njihovih samoupravnih in političnih organizacij. Z informacijskim sistemom SR Slovenijo Je potrebno zagotoviti ; - podružblJanje dejavnosti s področja informacijskega sistema, ker ta dejavnost presega ožje tehnične in strokovne okvire, - samoupravno organiziranje, programiranje dela in medsebojno povezovanje nosilcev dejavnosti, - razpolaganje z vsemi podatki, ki so pomembni za usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji in usmerjanje družbenega razvoja, - celovite, objektivne in pravočasne podatke in informacije, ki bodo dostopne vsem, ki Jih bodo potrebovali, z izjemo tistih podatkov in informacij, katerih javnost bo z zakonom omejena, - "hiter in učinkovit pretok informacij in podatkov, pomembnih za vse uporabnike informacijskega sistema SR Slovenije, - preprečitev ponavljanja in neracionalnih postopkov pri zbiranju, obdelavi in preno-» su podatkov in informacij, - povezavo z informacijskim sistemom SFR Jugoslavije, - usklajehost s konceptom splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, - preprečitev možnega monopola in zlorabe informacij in podatkov od strani nosilcev informacijskih sistemov v okviru informacijskega sistema SR Slovenije ali uporabnikov. Informacj-Jslci sistem republike lahko pogojno predstavimo kot informacijski piramido, kot je to prikazano na sliki 1. O RUŽ BE H I SISTEM INFORMIRANJA SVETI a imvm DSl DI URum mm imt mui svti za DU h- 1 IERI8. SVEf u OSI 1 ob£. svet ta OSI Sirtan Bvngi Bitormrinii «VOJI dps Infornucijski tokovi IS Federacije IS Republike Slika 1 Informacijska piramida ima dve osnovni ko-ordinati-horizontalno in vertikalno. Elementi piramide so : osnovna ploskev, tri stranske ploskve in horizontalne prerezne ploskve. Osnovno ploskev sestavljajo informacijski sistemi temeljnih orgtuaizaoij združenega dela in krajevnih skupnosti kot osnovnih celic našega družbeno političnega sistema, ki pa so istočasno izvori in ponori informacijskih tokov. Horizontalne prerezne ploskve predstavljajo informacijski sistemi na nivojih družbeno političnih skupnosti od občine do federacije. Stranske ploskve predstavljajo skupine informacijskih sistemov za : - gospodarstvo - družbene dejavnosti - skupne aktivnosti, ki pa imajo vertikalen značaj. Ovojnico informacijske piramide informacijskega sistema SR Slovenije predstavlja si- stem javnega informiranja, ki kot kaže si. 1. posreduje informacije iz informacijske piramide javnosti. Skupaj, informacijska piramida ( informacijski sistem republike) in ovojnica ( sistem javnega informiranja ) tvorita dru -žbeni sistem informiranja. Poleg osnovne ploskve informacijske piramide, ki je že definirana, je potrebno definirati še ostale hoati zontalne prerezne ploskve, ki ustrezajo nivojem družbeno političnih skupnosti : - komunalni informacijski sistemi na nivoju občin so sestavljeni iz informacijskih sistemov temeljnih organizacij združenega dela in občinskega informacijskega sistema, podrobneje opisanega v 1.1.1.Informacijski sistemi krajevnih skupnosti so vključeni v občinski informacijski sistem, ker zaradi njihove organizacijske in kadrovske šibkosti nimajo lastne tehnične baze, - informacijski sistemi na ravni republike,ki zajemajo iz komunalnih informacijskih sistemov potrebne informacije oz. posredujejo potrebne informacije nižjim nivojem, - informacijski sistemi federacije se definirajo analogno. Informacijski sistemi z vertikalnim značajem, ki formirajo tri stranske ploekve po dejavnostih 80 : za gospodarske dejavnosti : - informacijski sistemi delovnih organizacij, SOZD-ov in asociacij združenega dela, - informacijski sistemi poslovnih bonk, - informacijski sistemi samoupravnih interesnih skupnosti v gospodarstvu, - informacijski sistemi sploSnih združenj gospodarstva v Gospodarski zbornici, za družbene dejavnosti : - informacijski sistem izobraževalne skupno- ■ sti, - informacijski sistem raziskovalne skupnosti, - informacijski sistem zdravstvene skupnosti, - informacijski sistem skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in - drugih samoupravnih interesnih skupnosti, splošni informacijski sistemi za skupne aktivnosti : - statistični sistem, - informacijski sistem SDK, - informacijski sistem Narodne banke, - informacijski sistem notranjih zadev, - informacijski sistem narodne obrambe, - indok sistem, - itd. VeSina naštetih informacijskih sistemov je institucionaliziranih na ravni republike oz. federacije, napajajo pa se z informacijami vseh horizontalnih nivojev. Kljub nakazanim informacijskim tokovom v informacijski pira-midi( si. 1 ) od osnovne ploskve proti'vrhu in nazaj ( izvori in ponori v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ), pa našteti institucionalizirani informacijski sistemi še vedno koncentrirajo in obdelujejo informacije predvsem na nivoju in za potrebe republike oz. federacije. Obratne smeri toka informacij pròti osnovni ploskvi Se ni, vsaj ne v zadotsni meri. Ker novi koncept poudarja pomen horizontalnih informacijskih sistemov na nivoju vseh družbeno političnih skupnosti, bo te institucije ( vertikalne ) treba ustrezno reformirati tako, da bodo ne samo zajemale, temveč tudi posredovale informacije nazaj občinam, delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim. Informacijski sistem SR Slovenije se, kot že ponazarja piramida, gradi od spodaj navzgor " integralnost " sistema pa je mišljena v smislu funkcionalnih povezav njegovih komponent. Sistem mora zagotavljati samostojnost posameznih informacijskih sistemov v okviru Infoi^macijskega sistema SR Slovenije z istočasnim povezovanjem in usklajevanjem vseh komponent v celovit in medsebojno povezan Informacijski sistem SR Slovenije. Ta samostojnost izhaja iz dejstva, da mora vsak nosilec procesov planiranja, odločanja in upravljanja na nekem področju delovanja sam graditi lastni informacijski sistem, ki bo lahko optimalno zadovoljeval njegove specifične potrebe s tem, da bo smisleno uporabil obstoječe osnovne oz. posebne baze podatkov, ki so že zgrajene in vključene v informacijski sistem SE Slovenije. Pri tem je poseben poudarek na komunalnem informacijskem sistemu (1.1 ), ki ne bo samo pasivno posredoval informacije vertikalnim institucijam, kot so statistika, SDK,Republiški sekretariat za notranje zadeve itd.,temveč bo sam formiral ustrezne baze podatkov za svoje potrebe, naprej pa posredoval agregate. Kar pa je najbolj pomembno, bo dobival vse potrebne informacije iz teh institucij.Vse baze podatkov seveda ne bo smotrno formirati na nivoju občine ( in v vseh občinah), prav tako si te porazdelitve baz podatkov po vertikali ni treba predstavljati preveč fizično, vsekakor pa gre za to, da je ažuriranje in dostop do podatkov aa potrebe občin v njihovi pristojnosti. Omenjena preobrazba " državnih " inatitučio-naliziranih informacijskih sistemov gre torej v smeri integralnega povezovanja informacijskih sistemov z vertikalnim in horizontalnim značajem. Sodobna računalniška tehnologija kot infrastruktura informacijskega sistema SR Slovenije v polni meri in na osnovi načel porazdeljenih obdelav in baz podatkov omogoča vzpostavitev tako zasnovanega informacijskega sistema. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja osnovna načela : - potrebe po informacijah višjih nivojev morajo biti vgrajene v nižje nivoje, - na nivoju občin formirati porazdeljene baze podatkov za lokalne potrebe s tem, da o» višjim nivojem posredujejo samo potrebni oz. agregirani podatki, - vsi informacijski sistemi, ki so dosedaj služili predvsem potrebam odločanja na ravni republike oz. federacije, se morajo us -meriti tudi v posredovanje informacij za potrebe občin, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Nosilci informacijskih sistemov oz. organi in organizacije, pooblaščeni za zbiranje, obdelavo in izkazovanje podatkov morajo delovati v skladu s sprejetimi programi, enotno metodologijo in tehničnimi standardi, predvsem pa y smeri preprečevanja prekrivanja in ponavljanja enakih podatkov ter podvajanja baz oz. delov baz podatkov. Glede na kompleksnost in dinamičnost našega družbeno političnega sistema in s tem potrebe po pravočasnem in kvalitetnem uravnavanju procesov v sistemu, mora informacijski sistem SR Slovenije zagotoviti informacije v " realnem " času, torej mora biti evidentiranje,zbiranje in obdelava podatkov o pojavih in dejstvih izvršena tedaj, ko ta nastanejo. Za potrebe planiranja, predvsem dolgoročnejših in srednjeročnejših nalog pa mora informacijski sistem zagotoviti ustrezne retrospektivne obdelave oz. napovedovanja na osnovi statističnih analiz oz. raziskav, ki pa morajo temeljiti na istih evidencah oz. registrih po načelu enkratnosti, racionalnosti ter enotne metodologije zbiranja istovrstnih podatkov in formiranja baz podatkov. Dinamičnost informacijskega sistema kot funkcionalnega predpogoja procesov odločanja in upravljanja je kategorija, ki jo bo treba vgraditi v obstoječe informacijske sisteme, ki so predvsem statični, naravnani zlasti za statistično uporabo in temeljijo le izjemoma na v realnem času vzdrževanih registrih in evidencah. Tako informacijski sistem ne gre fizično enačiti s statistiko in evidencami, katerim manjka ravno aktivna oz. dinamična komponenta. Kompleksnost informacijskega sistema v naši socialistični in samoupravni družbi je v primerjavi z informacijskimi sistemi v nesamoup-ravni družbi neprimerno večja. V slednji informacijski eisten deluje samo za potrebe autokratskih oz. vodstvenih in političnih struktur, medtem ko so delovni 1judjp i samo sprejemniki instruktivnih informacij, oddajajo pa informacije o izvrševanju nalog. Informacijski sistem v samoupravni družbi posreduje informacije delovnim Ij-dem in občanom ter njihovim asociacijam ) tem,da 80 sami tudi aktivno vključeni v procese odločanja in upravljanja. Za vzpostavitev tako zastavljenega informacijskega sistema SR Slovenij'.' bo treba sprejeti ustrezne organizacijete rešitve oz. formirati ustrezne organe in institucije, ki bodo sposobne realizirati predlagani koncept. 1.1. Komunalni informacijski sistem Komunalni informacijski si£?tem Je kot je prikazano na si. 2 a, sestavljen iz informacij Bkih sistemov temeljnih organizacij združenega dela in občinskega informacijskega sistema. Informacijski sistem temeljnih organizacij združenega déia ( oz. delovnih organizacij) ki je shematsko prikazan na si. 2b, je težje obravnavati zaradi raznolikosti organizacije posameznih delovnih organizacij, vendar pa so posamezne splošne značilnosti opisane v podpoglavju 1.1.1. Posebno pomembne so povezave tega sistema v okviru komunalnega informacijskega sistema oz. povezave z ustreznimi nivoji vertikalnih institucij ( statistika, SDK,itd.). Mišljefaa je povezava na nivoju računalniških medijev ali telekomunikacijskih zvez z računskimi centri( centrom) omenjenih informacijskih sistemov, kar seveda predpostavlja unifikacijo, standardizacijo itd. Občinski informacijski sistem je shematsko prikazan na si. 2c, opisan pa v 1.1.2., vendar.ga je kot osnovnega na najnižjem ( občinskem)nivoju družbenopolitičnih skupnosti treba podrobneje obravnavati. 1.1.1. Informacijski sistemi temeljnih organizacij združenega dela Potreba po modernizaciji informacijskih sistemov nastopa kot logična posledica stalnih zahtev našega gospodarskega razvoja po višji produktivnosti, po konkurenčnosti na tujih trgih in po sledenju sodobne tehnologije. S sprejemom zakona o združenem delu se je tudi število potrebnih informacij za odločanje v temeljnih organizacija združenega dela ter ostalih oblikah organiziranja združenega dela bistveno povečalo. Z modernizacijo informacijskih sistemov oz. uvajanjem AOP bomo zmanjšali pritisk na dodatno zaposlovanje administrativnih in drugih režijskih delavcev. Zelo pogosto je namreč izvedba določil zakona o združenem delu nujno povezana K modernizacijo informacijskih sistemov. Uporaba opreme za AOP za podporo informacijskega sistema v proizvodnji Še ni zaživela, najpogosteje ee računalniki uporabljajo za avtomatizirange računovodfelce in finančne funkcije oz. obračun osebnih dohodkov. Za učinkovitejše procese odločanja, planiranja in vodenja bo uporabo računalniške opreme potrebno vključiti v neposredno opravljanje fiuikcij, kot so npr. : - planiranje kapacitet, - izdaja delovnih nalogov, - terminiranje operacij, - spremljanje proizvodnje. z možnostjo povratne zveze oz. sprotnega uravnavanja. Postopno bo potrebno v delovnih organizacijah zgraditi integrirane informa- cijske sisteme s postopnim uvajanjem in povezovanjem posameznih podsistemov,,kot bo vodenje proizvodnje, nabava, prodaja z vodenjem skladišč, planiranje in razvoj, fiinančni podsistem. Osnova podsistemov informacijskih sistemov je sistemska baza podatkov z osnovnimi bazami podatkov o : - materialih, podsklopih in sklopih, - strojih in napravah ( delovnih mestih ), - tehnoloških postopkih, - delavcih. Za tovrstne sisteme ponujajo računalniške firme programske rešitve ali predlagajo koncepte. Te rešitve je nemogoče brez predelav prilagoditi našim razmeram, zato pa bo potrebno vlo-7 žiti veliko lastnega truda in v ta namen formirati ustrezne softwareske hiše. Pri tem je pomembna vloga Gospodarske zbornice Slovenije, ki mora postati nosilec povezovanja, dogovarjanja in sporazumevanja bodisi na organizacijskem fi li strokovnem nivoju. Na njeno iniciativo bi se tudi lahko formirala biblioteka enotne programske opreme za tiste elemente poslovnih informacijskih sistemov, ki bodo služili povezavi z informacijskim sistemom SR Slovenije. 1.1.2. Občinski informacijski sistem Novi pogledi na oblikovanje informacijskih sistemov so se uveljavili v razvitih državah najprej na ravni lokalnih organov oblasti,to je v občinah in mestih. Ti informacijski aist- . emi se običajno označujejo kot urbani informacijski sistemi ali kot občinski informacijski sistemi ali pa kot informacijski sistemi na področju uprave. Občinski informacijski sistem ima največji pomen ker je najbližji virom elementarnih podatkov, iz katerih so sestavljeni bodisi posamični skupni podatki, bodisi agregati podatkov ali pa informacije za potrebe uprave in družbe nasploh. Uprava na ravni občine ima svoje lastne potrebe po podatkih ter vsa ustrezna pooblaötila za zbiranje podatkov in za ustanavljanje mehanizma za pridobivanje podatkov. V okviru integriranega občinskega informacijskega sistema je mogoče opraviti tudi delitev na najpomembnejše dele, ki ta sistem sestavljajo. Ti deli so v odnosu na občinski informacijski sistem njegovi podsistemi, obenem pa pomenijo eami zase zaokrožene sisteme. 1.1.2.1 Podsistemi občinskega informacijskega sistema Na podlagi znanstvenih raziskav in. praktičnih izkušenj, ki so se izoblikovale ob;prvih avtomatskih obdelavah podatkov in ob kasnejših uvajanjih informacijskih sistemov v občinski upravi, je danes mogoče opredeliti'področja, ki sestavljajo občinski informacijski sistem. Smiselno gre za naslednje sisteme : - podsistem prebivalstva - podsistem delovnih organizacij - prostorski podsistem - finančni podistem. Prednjim štirim informacijskim siotemom, za k katere je značilna visoka stopnja integracije podatkov - najprej znotraj vsakega sistema, nato pa med vsemi sistemi skupaj, je mogoče dodati še dve specifični področji. To.-sta: - INDOK ( informacijsko dokumentacijski) sistem - sistem znanstvenih metod in tehnik. Ta slednja sistema temeljita na integrirani obdelavi podatkov. Vendar sta tako tesno navezana na lokalno področje, za potrebe kateife-ga ju uporabljamo, da ju upravičeno lahko uvrstimo v občinski informacijski sistem. 12 K O M U « A 1. K INFORMACIJSKI SISTEM nuravtosra . , WtuüS'ÖBU j I fuuai» INFORMACDSW SISI EM DO Slika 2b 08CIHSKI INFORMACIJSKI SijfEH Slika 2c Podelstcm prebivalstvn je na prvem meetu mod informacijskimi sistemi ( podsistemi) v obSi-nsicem informacijskem sistemu, ker Je najobsežnejši., in ker daje najustreznejše izhodišče za začetek avtomatskih obdelav na področju občinske uprave. Omogoča tadi najenostavnejšo povezavo z drugimi informacijskimi sistemi. Podsistem prebivalstva zajema tudi vse osnovne podatke, ki se nanašajo na prebivalce določenega teritorija. Pri tem ne gre samo za statistične in demografske podatke o prebivalstvu, ampak tudi za podatke s področja zdravstva, socialnega zavarovanja in socialne varnosti, izobraževanja in vzgoje, skratka vse podatke v zvezi z upravnimi organi in opravili Javnih organizacij z območja občine, ki se nanašajo na njene občane in druge prebivalce. Temeljna informacijska enota v sistemu Je fizična oseba. Zaradi tega nekateri avtorji govore tudi o informacijskem sistemu fizičnih oseb, v prvih začetkih pa se Je uporabljal izraz register prebivalstva ali banka podatkov o prebivalstvu. Vsako fizično osebo v sistemu identificiramo s pomočjo posebnega znaka, ki ga imenujemo osebna matična številka. Podsistem delovnih organizacij pomeni z družbeno ekonomskih vidikov izredno pomemben del modernega inofmacijskega sistema v upravi. Osnovna zamisel za vzpostavitev tega sistema Je pravzaprav registriranje podatkov o najrazličnejših dejavnostih , ki se odvijajo na določenem teritoriju. Ker so vso dejavnosti, ki se odvijajo dejansko institucionalizirane v obliki raznih organizacij, pomenijo organizacijske subjekte in na ta način tudi temeljne informacijske enote v okviru sistema - vsaka organizacija Je identificirana z ustrezno registrsko številko. Prostorski podnistem Je med vsemi (pod)sistomi najbolj kompleksen. Za integriranje podatkov znotraj tega sistema so potrebne dolgotrajne priprave in študije. Razlog za to Je treba iskati v okoliščini, da gre za značilno interdisciplinarno področje,kjer Je treba uresničiti tesno sodelovanje strokovnjakov s področja upravnega prava, s področja urbanizma in gradbeništva ter prostorskega planiranja ter s področja informatike. Prostorski podsistem, ki deluje na določenem teritoriju v lokalni upravi, zajema podatke o zemljišču ter o vseh fiksnih objektih, ki se nahajajo nad ali pod zemeljsko površino. Takšni objekti so npr. stanovanjske, poslovne in druge zgradbe, ceste, mostovi, električno omrežje nad površino, komunalne naprave in instalacije pod površino itd. V bolj izpopolnjeni verziji lahko vsebuje tudi podatke o naravnih danostih. Temeljna informacijska enota v sistemu Je parcela,dopolnilne enote pa BO zgradbe ali bloki zgradb ter sežiSča koordinatnega sistema. Finančni pod .podpira vse upravne nnlo- ge in opravila, ki so neposredno povezane s pridobivanjem ali dodeljevanjem finančnih sredstev, skratka s spremljanjem stanja in sprememb v plačilnem prometu ( bančnih računih ). Ta dejavnost se odvija prek službe za finančno knjigovodstvo. Temeljna identifikacijska enota v finančnem informacijskem sistemu je račun uporabnika pri službi družbenega knjigovodstva ali v poslovni banki. Identifikacijska oznaka te enote je številka računa. Vsi podatki formirajo ustrezno bazo oz. baze podatkov, ki so vir podatkov ( porazdeljene baze podatkov) informacijskih sistemov z vertikalnim značajem ( SDK, statistika. Republiški sekretariat za notranje zadeve, poslovne banke itd.) po principu kontrolirane redudan-ce ( vsi enaki podatki se nahajajo samo ne fenem mestu, seveda v okviru tehničnih možnosti). 2. Organizacijske rešitve V okviru družbenega sistema informiranja deluje vrsta v poglavju 1. obravnavanih institucij: statistika, SDK, Narodna banka. Republiški sekretariat za notranje zadeve itd. Poleg teh 80 se formirale tudi INDOK službe, ustrezne službe samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij' ipd. Te institucije se v flVi«du s spremembami družbeno ekonomskih in političnih odnosov transformira jo, vendar je stopnja te transformacije različna. Potrebno je vzpostaviti mehanizem dejanske samoupravne transformacije v smislu funkcionalnih povezav vseh teh institucij v enoten informacijski sistem republike, ki bo optimalno služil potrebam graditve samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov. V ta namen so potrebne ustrezne organizacijske rešitve v smislu formiranja ustreznih družbeno političnih,upravnih in operativnih ( stro-kovnih)teles oz. institucij. Potrebno bo tudi vzpostaviti samoupravno organiziranost nosilcev informacijskih sistemov in uporabnikov, in sicer v smislu oblikovanja samoupravne interesne skupnosti za informacije, v kateri bi bil uveljavljen bolj učinkovit in celovit interes uporabnikov informacij. Predlogi, ki sledijo, izhajajo iz razprave in stališč o družbenem sistemu informiranja Zveznega sveta za vprašanja družbene ureditve in sprejetega osnutka zvezne resolucije o temeljih družbenega sistema informiranja. 2.1. Svet za družbeni sistem informiranja Kot družbeno telo bi bilo potrebno na nivojih družbeno političnih skupnosti, torej v republiki in občini formirati Svet za družbeni sistem informiranja. Svet naj bi bil koori-nacijski odbor, ki bi usmerjal delo vseh dejavnikov v okviru sistema, sprejemal program dela, skrbel za zagotovitev objektivnosti, resničnosti in samoupravne naravnanosti operativnih in strokovnih služb v okviru sistema. Svet naj bi se formiral skladno z zakonom o svetih in bi bil za svoje delo odgovoren skupščini družbeno politične skupnosti. Člane sveta bi imenovala skupščina družbeno politične skupnosti. 2.2. Republiški komite za informacijski sistem Za opravljanje upravne funkcije na področju informacijskih sistemov je potrebno formirati ustrezni republiški organ : Republiški komite za informacijski sistem. Komite bi se formiral z zakonom o državni upravi, 2.3. Zavod za informatiko in informacijshl sistem Za opravljanje strokovne funkcije iz širšemu kompleksa informatike in informacijskih stemov vključno z obravnavanjem problematike izobraževanja,raziskovalnega dela domače proizvodnje AOP opreme, komunikacijskega omrežja za prenos podatkov itd. je potrebno fonnirati Zavod za informatiko in informacijski sisteip. Zavod bi v okviru svoje strokovne funkcije direktno izvajal in kordiniral ukrepe in akcije za razvoj informacijskega sistema SR Slovenije oz. informacijskih sistemov, predlagal predpise in norme obnašanja vseh dejavnikov v okviru informacijskih sistemov, koordiniral razvoj sodelujočih v okviru informacijskega sistema SR Slovenije, skrbel za izgradnjo in delovanje komunikacijskega omrežja ter neposredno opravljal in koordiniral strokovne nalogo za delovanje tehnološka in vsebinske komponente informacijskega sistema SH Slovenije. 2,4-. Služba za družbeno informiranje Za optimalno delovanje informacijskega sistema SR Slovenije je potrebno formirati avtonomne, neodvisne organizacije za opravljanje operativnih in strokovnih funkcij od občine do republike ( in federacije ), ki bi bile odgovorne neposredno skupščinam družbeno političnih skupnosti ( preko Sveta za družbeni sistem informiranja. V ta namen je potrebno formirati Službe za družbeno informiranje ( ali Centre ali ), Financiranje službe bi bilo iz proračuna na osnovi družbenih dogovorov in sporazumov družbeno političnih skupnosti, družbeno političnih organizacij itd., oz. z opravljanjem storitev za uporabnike. Službe bi se formirale z Zakonom o družbenem sistemu informiranja, bile pa bi medsebojno povezane po vertikali in horizontali. Službe bi imele pravico in možnost, zagotovljeno z Zakonom o družbenem sistemu informiranja, da iz statistike ter informacijskih sistemov SDK, Republiškega sekretariata za notranje zadeve, delovnih organizacij, občin itd. prevzemajo podatke oz. informacije in jih posredujejo vsem, ki jih potrebujejo za opravljanje funkcij planiranja, upravljanja in odločanja. Službi se mora dovoliti neposreden in posreden dostop do informacij. Vsi podatki morajo biti dostopni javnosti oz. uporabnikom, razen tistih, katerih javnost je omejena z Zakonom in sicer brezplačno ali za plačilo, V te namene služba ne bi razpolagala z lastno banko podatkov, razen meta banke podatkov ( banka podatkov o obstoječih bazah podatkov), ki bo omogočila dostop do vseh informacij v okviru infonnacijskega sistema SR Slovenije. V ta namen bodo Službe morale biti opremljene z ustrezno računalniško in komunikacijsko opremo in bodo predstavljale vozlišča informacijske mreže informacijskega sistema SR Slovenije. 1 4 Služba bi V okviru svoje neodvisnosti imela pravico preverjanja podatkov pri institucijah, ki jih Ji posredujejo, da bi lahko prevzemala ustrezno odgovornost za njihovo resničnost. Obveznost Službe bi bila, da posreduje informacije vsem, ki Jih potrebujejo v skladu z Zakonom predpisanimi omejitvami. Uporabniki bi bili : občani, delovne organizacije, družbeno politične skupnosti, upravni organi, družbeno politične organizacije itd. Da ne bi Službe postale centri odtujene moči, bi si skupščine družbeno političnih skupnosti, katerim bodo odgovorne, preko Svetov in ustrezno formiranih organov ( komisij) morale zagotoviti ustrezen družbeni nadzor. Ta nadzor bi bil po drugi strani tudi v smislu zagotovitve neodvisnosti Službe in družbene podpore. 5. Tehnološka baza informacijskega sistema SR Slovenije Informacijski sistem SR Slovenije se mora graditi na temelju skupno dogovorjenih osnov, kot so : minimalna vsebina, ki Je skupnega pomena za celotno skupnost, enotna metodologija, klasifikacija in nomenklatura ter tehnični standardi za povezovanje v informacijsko mrežo za prenos podatkov in informacij. Informacijski sistem SR Slovenije se bo gradil v skladu s sodobnimi ,znanstvenimi dosežki na osnovi porazdeljenih ' in medsebojno povezanih baz podatkov ter informacijske mreže za obdelavo, prenos preklapljanje in izkazovanje podatkov in informacij. Informacijsko mrežo iz prejSnjih odstavkov tvorijo - računalniški sistemi, ki delujejo na principih porazdeljenih obdelav in haz podatkov ter tako omogočajo formiranje, shranjevanje in pristop k tem bazam podatkov, - mreža komunikacijskih procesorjev s kon-centratorji in vodi, ki omogočajo prenos in preklapljanje podatkov in informacij, oz. povezavo med računalniškimi sistemi. Za vzpostavitev tako zasnovane mreže bo potrebno da : - računalniški sistemi, ki bodo medsebojno povezani in s katerimi bodo upravljali *rsi nosilci informacijskih sistemov zadovoljujejo tehnične pogoje za vključitev v informacijsko mrežo SR Slovenije, - komunikacijske elemente informacijske mreže bo potrebno graditi v sodelovanju in okviru ustreznega programa skupnosti PTT prometa SR Slovenije. Zaključek Razprave o gradivu Razvoj Informacijskega sistem» SR Slovenije v organih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije so v glavnem zaključene, tako da bo gradivo v naslednji fazi obravnavano v Skupščini SR Slovenije. Predloženi koncept bo na ta način doživel preverjanje v delegatski bazi.Javna razprava bo pokazala ustreznost začrtanih usmeritev ter Jih dopolnila s v družbeni praksi verificiranimi potrebami . LITERATURA /1/ Razvoj Informacijskega sistema SR Slovenije, Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem,Ljubijana',okt.1978 /2/ Predlog za izdajo zakona o temeljih informacijskega sistema SR Slovenije. Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem, LJubljana,okt.1978 /5/ Zasnova družbenega dogovora o razvoju informatike in izgradnji informacijskega sistema SR Slovenije. Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem,Ljubljana,okt.1978 /V Razprave IX. in XII. seje Zveznega sveta za vprašanja družbene ureditve o družbenem sistemu informiranja, Brioni, nov. 1977 in april 1978 /5/ Družbeni sistem informiranja v združenem delu. XII. jugoslovanski simpozij,INTERBIHO 78, Zagreb, okt.1978 /6/ Problemtika povezovanja informacijskih sistemov v javni upravi in varstva osebne integritete občanov. Inštitut za Javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani,LjubiJana,1977 /7/ Projektiranje i izgradnja infonnacionog sistema SR Hrvatske, Republički savjet za informatiku SR Hrvatske, Zagreb 1977 X/ Pojem porazdeljena obdelava na računalniškem sistemu vključenem v informacijsko mrežo pomeni, da ta sistem obdeluje samo podatke za potrebe okolja, v katerem Je postavijen,povezave pa so v smislu posred dovanja oz. sprejemanja podatkov in informacij od drugih sistemov, vključenih v mrežo. Podobno at za potrebe okolja, v katerem> je ta sistem postavljen formira potrebna ( porazdeljena ) baza podatkov. liifoniKitic:! št.,'! Letnik 1978 razširitev mikroračunalniškega sistema a.p.železnikar UDK 681.3 - ISl.-l Odsok za računalništvo in informatiko Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Članek opisuje razširitev mikroračunalniškega sistema s procesorjem Z-80 v obliki posebnega (dodatnega) modula, ki ga seatavlja.lo avtonomna ura realnega žasa, 32k zlogov pomnilnika tipa RAM in 5k zlogov pomnilnika tipa EPROM. Modul Je priključen na standardno vodilo sistema Z-80 ter Je z vodilom povezan preko krmiljenih ojačevalnikov treh otanj. Ura realnega časa atece s programsko nastavitvijo ter uporablja vse štiri kanale Sasovnika/števnlka Z-eO-CTCj resetlranje ure Je programsko (z naslovom vrat) ter Je neodvisno od sistemskega resetlranja. Pomnilnik tipa RAM za 32k zlogov Je sestavljen iz I6k-bitnlh pomnilnih integriranih vezij j njegovo delovanje preizkusimo s testirnlm programom RAMTEl, ki Je v članku opisan. Pomnilnik tipa EPROM za 5k zlogov uporabniškega operacijskega sistema sestavljajo integrirana vezja tipa 2708 (Ik zlogov). Članek opisuje delovanje, gradnjo In preizkušanje enot (ura, pomnilnika RAM In EPROM) zgrajenega modula (dvojni evropski format plošče). Modul Je mogoče npr, takoj uporabiti kot razširitev računalnika na eni plošči SDB-80 (Moatek). An Extension of Microcoraputer Syutem. This article describes an extension of Z-80 microcomputer system by a hardware (and partly software) module; thl3 module consists of an autonomous real time clock, 32k bytes of RAM, and 5k bytes of EPROM. This module is connected to a standard Z-80 bus via controlled three-state drivers. The real time clock starts by a programmed setting and uses the four channels of counter/timer circuit Z-80-CTC; clock reset is programmed (using port address) and independent from the ,system-reset. 32k bytes RAM uses 16k bit memory integrated circuits; testing of new RAM is accomplished by the RAMTEl program being described in the article. EPROM for 5k bytes of user oriented operating system uses 2708 IC's (Ik bytes each). The article deals with operation, building and testing of units (real time clock, RAM and EPROM) of the extension module. This module can be immediately used as the SDB-80 (Mostek) extension. 1. Uvod Osnovni mikroraounalniški sistem Je navadno sestavljen iz centralne procesne enote, nekaj tisoč lokacij pomnilnika tipa ROM in RAM, čaaov-Tiiškoštevniškega vezja ter enot za serijske In paralelne V/I kanale. Tak osnovni alatem Je zgrajen na eni aami (tiskani) plošči. Ima pa svoje vhode in izhode izolirane, npr. z ojačevalniki treh stanj. K osnovnemu sistemu sodi tudi majhen operacijski sistem obsega enega do nekaj tisoč zlogov, ki zmore razem monitorja še zbirnik, urejevalnik ter nalagalnik za povezovanje in premeščanje programskih modulov. Opisana osnovna mikroračunalniška konfiguracija Je dokaj primerna za razvoj^programske opreme, še zlasti tiste, za katero želimo Imeti dobro vzdrževalno dokumentacijo, ko gradimo odprte (ne do kraja zaključene) uporabniške programske aisteme. Naraščanje uporabniških zahtev pripelje tudi do potrebe dodajanja materialne opreme zaradi pomanjkanja virov ali zaradi njihove (obstoječe) neustreznosti. Tako ae pojavi zahteva za povečanje števila V/I kanalov (serijskih in paralelnih), za dodajanje perifernih krmilnikov (DMA, gibki diski, kasetni pogoni, časovnikl, preklnjevalnlki, pretvorniki itn.), za povečanje uporabniškega operacijskega sistema in uporabniških podatkov nujno potrebni dodatni pomnilnik (npr. tipa EPROM in RAM) itn. V članku opisana razširitev zajema tako dodatno "tiskano" (bolJe^ožičeno) ploščo^ ki vsebuje avtonomno delujočo uro realnega časa, 0 sodobnim oaaovniškim krmilnikom in prekinlt-venlm mehanizmom; nadalje Imemo na tej plošči Se 32k zlogov dodatnega dinamičnega pomnilnika tipa RAM ter 5k zlogov pomnilnika tipa EPROM, ki rabi za razširitev obstoječega operacijskega sistema. Razširitev ae nanaša na sisteme s procesorjem Z-eo In dodani modul je prilagojen standardnim sistemskim zahtevam (uporablja celotno ^vodilo, sprejema signale za osposobltev svojih" podenot, oddaja aignale za osposobitev in preprečitev delovanja enot izven modula, vsebuje programirani "reset" itn.). V modulu uporabljena integrirana vezja so "klasične" vrste. In kar Je tudi pomembno; modul je bil praktično preizkušen, je zanesljiv in njegovo gradnjo Je moč ponoviti. Pri razvoju zapletenih modulov za mlkro-računalniški sistem moramo z vso pozornostjo upoštevati časovne diagrame procesorja in perifernih krmilnikov. Le z natančnim študijem časovnih diagramov signalov postane načrtovanje zanesljivo in razumljivo, še zlasti tedaj, ko moramo povezovati materialno in programsko opremo oziroma predvideti možnosti reševanja upo-. rabnlšklh nalog. 2. Razširitev ponrnllnljcg tljia Pomnilnik tipa RAM, kl je razširitev pomnilnika na glavni plošči (ploSča h CPU itn.), obsega 32k zlogov, tj. 16 Integriranih vezij dinamičnega RAMa z.oznako MK 411bi to pomnilno vezje Je bilo opisano v članku (2). Pomnilni prostor za razSlritev ae nahaja v dveh zaporednih naslovnih intervalih (4000,7PFP) in (8000,UPFP) kjer BO intervalne meje zaplaane hekaadeclmulno, S tem Je določen kodlrnlk, ki mora upoStevati bita A14 in A15 (gornja natilovna bita). Signali, ki Jih moramo upoštevati v krmilniku za dinamični RAM, pa no še tile: - MRQ (memory request): ta signal ae pojavi ob vsaki zahtevi po pomnilniku, torej takrat, ko imamo ukaze tipa "naloži iz pomnilnika" in "shrani v pomnilnik"} - RPSH (refreBh) Je signal, ki Be pojavi skupaj s signalom MRQ na začetku vsakega pomnll-niškega osveževalnega cikla; - m (write) Je signal, ki določa vpis podatkov iz podatkovnega vodila v pomnilnik, njegova odsotnost pa lahko pomeni izpis podatkov iz pomnilnika (ob prisotnosti drugih ustreznih signalov)J - RAMDIS (RAM disable) Je vhodni signal, s katerim Je mogoče izključiti dodatni pomnilnik v naslovnem intervalu (4000, BPPP) ali pa tudi segmente tega intervala (v primeru prekrivanja); - D0,...,D7 je podatkovno vodilo; - A0,...,A13 Je preostanek naslovnega vodila» - RD (read) Je signal, ko CPU čita; - DIN' (data input) Je signal, s katerim se odpirajo.vrata za signale s podatkovnega vodila na glavno (CPU) ploščo; - DIE (data input enable) Je signal drugih krmilnikov na dodatnem modulu. Bločno shemo krmilnika za dinamični RAM imamo na sliki 1, podrobnosti pa so razvidne iz skupne logične sheme modula na sliki 5. Časovni diagrami krmilnika so standardni in ao že bili oplartni v članku (2). Preizkus zgrajenega pomnilnika bo opisan v poglavju 8, Na koncu dodajmo še praktičen nasvet. Novi dinamični pomnilnik bo obratoval zanesljivo le. če smo zadostno blokirali napajalne napetosti na samih sponkah integriranih vezij 4116 (to velja zlasti za +12V in -5V, pa tudi za +5 V) in če smo ustrezno ojačlll napajalne vode (dovolj veliki preseki k1c za +12V, +5V, -5V in GND). 3. Razširitev pomnilnika tipa EPROM Opisani pomnilnik tipa EPROM Je razširitev obstoječega pomnilnika za operacijski sistem, ki že vsebuje lOk zlogov programske opreme v sistemu s ploščo SDB-80 (Moatek)'. Hazliritev se pokriva z ze naslovljenima, toda nezasedenima naslovnima intervaloma (E800, EFPF) in (P800, PBPF); zaradi takega stanja Je potrebno generirati signal MD- (Memory Disable) za glavno ploščo, ki v primeru naslovitve Intervala (E800, PBPP) enostavno onesposobi pomnilnik na glavni plošči. Uporaba signala MD- omogoča, da na nekaterih modulih Izvedemo naslavljanje enostavneje (vzamemo večje intervale, kot so potrebni in dobimo s tem enostavnejše vezje); ko pa vstavimo dodatni pomnilnik na nekem drugem modulu, korigiramo to pomanjkljivost tako, da generiramo na tem modulu signal MD- za modul z enostavnejšim vezjem. S takim primerom se srečamo tudi v našem modulu, ko imamo signal MD- za glavno ploščo, kot kaže slika 2. Slika 1. Shema kTmilniki\ in pomnilne matrike za dinamični RAM; številke v pravo-kotnikih, npr. 001, 002, ... označujejo integrirana vezja na kasnejših slikah; vendar pomeni npr. 035' le del intep:riranRffa vezja z oznako OSS na spodnjem desnem vogalu tega elementa na sliki 5; signal DIK (Data Input Enable) nastane zaradi potreb drugih krmilnikov na tem modulu in ima pri aktiviranju krmilnika za RAM svojo nazivno vrednost. 1 7 AO -I-A9 - '6 ' .MRQ- .«FSH" ' •«•S csr tCS5- *asiovi;ebdo-:-fbff POMNILNA MATRIKA 017 ^ 021 CS" OATA 0U1 OIN" VMESNIK:048' ; BS I oo RO" OO T 07 Slika 2. Shema krmilnika In pomnilne matrike za pomnilno vezje tipa EPROMj številke v pravokotnikih ozna5u,1ejo integrirana vezja na aliki 5, s črtico označene številke pa dele teh vezij. Izbiralnik za EPROM je Izveden standardno, pri čemer s signalom RPSH- onemogočimo aktiviranje EPROMa med oaveževanjem. Izbirni signali (Chip Select) za integrirana vezja Cf 2 74L04 3 74LS04 4 74LS0B 5 74LS16 6 741S28( 7 74LS30 8 74LS42 9 74LS93 10 74LS121 11 ■2708 010,014 045 002,046,057 007,034 048 006,065 003,023,049 011,033 004,005 050 021' ' ' 12 4116 16 025t032,036-f043 13 3881(CTC) 1 022 14 8T97 11 001,008,009,012, 013,015,016,024, 035,044,047 15 BFJ 64 1 TlOl 16 360hm/2W 1 RIO4 17 560 Ohm 1 RlOl 18 1 k 2 R102,201 19 2,2 k 5 R202,203,205,208, 209 20 Z5 1 Zenerjeva dioda 21 15 k 1 R206 22 100 pP 1 C201 23 47 nP 36 blokiranje 24 200 uP 6 blokiranje Slika 6. Tabela materiala za vezje na sliki 5 • ra t-: o « ^ 1 e^-H « ü o -H lA 05 t> » e 0) ^ CO «} H 0 -r-^ a K • N O O) -H O 01 tlO ► ^ O, h--1 i« e t t> > «J -H Rl o > C o^ ji: m m •rt o o, ra p q -H tli «-H -H ^^ -H >o f-l tr) bi) R Fi o p; bil -o t; O) 0) -H Q> C v u « rH •r-3 p, p o OJ N -H P. OJ 0) O fi > C e m 5= -H Ih^ C -»J «<; X) 3 Ai >Ü -H K p 0) •HR +> C bfl-H B -Hm o Ai -H o O H tt' C C « Si ^^3 tu O Cl. o >10 •< C i-i 3 (i: o ^ C « a; Uj o 'H I ts »I t3 C« (M D) « o mr^ (^OU^ p, (O o.«" »o E o m o lA to o rH f-3U WlSä -H C>10 tO a> O m o A! COS >H ■Hl-< OJ o o. fH td e -OrH C/3 a> 'H (U o h p ^-X) g o o N Q1 to r-l a) -r-K-l M > C bO uvtnmwi—» K » * • • • «calsiao*^ 5 O O o>| r ^UMIP« ou-tM -S»" '90^ Nlo inoo "NIO 9inw fsl| ......... -hm-? -m -sva HIQ auiH inoo ~ — C « ~ 2 £ " Hi' » S r T-öi IS on eo £ m -a«-s -m -sva .iD^ "1Q inuQ a> cn 2 ^ ^ Razen ataridanlnlh uJi^mUov iinimio nn iillki 5 še nekatere ponebne eiIkhhIr, kot uo ui^nnll onesposobitve določenih podenot plo?ice zrirttdl zunanjih znhtev (ItANlD- rubi -/n Izključitev 32k-zložnega pomnilniku HAM, CTCU- cc lEihko uporabi za izključitev vezja CTC, tj. U114); n.idHlJe 1-mamo nlgnnl HIN-, ti kntCBH 5DH 96 H 3CH 3CH 18H 150 60 (sek) 60 (min) 24 (hr) S tako. celovito vstavitvijo ura že teče in z direktivo sistema "P" (port) opazujemo njeno delovanje, saj naredi ura pri opazovanju vrat 0C9H vsako sekundo korak navzdol (uporabljamo izmenoma "CR" in V tej fazi lahko opazujemo tudi točnost ure, tako da jo pustimo teči nekaj ur In ugotavljamo razliko pri sekundah. Nadalje moramo preizkusiti še delovanje prekinitvenega mehanizma. Preizkus opravimo takole i na naslov lOOOH postavimo ukaz HALT (tj. 76H); prekinitev realiziramo s kanalom CHANl, kjer imamo sekundni števnik; prekinitev se bo tako pojavila vsako minuto. Za lokacijo prekinitvenega skoka Izberemo naslova 2H in' 3H (kar je v skladu s kanalom 1) ter zapišemo na ta naslova naslov ukaza HALT, tj. (2) = 00 in (3) = = 10 (v obratnem vrstnem redu, tj. za lOOOHK Iniciallzlramo Se (I) = 00 in vstavimo v CHAN0 vezja CTC prilvektor npr. 7. direktivo .P C89 C8 77 00 Vatavliiio tudi novi kontrolni zlog za prekinitev v kanal CHANl, npr. zlog 10003 0033 '0008 217600' 0034 '0003 OECB 0035 'OOOD 3E18 0036 . 'OOOF 0603 0037 '0011 165D 0038 '0013 ED51 0039 '>0015 0040 '0015 F5 0041 '0016 7E 0042 •0017 E60F 0043 '0019 CB66 0044 •OOIB 2802 0045 'OOID C60A 0046 •00IF CB6E 0 047 '0021 2802 0048 '0023 C614 0049 '0025 CB76 0050 '0027 2802 0051 '0029 C628 0052 '002B 5F 0053 •002C Fl 0054 0055 0 0 56 0057 ED79 0058 23 0059 y24 CLOCK SETTING ADDR OBJECT ST » NAHE Y24 ; REAL TIflE CLOCK SETTING AiXD STARTING SUBROUTINE -»*»****«**»«*«*»**•*«•***** **««««*« ; programmed by aijtoij p. zeleznikar FOR MOSTEK SD8-80 CA^ CB; reset port address: CF^ using ; the instruction out hour ld c^ocbh ld a>24 ld b^3 ld d/0 5dh out (c)^d ;sèt hl to hour ;set port counter ;set hour refereijce ;set loop parameter ;set control byte ;l0ad control byte decimal to binary conversion push af ; save acc ld a/(hl) ;time item in acc a;jd ofh ;take lower 4 bits bit 4.(hl) ;test bit 4 jr z,five-i ;iF z go to five add A,10 ;else add 10 bit 5-(hl) ;test bit 5 jr z>six-s ;iF z go to six add a>20 ;else add 20 bit 6>(hl) ;test bit 6 jr z-conv-$ JIF z go to conv add a<40 ;else add 4 0 ld e/a ; save result pop af ; reload acc -002D B7 •002E 9B ;002F ':003l FIVE: SIX: CONV: end of decimal to binary conversion or a ; clear carry flag sbc a^e --convert time out (c)/a ;l0ad tihe to ctc inc hl ; increment chl) . '0032 OD 0060 DEC C ;DECREi1ENT (C) •0033 3E02 0061 LD A>2 ; COMPARI SION '0035 B8 0062 CP B ;IF (B)=2 . '0036 3E3C 0 0 63 LD A/60 ;L0AD NEXT REFER. '0 038 2802 0 0 64 JR Z-SECREF -S ;THEiJ GO TO SECREF 'Ò0 3A 1802 0065 JR CONTI-i ;else go to conti '003C 16C5 0066 SECREF :LD D/0C5H ; second control '003E 10D3 0067 CONTI ! DJNZ CONT-i ;IF 5 .NE. 0 GO TO 0068 } ; cont... •0040 3E35 0 0 69 LD A>3 5H ;load control byte '0042 ED79 0070 OUT (C),A ; to channel c8... '0044 3E96 0071 LD A>150 J LOAD DIVIDER TO •0046 ED 7 9 0 072 OUT (C)>a ; channel c8--- '0048 21FABF' 0 0 73 LD HL/VEC ;l0ad VEC TO hl '004B ed 69 0074 out (C)-L ;l0ad ls3 of INT. 0075 S ; VEC. to port CÒ '004D 7C 0076 LD A/H ;L0AD MSB OF INT. -004E ED47 0077 LD I>A i VEC. to REG I '00 50 IIFFFF 0078 LD DE/CLKl ;l0ad address OF '0053 73 0079 LD (HL)>E ; inter. service '0054 23 0080 INC HL J subroutine to '0055 72 0081 LD (HL)^D ; vec location '>0056 0082 setcon S / SET TIME CONSTANTS '0056 OECB 0 0 83 LD C/OCBH ;SET PORT COUNTER '0058 3E18 0 0 84 LD A/24 ;SET HOUR CONSTAfiT •0 0 5A 0603 0085 LD B-3 ;SET LOOP PARAMETER •005C 1 65D 0 086 LD D/0 5DH ;SET CONTROL BYTE '005E ED51 0087 C0NT2: oüt (c)-d ;L0AD CONTROL BYTE '00 60 ED79 0088 OUT (c)^a ;L0AD TIME CONSTANT '0062 OD 0089 DEC C ;SET NEXT CHAiJNEL '0063 3E02 0090 LD A>2 J COMPARE (B) '0065 BS 0091 CP B ;IF B=2 '0066 3E3C 0092 LD A/60 ;L0AD REFERENCE '0068 28 0 2 0093 JR Z,SECl-$ JTHEi<) GO TO SECl '006A 1802 0094 JR C0NT3-Ì ;ELSE GO TO C0NT3 '006C 16C5 0095 SECl : LD D>0C5H ;load control byte '006E 10 EE 0096 C0NT3: DJNZ C0NT2- s ;iF (B) .NE. 0 GO 0097 i ; TO C0NT2 ... '0070 El 0098 POP HL ;RELOAL> iHL) '0071 D1 0099 PüP DE .•RELOAD IDE) •0072 CI u 1 u u POP BC ; RELOAD (BC) •0073 Fl 0101 POP AF ; RELOAD (AF) •0074 FB 0102 El ; fwABLE INTERRUPT '0075 C9 0103 RET ;RETUmJ TO CALLER 0 1 04 ;«-„-- '0076 00 0105 HOUS DEFB 0 " ■ ;H0UR LOCATION '0077 00 0106 MIN DEFB 0 ;min location •0078 00 0107 SEC DEFB 0 ;sec location 0108 ORG OBFFAH ; VECTOR AREA 0109 VEC DEFS 2 ; vector location 0110 Olli END BCDBIN 0015 CLKl C EXT 3 0 051 CLKLDl 0000 CONT C OWT1 . 003E C0NT2 0 0 5E C0NT3 0 0 6E CONV FIVE OOIF HOUR CINTI 0 0 76 MIN CINT] 0077 SEC CINT: SECl 0 0 6C SECREF 0 03C SETCON 0056 SETINI SIX 0025 VEC BFFA N [D o< a c¥ 3 M o< ?r P) o a -J H- • N i-j 5" o T tiS SI o < < X a> o 3 a M a ^ ^ 3 rt-3 ^ 3 O a «+ ro '-j ^ C 3 o p ■Ö C o -1 N< CP ® 3 'i a> (t 3 a o t-i 3 < » CT O CD p a ta N 3 C-». O 3 đ CS ir+ B «5 3 o 0013 0 0 2B 0 078 0 008 tO u Y25 CLOCK INTERRUPT ADDR OBJECT ST # D002 0003 0004 0005 0006 0007 0008 0009 0010 0011 0012 0013 0014 0015 Y25 CLOCK INTERRUPT NAME Y25 S REAL TIME CLOCK INTERRUPT ; SERVICE SUBROUTINE ;••*»•*««••** »«««*•**«•«■********* »*««*««• ; PROGRAMMED BY AiJTaJ P- 2ELEÌNIKAR ; FOR MOSTEK SDB-80 CZ-80J USING i ADDITiaMAL CTC MODULE ••• DATE: AUGUST 26« 1978 GLOBAL CLKl GLOBAL HOURl INTERRUPT SUBROUTINE "CLKl" TAKES TIME ITEMS CHOUR> MIN, SEC) FROM 0016 ; CTC CHANNELS AiOCBH ;SET PORT ADDRESS 'OOOC 3E18 0 0 29 LD A/24 ;SET HOUR REFERENCE 'OOOE 0603 0030 LD B, 3 ;set loop parameter '0010 ED50 0031 C0NT5I : IN Đ«CC> ; input port content '0012 B7 0032 OR A ; clear carry flag '0013 9A 0033 SBC A0014 0034 binbcd:j binary to DECIMAL CONVERSION '0014 57 0035 LD D«A ;load acc to d '0015 E607 0036 AND 07H ;take lower 3 bits '0017 CB5A 0037 BIT 3>D ;test bit 3 OF D '0019 2803 0038 JR 2/FOUH-S ;IF z GO TO FOUR 'OOIB C608 0039 ADD A>8 ;else add 8 'OOID 27 0040 DAA .•decimal adjust •OOIE CB62 0 041 FOUR: BIT 4,D ;TEST bit 4 OF d '0020 2803 0042 JR Z/FIVE-J ;iF 2 GO TO FIVE •0022 C6I6 0043 ADD A/16H ;ELS£ ADD 16H •0024 27 0044 DAA ; decImal adjust •0025 CB6A 0045 FIVE: BIT 5.D .-TEST BIT 5 OF D '0027 2803 0046 JR Z#SIX-i ;IF 2 GO TO SIX '0029 C632 0047 ADD A,32H ;ELSE ADD 32H •002B 27 0048 DAA ; DECIMAL adjust •>002C 0049 SIX:; END OF BINARY TO DECIilAL CONVER. '002C 77 0050 LD E59C 0074 CRLF ES U 0E59CH ; WRITE CH i LF >E58B 0075 PACC EQU 0ES8BH /WRITE 2 HEX DIG >E5A5 0076 SPACE EQU 0E5A5H /•WRITE SPACE 0077 0078 END BINBCD FIVE SIX 0014 CLKl 0 025 FOUR 0 0 2C SPACE CINT] 0000 C0NT5 00 IE HOURl E5A5 TIMEl C I NT 3 00 10 crlf 0 04f pacc 003d E59C ES5B .L 0 BEG ADDR 0 0 00 EXECUTE 00 00 END ADDR 0078 UNDEF SYM 01 •L BEG ADDR 0 079 END ADDR OOCA UNDEF SYM 0 0 •T SYMBOL TABLE (UNDEF=***») M » CLKl SEC 0 0 79 0078 HOUR 0076 HOURl 00C8 MIN 0077 Slika 8. Prekinitvena servisna subrutina CLKl se aktivira skladno z subrutino CLKLDl iz slike 7 vsako minuto ter odtisne čas v urah, minutah in sekundah. Ta subrutina rabi tako skupaj s subrutino CLKLDl za osnovni preizkus delovanja ure realnega časa, ki je predstavljena z ustreznim vezjem n= sliki 5. ?>'a koncu liste za CLKl imamo simbolno tabelo, nazadnje pa je prikazan? naložitev obeh subrutin in sicer CLKLDl z začetkom na lokaciji in CLKl z začetkom na lokaciji 0079; povezavo med obema rutinama je opravil nalagalnik za premeščanje in povezovanje. Y26 MEMORY TEST ADDR OBJECT ST # 0002 0003 0 0 04 0005 0006 0007 0008 00 09 00 10 0011 0 012 0.0 1 3 0014 0015 0016 0017 00 18 00 19 0020 0021 0 0 22 0 0 23 NAME Y26 ; .. MEl-IORY TEST PROGRAM ' ;■»»•♦***««*•**»»■»•*♦«««*•**««***••«•»»••» J PROGRAMMED BY A.JTOiJ P. ZELE2MIKAH ; FOR MOSTEK SDB-80 USING ADDITIONAL ; RAM/ROM/REAL TIME CLOCK MODULE ... ; DATE: SEPTEMBER 23- 1973 ;*****«*««««•«***««««*««**•«•*»«•«««*««•* GLOBAL AEBEG GLOBAL EKi-lESS GLOBAL MESS GLOBAL A.JĐMESS GLOBAL FAILME GLOBAL RIGHT ;««««** 1 PROGRAM "MEMORY TEST" TESTS A ME110RY ; INTERVAL C(AEBEG).- (AEBEG+2).CAEBEG+3)) FORCORRECT-; NESS IN STORI.JG/ READING AiJD HOL- DING OF DATA AT EACH MEMORY ADDRESS ; OF THE GIVEiJ INTERVAL FOB ALL ; POSSIBLE DATA COMBINATIONS. 0 0 24 '0 0 0 0 DD216500' 0025 INIT: LD IX>AEBEG iSET IX TO AREA BEG '0 0 04 0600 0 0 26 LD B-0 -RESET REGISTER B '0 0 06 DD7004 0 0 27 LD (IX+4)>B J RESET ERROR FLAG '0 0 09 DD7005 0028 LD (IX+5J-B ; RESET LINE COUNT 'OOOC DD7006 0 0 29 LD (IX+6)>B J RESET HEADING FLAG 'OOOF ED5B67 0 0' 0030 LD DE- CAEEiJD) ;SET DE TO AREA E;j3 0031 i EiJDINIT 0032 S DOUNTIL LOOP '0013 2A650 0' 0033 LOOP: LD HL/CAEBEG) J SET HL TO AREA BEG '0016. 78 0 0 34 LD A-B -LOAD ;SET HL TO AREA BEG •0024 73 0045 LD A-B ;L0AD CB) TO ACC '0025 BE 0046 COMPAR :CP CHL) ; COMPARE CCHL)) '0026 C4FFFF 0047 CALL NZ-ERMESS -IF liZ. CALL ERilESS '0029 B7 0048 OR A -RESET CARRY FLAG '0 0 2A E5 0049 PUSH HL ;SAVE CHL) 'Ü02B ED52 0050 SBC HL-DE ;CHL)-CDE) NEG 7 '002D El 0051 POP HL J RELOAD CHL) '0 02E 23 0 0 52 INC HL ; INCREilEiJT CHL) '002F 2F 0 0 53 CPL ;COMPLEME:JT CACO '0030 38F3 0054 JR C-COMPAR-i -IF NEG REPEAT 0055 S EN DC OM PAR ♦0032 lODF , 0 0 56 DJNZ LOOP-S -•IF az GO TO LOOP 0 0 57 i ENDDOUNTILLOOP •0034 21FFFF 0058 SUCC: LD HL-MESS ; COMMON MESSAGE '0037 lEOl 0059 LD E-1 JSET I/O CONTROL y26 memory test addr object st # '0039 cdc7e3 0060 call ptxt ;print message '003c 2a650 0' 0061 ld hl-caebeg) -•print the address '003f cd04e6 0062 call paddo ; interval tested '0042 21ffff 0063 ld hl-an dm es Ì '0045 cdc7e3 0064 call ptxt i '0048 2a670 0 ' 0 0 65 ld hl- caee.jd) i '004b cd04e6 0c66 call paddo » '004e af 0 0 67 xor a ; reset acc '0 04f ddbe04 0068 cp cix+4) ;if failure '0052 2808 0 0 69 jr z-okmess-s ; print success '0054 21ffff 0070 ld hl-failme ; othehvlse pri;jt •0057 cdc7e3 0071 call ptxt ; error state.1eìjt •0 0 5a 1806 0072 jr e;>jd-s J •005c 21ffff 0073 ok.-'less; ìLD HL-RIGHT -•success message '005f cdc7e3 0074 call ptxt - •0062 c31de1 0075 end: jp monitr ;pr0gra;'1 £'•)!) 0076 ; e,jdsucc 0077 '0 065 0 0 0 0 0073 aebeg defw 0 ;area begin address '0067 30303435 0079 a lend defm '0 0456' ;area zid address 0080 - - aijd flag locations 0081 >e3c7 0082 ptxt eüu 0e3c7h ;?ki:jt text >e604 0083 paddo equ 0e6a4k -prut address >e11d 0 0 84 monitr esu oelidh -•monitor ree;jtry 0 085 0086 dj d Y26 MEMORY TEST ADDR OBJECT ST * AEBEG END LOOP PADDO SUCC CINT] 0065 AEH^D 0 0 67 ANDMES CEXT] 0062 ERMESS CEXTJ 0027 FAILME CEXT] 0013 MESS CEXTJ 0035 MONITR to.4 PTXT 0034 E3C7 RIGHT 0 043 ĆOMPAR 0 025 0055 INIT 0000 El ID OKMESS 005C C EXT 3 0 0 5D STORE 0017 (modula Y26 in Y27) rabi zà preizkus testirajo vse celice (lókàéLle, besede zlogi) segmenta z vseai možnimi vsebinskimi kombinaciiàiui (256 različic). Program sestavljata segmenta Store in Compar V douüMl zanki ter sporocevalna segmenta za uspeh Succ in napako (sufefütifiS Ermess) • Safj^I^rsllS^I)!^'^^^^ ^^ programiran, kot poseben (O en Y27 ilEilORY TEST .lESSAaES ADDR 03JECT ST » Y27 MEMORY TEST MESSAGES ADDR OBJECT ST * 0002 WA.1E Ya? 0003 ; MESSAGES KOR MEilORY TEST PROaRAM 0 0 04 ; AiJD ERROR, ••lESSAÜE SU3R0UTIWE 00 05 0006 ; PROGRAi-lMED BY A.JTaJ P- 0007 ; FOR MOSTEK iüö-ää 0 0 06 ; DATE: SEPTE.-1BER 1970 0 0 09 QOlO GL03AL ER.-1ESS 00 I 1 GLOBAL ilESS 00 12 GLOBAL A.'iD.'IESS 0 0 13 GLOBAL 0K.-1ESS 0 0 14 GLOBAL FAILME 0015 GLOBAL hIGriT 0016 00 17 ; THIS PROGRAM INCLUDES ERROR .-lESSAGE 00 18 ; SUBROliTI.ilE FOR Y26 PROGRAI'I A,JD THE 0 0 19 ; :1ESSAGES FROM GLOBAL LIST. 0 0 20 0000 dd3604rf 0021 epiless :ld 0ffh ;set heading flag ooia dd34 0 5 0033 type: iwc (ix+s> ;KJCR LlixlE COUm-T ooid cd04e6 0034 call paddo ;pri.jt error address 0020 7e 0035 ld a,(hl) j pri.v t memory 0021 cd8be5 0036 call pacc ; COìjte;jt "my" 0 0 24 cda5e5 0037 call space ;pri.jt space ouci 79 0038 ld a>c ;priut (acc) 0 0 28 cd8be5 0 0 39 call pacc ; 0 0 2b coa5e5 0040 call space ;pp.i.JT space 002E cda5e5 0041 call space ; print space 0031 3E06 0042 LD A«6 ;test li.je couwt 0033 DDBEOS 0043 CP (ix+5) ; for EI^ID of LI.JE 0036 2007 0044 jr ;ji^eefi.-i-i j if m go to eerm 0038 DD360500 0045 LD (IX«5><0 ; else clear li.je c- a03C cd9ce5 0046 CALL CKLF fPRl.JT CR i LF 003F DI 0047 EERM: POP DE .•RELOAD (DE) 0040 79 0348 LD A«C JRELOAD (ACC) 0041 C9 0049 RET ;RETUR) TO CALLER >E3C7 >£604 »E58B >E5A5 >E59C •0042 OOOA '0044 41444452 'Q05C 41444452 0050 i«*************************************** 00 51 PTÄT EÙU 0E3C7H iPRIiJT TEXT 00S2 PAODO EQU 0£6a4H ;PRIMT ADDRESS 0353 PACC EäU OESSBH JPHIiiT lACO 0 054 SPACE EöU 0E5A5H JPnl.JT SPACE 0035 CRLF EäU 0E59CK iPRMT CR i LF 0056 i**************************************** 00 57 KEADMS OEFW OAODH ;Cn t UF 0 0 53 DEFrf 'ADDR MY AC ADDR MY AC * 00 59 ÙZr.1 'ADDR MY AC AODh MY AC ' '0074 41444452 0060 defm 'addr my ac addr my ac' '008a odoa 0061 def« oaodh ;cr & lf '008c 03 0062 defb 03 ;e:jd of message •oosd odoa 0 0 63 mess defu oaodh. ;cr s lf '008f 54455354 0 0 64 defm 'tested mei-lory lijterval ' -00a5 20424554 0065 defm ' betwee-j addresses ' '00b7 oooa 0 0 66 defw oaodh ;cr š lf 'ü0b9 20202020 0067 defm '00c3 03 0 0 68 defb 03 jejd of message '00c4 2020414e 0 0 69 aijdmes defm ' ä.jd 'oocc 03 0070 defb 03 jejd of message 'oocd odoa 0071 failiie defw oaodh ;cr i lf 'oocf 49532044 0072 defm 'is defective. GÜ a-v'alyze ' '00e8 54484520 0073 defm -the error messaie!' 'oofa 03 0 0 74 defb 0 3 ;ejd of message 'oofb odoa 0075 right defw oaodh ;cr 4 lf 'oofd 49532046 0076 defm 'is fuijctio.ji.ig properly. the '0119 20464149 0077 defm ' fai l'ore/ if aijv> ' '012a odoa 00 78 defw oaodh ;cr i lf '012c 4953204f 0 0 79 defm ■'is outside this me.-iorv blocii '0149 • 03 0080 defb 0 3 ; ejd of message 0081 0082 eijd 10 0> Y27 MEMORY TEST MESSAGES ADDR OBJECT ST ANDMES CINT] 0 0C4 CRLF FAILME CINT] OOCD HEAD 0KMES5 C EXT J 0 0 00 PACC RIGHT CINT3 OOFB SPACE E59C EER.I 0 0 OC HEADMS E58B PADDO E5A5 TYPE 0 0 3F ER.-ÌESS CIiviTJ 0 0 0 0 0042 MESS CI.iIT: OOÖD E604 PTXT E3C7 OOIA Sllka 9 (nadaljevanje) .LO beg addh 00 00 execute 0000 e1\id addh 006b undef sym 0 5 "L beg addr ooćc end addr 01u5 undef sym 0 0 • t symbol table < uimdef=*« • • > aebeg mess 0065 0 0f9 andmes 0 130 kight 0167 ermes s 0 0 6c failme 0 139 Slika 10. Naložitev modulov Y26 Iti y27 Iz slike 9. Na naslove AEBEG, ...,AEBE0+3 naložimo pred uporabo programa zaSetek In konec pomnilni-ikega aegmenta, kl ga želimo preizkusiti. Program poženemo nato z direktivo ,E Njegova struktura ostane sicer nespremenjena, spremenijo pa se lahko vrednosti krmilnih zlogov in konatgrit, pač v odvisnosti od vsakokratnih zahtev. Ce nimamo prekinitvenega krmilnega zloga v nobenem kanalu, potem tudi prekinitvene servisne subrutine ne potrebujemo. Za izpisovanje časa imamo tedaj neprekinitveni programski segment, ki pa mora imeti vgrajeno zaščito pred prenosom (carry) v CTC kanalih,.ko podatke izpl-sujemoo Seveda je tudi časovna sporočila mogoče vključevati v sporočilni generator z vrsto, kot ■je bilo opisano v .članku (4). 7. Preli^kus delovanja pomnilnika EPROM Naslovni interval (E80gf, PBPP) dodatnega pomnilnika tipa EPROM se prekriva z dvema naslovnima intervaloma na glavni plošči, in sicer (E800, EPPP) in (P80Sf, PPPP) Prvi interval je ostanek naslovnega prostora za ROM operacijskega sistema na glavni plošči, drugi interval pa je samo delno zaseden z beležko (sistemski RAM), in sicer v podintervalu (PP00, PPPP) Beležka se tako na glavni plošči pojavlja v več naslovnih kopijah. Opisani problem naslovnega prekrivanja resimo enostavno s signalom MD- (Memory Disable), Kl se generira ob vsakem vpisu in izpisu, kadar PBi^i?" nanašata na naslovni interval (E800, ? J i ® signalom se onesposobi enak naslovni interval na glavni plošči. Prva kontrola po-taze^ da so kopije beležke odsotne, ko smo novo plosco vstavili v sistem. Delovanje dodatnega pomnilnika tipa EPROM preizkusimo najhitreje tako, da vstavimo v podnožja integrirana vezja z znanimi podatki (vse-oinami) ali programi,- potem te vsebine izllsta-mo all pa izvajamo programe ter preverjamo dobljene rezultate. že poudarjeno, časovno delova-^vnp in integriranih vezij tipa ^fuö ni kritičnoj kadar pa se pojavijo nepred- učinki, je najenostavneje preveriti vse-blno, vpisano v EPROM elemente. V skrajnem primeru moramo pregledati tudi povezave in napetosti na nozicah (-5, 0, +5, 12V). 8. Preizkus delovanja pomnilnika RAM v ys'tavill integrirana vezja tipa 4116 naključno delovanje nekaterih pomnilniških lokacij (^npr. z direkUvo "M", ko imamo vpis in izpis). To seveda še ne pome- pomnilnika RAM v celoti prene delujejo posamez-tudi krofs^'^'®^ napake. V segmente RAMa naložimo mfreSalef"^'"^"'®' ^^^ izvajamo ter opazuje- Novi pomnilniškl eegmont (32k zlogov) pre-izkualmo s programom za diverzno testiranje pomnilnika j ta program ima ime RAMTEl (RMÌ test 1); podoben program je bil opisan v članku (2). S programom RAMTEl preizkusimo vsako celico novega pomnilnika na vse možne kombinacije; lista tega programa z navodili za njegovo uporabo je prikazana na sliki ta program je premes-tljiv in ga po potrebi lahko pomikamo po pomnilniku, Testiranje segmenta 32k zlogov traja približno 8 minut. Začetek testirnega območja naložimo na lokacijo AEBEG, npr. (AEBEG)= 00 in (AEBtlG+l) = 40, konec testirnega območja pa v (,'aiBEG+2) = PP in (AEBEG+3) = BP. Modula Y26 In Y27 povežemo z nalagalnikom, naložimo pa ju eden za drugim, tako kot kaže slika 10. 9. Sklep V članku smo pokazali, kako je mogoče z enim samim dodatnim modulom (dodatno ploščo) raz-širiti^mikroračunalniško konfiguracijo. Namen te razširitve je bil, da ae sistem osposobi za tekstovno komuniciranje tako, kot je bilo opisano v članku (4) ter da se povečajo možnosti za razvoj programske opreme. V enem od naslednjih člankov bo opisana se dodatna vhodna/izhodna enota ter programska oprema, ki omogoča uporabo kasetne periferije s hitrostjo 96OO Baud ter dodatnega, linijskega teleprinterja za Baudotov kod. Dodatni pomnilnik tipa EPROM (5k zlogov) Je predviden za razširitev operacijskega siate-maj jedro te razširitve Je generator teksta, tekstovni razpoznavnlk ter subrutine za mehanizem "vrsta". Ura realnega časa omogoča oddajo in referenco časa v poljubnem trenutku, razširjeni pomnilnik RAM pa se uporablja za nekaj "vrat" ter za začasno shranjevanje po liniji sprejetih podatkov. Literatura (1) A.P.Železnlkar, I.Ozlraek, M.Kovačevlć, D. Novak, Programiranje mlkro računalnikov s procesorjem Z 80, Informatika 1 (1977), (2) A.P.Železnikar, M.Kovačevlć, D.Novak, Razvoj dinamičnih pomnilnikov za mikro računalnike, Informatika 1 (1977), 9-21,št.4. (3) A.P.Železnlkar, Uporaba oasovnikov in štev-nlkov v mikroprocesorskih sistemih s procesorjem Z-80, Informatika 2 (1978), 25-33, št «X » "" (4) A.P.Železnlkar, Vrsta s sporočili za komuniciranje z uporabo mikro računalnika. Informatika 2 (1978), v tisku,št.2. Opomba, signali VEG, CTC2- (element D14o), DOE/UAf?T- in DOE/UARTl- (element D285) se nanašajo na V/I dodatek z UARTjl, ki Je tudi na tej plošči (modulu), vendar bo opisan drugič» za^pravllno delovanje si mislimo te signale liilormiitic;! št. ;) lotilik l'>7>< selekcija v mno2iCnem komuniciranju v.batagelj a.fenligoj s.splicnal UDK 301 :r)l :681.3 FN!' - VTO matematika in mehanika FSPN I Univerza v Ljubljani Članek obravnava možnosti podasnjevanja selekcije v množiSnlh komunikacijskih procesih s hierarhičnim določanjem skupin spremenljivk ter poskus avtomatične selekcije s klasifikacijo sporočil v disjunktne skupino. SELECTION IN MASS COMMUNICATION - The article deals with possibilities ot explanation of selection in mass communication processes based on hierarchical clustering of variables and an attempt of automatical selection based on the classification of messages into disjunctive groups. Selektivno vedénje Je eden izmed bistvenih momentov komunikacijskih procesov; nekatere definicije (Luhmann, 1975) celo označujejo komuniciranje kot zapovrstnost selektivnih reakcij na (predhodne) selekcije. V najbolj razvitem komunikacijskem sistemu - množičnem komuniciranju - so selekcijski procesi odvisni od dveh temeljnih skupin dejavnikov, določenih z "dvojno naravo" množičnih medijev, tj. njihovo pripadnostjo materialni bazi po eni strani ter hkratno zasidranostjo v družbeni nadstavbl po drugi (idejni) strani. Razvoj (ali nastanek novih) medijev Je odvisen od razvoja proizvajalnih sil; zgodovinska analiza kaže, da gre razvoj komunikacijske tehnologije v smeri vse večje prepustnosti komunikacijskih kanalov (povečevanja sprejemnih in oddajnih kapacitet). Kot abstraktna možnost torej komunikacijska tehnologija zmanjšuje Intenzivnost selekcije, saj omogoča (kot nujen, ne pa sadosten pogoj) izmenjavo vse večje količine informacij. V krajših časovnih razdobjih (ob dani komunikacijski tehnologiji) pa Je tehnična prepustnost komunikacijskih kanalov konstantna, zato nas v proučevanju selektivnega vedenja komunika-torjev bolj zanima kvalitativna, vsebinska stran selekcije. Schramm Je v svoji raziskavi leta 1957 ugotovil, da ponudba množičnih medijev pomeni le 3 odstotke prvotne množice sporočil, ki Jo oblikujejo dopisniki informacijskih agencij. Vendar pa v STOjl študiji procesa selekcija v množičnem komuniciranju ne proučuje tudi faktorjev, ki določajo selektivno vedenje na različnih ravneh komunikacijskega procesa. Po drugi strani najdemo - zlasti v novejšem obdobju - vrsto raziskav ene same ravni selekcije v množičnem komuniciranju (v komunikacijskih institucijah), usmerjenih v spoznavanje in pojasnjevanje faktorjev in kriterijev selekcije. Velik del empiričnih raziskav na tem področju ne razlikuje med faktorji In kriteriji selekcije. Gre za analogijo med "objektivnim" in "subjektivnim" v politični socializaciji: s (subjektivnimi) kriteriji selekcije tako lahko poimenujemo v posamezniku nakopičene izkušnja, na katerih temelji posameznikov (komunikator-Jev) odnos do družbenih procesov in odnosov, medtem ko se v (objektivnih) faktorjih Izraža objektivno dana, zgodovinsko določena družbena stvarnost, v kateri poteka komunikacijski proces. V podružblJenem množičnem komuniciranju imajo faktorji selekcije še poseben pomen, saj ne le prispevajo k oblikovanju subjektivnih kriterijev selekcije, marveč nanjo tudi neposredno vplivajo. Značilnosti Izhodne množice sporočil so torej odvisne od značilnosti vhodne množice sporočil v komunikacijskem procesu, komunikatorjevlh kriterijev selekcije ter objektivnih faktorjev, ki vplivajo na oblikovanja kriterijev selekcijo in na selekcijo samo. Od prepustnosti komunikacijskih kanalov je seveda odvisno, all se izhodna množica sporočil aktualizira v medijski vsebini ali ne. Razlikovanje med kriteriji in faktorji selekcije ima tudi pomembne metodološke implikacije! medtem ko merimo (ugotavljamo) značilnosti selekcijskih kriterijev z istimi spremenljivkami kot značilnosti (vhodnih in izhodnih) sporočil, to ne velja za faktorje selekcije. Z drugimi besedami: kriteriji selekcije na višjem nivoju (v času t-1) postanejo značilnost sporočil na nižjem nivoju (v času t) vsaj implicitno, medtem ko faktorji selekcije na prvem nivoju ne delujejo več neposredno na selekcijo na drugem nivoju neodvisno od faktorjev drugega nivoja. (Če proučujemo selekcijo na različnih ravneh, a npr. znotraj istega političnega sistema, je seveda odveč opozarjati, da gre za delovanje številnih identičnih faktorjev na obeh ravneh, vendar neposredno na vsaki ravni posebej.) Končno to pomeni, da je mogoče raziskovati uveljavljanje kriterijev selekcije v komunikacijskih procesih dovolj veljavno z metodami analize sporočil, kar nikakor ne velja za proučevanje faktorjev selekcije. V nadaljevanju se bomo omejili na prvi del problema, tj. raziskovanje selekcijskih kriterijev. Cilj empiričnega raziskovanja, ki je bilo izvedeno na pobudo UNESCO, je bil preskus veljavnosti hipotez o kriterijih selekcije v množičnih medijih, ki so jih postavili in praktično potrdili raziskovalci v ZDA, ZRN, Veliki Britaniji, na Švedskem in Finskem. Raziskovanje kriterijev selekcije (Galtung in Huge, 1965, Ostgaard, 1965, Roaengren, 19?0, Schulz, 1976, Harris, 1976) je bilo doslej omejeno skoraj izključno na analizo ponudbe množičnih medijev, na podlagi take usmerjenosti pa nikakor ni mogoče zanesljivo sklepati o dejanskih kriterijih selekcije. Mnogi med njimi so poskušali svoje ugotovitve posplošiti, ne da bi upoštevali delovanje faktorjev selekcije, in dokazati splošno veljavnost posebnih kriterijev selekcije v množičnem komuniciranju. Predmet naše anàlize so bila sporočila, ki jih je iz lastnih in tujih virov (tiskovnih agencij) sprejel Tanjug v času med 19. in 26. septembrom 1977. S pomočjo postavljenih kriterijev selekcije (tabela 1) smo hoteli: 1. ugotoviti, ali je z njimi mogoče pojasniti selekcijo vhodnih sporočil v Tanjugu in 2. določiti kriterije, s katerimi bi lahko vsaj delno) sporočila selekcionirali avtomatično. Za analizo smo izbrali nalbolj pogosto verifi- cirane hipoteze s kriterijskimi spremenljivkami, ki jih povzemamo v tabeli 1. TABELA 1; Raziskovalne hipoteze KRITERIJSKE SPREMENLJIVKE HIPOTETIČNA VERJETNOST, DA SPOROČILO PRESTANE SELEKCIJO VELIKA MAJHNA Viri selektorja lastni tuji Etnocentrizem močem šibak Personifikaci j a visoka nizka Konfliktnost dogajanja velika majhna Ekonomska moč subjekta dogajanja velika majhna Število vključenih subjektov (le za mednarodne odnose) veliko majhno Kriterijske spremenljivke in spremenljivka o selekciji so merjene z nominalnimi ali kvečjemu ordinalnimi lestvicami. Zato za preverjanje hipotez o odvisnosti kriterijskih spremenljivk na selekcijo sjporočil ne moremo uporabiti klasičnih postopkov multivariatne analize (kot npr. multiplo regresijo). Metodologi si v zadnjih desetletjih prizadévajo, da bi izdelali multivariatne metode tudi za nominalne oziroma ordi-nalne spremenljivke. Nekaj takih metod je ob določenih pogojih glede na spremenljivke že izdelanih kot npr. več metod analize skupin (Soka! in Sneath, 1965, jardine in Sibson, 1968, Hartigan, 1975, Everitt, W't-), log-linearni modeli (Goodman, 1971) in latentni strukturalni modeli (Mooijaart, 1978). V raziskovanju selekcijskih kriterijev jugoslovanske agencije Tanjug smo se odločili za metode za analizo skupin. K tej odločitvi je precej pripomoglo tudi dejstvo, da so bili dostopni le programi za analizo skupin (CLUŠE); vendar pa smo jih nekaj izdelali na novo (LEADER), Raziskovanje selekcijskih kriterijev je potekalo v treh korakih: ^ 1, dihotomlzacija (nominalnih) kriterijskih spremenljivk, 2, proučevanje povezanosti dihotomnih kriterijskih spremenljivk (dks) in spremenljivke o selekciji, 3, klasifikacija sporočil glede na določene vrednosti dks in primerjava med avtomatsko klasifikacijo in selekcijo v agenciji Tanjug, Skoraj vsaka kriterijska spremenljivka jo merjena z nominalno lestvico. Take spremenljivke smo dihotomizirali tako, da je vsaka vrednost kriterijske nominalne spremenljivke nova (dummy) spremenljivka (1 - ima dano vrednost, O - nima dane vrednosti). Ta postopek dihotomizacije no- mlnalnlb spremenljivk se pogosto uporablja, vendar je potrebna opresnost pri statistični analizi takih spremenljivk. TABELA 2« Dlhotomizaoi.la kriterijskih spremen-Ijivk KRITERIJSKE SPREMENLJIVKE DKS Viri selektorja Etnooentrizem Personifikacija Konfliktnost dogajanja Tanjug Evropa delovanje posameznikov konfliktni dogodki niti konflikt niti kooperacija kooperacija Ekonomska moč subjekta razviti subjekti HO éteVilo vključenih sub- notranja politika jektov mednarodnih odn bilateralni odnosi multilateralni odnosi mednarodne organizacije nosov Področje dogajanja v mednarodnih odnosih politika gospodarstvo vojna in mir kultura "human interest" Prepustnost prepustnost Za i-to in j-to dks lahko zapišemo naslednjo kontingenčno tabeloi ÌN^ 1 0 1 •^id 0 ®id ^id Povezanosti (podobnosti) med dvema dks smo merili s Sokal-Mlchner-jevim koeficientom asociacij®« Ä. . + d. S, iJ «Ij '1.1 " '^i.l "ij ♦ °ij - -a Za proučevanje povezanosti dks smo uporabili metodo hierarhičnega določanja skupin spremenljivk (Sokal in Sneath, 1963, Everitt, 197*), ki temelji na postopnem združevanju skupin spremenljivk v novo skupino. Združevanje poteka takole: začetne skupine so kar posamezne spremenljivke. Ned njimi poiščemo najbliSji (naj-podobnejši) skupini, ki ju nadomestimo z novo skupino - njunim predtsavnlkom. Nato določimo "razdalje" med novo skupino in preostalimi skupinami. Zopet poiščemo najbližji skupini itd. Postopek ponavljamo dokler se vse skupine ne zlijejo v eno samo skupino. Potek združevanja grafično ponazorimo z drevesom - dendrogra-mom. Metode hierarhičnega določanja skupin se ločijo po tem, kako določimo "razdaljo" med novo skupino in preostalimi skupinami. Program OLUSE temelji na Lance-Williamsovem obrazcu« D(k,l)-D(k,j)| kjer je D(m,n) "razdalja" (različnost,) med skupinama m in n. Z /i,j} je označena skupina, ki jo dobimo z združitvijo 1-te in j-te skupine. S primerno izbiro koeficientov v gornjem obrazcu dobimo večino znanih metod hierarhičnega določanja skupin. V primeru raziskovanja kriterijskih spremenljivk smo se odločili za Wardovo metodo, katero več avtorjev (npr. Mojena, 1976) na podlagi empiričnih primerjav metod priporoča kot najprimernejšo. Za Wardovo metodo so l/n JSKA 10 KULTUR 11 HCO QR I ANJUG 1 P REPUS 17 COSPDO 3 11UL7 IL 3 W ODGO 13 KDNJFL 1 5 K K 6 HUMAN 12 tVRGPA 15 RA2V1T 1'6 KDOR 7 POLIT 1 Q PtRSON 1 ^ ß ] L A T E 2 TABELA 51 Hierarhična določitev skupin dka Ji^ - n(k,i)/n(i,j,k) U2 • n(lc,d)/n(i,j,k) - - n(k)/n(i,j,k) žr - O kjer n(i) pomeni število spremenljivk v skupini 1 in podobno n(i,j)«n(i)+n(j) in n(i,j,k)-n(i)+ +n(d)+n(k). Različnost med samimi spremenljivkami smo merili takole: D(i,j) - 1 - S^j kjer je S^^j Sokal-Michenerjev koeficient asociacije. Rezultat združevanja je podan v dendrogramu v tabeli 3, Zgornja skupina spremenljivk vključuje spremenljivko o selekciji (PREPUS) in jo tedaj lahko označimo kot tisto skupino kriterijev, ki v Tanjugu povečujejo verjetnost objave sporočila. Torej: čim večje število značilnosti (dks) iz zgornje skupine je prisotnih v posamičnem sporočilu, tem večja je verjetnost, da ga bodo Tanjugovi selektorji objavili. Med kriteriji je najpomembnejši zaupanje lastnim informacijskim virom (TANJUG), saj je "najbliže" objavi (PREPUS). Označitev srednje in spodnje skupine dks je lahko dvojna: lahko gre za tiste dks, ki so irelevantne s stališča selekcije, ali pa za dks, ki povečujejo intenzivnost selekcije oz. zmanjšujejo verjetnost objave sporočila. Za obe skupini pa velja, da se posamične dks med seboj izključujejo, da torej posamično sporočilo ne more imeti vseh značilnosti dane skupine. To je pomembno, če hočemo simulirati selekcijski proces v Tanjugu, saj je treba poiskati (ali določiti) take posebne skupine sporočil, znotraj katerih ni izključujočih se dks, ne pa le dve splošni skupini, od katerih bi ena predstavljala hipotetično skupino neobjavljenih sporočil, Predikcijsko vrednost uporabljenih dks smo preskusili z avtomatsko klasifikacijo sporočil glede na določene vrednosti dks in jo nato primerjali z dejansko selekcijo v Tanjugu, Za klasifikacijo sporočil smo uporabili metodo voditeljev (Hartigan, 1975), ki razvrsti enote -sporočila v diejunkthe skupine enot s tipičnimi predstavniki skupin - voditelji. Pri metodi voditeljev so lahko voditelji podani (klasifikacija) ali pa jih določi postopek saa (določanje skupin). Pri klasifikaciji vsako enoto priredimo skupini, ki je določena z enoti najbližjim (najbolj podobnim) voditeljem. Pri določanju skupin je postopek podoben, le da med postopkom določamo nove voditelje. Za nove voditelje postavimo ali enote, ki 30 od danih voditeljev preveč oddaljene, ali pa enoto, ki je od vseh voditeljev najoddaljenejea„ Za merjenje razdalje (različnosti) med dvema sporočiloma smo zopet izbrali Sokal-Michnerjev koeficient asociacije. Rezultat klasifikacije sporočil z metodo voditeljev je podan v tabeli v kateri so eror,; -čila razvrščena v pet disjunktnih skupin. To število se je namreč izkazalo kot optimalno a stališča predikcijske vrednosti uporabljenih dks, tj. z določitvijo petih skupin je bil povprečni odstotek pravilno uvrščenih sporočil glede na dejanske odločitve selektorjev o selekciji največji. TABELA 1-: Klasifikacija sporočil po metodi voditeljev vrednosti dks za voditelje dks 1 2 5 4 5 Tanjug 0 1 0 1 1 bilateralni odnosi 1 0 0 1 0 multilateralni odnosi 0 0 1 0 1 mednarodne organizacije 0 1 0 0 0 konfliktni dogodki 0 0 1 1 0 neutralni dogodki 1 0 0 0 0 kooperacija 0 1 0 0 1 politika 0 0 1 0 1 gospodarstvo 0 1 0 0 0 vojna in mir 0 0 0 0 0 kultura 0 0 0 0 0 "human interest" 0 0, 0 0 0 notranja politika 0 0 0 0 personifikacija 1 0 0 1 ; Evropa 0 1 1 0 razviti subjekt 0 1 1 0 prepustnost 0 1 0 1 ^ vseh vhodnih sporočil po dobljenih skupinah 66.4 5.6 11,9 6.5 9.' % pravilno klasificiranih sporočil glede 97.24.8 95.5 38.0 Jl.^ na dejanske uredniške odločitve Tanjuga*' x/ Sporočilo je pravilno klasificirano, če ima enako vrednost prepustnosti kot voditelj, k kateremu je pridruženo. če analizo omejimo zgolj na obe skupini avtomatično izločenih sporočil (1. in 3. skupina v tabeli 4), je predikcijska vrednost dks tako velika, da bi te dks lahko že praktično uporabljali. S prvo skupino smo avtomatično izločili 66,4 odstotka izmed 5516 prispelih sporočil z le 2.6 odstotno napako. S tretjo skupino smo dodatno izločili nadaljnjih 11.9 odstotka prispelih sporočil B '+,7 odstotno napako. Ma temelju uporabljenih kriterijev smo torej skupaj izločili 78.3 odstotka vhodnih sporočil s povprečno 2.9 odstotno napako. Za ostanek sporočil uporabljene dks niso dovolj izčrpne, tako da z njimi ni mogoče v celoti pojasniti odločitev selektorjev, ne amemo pa zavreči tudi drugega možnega vzroka neskladnosti med avtomatično in dejansko selekcijo, da namreč selektorji niso vedno konsistentni v svojih odločitvah. Z napovedovanjem celote uredniških odločitev v Tanjugu na temelju hipotetičnih kriterijskih spremenljivk bi namreč četrtino spo- ročil, ki so jih Tanjugovi uredniki objavili, izključili iz komunikacijskega procesa. Po drugi strani pa bi podvojili število sporočil, ki prestanejo selekcijo, z vključitvijo takih sporočil, ki so jih Tanjugovi uredniki dejansko izločili, tako da bi se "avtomatična prepustnost sporočil v Tanjugu povečala na 21.7 odstotka, medtem ko dejanska znaša 9.8 odstotka. V zaključku moramo torej znova opozoriti na problem, ki smo ga omenili Se na začetku - na vlogo faktorjev, ki v času spreminjajo kriterije selekcije. 10 H. Mojenat Hierarchical Grouping Methods and Stopping Rules:An Evaluation, The Computer Journal, 20(1976)'»- 11 A. Mooijaart: lAtent Structure Models, disertacija, Leiden, 1978 12 Ostgaards Factors Influencing the Plow of Newa, Journal of Peace Research, 1963, Vol. 2 13 K. Rosengren: International News: Intra and Extra Media Data, Acta Sociologica, 1970, Vol. 13 14 W. Schramm: L*information et le development national, Paris, 1965 15 W. Schulte: Sie Konstruktion von Realität in den Nachrichtenmedien, Manchen, 1976 16 R.R. Sokal, P.H.A. Sneath: Principles of Numerical Taxonomy, Freeman, London, 1963 17 0. TrampuS, A, Ferligoj: Nekateri vidiki uporabe računalnikov v sociologiji in politologiji, Informatica 1(1977)1 LITERATURA: 1 V. Batagelj: OLUSE, priročnik, Ljubljana, 1977 2 V. Batagelj: LEADER, priročnik, Ljubljana, 1978 3 B. Everitt: Cluster Analysis, SSRC, London, 1974 4 W. Galtung, M. Ruge: The Structure of Foreign News, Journal of Peace Research, 1965, Vol. 2 5 L.A, Goodman: The Analysis of Multidimensional Contingency Tables: Stepwise Procedures and Direct Estimation Methods for Building Models for Multiple Classification, Technometrics 13 (1971)1 6 Ph. Harris! Selective Images, lAMOR Conference, Leicester 1976 7 J.A. Hartigan: Clustering Algorithms, John Wiley and Sons, New York, 1975 8 N. Jardin, R. Sibson: Mathematical Taxonomy, John Wiley and Sons, New York, 1971 9 N. Luhmann v: 0. Schatz (ed.). Die elektro-nishe Revolution, Graz,1975 Informatica št. 3 letnik 1978 primjena nnikropro= cesopskih komponenata z so u proizvodnji računarske opreme m.žagar UDK 681 .3 - 181 .'1 Z 80 Zavod za RST Elektrotehnički fakultet Unska 17 41000 ZAGREB U članku je dan pregled i najhitnije karakteristike mikroprocesorskih komponenata iz serije ZSO te primjeri programiranja tih komponenata za izvršavanje odredjenih zadataka. Razmotrene su mogućnosti upotrebe mikroprocesora ZSO kao procesorskog elementa većeg računala, a isto tako i upotreba Z80 mikroprocesorskih komponenata u upravljanju periferijskih jedinica računala. Z80 MICROCOMPUTER COMPONENTS IN PRODUCTION OF COMPUTER EQUIPMENT: In the article a review of Z80 microcomputer components is given and the most important characteristics are described. The examples of programming Z80 components for special purposes are presented. Possibilities of using Z80 microcomputer components in production of computer equipment are discussed. 1. uvod Z80 serija mikroprocesorskih komponenata uključuje sve dijelove potrebne za izgradnju mikroračunala vrlo dobrih karakteristika. Pri tome je potrebna minimalna klasična hardverska logika, te standardni, jeftini memorijski elementi. Sve komponente Izradjene su u NMOS tehnologiji, koriste samo jedan izvor napajanja (+5V), jednofazni generator takta (takodjer +5V), svi pinovi su ttl kompatibilni što su vrlo bitne karakteristike koje pojednostavljuju projektiranje i izgradnju"uredjaja pomoću tih komponenata. Zbog svoje koncepcije i vrlo "jakih" komponenata čija se svojstva mogu isprogramirati, mikroprocesorski sistem ZSO pogodan je za primjenu u raznim područjima obrade podataka. Kombiniranjem samog ZBO-CPU (Central Processing Unit) mikroprocesora i komoonenata kao što su: Z80-PIO (Parallel Input/Output) paralelni ulazno/izlazni kontroler, Z80-SIO (Serial Input/ Output) serijska ulazno/izlazna jedinica, Z80-CTC (Counter Timer Circuit) jedinica za generiranje različitih vremenskih signala i mjerenje vremena, te Z80-DMA (Direct Memory Access) jedinica za razmjenu podataka izmedju vanjskog svijeta i memorije bez prisustva procesora, može se izgraditi procesorski dio većeg računala . a isto tako i upravljački dio u periferijskim jedinicama računala. Za potpuno razumijevanje rada ZSO mikroprocesorskih komponenata potrebno je proučiti tehničke karakteristike koje daje proizvodjač. U nastavku su dana samo najhitnija svojstva pojedinih komponenata te primjerima objašnjen način njihovog programiranja za obavljanje unaprijed odredjenih zadataka. Razmotrena je takodjer mogućnost upotrebe Z80 serije mikroprocesorskih komponenata u upravljanju različitih procesa, a prvenstveno u proizvodnji računarske opreme. 2.1 Z80-CPÜ (Central Processing Unit) Z80-CPU mikroprocesor pripada tzv. "trećoj" generaciji mikroprocesora. To je jednočipnl procesor (Blok dijagram dan je na si. 1) čiji se instrukcioni set sastoji iz 158 instrukcija (uključujući 78 softverski kompatibilnih instrukcija od mikroprocesora Intel 8080). Nove instrukcije uključuju 4, 8 1 16 bitne operacije uz desetak različitih načina adresi-ranja. Brzina izvršavanja instrukcija (kod standardne verzije) iznosi 1,6 mikrosek. za najbrže instrukcije. Rad s mikroprocesorom Z80 zahtijeva 25% do 50% manje memorije i ima oko 50% veću mogućnost obrade podataka nego 18080. Na slici 2 prikazano je 208 bitova ram memorije organizirane u 8 i 16 bitne registre koji su dostupni korisniku. Ti registri uključuju dvije grupe po 6 registara koji se mogu koristiti kao 8-bitni registri i kao 16-bitni registarski parovi. Postoje takodjer dvije grupe akumulatora i "flag" registara. Programer ima pristup u bilo koju grupu registara preko jednostavnih instrukcija za izmjenu registara (EX). Takva organizacija omogućava vrlo brzu obradu zahtjeva za prekid jer se ne moraju privremeno spremati sadržaji registara već se samo zamijeni grupa registara s kojima se radi. Mikroprocesorski čip takodjer sadrži 16-bitni "Stack Pointer" koji mu omogućava neograničeni broj prekida i potprogramskih nivoa te jednostavnu obradu podataka u velikom broju slučajeva. 8 bitni bus podataka C 13 signall CPU 1 sist. kontr. INST REG. Kontr. podat. ( int■ bus ALU CPU kontr. CPU reglst, n + 5V f GND adr. kontr. V 16 bitni adr. bus Z80-CPU BLOK DIJAGRAM Slika 1 REG. SET REG. SET ACC. A Flags F ACC.A' Flags F B C B' C D E D' E- H L H- L- Reg. opde namjene Int. vekt. iMem. I frefr. R Index reg. IX Index reg. lY Stack Point. SP Prog. Count. PC Reg. specijalne namjene "Flag" registra) različite instrukcije za rotiranje i pomicanje sadržaja, oneracije nad nojedinim bitovima bilo koje memorijske lokacije, grupu vrlo jakih ulazno/izlaznih instrukcija, instrukcije za skok na odredjenu lokaciju memorije, instrukcije ,za poziv potprograma i povratak iz njih te instrukcije opće namjene. Sva prethodno navedena svojstva omogućavaju mikroprocesoru Z80 široku primjenu od najjednostavnijih zadataka do vrlo kompliciranih kao što su operacije nad blokovima memorije, blokovski ulazno/izlazni prijenos podataka i dr. 2.2 Z80-PIO (Parallel Input/Output) ZSO-PIO paralelni ulazno/izlazni kontroler je programabilni čip s dva U/I porta koji omogućava TTL kompatibilno paralelno povezivanje izmeđju vanjskog svijeta i mikroprocesora Z80 (si. 3). Z80-PIO može biti isprogramiran za vršenje različitih funkcija, a prvenstveno je namijenjen za paralelnu komunikaciju sa standardnim periferijskim jedinicama računala kao što SU! čitači/bušači papirnih traka (kartica), štampači, tastature i dr. CPU podaci handshake podaci handsh. interr. kontrolne linije REGISTRI Slika Z80-CPU 2 Z80-PIO BLOK DIJAGRAM Slika 3 Dva 16-bitna "index" registra dopuštaju operacije nad.tabelama podataka i jednostavnu upotrebu relokatibilnog koda. Registar za osvježavanje dinamičkih memorija (Refresh Reg.)-R radi potpuno nezavisno i omogućava upotrebu jeftinih dinamičkih RAM memorija bez dodatnog hardvera. "Interrupt Register" (I) služI za formiranje gornjih 8 bitova adresnog vektora jdonjih 8 bitova generira jedinica koja traži pirekid) . Na taj način dobivamo jednostavnu i moćnu obradu zahtjeva za prekid. Sadržaj lokacija na koje pokazuje vektor zahtjeva za prekid predstavlja početak programskog odsječka koji obradjuje zahtjev za prekid. Osim ovog načina za^htjeva za prekid , postoje još dva standardna načina kao kod 18080 i jedan bežuVjetni (nemaskirani) zahtjev za prekid. Instrukcionl, set obuhvaća 8 bitne i 16 bitne "LOAD" instrukcije, izmjene sadržaja registara, premještanje memorljskih blokova, pretraživanje memorijskih blokova, 8-bitne aritmetičko logičke operacije, 16-bltne aritmetičke operacije, operacije nad sadržajem akumulatora i Uz prethodno ooisane karakteristike Z80-PIO je smješten u 40-pinsko DIP kućište, a najhitniji dio su mu dva nezavisna 8-bitna dvosmjerna porta s "handshake" kontrolom prijenosa podataka. Kontrola prijenosa podataka upravljana je zahtjevima za prekid. Portovi mogu biti isprogramirani da rade u 4 različita moda: - ulazni mod (Byte Input), port A i port B mogu se isprogramiratl da primaju podatke iz vanjskog svijeta uz "handshake" kontrolu, - izlazni mod (Byte Output), port A i B mogu se isprogramiratl da šalju podatke na izlazne linije (uz "handshake" kontrolu), - dvosmjerni (Bidirectional) mod moguć je sama za port A jer se koriste kontrolne linije od porta A i B. U tom slučaju port B može se koristiti samo u "BIT" modu. Preko 8-bitnog porta A moguća Je dvosmjerna komunikacija uz "handshake" kontrolu u oba smjera. - Bit mod omogućava bilo koju kombinaciju ulaznih i izlaznih bitova unutar jednog porta. U ovom modu ne koriste se "handshake" signali. Mogu se odrediti samo neke linije koje omogućavaju zahtjev za prekid. Programski se može Mrediti da sn prekid dogodi už odredjenu kombinaciju stanja na tim linijama. Z80-PIÜ komponenta (si.3) sastoji se iz bus interfejsa, kontrolne logike, ulazno/izlazne logike za port A, U/I logike za port D i logike zahtjeva za prekid. Tipična primjena jedne takve PIO komponente može biti: port A koristi se za prijenos podataka, a port B za odredjivanje statusa i kontrolu vanjskog uredjaja. Na slici 4 prikazana je kontrolna logika jednog U/I porta. Sastoji se iz 6 registara i "handshake" kontrolne logike. Registri su: 8-bitni ulazni registar, 8-bitni izlazni registar, 8-bitni registar za selektiranje ulazno/izlaznih linija, 8-bitni registar u koji se upisuje "maska" tj. odredjuju bitovi koji mogu izazvati zahtjev za prekid. Zatim još postoje 2-bitni registar za odredjivanje moda rada i 2-bitni registar (u bit modu) odredjuje aktivno stanje koje izaziva zahtjev za prekid te da li će se on dogoditi na aktivno stanje bilo kojeg bita ili svih bitova pod kontrolom "mask" registra. Kontrolna logika zahtjeva za prekid ima "Daisy Chain" organizaciju (kao i sve ostale komponente Z80) što znači da je, prioritet bilo koje jedinice odredjen njezinom pozicijom u lancu povezivanja s računalom. Unutar same Z80-PIO komponente port A ima vedi prioritet od porta B. Kod vektorskog zahtjeva za prekid, svaki port sadrži donji dio int. vektora koji uz pomod I registra u CPU formira pokazivač lokacije memorije u kojoj se nalazi adresa početka programa za obradu zahtjeva za prekid, Bududi da se za jednu 16-bitnu adresu koriste dvije lokacije memorije, početak adrese mora biti uvijek na oarnoj lokaciji pa je stoga najniži bit donjeg äijela int. vektora jednak 0. • MASK CONT REG. 8 bitni U/I bus READY INT. ' REQ, * koristi se samo u BIT modu BLOK DIJAGRAM ZSO-PIO u/I PORTA HANDSHAKE linije Programiranje Z80~pi0 porta Programiranje se vrši tako da se u kontrolni dio porta upisuju odredjeni bajtovi,npr. ako je najniži dio bajta koji se upisuje u kontrolni dio porta jednak 0, to znači da je preostalih 7 bitova donji dio int. vektora (bududi da najniži bit mora biti 0 zbog parnih lokacija u memoriji gdje počinje adresa obrade prekida). Ta 0 ujedno označava da se u kontrolni dio porta upisuje donji dio int. vektora. J>J- JU, Bi V? V6 Vi, VJ « VI 0 Odredjivanje moda rada vrši se slijededom kombinacijom kontrolnog bajta: 0? 06 os M D3 PZ Bi DO Ml MO X X / 1 1 1 HOD ne KORISTI iC hos s/ìjr 10) o in o (I.) I 11) I 0 1 0 1 lii-flJL V/ MOB svoiHjeam i&isiR. 1 Sir tiOD Ako je odredjen "bit mod" , potrebni su još slijededi kontrolni bajtovi: or 06 DS Bt, D3 ì)l Di BO zatim: "Ih f/I« Wl, i^/rc c/J: = t^/r ' i air je 0 sir je Ui/ììtJI . * 07 V6 V5 Dk 03 KL w vo SX on HI6UI iO'V FOUOIt O 1 / ! I trOKiSTi Jf t/ H Oil/i iNTeim. KOUTX. snT toivOLjt^vflNje .clurje-vA m pufkiD Ako je ( D4 = 1 ), slijededi kontrolni bajt je "maska". Samo one linije porta čija je maska O bit de uzete u obzir kod generiranja zahtjeva za prekid; HBf MOg Mß^ HS^ MB, Zahtjev za prekid može biti dozvoljen ili zabranjen a da se ne mijenja preostali dio kontrole zahtjeva za prekid. To se postiže slijededim kontrolnim bajtom: INT. eume K X 0 0 / / SOiVOl/) ZfiHTjeotì i.» PR t te IS) Slika 4 2.3 Z80-SIO (Serial Input/Output) Serijski ulazno/izlazni kontroLer je nrograma-bilni dvokanalni iSip koji ima mogucSnost forma-tiranja podataka za serijsku komunikaciju. Omogućava podršku za asinhrone, sinhrone i sinhrone (bit orijentirane) protokole kao Sto SU! IBM BlSync, HDLC, SDLC i bilo kojl drugi serijski protokol. Automatski generira CRC (Cyclic Redundancy Check) karakter u sinhronoj komunikaciji. Takodjer može biti isprogramlran za bilo koju tradicionalnu aslnhronu komunikaciju. Z80-SIO je smješten u 40-plnsko DIP kuđlšte i ima slijedeće karakteristike: dva potpuno nezavisna dvosmjerna kanala s brzinama prijenosa od 0 do 550 Kbita/s. , prijemni registri podataka su "Četverostruko baferirani", a predajnl "dvostruko baferirani", kod asinhrone komunikacije mogući su 5,6,7 ili 8 bitni karakteri, 112 stop bita, parni 111 neparni paritet, taktni impulsi xl, xl6, x32 i x64, generiranje 1 otkrivanje prekida te otkrivanje pogrešaka (Parity, Overrun, Framing error). Kod binarne sinhrone komunikacije moguća je vanjska i unutarnja sinhronizacija, jedan ili dva sinhro karaktera u odvojenim registrima, automatsko umetanje "sinhro" karaktera te CRC generiranje i provjera. Kod HDLC ili IBM SDLC operacija moguće je automatsko umetanje i izbacivanje 0, umetanje oznake početka 1 kraja poruke, automatsko prepoznavanje adrese bloka, CRC generiranje 1 provjera i dr. (CRC-16 i CRC-CCITT su uključeni). Uz sve prethodno opisane karakteristike postoji 8 ulazno/izlaznih linija aa modem kontrolu. Blok dijagram Z80-SIO dan je na slici 5. SIC se sastoji iz bus Interfejsa, interne kontrole, logike zahtjeva za prekid i dva dvosmjerna kanala. Kontrola zahtjeva za prekid odredjuje prioritet pojedinih dijelova (port A ima veći prioritet od porta B). Unutar porta redosljed prioriteta jei prijemni dio, predajni dio, vanjski signali 1 status. Z80-SIO BLOK DIJAGRAM Slika 5 Blok dijagram jednog kanala dan je na si. 6. Svaki kanal ima pet 8-bitnih kontrolnih registara, dva 8-bitna status registra 1 dva reg. za sinhro karaktere. Donji dio vektora zahtjeva za prekid upisuje se u 8-bitni registar u kanalu B i"isto tako može biti pročitan preko kanala B. Prijemni dio ima tri 8-bitna "buffer" registra u FIFO organizaciji i jedan 8-bitni posmačni registar. Predajni dio ima jedan "buffer" reg. i jedan 8-bitni posmačni registar. CRC generatori su 16-bitni posmačni registri programabilni za dva različita CRC polinoma. TxD T5iC 7T CRC XMIT — SYNC. N- reg. gen. 7\ Interni A kontr i/kanalč kontr. linije , RxD iz CRC —N SYNC. prov. REC. —1/ DET. RxC BLOK DIJAGRAM Z80-SIO U/I PORTA Slika 6 Zbog velikog broja kontrolnih i status registara te različitih mogućnosti programiranja rada ovog čipa, nećemo ulaziti u detalje programiranja i'značenja odredjenlh kombinacija bitova. Za potpuno razumijevanje i korištenje Z80-SIO komponente potrebno je proučiti tehničku dokumentaciju proizvodjača. 2,4 Z80-DMA (Direct Memory Access) Z80-DMA komponenta je smještena u 40-plnsko DIP kućište. Omogućava generiranje svih adresnih, vremenskih i kontrolnih signala potrebnih za prijenos blokova podataka Izmedju dva porta unutar Z80 sistema. Ti portovi mogu biti povezani s glavnom memorijom 1 bilo kojom periferijskom jedinicom. DMA komponenta može pretraživati blok podataka za odredjenu kombinaciju bitova sa ili bez istovremenog prijenosa podataka. Postoje 3 načina rađa: - prijenos bloka podataka - pretraživanje bloka podataka - pretraživanje bloka podataka i prijenos Najhitnije karakteristike su: dvostruko generiranje adresa za vrijeme prijenosa (jedne za prijem podataka, druge za predaju), programabilni prijenos podataka'1 pretraživanje, automatsko povećanje i smanjenje adrese portova od zadane, startne adrese, taktni impulsi programabllni za brzinu bilo kojeg porta, zahtjevi za prekid u slučaju kraja bloka, pronadjenog uzorka i dr. DMA može takodjer signalizirati kada je prenesen odredjeni broj bajtova bez zaustavljanja DMA prijenosa. Postoji mogućnost dobivanja•statusa DMA jedinice na zahtjev programa, a isto tako stanje port brojača podataka i adresa. Brzina prijenosa kreće se do 1,25 Mbajta/s kod pretraživanja ili prijenosa podataka. Blok dijagram ZSOtDMA dan je na slici 7. Sastoji se iz bus interfejsa, kontrolne logike i registara, adresnog dijela, brojača bajtova, dijela za generiranje taktnih impulsa potrebnih za prijenos podataka i dr. Postoji niz registara kao što su: kontrolni registri, registri za odredjivanje vremenskih parametara portova, registar vektorskog zahtjeva za prekid, registar dužine bloka podataka, registar broja prenešenih podataka, adresni registri za port A i B, adresni brojači za port A i B, status registri i dr. SiOCK. L£N. Pt/ij COMP. PULÌ lurèltv. th/T. fSiOi^iTy ^OA/C io/T. CO'<^rAOL /4/7. /€C 7 O^ Ji I Ponr n ir/mr HSR. Par D I? i pour B irnKr Hifi. po«r a adresa ceHM/ic Mru COHj-mif HUtK. tonf/janroa U" ir CO/^TKOt DNB ATfirüi ««s. tus CON mot. I-O&IC kontrola podaci BLOK DIJAGRAM Z80-DMA Slika 7 DMA čip moguće je isprogramirati za 4 različita moda rađa: - "Byte at a time" , kontrola se vraća CPU nakon svakog jeđnobajtnog ciklusa - "Burst", operacija se nastavlja tako dugo dok je DMA "Ready" signal aktivan. Kontrola se vraća CPU kada "Ready" signal orestaje biti aktivan(tj. kada perif. jedinica više nije spremna za komunikaciju) ili je kraj bloka podataka koji se prenose (pretražuju) - "Continuous".prijenos ili pretraživanje bloka podataka se dovrši prije nego kontrolu oreuzme CPU r j ^ - - "Transparent", DMA prijenos obavlja se za vrijeme osvježavanja dinamičke memorije ( bez usporavanja rada CPU ). Za vrijeme prijenosa podataka, čitaju se Dodaci s jednog porta DMA i šalju na drugi'oort DMA. Portovi mogu biti isprogramirani da oovezuju memoriju ili periferijske jedinice. Tako blokovi podataka mogu biti prenešeni iz jedne perif. jedinice u drugu, iz jednog dijela memorije u drugi ili iz periferijske jedinice u memoriju. Tokom pretraživanja bloka podataka, podaci se samo čitaju i usporedj'uju sa sadržajem dvaju registara DMA od kojih jedan usporedjuje baj-tove, a drugi samo unaprijed odredjene bitove unutar jednog bajta. Kada se pronadje odgovarajuća kombinacija, postavi se status bit ili generira zahtjev za prekid. U kombiniranom pretraživanju i prijenosu podataka, prenosi se blok podataka dok se ne otkrije odgovarajuća kombinacija. Iza toga prijenos se može nastaviti ili prekinuti. Postoji više različitih mogućnosti rada Z80-DMA komponente koje zbog ograničenog prostora nisu ovdje objašnjene. Budući da su instrukcijskiro setom Z80 omogućene operacije nad blokovima podataka uz veliku brzinu izvršavanja operacija, u većini jednostavnijih primjena mikroprocesora Z80 nije potrebna DMA komponenta medjutim zbog svoje programabilnosti i velikih mogućnosti rada, korisno ju je upotrijebiti tamo gdje je potreban brzi prijenos i pretraživanje blokova podataka. Z80-CTC (Counter Timer Circuit ) Z80-CTC je orogramabilna 4-kanalna jedinica koja omogućava brojenje i generiranje vremenskih impulsa različite dužine trajanja. Svaki kanal može biti isprogramiran da radi kao brojač ili generator vremenskih impulsa uz različite mogućnosti generiranja zahtjeva za prekid. Z80-CTC gradja dana je na slici 8. Svaki kanal (slika 9) sastoji se iz 2 registra (kontrola kanala i registar za vremensku konstantu), 2 brojača i kontrolne logike. "Time Constant Register" (8-bitni) puni se preko CPU a služi za inicijalizaciju i ponovno upisivanje u "Down Counter" registar kad ovaj dodje do 0. "Channel Control Register" (8-bitni) puni se preko CPU i služi za odredjivanje moda rada i različitih uvjeta. ZC/TO 0 interr. kontrolne linije Z80- CTC BLOK DIJAGRAM Slika 8 .iJk/TRIG 0 ZC/TO 1 CL/TRIG 1 ZC/TO 2 CL/TRG 2 CL/TRG 3 kontr. kanala (8 bit.) --ijxb £rjiì-bus- time const. reg, -Iz 23) Bitovi DO do D5 su ulazni, a bitovi D6 i D7 su izlazni 24) zahtjev za prekid dogodit će se ako se promijeni bilo koja od nemaskiranih linija u stanje "1" 25) zahtjev za orekid mogu izazvati samo linije DO do D5, O PRESCAL. DOWN ZEBO COUNT/ -- COUNTER TIMEOUT 3.3 Programiranje CTC kanala 2 EXT. CLOCK/ TIMER TRIGG. BLOK DIJAGRAM KANALA Z80-CTC Slika 9 Nakon što se u CTC kanal 2 upiše bajtove iz tabele CTAB2, kanal 2 raditi će u "TIMER" modu što znaöl da de generirati impulse 1 zahtjeve za prekid u odredjenim vremenskim Intervalima (period T=t • P • TC. U ovom slučaju T= 0,4 • • 256 • 255 mikrosek. , približno 26msek.). (t je sistemski takt, P je vrijednost "Presca-le5"-a, a TC je vrijednost "Time Constant" reg.) "Down Counter" se puni preko "Time Constant" registra pod programskom kontrolora ill automatski u trenutku kada sadržaj "Down Countera" postane 0. U bilo kojem trenutku CPU može pročitati sadržaj tog registra. Sadržaj registra umanjuje se za 1 111 preko "Prescaler"-a u "TIMER" modu ili impulsa na liniji CLK/TRIG u "COUNTER" modu, "Prescale.r" (8-bitni) registar dijeli sistemski takt sa 16 ili 256 i umanjuje sadržaj "Down Counter"-a (unot.reb.l^«?«• u T.TMeo hit'u) . Primjeri odredjivanja moda rada 1 programiranja Z80-CTC-a dani su u nastavku. 3. PRIMJERI PROGRAMIRANJA Z80 MIKROPROCESORSKIH KOMPONENATA ZA IZVRŠAVANJE RAZLIČITIH ZADATAKA Na slici 10 dani su primjeri Inlcijalizaclje zao mikroprocesorskih komponenata za izvršavanje odredjenih zadataka. 3.1 Programiranje Z80-PIO (PORT A) Kombinacija bajtova u tabeli PTABA (si. 10) omogućava programiranje PIO porta A za "INPUT" mod rada: 12) svih 8 bitova služi za paralelni ulaz podataka, a unošenje Dodataka kontrolira"se pomoću linija STROBE 1 READY 11) donji dio Int. vektora je 20 H. (gornji dio int. vektora nalazi se u I registru CPU) 13) slanjem ovog bajta u kontrolni dio porta A omogućava se generiranje zahtjeva za prekid. 3,4 Programiranje CTC kanala 0 Kombinacija bajtova iz tabele CTABO omogućava kanalu 0 da radi u "COUNTER" modu. Zahtjev za prekid dogodit će se u ovom slučaju nakon što brojač izbroji Ujn vanjskih impulsa. Brojač se automatski InicIjalizlra kad dodje do 0. 3.5 , 3,6 Programiranje g80-SIO Programiranje SIO porta B Bajtovi iz tabele STABB omogućavaju SIO portu B primanje i slanje podataka u aslnhronoj komunikaciji: 62) donji đlo.lnt, vektora 64) paran paritet, jedan stop bit, .xl6 takt, asinhrona komunikacija 66) 7-bitni karakter koji se šalje, slanje dozvoljeno 68) 7-bltnl karakter koji se prima, primanje dozvoljeno 6A) zahtjev za prekid generira svaki karakter. Programiranje SIO porta A Upisivanjem 12 bajtova iz tabele ŠTABA u kontrolni dio SIO porta A, vrši se programiranje tog porta za "SDLC" komunikaciju. 3.7 Programiranje Z80-DMA 3.2 Programiranje Z80-PIO (PORT B) Kombinacija bajtova u tabeli PTABB koja se upiše u kontrolni dio porta B, omogućava portu B da radi u "BIT" modu: Slijedeći primjer pokazuje kako DMA čip može biti isorogramlran za prijenos podataka Iz periferijske jedinice priključene na DMA port A u memoriju (priklj. na port B). Tabela DMATAB sadrži bajtove koji to omogućavaju, a programiranje DMA člpa vrši se izlaznom instrukcijom "OTIR" koja prenosi bajtove iz tabele DMATAB u kontrolni dio DMA člpa. 1 Bi i i u H U ■ e v [u B i 5 M r M l/t o Uj < l/l « f - « e, U] ii. lij o iT' 4 4 z p Q p z o s o 4 p p £ u o o » p p O u N « O CM 4 -5 H o o o « W o O O U 4 N •J a u u co u 3 p Q o Ul 2 p 4 o o o 4 o X • Z CM U o CM 4 p P. H a P u 4 4 1 co u U J ^ ^ t X U O u p p o a £ CI r J J J o J O •t s! 3 < U) • o K « o e- "i B. •H M <£ «X O Io «t s Ij o s J •"» ^ o Io u T 5 § o, u £ CL. << -i ii t, £ z: « , 5 LU < 4 l/J g. p o p. o p o p- o 4 p. p p. PJ 4 p (-1 0. h- p 4 p 1- p 4 p •<* 1- p. p • ^ •■» p. O o P p <-> P P 4 P Ul < fc H P 1- X O O 4 M Ul 4 4 H fO o , o Ul X p Ù p 3 J ^ « X P U p p o o o H ta Q O (- J J J o J J J o I « K W o O. D Q Q P J J J O ooooooooooooooooooooooo aoooooooooooooooooooooo r- 60 ov o o o o o o o o o o «t s bi «t p. 5 p; 12 o p. (I. « CJ o m »ü r- SSSSSSS L) » -3 « » p. o * r- 4 k « » » 4 ^ j » z 4 » t » 4 . » t- o « u » 4 o » »-» » r» p » 2 » Q p » ■-» » z • ^ » o • » 4 » u. » k) » i; ui » » o 4 » X » ü 2 # «"I » » 2 » o * Ul » 00 • u » m > P » » e- » 4 « p » » p » Z * « «i u »44» p » 1- « 2 • 4 4 » r » h- S • p » 4 H » p X » U Z • u • 9 o » o P » p P » p. t » r » p » 4 o » » i-t i: » •o » H • 4 » p o » p. T » 4 ID » 4 » t- N » p » » > iS •n •«1 J £ u CJ u. o o T. ^ u u. PJ t- p p o P = p 1- t < w w h - p le- s r z u, »H »-. I-I — (M o O — — — X K * « O t. P) U- CVJ «I «o o o o o t- 3 cu ut OJ p ^ u. u. u. p. Ul W PJ J p p o J gs . P PJ J P p; O o «P. t- J eu z w Ho t/ o P t- t- H P U ^ P S) P O tJ p o I p; K £ l- p U4 s W I- H - p H 2 « Z Z « U — ca o M o o o o lu tu Ui w p t- u M P UJ U. Q p p □ a> c^ £S o U3 » Ul o. < .v« s: CM o 0 p Q p o CM o o p o u u p co m t^ — - CM CM CM CM o o o o o o o o co to o in o o p — -u u o CM o o u , o W o I CM CM n o m < p (O co co ^ UÌ IO m m m o o o o < 5 z £ T o X o to M « «t 'i N < o u s w o z M p u p o < « « « * » • » * » * » » «> » »p- » » - » » - » ♦ fi « » CM » ' « « • « » » * * « • « * r » ». » ». » » » » a; tt » N • » » o ». * !>; » E » z • « »-• » • » * p * « § • ^ » « * p « 2 » » » « » » « * » » » « * u Ä « »H o » s o » « — ». p o « i; * ■ » ti » p o » o p » J o » u » » » » » 4 3 « CJ a »UP » » Sp ir; P K X X K m «4/ to o o o t) D t tu u - n CL p p. p p p; p o p D Q o o p CM co « o — CM — CM CM LM o o o o o o o o o o ♦ « » X » o » — » o * » « » » a; » p5 4 4 p p o » 1- p I- p. 4 » 4 B 4 p 4 » D 4 « 4 » I: » l/l l/l Ul Ul p .. .. ••> ■•> iibsssssssssssss goooooooooooooooo ; • e- S Ul D e- P > z P p l-t M . . p 4 U> P KI 0 2 U p 11 P « • p O -3 o i-i 4 1- 5 u Q t. Ul 4 : N 19 M M o T • • 5g U O tp -I X z o p z p o (S Ul « IS .4444444» ■t. ..•••» r . . H t- p t- I-- » zz-""'-''--^» - u 1-1 » ; Ul o - CM r> » , UOOOOOUO» ÜPPUOOOU1» 4 » u »I -J .H U 4 N J P 4 U P H l- 2 U1 L) 4 ^ « <1 P K 4 10 CM « o Q a E S Q J J l- W U o p o p ^ 4 . 1- p p Su 4 4 -a ^ ^ 3 o 4 ^ • (- H p p p § • >0 • ■: r; !" f" o o r r K lu U4 X s i: o .jjooo ■ «ooo uc-ujiuoutjiJ. auuu • t» ••t »n «H «^Kxxxixaixxntxa: l-l:4Uu1oo(o ri iTi — u, a w i». o o u» Ul o ^ u, r- o o - w co — vu C\J o « r) « CÜ lO >u n I», o ijj c o u o < U) m • KwtJiewt-^ o O<«l-O< «t m m » >0 Mj vl^ <1 vo uj mj >u »s o «ts g t- 2 g X X X Ul £ X x X X X I X X P X X X XXX X X o X X X X X X X X X X O n i: o Ul u. O a o <» a <1 u. r- ul t- tn to n a 2 OJ o t^ tn - o < a z o 0. s o !< O to N % n -t o z o o u » omu. o uu.r-M — t-iooooa OCU-q'U.tot^O — — WOUI oioo >0 >0 o \0 'D <0 <0 ■43 ■o t- r- r- p o 75) port A Ima adresu koja se ne mijenja 76) port B ima adresu koja se uvećava za 1 77) "BURST" mod rada, što znači da se DMA prijenos vrši tako dugo dok je port A spreman za slanje ili je kraj bloka koji se prenosi 78)i 79) početna adresa porta B je 1050 H 7A),7B)i 7C) priprema DMA komunikacije i njezino omogućavanje. Ukratko, nakon prethodno upisanih kontrolnih bajtova u Z80-DMA, omogućen je DMA prijenos bloka odlOOOH bajtova iz periferijske jedinice (adresa 5H) u memoriju s početnom adresom 1050H. Adresa se automatski uvećava za 1 nakon upisa svakog bajta. 4. PRIMJENA MIKROPROCESORSKIH KOMPONENATA Z80 Ta je konfiguracija dovoljna za rješavanje niza problema upravljanja jednostavnijih procesa (dostupno je 16 ulazno/izlaznih linija koje se mogu isprogramirati po želji) . Može^se koristiti bilo koji tip memorija danas raspoloživih na tržištu (statičke, dinamièkè) jer je zbog koncepcije CPU (koji ima 16 linija za adresiranje i automatski "refresh" tj. osvježavanje dinamičkih memorija) to vrlo jednostavno. Proširivanjem sistema (tako da dodajemo nove komponente iz serije Z80) može se dobiti sistem za upravljanje većine složenih procesa. Maksimalna konfiguracija sistema može imati do 64 Kbajta memorije i preko 1000 ulazno/izlaznih linija uz vrlo snažan Instrukcloni set koji omogućava brzo izvršavanje operacija-uz mali kapacitet memorije. Kao što je već prethodno bilo opisano, serija zao sastoji se iz procesorskog elementa (mikroprocesor) , čipa za paralelnu komunikaciju, člpa za serijsku komunikaciju, DMA člpa i čipa za generiranje vremenskih impulsa i brojenje. Takva koncepcija daje mu velike mogućnosti u proizvodnji računarske opreme. Serija Z80 može se upotrijebiti kao procesorski dio većeg računala. To omogućavaju vrlo jake komponente za serijsku i paralelnu komunikaciju s okolinom (uz to 1 programabllne dakle prilagodljive različitim zahtjevima), zatim jednostavno generiranje različitih vremenskih signala te mogućnost DMA komunikacije sa sistemskom memorijom. Instrukcioni set omogućava 4,8 1 16 bitne operacije, vrlo snažne ulazno/izlazne i memorijske instrukcije koje omogućavaju operacije nad blokovima podataka, različiti načini adresiranja memorije i dr. Mikroprocesor Z80-CPU i dodatne komponente su zbog svojih karakteristika vrlo pogodne za rješavanje različitih problema. U najjednostavnijem slučaju moguća je minimalna konfiguracija od samo 2 čioa {Z80-CPO i Z80-PIO) plus dodatna memorija (slika 11). -li zao MNmLNA KONFIGUR/CIJA Slika 11 S druge strane ista grupa Z80 komponenata može se koristiti u upravljanju periferijskih jedinica računala. BLOK DIJAGtiAK SISTEMA Z80 Slikö 12 Na slid 12 prikazana je jedna takva konfiguracija koja omogućava primjenu u uoravljanju različitih periferijskih jedinica kao žto sui jedinice magnetskih kazeta, "floppy" diskova. Štampača, video-terminala, čitaCa/buSača na-pirnih traka (kartica) dakle svih standardnih periferijskih jedinica računala. Time se glavno računalo oslobadja niza nepotrebnih poslova jer se koristenjem mikroprocesorskog sistema za upravljanje periferijske jedinice dobije inteligentni uredjaj koji može obavljati niz poslova bez intervencije glavnog računala, npr. priprema i unošenje podataka, pohranjivanje podataka, njihovo ispravljanje te vrlo brza komunikacija s glavnim računalom kada je to potrebno. Hardver koji se koristi ostaje uglavnom isti. Mijenja se samo upravljački dio programa koji omogudava da jednom razradjenu hardversku konfiguraciju koristimo npr. za upravljanje jedinice magnetskih kazeta ali i za upravljanje neke druge periferijske jedinice računala. 5. ZAKLJUČAK Prethodno navedene mogudnosti upotrebe mikroprocesora Z80 kao procesorskog elementa većeg računala, a isto tako i upotreba Z80 komponenata u upravljanju periferijskih jedinica računala, zahtijevaju posebnu pažnju. Sa stanovišta proizvodnje računarske opreme (pogotovo u domaćim uvjetima) postoji za takav način rješavanja problema vlSe razloga. Medju njima su najvažniji: - kompatibilnost Izmedju različitih uredjaja s ugradjenlm Z80 komponentama manji broj različitih komponenata koje se koriste, a time 1 jednostavnija nabava te jednostavniji razvoj 1 Izgradnja odredjenlh jedinica računala - mogućnost programiranja Z80 komponenata za izvršavanje različitih zadataka - kompatibilnost s već postojećim uredjajima s ugradjenlm komponentama iz serije INTEL - mogućnost razvoja i korištenja novijih komponenata koje se pojavljuju na tržištu (Z8000 - 16 bitni mikroprocesor koji proizvodi firma Zilog, ima bolje karakteristike od DEC PDP 11/45 i prevodioc':» za PLZ,BASIC,COBOL,FORTRAN 1 dr. Uz upotrebu posebnog prevodioca nioyude je pretvoriti "kod" mikroprocesora ü80 (8-bitni) u "kod" procesora Z8000 (16-bitni) jer su u mikroprocesoru Z8000 zadržane osnovne karakteristike mikroprocesora Z80 1 dodana nova svojstva (adreslranje 8 Mbajta memorije i dr.) koja mu daju veće mogućnosti obrade podataka). U cijeni cijelog uredjaja, cijena ugradjenlh mikroprocesorskih komponenata predstavlja jedan manji dio, a uz niz prednosti koje se dobiju razvojem univerzalnog mikroprocesorskog sistema za razne primjene gdje se mijenja samo softverski dio, ta cijena samih komponenata još manje dolazi do Izražaja. Prema tome, primjena mikroprocesorskih komponenata Z80 u proizvodnji računarske opreme ima puno opravdanje. LITERATURA: 1) MOSTEK: Z80 Technical Manual, MK3880 Central Processing Unit , 1976. 2) Mostek: Z80 Technical Manual, MK3Ani Parallel I/O Controller, 1976. 3) ZILOG: Z80-SIO, Product Specification, October 1977. 4) ZILOG: Z80-CTC, Product Specification, 1977. 5) ZILOG: Z80-DMA, Profiuct Specification, 1977. 6) M.Žagar:Upravljanje kompjuterskih peri- ferijskih jedinica s mikroprocesorima, Magistarski rad, 1978. 7) M.Žagar :Prednosti upotrebe mag. kazete tipa DC300A u odnosu na klasične medije za zapis podataka, INFORMATICA 78, Bled 1978. liilofiii.it st. 3 letnik 1078 računalniško gene= niranje popolnih strategij za šahovske končnice mogams i.bratko UDK 681.3:7^1.1 Institut J.Stefan in Fakulteto za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, Ljubljana V članku je opisan algoritem, ki v smeri od zadaj naprej zgradi prostor vseh možnih pozicij dane igre in za vsako pozicijo določi njeno vrednost. S tem algoritmom smo izračunali popolno strategijo zo lahovsko končnico krolj in trdnjovo proti krolju in skakaču, kar je zaradi kompleksnosti izračuna zahtevna programska naloga. Rezultati so zanimivi tudi s stališča some šahovske igre, ker je optimalna igra v tej končnici v splošnem že preveč težavna za šahovske mojstre. Ta eksperiment vodi k zaključku, da je na tak način možno v celoti reševati končnice z največ s pet do šest figurami, medtem ko postane od tu dalje kompleksnost izračuna že praktično nesprejemljiva in je potrebna uporaba metod umetne inteligence. COMPUTER GENERATION OF COMPLETE STRATEGIES FOR CHESS END-GAMES. The article presents a backward-chaining algorithm for the generation of the space of all possible positions for a given game and for each position its value is computed. Using this algorithm, a complete strategy for the king and rook vs. king and knight chess ending was generated, which proved to be a programming task of considerable difficulty. The results ore of interest also from th^ chess game point of view since optimal play in this ending is beyond chess-master's skill. A conclusion of the experiment is that endings with at most 5 or Ó pieces con still be completely solved in this way, while for more complex endings the computation becomes infeosable and from here on artificial intelligence methods are to be employed. UVOD Znani so razmeroma enostavni algoritmi, ki bi načeloma popolnoma pravilno igrali šah. Mednje sodi npr. algoritem, ki preišče vsa možna nodaljevanjo iz dane pozicije, dokler ne naleti na končne pozicije, tj. take, ki so dobljene, izgubljene ali remi po pravilih igre (npr. eden izmed kraljev v matu). Imenujmo tok algoritem "algoritem A". Hitro postane očitno, da algoritem A praktično ni izvedljiv zaradi svoje časovne kompleksnosti. V povprečju je v vsaki šahovski poziciji možnih okrog 35 potez. Tako mora algoritem A v doni začetni poziciji, kjer je npr. no potezi beli, pregledati 35 potez belega; za vsako od nastalih pozicij mora upoštevati po 35 možnih odgovorov črnega itd. Tako mora za preiskovanje samo do globine ene cele poteze (tj. dveh polpotez, belega in črnega) pregledati okrog 1000 pozicij, za vsako naslednjo potezo v . globino po število pozicij naraste še za faktor 1000. Če optimistično ocenimo, da lahko računalnik generira po eno legalno potezo v eni mikrosekundi, potem bi potrebovali za izračun najboljše poteze v začetni šahovski poziciji po algoritmu A čas v velikostnem razredu, ki presega lO'OO let (starost našega vesolja je približno 10'0 |et). Algoritem A preiskuje možna nadaljevanja v smeri naprej od dane začetne pozicije proti končnim pozicijam. Drugi algoritem, ki tudi v načelu rešuje šohovsko igro, preiskuje prostor možnih pozicij v smeri nazaj. Imenujmo ga algoritem B. Algoritem B generira popolno strategijo npr. za belega tako, da generira najprej vse pozicije, ki so po definiciji dobljene za belega, npr. črni kralj v matu. Te pozicije so dobljene v O polpotezah (slika 1). Iz vseh teh pozicij poišče vzvratne poteze belega in tako dobi množico vseh pozicij, ki so dobljene za belega v eni polpotezi. Zatem poišče vse pozicije s črnim na potezi, v katerih vse možne poteze črnega vodijo v pozicije, dobljene zo belega v eni polpotezi. Tako imamo množico vseh pozicij, dobljenih za belega v dveh polpotezah. Izhajajoč iz te množice lahko prejšnji postopek ponovimo in dobimo pozicije, dobljene v 3 polpotezah, 4 polpotezoh itn. Kot končni rezultat algoritma B dobimo množico vseh dobljenih pozicij, pri čemer za vsako pozicijo vemo tudi število polpotez, potrebnih do zmage ob najboljši obrambi nasprotnika. Tako klasificirana množica možnih pozicij nam omogoča ne samo pravilno igro temveč tudi optimalno igro, optimalno v tem smislu, do dobljeno pozicijo privedemo do zmage v minimalnem številu potez. Ker je vseh možnih šahovskih pozicij okrog lO'^'^ (npr. Berliner 1978) in ker moramo pri izvajonju algoritma B hraniti vsaj vse dobljene pozicije, je jasno, da tudi algoritem B. za celotno šahovsko igro ni izvedljiv. Možno pa je z algoritmom B rešiti končnice z manjšim številom figur. Tako je npr. v končnici s tremi figurami, npr. kralj in kmet proti kralju (kratko: končnica KPK), možnih manj kot 2x64^ pozicij (ki se med seboj razlikujejo po položaju treh figur na šahovnici in po tem, kdo je na potezi). Zaradi simetrije lahko to število v končnici KPK reduciramo še za faktor 2 in tako dobimo problemski prostor z okrog 200.000 legalnimi pozicijami, ki ga je mogoče praktično obvladati z algoritmom B. Znana tovrstna rešitev te končnice je opisana v Clarke (1977). Če dodamo eno figuro, se velikost problemskega prostora poveča približno za faktor 64, kompleksnost algoritma B pa raste z večanjem število figur še hitreje. Kompleksnost algoritma A raste eksponenciolno z globino iskonjo v smeri naprej. Kompleksnost algoritma B pa raste eksponenciolno s številom figur, prisotnih v končnici, ki jo rešujemo. Jasno je, da postarie zaradi eksponencialne rast) tako kompleksnost algoritma A kot algoritma B praktično nesprejemljiva že za razmeroma majhno globino iskanja oziroma za razmeroma majhno število figur v končnici. Od teh dveh mejnih vrednosti naprej šahovske igre ne moremo več programirati s premočrtnimi eksaktnimi olgoritmi, kot sta algoritma A in B, temveč z uporabo hevrističnih metod oziroma metod umetne inteligence. Nivo v Številu p0liJ0t07, do rmnr^e 5 ki kažejo no ro, da je popolnoma pravilna igra v tej na videz enostavni končnici že izven dometa šahovskih mojstrov. Celo obsežrKi obravnavo te končnice v klasični Fineovi knjigi o Šahovskih končnicah je polno netočnosti. Primer je no sliki 2. O pozicije z belim na potezi 0 pozicije 3 črnim na potezi ____ poteze optimalne igre ____ poteze nazaj, ki vodijo v za belega neđobljene pozicije ob optimalni igri črnega SI. 1; Grafični prikaz delovanja algoritma B. Algoritem B generira pozicije od spodnjih nivojev mvzgor Postavljata se vpraianji: (a) Do kak!ne globine Iskanja je algoritem A Se praktično izvedljiv? (b) Za kolikJr» Število figur v končnici je algoritem B Se praktično izvedljiv? Na vpraSanje (o) dajejo odgovor izkuinje s turnirskimi šahovskim! programi. Trenutno noimočnejS! in najhitrejši šahovski program, CHESS 4.7, preišče (če igro pod turnirskimi igralnimi pogoji, tj. po nekaj minut razmišljanja na potezo)vse variante do globine 8 ali 9 polpotez, odvisno od tipo pozicije, pri čemer teče na hitrem računalniku CYBER 176. Pri tem je algoritem A Implementiran z znanim olfo-beta postopkom (npr. Knuth, Moore, 1975), k! je hitrejši od algoritma A, doje pa enak rezultat kot A. Izkušnje kažejo, da bi bilo tudi s precej hitrejšim računalnikom težko doseči bistveno večjo globino Iskanja, npr. globino preko 10 polpotez, tj. 5 polnih potez. Eksperiment, opisan v preostalem delu tega članko, po daje odgovor no vprašanje b. V tem poskusu smo izračunali z algoritmom B popolno strategijo za končnico štirih figur: kralj in trdnjava proti kralju in skakaču (končnica KTKS). Rezultati tega izračuna, ki so zanimiv! tudi s stališča same šahovske igre, predstavljajo pomembno orodje pri eksperimentiranju z metodami umetne Inteligence, apliciranim! na to eksperimentalno okolje. Do moro biti pravilno strategija zo to končnico generirano s pomočjo računalniko, potrjujejo rezultati psiholoških eksperimentov v Kopec, Niblett (1978), ! □ I ■ ~1 SI. 2: R. Fine (Basic Chess Endings, 1964), v skladu z analizami Bergerjo, ocenjuje to pozicijo kot remi. Ročunalniško generirano strategija za končnico KTKS vsebuje zo to pozicijo 15 potezno zmogovito vorionto, ki se začenja z I.Kc6. Naš poskus kaže, skupaj z nekaterimi podobnimi znanimi re-zultoti, da je za končnice 4 figur še mogoče graditi popolne strategije z algoritmom B, da po je samo programska izvedba tega algoritma zorodi časovnih omejitev zelo zahtevno. Če namreč želimo, da je čos izvajanja programa za rešitev celotne končnice v razumnih mejah, npr. nekaj ur, potem je treba najti učinkovito metodo za predstovitev pozicij v računalniku ter za orgonizacijo podatkovnih struktur no zunanjem pomnilniku. Npr. premočrtna, neustrezno strukturirana implementacija podatkovnih množic z datotekami z naključnim dostopom lahko povečo časovno kompleksnost programa za nekaj velikostnih rozredov. Če število figur v končnici povečamo samo za 1, postane izračun popolne strategije še neprimerno težji. Rešitev končnice kralj, trdnjavo in kmet proti kralju in trdnjavi (Arlozarov, Futer, 1977) se lahko po programski zahtevnosti primerja z izdelavo prevajalnikov za programirne jezike. Končnice s 6 figurami pa so (razen v trivialnih primerih) verjetno že rw meji dosegljivega pri današnjem stanju tehnologije. ALGORITEM B Spodnji algoritem zgradi množico pozicij, ki so dobljene za "nos" proti "njim" (ne za belega proti črnemu). V algoritmu so uporabljene naslednje kratice: ttm - them to move, oni no potezi (nosprotnik na potezi, npr. črni no potezi) utm - us to move, mi na potezi (npr. beli no potezi) I - števec polpotez do zmage ob optimalni Igri obeh igralcev n(L)- število pozicij z L polpotezami do zmage ob optimolni igri poz(p)- število polpotez do zmage za pozicijo p goal(p)- "končni predikat" za razpoznavanje pozicij, ki so po definiciji dobljene, npr. mat. 1. Iniciolizaclja. 2. Za vse ttm pozicije označi vse nelegalne poteze. 3. Generiranje pozicij nivojo 0: vse ttm pozicije p, ki izpolnjujejo končni predikat goal (p), označi s "satisfied" In poz(p) = O, n(0) = število pozicij s poz(p) = 0,L = 0. 4. Če je n(L) ^ O in so še možne inverzne poteze nazaj iz pozicij nivoja L, nadaljuj, drugače končaj. 5. L = L+1, n(L) = 0. '6. Če je L sod, pojdi era 9, drugače nadaljuj s 7. 7. Generiraj u^ nivo L iz t^ nivoja L-1 : Za vsako Hm pozicijo p, označeno s "satisfied", naredi: poižči vse predhodnike p (generiraj inverzne "us-move" poteze iz p) in za vsakega predhodnika q (no utm nivo jo), če q ni označen s "sotisfied", naredi: 1 . označi q s "satisfied" 2. poz(q) = L 3. n(L) = n(L) + 1 8. Pojdi na 4. 9. Generiraj L üllü nivoja L-I . Za vsako ufm pozicijo p, označeno s "satisfied" in poz(p) = L-1 naredi: poišči vse predhodnike p (generiraj inverzne "them -move" poteze iz p) in zo vsakega naslednika q (na ttm nivoju), če q ni označeno s "satisfied", naredi: 1 . označi ustrezno potezo iz q z "badtnove" 2. če so vse poteze "badmove", potem 1 . označi q s "satisfied" 2. poz(q) = L 3. n(L) = n(L + l) 10. Pojdi na 4. Za izvedbo algoritma B potrebujemo naslednje osnovne podatkovne strukture: UTMP: vektor utm pozicij dolžine N (= število vseh možnih pozicij). Za vsako pozicijo p: poz(p) (če je poz(p) večje kot L^qx ~ max (L) , potem p ni označeno s "satisfied"). Indeks pozicije v vektorju je koda pozicije p. TTMP: vektor ttm pozicij dolžine N. Za vsako pozicijo p: 1 bit zo ozrrako "sotisfied" M bitov za M možnih "them move" potez (če je pozicija p označena s "satisfied", potem je v teh M bitih shranjeno poz(p)). Za hitrejšo izvedbo algoritma običajno potrebujemo še: UTMNEW; vektor bitov dolžine N. UTMNEW(koda(p)) = 1, če je bilo utm pozicija p označena na predhodnem nivoju) to je poz(p) = L-l TTMNEW: isto kot UTMNEW zo ^ pozicije. OCENITEV ŠTEVILA POZICIJ ZA KONČNICO KRALJ + TRDNJAVA : KRALJ + SKAKAČ Ker imamo no šahovski deski (64 polj) 4 figure, je vseh možnosti Ó4 .63.62.6!, to je 15249024 pozicij. V tej oceni so zajete tudi pozicije, ki niso možne. Z upoštevanjem simetrije lahko v prvem zamahu zmanjšamo število pozicij na 10 . 63 . 62 . 61 = 2 382660. Šahovsko desko razrežemo na 8 trikotnikov in izbrano figuro s transformacijami prevrtimo v izbrani trikotnik velikosti 10 polj, kof je to razvidno s slike 3. Pri tem je BT Ćela trdnjava, BK beli kralj, CK črni kralj in CS črni skakač. b C d e f g h Si. 3: Zmanjševonje števila pozicij z upoštevanjem simetrije. Preslikavanja BK (belega kralja) v trikotnik 1 . BT (bela trdnjava) je zraven, da lažje vidimo, kako potekajo preslikave preko osi simetrije Figure so urejene po prioriteti, recimo BK, BT, CK, CS. Če je beli kralj na diagonali (al - d4), lahko po prioriteti drugo figuro preslikamo v trikotnik 1+2. Če so vse priori-tetnejše figure na diagonali, lahko zavrtimo pozicijo preko diagonale (al-h8) tako, do po prioriteti nojpomembnejša figuro, ki ni no diagonali, pristane v trikotniku 1+2. S tem lahko še bolj zmonjšomo število pozicij na eno osmino od 15249024 = 1906128. Sevedo je trebo razlikovati še v tem, kdo je na potezi, tako da je dejansko število pozicij dvakrat večje. IMPLEMENTACIJA ALGORITMA B Pri izvajanju algoritma B je treba za vsako možno pozicijo hraniti določeno množino informocij (po 6 bitov za utm pozicije oziroma po 17 bitov za Mm pozicije, kot je razvidno iz nadaljevonja). Tako je celotni potrebni pomnilni prostor pri obdelavi končnice KTKS velikosti okrog 60 milijonov bitov. V grobem lahko časovno kompleksnost algoritma B ocenimo takole; zo vsako dobljeno pozicijo moramo generirati vse možne inverzne poteze, tj. zo končnico KTKS v velikostnem razredu 30 milijonov. Tolikokrat je potem potrebno tudi ažurirati podatke v datotekah skupne velikosti 60 milijonov •bitov. Zato premočrtna organizacija teh podatkov, tako da bi bilo pri izvedbi algoritma B potrebnih 30 milijonov naključnih dostopov, praktično nI sprejemljiva. V naslednjih odstavkih so opisane podotkovne strukture, ki omogočajo, da ažuriramo te oodotke povečini sekvenčno. UTMP TTMP UTMNEW, TTMNEW , O .. 4095 BKBT 0... A095 CKCS 0...4095 1 640 CKCS ' 1 v / 640 1 v. / 540 i=BKx64*BT 0.. i .. 4095 il II I j[ i=CKx64»CS O ... i . . . 4095 j=BKx6 .BT»1 0. 63 O ... 4095 srr 1 1 lol poteze poteze kmljo konjo,-^ 1 0..63 n 1 će je izgubljeno, je tu kar število polpotez do fioraza. SI. 4: Podatkovne strukture Na sliki 4 so osnovne podatkovne strukture. To so datoteke dolžine 640 okenc, okence pa je polje 4096 elementov. Indeks okenca dobimo iz položaja dveh nojbolj prioritetnih figur. Položaj figure je dan z zaporedno številko polja no katerem stoji figura, pri čemer so polja oštevilčeno od O do 63. Kratice BK, BT, CK in CS v nadaljevonju pomenijo po vrsti položaj belega kralja, bele trdnjave, črnega kralja in črnega skakačo. Npr. UTMP je datoteka, katere okence . i = CKx64 + CS + l (027 10-^ lo's, = 1000 Pri tem je 10'® s starost Zemlje. LITERATURA: 1. Ariazarov, V.L., Futer, A.V., Computer analysis of a rook end-game, v Machine Intelligence 9 (Ed. D.Michie), V tisku. 2. Berliner, H.J., Computer Chess, Nature, Vol. 274, 24. Aug. 1978, 745-748. 3. Clarke, M.R.B., A quantitative study of king and against king, v Advances in Computer Chess 1, 108-118 (Ed. M.R.B. Clorke), Edinburgh; University Press, 1977. 4. Knuth, D.E., AAoore, R.W., An analysis of alpha-beta pruning. Artificial Intelligence, 6, 293-326, 1975. 5. Kopec, D., Niblett, T., How difficult is the king and rook vs. king and knight ending?, v Advonces in Computer Chess 2, (ed. M.R.B. Clarke), v tisku. V a Obe beli figuri se odpravljata no lov na črnega konja. 24. Ke5 Sg7, 25. Th2 Se8 (25. Tf7, f8 ..) (25. .. Ka4,b3,b4) 2Ó. Th7 Ka2 (26. .. Kb2, b3, b4, a4) 1 B o Črni konj je očitno izgubljen. 27. Te7 Sg7 (27. .. Kal, a3, bi, b2, b3, Sc7, dó, fó) 28. Tg7: INDUSTRIAL WIRE WRAPPING TOOLS INDUSTRIAL WIRE Iiilonii.ilic .1 ^t. 3 letnik 1'>7H some views on redundancy in natural language processing m.boot UDK 681 .;i2;i:KOI Institute of Apllied and Computational Linguistics, State University Utrecht, 3581 NC Utrecht, Holland. The paper focuses on the function of redundancy in language communication. In pure as well as applied linguistics redundancy is considered to be superfluous information. In the paper, on the other hand, it will be argued that even theoretically redundancy cannot be derived from natural language. On the level of language communication redundancy turns out to be the error controlled regulation of the system. Language needs such a mechanism because it is necessar-rily ambiguous on every level of communication. Out of these considerations a model for automated LP was developed, that proves to be more successful 1 than other systems developed in the past for automated LP. NEKAJ POGLEDOV NA HEDUNDANTNOST PRI OBRAVNAVANJU NARAVNEGA JEZIKA - V članku jo obravnavana roduncian-tnošt pri jezikovnem komuniciranju. V teoretični in aplikativni lingvistiki je redundantnost predstavljena kot odvečna informacija. V članku pa dokazujemo, da niti teoretične redundantnosti no moremo izpeljati iz naravnega jezika. Izkaže se, da je redundantnost na nivoju jezikovnega komuniciranja z napakami nadzorovano krmiljenje sistema. Jezik potrebuje tak mehanizem, ker je nujno dvoumen na vsakem nivoju komuniciranja. Na takih (teoretičnih) osnovah smo zgradili model za avtomatično obravnavanje naravnega jezika, ki je uspeSnej.ši kot drugi sistemi. Redundancy in Linguistics The description of natural languages is to be found in the science of linguistics, the theoretical and the applied branch of linguistics. As far as theoretical linguistics is concerned the function of redundancy can be defined as a tool of facilitation the writing of grammar. Because: "The redundancy rules, both phonological and syntactic, state general properties of all lexical entries, and therefore make it unnecessary to provide feature specification in lexical entries where these are not idiosyncratic." (Chomsky, 1:168) The syntactic and phonological redundancy rules ".... both play the role of eliminating redundant specifications from the lexicon." (Chomsky, 1:168) In other words, these redundancy rules: ".... need no specific statement in the grammar" (Chomsky, 1:168) Thus, in pure linguistics the word redundancy is used in the colloquial sense of this word: it means superfluous information. Therefore, it needs no treatment whatsoever in the theory. This treatment of redundancy can be declared form the fact that pure linguistics aims not to describe language as a communication system. Moreover, language is considered to consist of an infinite collection of sentences. Theoretical linguistics merely describes the structure of the sèntence and language is reduced to sentence. Applied linguistics to a great extend is engaged in the study of language learning, particularly learning a second language. In this environment redundancy is treated as a tool to measure the command the learner already has of the language that should be learned (Spolsky, 1969). Spolsky worked out a noise test consisting of a number of sentences to which noise had been added. This test sorted out those students who required no further English instruction. Although a substantial use of the function of redundancy inherent in language was made, no further theoretical conclusions were drawn about the function of redundancy in the system of language itself: "Redundancy may seem wasteful of effort, but it is in fact of great use, for it reduces the possibility of error and permits communication where there is inference in the communicating channel." (Spolsky, 1969) This statement gives evidence of the same conception of redundancy: superfluous but convenient information. Therefore, one should come to the conclusion that linguistics does not provide the proper framework to describe the function of redundancy in language processing. Redundancy in Language Communication This treatment of redundancy can be declared from the fact that pure linguistics aims not to describe language as a communication system. It describes the structure of language. Moreover, language is considered to consist of an infinite collection of sentences. Describing the structure of sentences means describing states. Language communication, however, cannot be thought of as a series of states, it can only be defined as a process. So we need not only a static description of the possible states, we also need a vehiculum to define the mechanism of the process itself. Language communication is communication through signs. Signs are composed by codes. Let us take the letters of the English alphabet for such a code. From an example we can observe, how the process of building signs with those letters works. Imagine that an English woman is asked to write down her Christian name letter by letter, so that it is possible to guess it with the help of the available letters. When she writes the letter P, the uncertainty has been reduced by a large amount, for all names that begin with another letter are excluded now. When she now adds the letter A, uncertainty is further reduced as names like Pearl, Prudence and Priscilla are ruled out. Adding the letter M makes it easy to find out the name Pamela. This game and all similar language spelling games make in fact use of the redundancy in the encoding system. We can observe the working of redundancy in all letters. As far as the first letter P is concerned we know namely much more than only the fact that names beginning with other-letters can be excluded. We also know that after this P no Q or W etc. can follow. This is because in tnglish only thirteen letters follow the letter P. In other words, our knowledge of the linguistic rules of word formation in English peniiitted us to eliminate SOX of the possibilities for the second letter of the word. The same holds mutatis mutandis for all letters in the word, till we reach the point that wu are sure of the letters to come. This, however, is only possible when the linguistic rules of word formation in English are known to uš, i.e. when these rules are redundant for us. So far we payed attention to the redundancy involved in the spelling system of natural languages and came to the conclusion that redundancy is a parallel to the rules of combinabi11ity of letters. Those rules are described in the syntax of a language and linguistics provides a pretty complete image of those syntactic rules being almost totally devoted to syntactic studies on this level. We should now ask whether this stratum is the only one that uses redundancy in this way, i.e. for building language units of a higher level. For, the syntactic rules build evidently the transition of the unit "letter" to the unit "word". Comunication can only take place, if and only if those rules are totally redundant to the communicators, i.e. if and only if they are able to recognise the words. If we take the unit normally called "sentence" for the next higher level, we can make the following observation from daily conversation. If someone is arguing or describing his feelings and opinions to someone familiar with the topic, the listener will in his enthousiasm interrupt the communicator often before he made a full sentence because the message is understood already. Let us assume that there was no misunderstanding then this can only be declared from the fact that there was no need for a full sentence to fill in the missing information. This on the other hand can only be declared by the fact that this missing information was redundant. This redundancy must have a twofold source. Firstly from the knowledge of the syntactic properties of English sentences the correct sentence is found by the listener before it is formulated with the help of the part that is formulated already. From this correct sentence the places where the missing information fits in are derived. Consequently the type of information is derived. Then the second source of information is used namely the information about the topic itself. In other words, in the stratum of sentence structure we again found redundancy as the important feature to allow for communication. This stratum is usually referred to with the notion syntax in linguistics. From a semiotical point of view, however, there is no need to discriminate between the formation rules of word formation and the formation rules of sentence building. It is always the same type of process: out of a so called material basis, in the first case letters, in the second case words, a more complicated sign is built. In communication these higher signs can only be used to communicate with if and only if the formation rules are totally mastered, i.e. if and only if they are redundant. From these observations we can derive the conclusions that redundancy is vital to the process of communication and that it is by no means superfluous. The way in which redundancy works can be ol3served on all types of communication through signs. We could refer to the "syntax" of texts like e.g. the syllogism. Here again the structure, i.e. the syntax is "fixed". This redundant structure is used to communicate a very specific kind of "mental content". The same can be stated for texts like sonnets where we can observe such comnunicative possibilities like originality, humour, with one word the communication of esthetic information. The same again can be observed in the communication of "how to behave in situations". The syntax of this type of communication is given by the broad environment of cultural prejudice. This building up of signs of a higher, more abstract type is called "superiorisation" in semiotics. The vehiculum for this superiorisation is redundancy. Superiorisation, however, is not the only function of redundancy. From this function a second one can namely be derived. Redundancy is also of vital importance for solving ambiguity. Theoretically this function can immediately be derived from the superiorisation function. The mechanism of superiorisation is necessary because of the disproportion between the material repertoire of signs with which we have to operate and the repertoire of contents or mental states we wish to communicate about. The material repertoire is always restricted and finite, the contents we wish to communicate about are principally infinite. Therefore, the material repertoire must built signs that can refer to different concepts (contents). In other words the material repertoire must produce at least to some extent ambiguous signs. Let us take as an example ambiguity in the sign "word". If we take a dictionary of English and look for the word "play" we find 20 to 30 meanings to it. The different meanings are always demonstreted by a full sentence, "context", or by a reference to a specific situation. In other words by using another sign. This sign is always of a higher type than the sign that is ambiguated by it. As we all know from our experience with the use of dictionaries this procedure of disambiguation works fairly well. In the tenns we are using here we can describe this procedure as reversing the mechanism of superiorisation. This mechanism of superiorisation as was stated before is built on redundancy. We found the theoretical basis for it, as well as how it works out. With superiorisation and redundancy we found a function of language processing. If we want to simulate language processing with a processing device, say a computer, we should build this on the implementation of the superiorisation mechanism. Because computers are automata we can suppose that they are able to process that part of communication that proceeds automatically. All that is redundant is processed automatically. Syntactic rules are redundant. So the simulation of communication by signs on computers should be based on the implementation of syntactic rules. These rules are, however, not in the right format for processing, because they are not used for the process of disambiguation, but only to signal possible ambiguities. We already observed that linguistics for example only describes states and that linguistics remains within one sign, say the sentence structure or the word formation. Simulating the Disambiguation Process From all these observations we took the conclusion that the simulation of the normal disambiguation process should be based on a hierarchic structure of redundant information. In other words we formulated the hypothesis that disambiguation takes place by the use of the syntactic information of a higher sign. Because we are operating with nowadays computers we made the restriction that it is only allowed to use the next higher sign in the hierarchy. So homography for example should be solved only with the help of the information of the syntax of the sentence described by linguistics. For homography is a problem of word forms, the next higher sign as regards word forms is the sentence. Homography reveals from the following sentences: 1: The professor is a mean old man. 2: I mean to go downtown tomorrow. The two word forms "mean" refer to different linguistic classes: a noun (1) and a verb (2). This type of ambiguity could be solved on the basis and with the help of the theoretical assumntions described here. We wrote several papers reporting the results (s. in Boot, 1978). The implications of the fact that a system based on the principles outlined here could be implemented on a CDC computer, are far reaching. From systems analysis viewpoint redundancy turns out to be the error controlled regulation of the communication system in language. Because language always produces ambiguous signs on every level of production there must be an automatic regulating device on disambiguation. This device is to be found in the redundancy involved in the hierarchy of ' sign production. This consideration can be used on the level of theory of perception. The algorithms can be conceived of as images of the supposed routines Miller/ Johnson-Laird are speaking about: "In order to account for people's capacity to understand sentences they hear, it is helpful to suppose that routines (or schematized information on which routines can be based) corresponding to words (or morphemes) are stored in their memories." (Miller/Johnson-Laird: 146) Further Applications On the other hand the computer programs can be used as a device to measure redundancy of texts. Therefore, they can be used as a means to describe the degree of difficulty of a text. Apart from that the programs produce word classes. Those word classes are used as an important parameter in authorship studies as can be concluded from the works of Wickman and Bailey. Uptill now word classes were assigned by hand. This turned out to be a boring and very tiresome operation which produced many mistakes, (e.g. Uit den Boogaart) The programs can also be used in automated content analysis where a decisive contribution to the problem of disambiguation and the location of statements could be given. (Boot, 2, 2) References 1. Bailey, R.: "Authorship Attribution in a Forensic Setting." Preprints of: Computers in literary and linguistic Research." Birmingham, 1978. ^ ~ 2. Boot, H.: Homographie. Ein Beitrag zur automatischen Wo r tklassenzuweisungTrTder CompUt e'rl ina u i s tTf. Utrecht. 1978. - :"Ambiguity and automated content analysis." in: MD, 1978, nr. 1, pp 117-137. : ■^n experimental Design for automated syntactic encoding of Natural Language Texts." in: ALLC Bulletin, Vol.5, 1977, pp. 237-248. 3. Chomsky, N.: Aspects of the theory of Syntax. MIT Press, 1965. 4. £co, U.: A Theory of Semiotics. Indiana University Press, 1975. 5. Miller, G. & Johnson-Laird: Language and Perception. Harvard University Press, 1976. 6. SpoJsky, B.: "Reduced redundancy as a language testing tool." in: G. Perren and J. Trim: Applications of Linguistics. Cambridge, 1971. 7. Uit den Boogaart, P.: Hoordfrekwenties van het Neder- lands. Utrecht, 8. Wickmann, D.: "A Discriminant Analysis of Text Homogeneity." in: Preprints of Computers in Literary and Linguistic Research. Birmingham, 197ST" I "HOBBY" WIRE WRAPPING TOOLS UOMRIWIOUEnODUn designed, manufactured and marketed worldwide ir oiiucHHinouaiirouiHW uoMiuwoiiinoBua designes,manuractured and marotd worldwide ir oiiucKHiiniacmuniii uonm usnu nonitr designed, manufactured and marketed worldwide II OKIUCHHiroaLCOIirOUTIOK "HOBBY" WIRE WRAPPING TOOLS OK MACHINE 4 TOOL CORPORATION liiforni.ilic,! nI. H l<;tnik I'J78 metodika načrtovanja digitalnih raöu= nalnižkih sistemov p.kolbezen UDK 681 .32.001.57 Institut "Jo/.cf Stofan" Ljubljana V članku so nanizani sploSni i^roblccii načrtovanja današnjih in bodočih generacij dicitalnih računalnikov. Obravnavano eo rtrukturo avfconiati?.iranih postopkov načrtovanja in podano smernice za takšen razvoj digitalnih računalniških aistomov. i-'HOCEDUIÌE Fulì DESIGN HtESEN'I-DAY Am FULLUWING GEIIEEATIüN CÜfä^UTEHS. General problems of designing present-day and futuro ^onoration electronic computers and structure of an automated operation line for digital systems design are considered. 1. UVOD Generacije računalnikov se med seboj razlikujejo med drugim predvsem v tehnologiji. Elektronske cevi so zamenjali diskretni polvodniS-ki elementi, te elemente pa integrirana vezja, ki prehajajo v vse večje integracije (LSI). Integracija vezij predstavlja tehnično bazo novih generacij digitalnih sistemov - računalnikov. Prehod k novim generacijam pa Je pogojen ■ tudi z novimi računalniškimi strukturami in organizacijo računalniških procesov. Med razvojem prvih treh generacij so se pojavile važne spremembe v strukturi in organizaciji računalniških procesov. Za prvo generacijo Je značilno, da se Je v vsakem trenutku izvajala ena sama instrukcija tekočega, enega samega programa. Pri izvrševanju instrukcije Je lahko zaporedoma sodelovalo več naprav. Posledica takšne organizacije Je bila, da Je večji del računalniške opreme navadno čakala na rezultate delovanja posameznih naprav. Hitrejše odvijanje programa Je bilo mogoče doseči le s hitrejšimi elementi. Prehod na drugo računalniško generacijo Je bil povezan z novimi strukturami, ki 80 omogočale večjo izkoriščenost po-sameziiih naprav s pomočjo instočasnega delovanja le-teh. Pojavil se Je režim paketnega obravnavanja programov. Pri tem se Je povečal pomen uporabe matematičnih sredstev, ki so vpli- vala na organizacijo računalniškega procesa. Na široko 80 se pričeli uporabljati sistemi avtomatiziranega programiranja. Pojavila se Je specializacija računalnikov: manjši računalniki v inženirske namene, računalniki za obdelavo podatkov, procesni računalniki ter visoko zmogljivi računalniki za znanstvene raziskave. Tudi prehod k tretji generaciji je povezan z razvojem in vpeljavo novih idej v strukturi in organizaciji računalniških sistemov. Pri teh dominira Ideja o sistemu s časovnim dodeljevanjem (time-sharing), kl omogoSa "istočasno" obdelovanje večjega števila programov, ter ideja o vhodno-lzhodnlh kontrolnih sistemih, ki uporabljajo večkratne vhodno-izhodne kanale. Pojavil se je sistem programskih prekinitev (Interrupt system). Pomembna je tudi ideja o bIb-temu večjih rač\malnikov. V zvezi b prehodom na četrto generacijo računalnikov so se pojavile nove tehnične in matematične ideje. Te slone na multiprocesorskl strukturi In paralelnih organizacijah računalnika, ki omogočajo t.lm. paralelne in pipe-line računalnike. Slednji so osnovani na povsem novem principu obravnavanja informacij (tipa pipe-line). Konstruiranje takšnih računalnikov pa zahtevnejöe matematično orodje. Pomembno je, da se dandanes neglede na vrsto vedno novih idej izdelujejo obsežni projekti za avtomatizacijo načrtovanja, pri čemer se upoSteva nova tehnološka baza za izpopolnjevanje starih metod načrtovanja digitalnih sistemov. Pri tem je potrebno omeniti, da je za načrtovanje novih digitalnih sistemov potrebno ogromno sredstev, veliko število visoko kvalificiranih specialistov in mnogo časa, ki lahko traja tudi nekaj let. Posledica tega je, da je nastal prepad med razvojem tehnologije in razvojem takšnih računalniških struktur, ki naj bi v maksimalni možni meri izkoriščale možnosti najsodobnejših tehnologij. Premostitev omenjenega prepada omogočajo nove metode projektiranja digitalnih sistemov. Nova metodika mora predvsem zmanjšati čas in ceno načrtovanja. Zato mora imeti naslednji dve lastnosti: - v čim večji meri mora na vseh nivojih načrtovanja uporabljati avtomatizacijo postopkov - mora biti neodvisna od strukture in organizacije račmainiškega procesa načrtovanega digitalnega sistema. V nadaljnem bomo obravnavali nekatera vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z razvojem takšne metodologije. Osnovni princip obstaja v naslednjem: Hačvmalniški sistem, skupaj z vsemi programi in podatki, ki omogočajo matematični aparat, se smatra kot en sam kompleks, ki realizira množico algoritmov. Obdelava teh algoritmov in opisovanja le-teh s pomočjo specializiranih visokih algoritmičnih jezikov predstavlja prvi korak v načrtovanju računalniškega sistema. Tako opisani algoritmi se nato postopoma trans-formirajo in kot rezultat teh preoblikovanj algoritmov dobimo dvoje vrst rezultata: sheme sistema v obliki tehnične dokvimentaciJ e, ki omogočajo fizično realizacijo sistema, ali programe za avtomatično realizacijo ustreznih modulov ter programe potrebne standardne programske opreme. Vsa začetna in vmesna informacija se hrani v avtomatiziranem sistemu projektiranja B pomočjo katerega se realizira večji del transformacij omenjenih informacij. Jasno je, da se v praksi s takšno metodiko projektiranja zlasti večjih sistemov pojavi vrsta teoretičnih in praktičnih problemov. Tó problematiko se ne more reševati hkrati. Logični razvoj digitalnega sistema in metode načrtovanja vedejo k taki metodiki. Med drugim bomo nadalje osvetlili tudi to dejstvo. Najpreje si bomo ogledali predmet projektiran- -Ja - strukturo sodobnih računalnikov in ajiho-ve standardne programske oziroma programirane materialne opreme. Reševanje omenjen« problematike z opisano metodologijo Je tém učinkovitejše in bolj upravičljivo, čim večji je digitalni (zlasti računalniški) sistem. Obravnavali bomo osnovne probleme metodike'projekti-ranja in njene realizacije. Ker Je na tako ozko odmerjenem prostoru težko zajeti vso proble--matiko, bomo obravnavali le važnejšo, nekatero • pa le bežno ali se je sploh ne boao dotaknili, t- 2. STRUKTURA RAČUNAMIKA IN NJEGOVA STANDARDNA OPREMA 2.1. Stanje in sredstva standardne proßraiiiirane materialne in programske opreme Uporabnike računalnikov lahko razdelimo na tri ^ grupe: - uporabniki, ki nimajo dovolj programerske i predizobrazbe in stremijo za tem, da doseže- , jo rešitev z najmanjšim naporom v čim krajšem času, - specialisti, ki so kvalificirani programerji. Ti uporabniki stremijo ne le za tem, da rešijo problem, temveč tudi za tem, da ga rešijo tako, da Je program učinkovit tudi pri pogostejši rabi, - specialisti za standardno in specialno prog-gramsko oz. programirano materialno opremo ali sistemski programerji. Jasno, da je navedena klasifikacija v precejšnji meri pogojna, vendar daje mo.žnost za nekakšno klasifikacijo standardne opreme sodobnih in bodočih računalnikov: takšno klasifikacijo, ki je koristna s stališča analize struktur in projekt-tiranja le-teh. Glede na omenjeno klasifikacijo poznamo tri različjie standardne opreme: a) Sredstva za reševanje nalÒK. Ta sredstva so orientirana na prvo grupo uporabnikov. Za uporabo teh sredstev ni potrebna posebna programerska kvalifikacija. Semkaj spadajo predvsem posebni programski sistemi, ki so usmerjeni v reševanje nekega razreda nalog iz določenega področja. Pomembna karakteristika takšnega sistema je sposob-' nost vpisovanja in izpisovanja podatkov v obliki, ki je v navadi na določenem področju in je tudi najlažje uporabljiva. Takšen sistem je lahko ma-njSi paket programov za izračunavanje različnih tipov inženirskih konstrukcij ali sistemski programi, ki izkoriščajo najrazličnejše terminale, med drugimi tudi prikazovalne naprave z zaslonom in pisalnlke krivulj za vpisovanje in izpicova-nje grafičnih informacij, ter reSevanje nalog a pomočjo časovnega dodeljevanja. V ta razred sredstev prištevamo tudi dokumentacijske sisteme, arhive, banko podatkov, problemsko usmerjene jezike in progratnokc paktete aplikativno naravo, kot eo npr. programi za obračun plač ipd. V zadnjih letih postajajo pomerabnejSi reševalci sistemskih problemov. Pri teh problemih se vhodni podatki izoblikujejo v pogoje, ki pove-ztijejo (določene) vhodne podatke z rezultati. Reševalec problema mora sam določiti zaporedja operacij, ki jih zahteva rešitev problema oz. sestaviti ustrezen.program. Pri nekaterih ra-čimalniških organizacijah govorimo v takšnih primerih o mikro programiranju. Med sredstva, ki so potrebna za reševanje problemov načrtovanja, moramo prištevati tudi univerzalne algoritmične jezike, kot sta ALGOL in FORTRAN, če upoštevamo omejeno uporabo le-teh za manjše programe, ki imajo preprosto strukturo. Če pa hočemo izkoristiti vse možnosti teh jezikov, rabimo njihove izpeljanke, ki so specializirane .za posamezna področja aplikacij. Programi, kot omenjena (matematična) sredstva, se običajno vstavljajo v nek standardni (univerzalni) operacijski sistem kot specializiran dodatek. b) Sredstva programiranja in načrtovanja računalniškega procesa. Ta so v glavnem namenjena uporabnikom, ki imajo posebno programersko izobrazbo. Med ta sredstva prištevamo predvsem programske jezike in njihove programske sisteme. Dandanes imamo že zelo širok spekter programskih jezikov, med katerimi sta posebej učinkovita univerzalna jezika tipa ALGOL-68 ali PL/1 in specializirane jezike, ki eo usmerjeni predvsem v izračunavanje, obratovanje ekonomskih informacij, vzorčevanje zapletenih sistemov, obravnavanje podatkovnih struktur, transformiranje formul, obravnavanje oz. razpoznavanje likov (pattern recognition). Avtokodi in strojno usmerjeni jeziki dopuščajo, da je možen, grobo rečeno, dostop do vseh sredstev, ki jih ima računalnik. Pospešeno se razvijajo sistemi odlaganja in generiranja programov (posebno še v režimu časovnega dodeljevanja). Raziskuje se gradnja sistemov za preverjanje pravilnosti in sinteza programov. Programi sodobnih računalnikov se pogosto odvijajo s podporo posebnih operacijskih sistemov, ki 00 prirejeni za multiprogramiranje in multiprocesiranje. Zato pridobivajo na pomenu sredstva planiranja in programiranja za krmiljenje zapletenih računalniških procesov. Včasih se ta sredstva realizirajo s pomočjo visokih jezikov, drugič pa s posebno obdelavo operacijskega sistema in strojno orientiranega sistemskega programiranja. Omembe vredno pa je, da ta sredstva dandanes niso dovolj razvita in je visoko učinkovitost računalniškega sistema v večini primerov pripisovati porazdelitvi časa in nakopičenju sredstev za "sočasno" izvrševanje več nepovezanih nalog, in ne zaradi smotrne organizacije znotraj posameznih programov ali sistema med seboj povezanih programov. c) Sredstva za razvoj standardne proRramske oziroma programirane materialne opreme. Do nedavnega so izdelovalci standardne opreme v najboljšem slučaju uporabljali strojno orientirana sredstva kot so strojni in zbirni jeziki. Takšna sistemska oprema, sestavljena iz sto tisoč instrukcij, se ne more uspešno razvijati brez ustrezne avtomatizacija. To dejstvo je stimuliralo intenzivne raziskave na tem področju. Največje dosežke zasledimo v avtomatizaciji načrtovanja prevajalnikov. Sodobni univerzalni programski sistemi, ki predstavljajo osnovno sredstvo za realizacijo programskih jezikov, so znatno bolj učinkoviti od prvotnih, sintaktično krmiljenih prevajalnikov in postajajo vse bolj razširjeni. Ta sredstva so namenjena predvsem reševanju sintaktičnih problemov, dočim za programiranje semantičnih podprogramov slej ko prej ne bo dovolj razvitih sredstev. Tako ostaja še dokaj nerešen problem, kako zgraditi dober specializiran Jezik, ki bi omogočal efektivno realizacijo sistemskih programov. Večjo vlogo v razvoju standardne opreme predstavljajo sredstva postopnega razširjanja sistema. Ta sredstva omogočajo poleg gradnje osnovnih sistemov (programskih, osnovnih operacijskih sistemov) tudi nadgradnjo sistemov z izkoriščanjem že razpoložljivih sredstev. Sredstva . razširjanja ne dajejo samo možnost učinkovitejšega izdelovanja standardne opreme^ ampak omogočajo tudi prožno menjavanje le-te v odvisnosti od pogojev delovanja standardnega programskega sistema In njegove specializacije. Tukaj predstavlja najvažnejšo vlogo tehnika makroprocesorjev, ki se lahko uporablja tako za razširitve programskega kot tudi operacij-Bkega sistema. Sredstva za načrtovanje etaiulardne programske opreme sama sestavljajo poseben sistem standardne programske opreme. Po takšnem sistemu, ki Je več ali manj še v povoju, se kažejo vse večje potrebe. V prihodnosti se bodo morala ta sredstva slej ko prej zliti z avtomatiziranimi siiBtemi projektiranja digitalnih sistemov (računalnikov) in bodo sestavljala tehnično bazo projektiranja novih računalnikov in njihove programske opreme. Zaključimo lahko, da bodo programski jeziki za uporabnika računalniškega sistema ise bolj neposredno uporabljivi in ne le s pomočjo programerjev. Po drugi strani pa bodo programerji vedno bolj prevzemali vlogo sistemskih programerjev. Njihova vloga ne bo v reševanju posameznih nalog, ampak v ustvarjanju programskih sredstev za reševanje vrste nalog iz določenega področja. 2.2. Arhitektura računalnika in njegova standardna programskai oprema Sodobni računalniški sistem predstavlja skupek naprav, ki imajo od uporabnika najprej določeno organizacijo in vnaprej doloièho nalogo. Organizacija naprav je podobna nekakšni hierarhiji. Ne nižji stopnji se nahajajo osnovne naprave: vhodno-izhodie, povezovalne linije, po-mnilniške naprave različnih tipov in naprave za procesiranje (v ožjem smislu). le naprave več ali manj upravljajo same sebe. Združujejo se v grupe s skupnim upravljanjem. Vsaka takšna grupa se lahko obravnava kot ločena naprava na višjem nivoju, ki ima določene funkcionalne zmogljivosti in je sposobna komunicirati z drugimi napravami. Te so potrebne za specifične obdelave informacij oz. režime obratovanja. Naslednji nivoji upravljanja so vnaprej določeni za organizacijo medsebojnega delovanja naprav ha nižjem nivoju in delovanja z napravami višjega nivoja v procesu izvrševanja nalog. Le-te določajo neposredno uporabniki ali izhajajo iz sistema samega. Naprave na višjem nivoju so procesorji, ki bo krmiljeni s programi uporabnikov ali š programi, ki upravljajo računalniški proces. Množicet algoritmov, ki omogočajo sprejemanje in izvrševanje (od zumaj) zastavljenih nalog, krmiljenje procesa izvrševanja nalog in posredovanje rezultatov naročnikom o izvršenih nalogah, predstavlja univerzalno ali standardno programsko računalniško opremo. Del teh algoritmov se realizira z materialno opremo, ki jo imenujemo materialno programsko opremo (finaware), in sestavlja notranjo standardno programsko opremo, drugi dei pa predstavljajo standardni programi t.j. zunanjo standardno programsko opremo (software). Tradicionalen pristop k projektiranju računalniškega sistema je bil razdeljen na načrtovanje materialne in programske opreme. Pri tem so se struktura opreme, notranji strojni jezik in struktura podatkov, ki so potrebni za izdelavo programske opreme, izkazali v mnogih ozirih neprilagodljivi strukturi standardne opreme. Posledica tega kaže elab časovni izkoristek oz. zmanjšano učinkovitost sistema. Zato je pri projektiranju novih računalniških sistemov potrebno obravnavati hkrati materialno in programsko standardno opremo kot en sam kompleks, ki omogoča realizacijo izbranega računalniškega procesa. V osnovi lahko celotno standardno računalniško opremo razdelimo takole: - operacijski sistem, ki upravlja komuniciranje podatkov, vstopanje podatkov v sistem, formiranje programov, porazdelitev nakopičenih sredstev t.J. programov in podatkov, formiranja porazdelitve oz. komuniciranja z avtonomnimi napravami na nižjih nivojih itd; - informacijski sistem, ki omogoča upravljanje podatkov, vstopanje in izstopanje podatkov v oz. iz sistema, porazdelitev in premeščanje podatkov v pomnilnikih kot tudi nekatere oblike obravnavanja podatkov, ki dopuščajo večjo ekonomičnost informacijskega sistemaj - programski sistem, ki omogoča povezavo vhodnih programskih jezikov programskega sistema in notranjih jezikov. V ta sistem so vključeni prevajalniki, interpreterji, makropro-cesorji in sistemi za pripravo in odlaganje programov v realnem času. Izbira računalniške arhitekture in standardne opteme, kakor tudi razdelitev le-te na materialno programsko opremo in programsko opremo zavisi od režima uporabe in splošne usmerjenosti načrtovanega sistema. Osnovne karakteristike sistema, ki vplivajo na omenjeni izbor, so: - hitrost reševanja standardnih operacij, ki se pri izkoriščanju računalnika najpogosteje uporabljajo i - obremenitev osnovnih naprav pri multiprogra-miranem in multiprocesiranem režimu obrato-vanjaj - odzivnost Bißtema pri obratovanju v režimu časovnega dodeljevanja; - zanesljivost sistema. Glede na perspektivo namenske rabe računalnika, lahko izluščimo naslednja osnovntì področja, ki določajo usmerjénost standardne računalniSke opremei - računalniški centri za splošno uporabo; - banko podatkov in avtomatizirani sistemi upravljanja; . . - sistemi za avtomatizacijo projektno-konstruk-cijskih nalog; - sistemi avtomatiziranih raziskav zapletenih objektov in krmiljenja tehnoloških postopkov v realnem času. Pri sistemih, ki so namenjeni računalniškim centrom, ki niso posebej specializirani, zasledimo materialno programsko (firmwarsko) interpretacijo dokaj visokih programskih jezikov, ki povečujejo učinkovitost programiranja in realizacijo zapletenih sredstev Jezika, hkrati pa bistveno olajšajo programersko delo v realnem času. Banka podatkov potrebuje visoko razvit informacijski sistem in pretežen del programske opreme v materialni programski opremi. Pri račvinalnikih, ki so namenjeni reševanju oz. avtomatizaciji projektivno-konstrukoijskih problemov, pa imajo veliko vlogo sredstva za obravnavanje grafičnih podatkov. V nekaterih slučajih Je smiselno, da se iz računalniške arhitekture sistema izločijo specializirani procesorji, ki realizirajo del standardne opreme in izvršujejo določene funkcije v splošnem računalniškem procesu. V zadnjih letih se pojavljajo naslednji specializirani procesorji! - procesorji za upravljanje procesov, ki realizirajo. osnovne dele operacijskega sistema; - komtmikacijski procesorji. Predstavljajo specializirane sisteme za pripravo in prenaŠEmJe podatkov med več, pogosto različnimi naprava-ini» - "pogovorni" procesorji. Služijo uporabnikom, ki delajo v realnem času; - sintaktični procesorji. Obdelujejo tekste za programske in informacijske sisteme. 2.5. Paralelno, obravnavanje podatkov Nova tehnologija omogoča visoko stopnjo razčlenjevanja računalniškega procesa z izkoriščanjem velikega števila naprav, ki imajo podob- ne strukture. Kot primer vzemimo mrežo, ki je sestavljena iz številnih procesorjev v računalniku ILLIAC-IV. Izkoriščanje velikih modularnih mrež, grajenih iz pomnilniSkih elementov (množica registrov ali "logic-in-memory-arrays"), ki Jih tržišče nudi v LSI tehnologiji, daje možnost hitrega izvrševanja tako zapletenih operacij kot so: naslavljanje asociativnege pomnilnika, preoblikovanja kartotečnih struktur, operacije nad grafičnimi operacijami, daje pa tudi možnosti za realizacijo novih načinov procesiranja tipa "pipe-line". 2.4. Algoritmični Jeziki Vse osnovne računalniške funkcije ee konec koncem izvajajo s pomočjo interpretacije programov, ki so zapisani v nekem (notranjem) algoritmič-nem jeziku. Zato učinkovitost izkoriščanja sodobnih in bodočih računalnikov bistveno zavisi od tega, kako uglašeno so razviti vhodni programski jeziki z notranjimi računalniškimi jeziki. Èe posebno velik pomen ima razvoj podatkovnih struktur in sredstev za načrtovanje paralelnega obravnavanja informacij. Med temi sredstvi je najbolj razvita tehnika iskanja in opisovanja med seboj neodvisnih procesov, ki se lahko odvijajo paralelno, ter njihove sinhronizacije s pomočjo določenih karakteristik nastopajočih dogodkov oziroma mikrooperacij. Obstaja pa tudi drug način paralelnega obravnavanja informacij v računalniku. Pri tem načinu se navadno uporablja jezik strukturnih shem. Če upoštevamo, da vsaka komponenta strukturne sheme realizira nek algoritem, lahko govorimo o algoritmu, ki deluje na celotno shemo. Zato lahko takšen algoritem omogoča zelo visoko stopnjo paralel-nosti. čeprav daje tak način opisovanja algoritmov zelo zanimive možnosti, šele prehaja v programersko prakso. Rusi so razvili sistem PROJEKT in razvili Jezik za opisovanje podatkov, ki vključuje sredstva opazovanja algoritmov s pomočjo strukturnih shem (jezik STRUKTURA). Tudi pri nas se je v te namene razvil osnutek jezikov ALUMIJ in SIMUIIIJ (glej disertacijo: P.Kolbezen, Algoritmični Jezik za opis problemov analize in sinteze avtomatov), ki sta se izkazala zelo učinkovita. Izkoriščata sredstva za opisovanje modularnih struktur. ALUMIJ je prirejen matematičnemu aparatu za načrtovanje programirane materialne opreme, ki izkorišča mrežo operativnih enot (procesorjev). 3. METODIKA MČRIPVAHJA D1GITAXHIH SISTEMOV Za standardno programsko opremo je značilna hierarhija'te opreme bàiioma programskih sredstev. Na najnižjem "nivoju se nahajajo notranji računalniški jeziki (v kompleksnejših sistemih jih jé lahko več). Na naslednjem nivoju še na- . hajajo osnovni programi operativnega sistema. Nadalje, programi operativnega in informacijskega sistema, ki segajo po programih na nižjem nivoju itd. Programi nižjih nivojev ae odvijajo v odvisnosti od programov na višjih nivo--jih kot makroinstrukcije. Te se generirajo z-makrbprocesorjem, ki se nahaija na višjem nivoju kot osnovni del operacijskega sistema. Na še ' višjem iiivoju se nahajajo' sistemski programi, ki jili tudi aame lahko razdelimo aa veo nivojev. Nad njimi pa se nahajajo'še specialni ■ programski sistemi. ' - , jektirajočega sistema, dolpčeva^e časovnih karakteristik, pomembnih za medsebojno.prilagajanje različnih računalniških blokoy, itd. Na stopnji logičnesa projektiranja se določi algoritmična in logična struktura projektiranega sistema.. Eot primer naj navedemo: bločno projektiranje, sinteza in analiza naprav sjpéci-alnih tipov, minimizacija materialne in programirane materialne opreme, i'fcd. Tehnična stopnja projektiranja je namenjena določevanju zgradbe, razmešč^ju in preoblikovanju konstruktivne strukture sistema. Primeri nalog, ki se rešujejo na tej stopnji so: določevanje topologije in geometrije komponent in povezav le-teh z upoštevanjem konstruktivnih posebnosti elementov in shem, realizacija sis-.^tema itd. Mikroprogramsko krmiljenje, ki ae Izvaja s po- . močjo notranjih računalniških jezikov, pa je že samo po sebi večnivojsko. V prvih stopnjah projektiranja, ko se že odločamo za "grobo" računalniško strukturo in standardno opremo, moramo izbrati še osnovo splošne standardne opreme. Ta se mora načrtovati-skupaj z materialno opremo delno ali-povsem v programirani materialni opremi. Pravilen izbor te osnovne opreme oziroma sredstev ni pomemben toliko zaradi učinkovite realizacije, kolikor zaradi obstoja.možnosti, da se lahko standardna oprema na .višjih nivojih spreminja in prilagaja raz-i ličnim konkretnim pogojem.. Ta oprema daje splošno usmerjenost uporabe računalnika in je v/zelo širokih mejah spremenljiva. V osnovni sistem se morajo prištevati sredstva, ■ki. omogočajo ra.zširljivost in nadaljni razvoj sistema, kar lahko bistveno olajšuje kasnejša prilagajanja sredstev na.visjih nivojih. Projektiranje računalnika lahko razdelimo na tri stopnje: -...sistemska _ .. - logična -.tehnična Cil.1 sistemskega projektiranja je reševanje ,na-■log, ki so povezne .z. zgradbo, modularnostjo . in določevanjem karakteristik sistemske struk-, ture. Kot primer naj navedemo: izbor Števila in velikost vmesnikov pomnilniSkih. naprav (registrov), določitev meh^izmov. .komuniciranja med posameznimi pomnila^kimi nivoji, proučevanje karakteristik različnih delov.standardne programske in materialna programske opreme pro- Delitev procesa načrtovanja na omenjene stopnje izhaja predvsem iz lastnosti in karakteristik posameznih struktur načrtovanega sistema. V naši metodiki projektiranja'razlikujemo: - sistemsko strukturo (arhitekturo) , - algoritmično strukturo (algoritem delovanja). - logično struk-turo (funkcionalna shema). Posebej vsebuje algoritmična struktura celo vrsto karakteristik sistemske struk-ture, logična struktura vsebuje algoritmično, a. konstmik-tivna struktura lahko daje informacijo o logični strukturi. V principu bi lahko reševali vse naloge projektiranja, če bi imeli eno samo strukturo. Pri tem pa bi naleteli na težave tehnične narave in neupravičljivo zapletenost reševanja nalog projektiranja. ^ . Pri vzajemnem načrtovanju materialne in standardne programske opreme se zgoraij .opisane osnovne stopnje in naloge projektiranja ohranjajo, do-čim se njihova vsebina-in metode reševanja bistveno spreminjajo ih .dopolnjujejo. Pojavljajo se nove naloge. . , Jasno je, da moramo že na samem začetku načrtovanja računalniškega sistema: podati zače-tni al-goritmično-struktumi opis sistema. Dol,očiti moramo množico algoritmov, ki omogočajo.delovanje osnovnih naprav v procesu obravnavanja informacij., ki-jih predpiše uporabnik sistema, Eazvija se,ali je že razvitih več jezikov, ki omogočajo omenjeno čimbolj učiokovLto opisovanje sistema (STABLEEJEV JEZIK, ALUMIJ, SINUMIJ, ALGORITEM, STHOKTUBA, CDL in drugi).. . Ti jeziki morajo vsebovati posebna sredstva za opisovanje sklopov, večregistrskih sistemov in drugih strukturnih podatkov, ki so ugodni za opisovanje informacijskih pretokov v siste- mu. Ves proces projektiranja predstavlja postopno transformacijo algoritmično-struktumega opisa komponent projektirajočega računalnika. Kot rezultat teh transformacij dobimo programe notranje programske opreme, dokumentacijo celotne materialne opreme in programe tehnološke narave, kot so programi za avtomatizirano (strojno) realizacijo naprav, programi za kontrolo proizvodnih trakov, za testiranje in odkrivanje napak v sistemu itd. Na sistemski stopnji načrtovanja se določi, kot je bilo že omenjeno, arhitektura račiinalniškega sistema in osnovna standardna programirana mate-realna in programska oprema v obliki algoritmič-no-struktumega opisa. Ta opis dobimo s transformacijami in podrobnejšo razčlenitvijo prvotnega opisa. Stopnja detajliranja algoritmov mora biti tolikšna, da je že možno sistemsko programiranje in da je še vedno možno v dovolj širokih mejah spreminjati algoritme in stinikturo projektirajočega sistema. Ugodno je, da je prvotni opis čim preprostejši, nakar se uporabijo formalne transformacije, ki dajejo boljše karakteristike. Namen transformacij se formulira s pomočjo analize rezultatov moduliranja sistema, a sama transformacija je lahko avtomatizirana. Oglejmo ei za primer naslednjo transformacijo. Če neka naprava sprejme nalogo od drugih naprav in jo reši na ta način, da se za rešitev obrača na druge naprave, lahko v principu rečemo, da dela v tako imenovanem multipleks režimu. To pomeni, da more istočasno reševati več nalog. Zato je ugodno, da najprej zapišemo algoritem reševanja vsake posamezne naloge in šele nato preidemo k algoritmu multipleksnega delovanja s pomočjo neke formalne procedure. Ta prehod lahko izvršimo šele nato, ko dobimo rezultate sistemskega modeliranja, ki dajejo količinske karakteristike multipleksnega obratovanja. Na stopnji algoritmičnega projektiranja se podrobneje izdelajo algoritmi osnovne standardne programske opreme in rešuje ena od osnovnih nalog združenega projektiranja materialne in standardne programske opreme račionalnika, razdelitev na materialno programsko (firmware) in standar- dno programsko opremo. Programski del izločimo s prevodom algoritmičnega opisa na višjih nivojih v strojni jezik in z zamenjavo teh nivojev z interpretativnimi algoritmi, in če je potrebno, z upoštevanjem ustreznih programov informacijskega sistema. Istočasno z izločanjem programskega dela se izvrši izbor in korektura notranjih računalniških jezikov. Izločitev gornjega nivoja se izvrši s transformacijo takšnih algori tmičnih opisov kot je opis izločanja in ugotavljanja podprogramov, parametrov podprogramov itd. Izvrši se tudi prehod iz opisa na višjem nivoju k opisu na nižjem nivoju. N.pr. algoritem je lahko podan v obliki abstraktne strukture podatkov (spiskov, formul itd.) in prehod k nižjemu nivoju se izvaja z vstavitvijo takšne podatkovne strukture v pomnilniško strukturo, ki je sestavljena iz besed, zlogov, itd. V ta namen se uporablja običajna tehnika prevajanja, pri tem pa mora biti prevajalnik prilagojen raznim načinom realizacije operatorjev vhodnega jezika. Če se uporabijo splošne metode transformacije algoritmičnih opisov, se često prekomerno poveča število potrebnih operacij in poslabšajo karakteristike algoritmov. Algoritmi se morejo izboljšati s pomočjo posebnih optimizacij-skih programov. Navedli bomo nekaj nalog, ki jih moramo reševati na nivojih sistemskega in algoritmičnega projektiranja s pomočjo transformacij algoritmov delovanja naprav: - porazdelitev funkcij med procesorji; - specializacija in univerzalizacija procesov; - povečanje hitrosti sistema na račvin števila istočasno delujočih naprav; - pomnenje in istočasno izvajanje programskih modulov; - izbor količinskih pareunetrov naprav in programov s pomočjo sistemskega modeliranja; - razdelitev materialne programske in standardne programske opreme; - izbor in korekcije notranjih račmalniških jezikov. Nekaj omenjenih nalog je že možno avtomatizirano reševati s pomočjo pri nas izdelanih postopkov ( glej raziskovalne naloge: Optimizacija struktur digitalnih sistemov, II. in III.faza in v zadnjem času: Načrtovanje organizacij digitalnih sistemov, ki jih finansira SB£). Metode bloone sinteze so postale uporabljive in zelo učinkovite tudi z uvajanjem LSI tehnologije. Omogočajo prenos reševanja številnih nalog s stopnje tehničnega projektiranja na stopnjo logičnegn projelctiranja, še poeebej nalog združevanja na vseh ütopnjah, nalog izbora standardnih konstrukcijskih enot in še nekaterih. 4. TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA PROJEKTIRANJA Tehniško osnovo načrtovanja računalnikov bodočnosti predstavlja avtomatizirana tehnologija načrtovanja, konstruiranja in tehnološka priprava, ki omogoča izdelavo kompletne materialne in standardne programske opreme. Izdelali naj bi ee tehnični projekti in popolna dokumentacija za izdelavo in uporabo računalniškega sistema, za standardno programsko opremo, kakor tudi za izvajanje eksperimentalnega dela pri uporabi zgoraj opisane metodike in tehnologije projektiranja. Raziskave in obravnavanje tehničnih in matematičnih sredstev za tehnologijo projektiranja igrajo pomembno vlogo ne samo na področju avtomatizacije načrtovanja računalniških sistemov, ampak tudi za širše področje znanatveno-tehniš-kega napredka (npr. avtomatizacija znanstvenih raziskav, avtomatizacija sistema splošne uprave itd.). Specializiran operacijski sistem kot nadgradnja standardnega operacijskega sistema obsežnega i-ačunalniškega kompleksa mora zagotoviti informativnost in vzajemno delo večjega števila projektantov v realnem času. Podatkovni Jezik mora vsebovati sredstva za al-goritmično in strukturno opisovtmje naprav, sredstva za opisovanje lastnosti algoritmov in računalniških procesov, sredstva za opisovanje tehničnih karakteristik komponent strukture. Bistem mora vsebovati tudi sredstva, ki omogoča razširitev podatkovnega Jezika v smislu konkretnih pogojev projektiranja. V sistemu imamo vrsto splošnih algoritmov, ki Jih Je mogoče uporabiti za izvrševanje konkretnih transformacij z upoštevanjem ustreznih informacij. Primeri takšnih algoritmov so univerzalni prevajalniki, ki prevajajo konkretne Jezike, če so podane tudi vse sintaktične in semantične informacije, makroprocesorji, ki krmilijo nabore makro operacij, modelimi sistemi, ki omogočajo spreminjanje semantike operacij v modelimih jezikih, optimi zaci j ski procesorji, ki dopuščajo možnost spreminjanja kriterijev in pogojev, ki sicer omejujejo iskanje optimalne variante itd. Zaslediti moremo dve osnovni periodi izkoriščanja tehnologije načrtovanja. Prva perioda je začetno obdobje projektiranja računalniških sistemov. Za to stopnjo Je značilno znanstveno-raziskovalno delo, ki daje osnovne rešitve na področju strukture in arhitekture računalnikov ter njihove standardne programske opreme (standardnega firmwara in software). V tem obdobju tehnologija projektiranja uporablja eredstevaavtomatizacije znanstvenih raziskav in baze za izvajanje eksperimentov. Z njimi se preizkušajo osnovne znanstve-no-tehnične ideje. Projektirani so že konkretni primeri ustrezne razširitve podatkovnega jezika, izdelani so posamezni programi, ki vključujejo nove programe v sistem itd. Pri projektiranju konkretnih primerov se izdela metodika aplikacij, zaporedje izvajanj operacij, kooi^ dinacija obdelave podatkov itd. V drugi periodi se uporabi načrtovalni sistem, ki omogoča izdelavo konkretnega računalnika oziroma računalniškega sistema. Posamezni vzorci ali konfiguracije načrtovanega sistema se lahko razlikujejo po tehničnih parametrih, ki omogočajo realizacijo posameznih delov standardne programske opreme, razdelitev le-te na materialno programsko in programsko opremo itd. Pri tem se nekateri nivoji načrtovanja izkažejo univerzalni za vse konfiguracije, načrtovanje na drugih nivojih in končna dokumentacija pa se dobi z rabo vrste algoritmov projektiranja in z določitvijo parametrov, od katerih zavisi delovanje teh algoritmov. Z združitvijo algoritmov, ki se izdelajo pri projektiranju posameznih sistemskih sestavov, Je mogoče z ustreznimi programi generirati standardno programsko opremo načrtovanega računalniškega sistema. 5. ZAKLJUČEK V delu 80 obravnavane metode načrtovanja -podobnih in bodočih digitalnih računalniških sistemov. V njem zasledimo bistven poudarek na avtomatizaciji projektiranja. Ta je namreč ena od pomembnih pripomočkov, ki omogoča načrtovalcu programske in materialne opreme kar najhitrejše prilagajanje oziroma izkoriščanje hitro se razvijajoče osnovne terminologije integriranih elektronskih vezij. Iz obstoječega stanja pa Je razvidno, da "popolno" izkoriščanje najsodobnejše tehnologije še vedno zaostaja za njenim razvojem, kar Je med drugim pripisovati tudi pomankljivi in nezadostni avtomatizaciji načrtovanja. Zato Be dandanes v svetu vlaga vse več naporov, da bi se obstoječe stanje izboljšalo. Tudi pri nas lahko zasledimo že vrsto uspehov na tem področju v okviru tovrstnih raziskovalnih nalog pedagoških in raziskovalnih ustanov (zlasti Fakultete za elektrotehniko in Instituta "Jožef Stefan"). To so zlasti naloGG omenjenih ustanov, ki jih finansira Haziskovalna skupnost Slovenije za področje avtomatike, računalništva in informatike. Za avtomatizacijo načrtovanja je bilo izdelanih že precej, več ali manj zaključenih programskih paketov, ki ao bili že tudi uporabljeni pri reševanju nalog za potrebe našega industrijskega okolja. Naj navedemo le nekaj takšnih paketov, ki 80 bili izdelani na Institutu "Jožef Stefan" in deloma tudi v sodelovanju z Republiškim in Univerzitetnim računskim centrom: simulatorji računalnikov (n.pr. za računalnik ITT 1600), prevajalniki, interpreterji, zbirniki, simulatorji digitalnih vezij, programski paket za analizo in sintezo vezij, za verifikacijo in diagnostiko le-teh, ter za analizo in sintezo programov oziroma mikro programov, za diagnosticiranje prevajalnikov, za časovno in prostorsko optimizacijo programov na osnovi ugotavljanja paralelizma ter aktivnosti in pasivnosti spremenljivk v (mikro) programih, programi za časovno optimizacijo na osnovi minimalnega števila posegov v centralni pomnilnik,.itd. Omenimo naj še dela na razvoju jezikov za opis struktur in algoritmičnega opisa delovanja vezij, ter visokih programskih jezikov ali bolje rečeno izpeljank obstoječih visokih jezikov za programiranje mikro račiinalnikov. V zaključku naj še pripomnimo, da so sredstva, se vlagajo v naša raziskovalno-razvojna priz£»-devanja in šolanje kadrov še vedno mnogo premuj-hna, da bi bilo mogoče zadostiti potreba« naš"--ga industrijskega okolja ter doseči ia vzdržati korak z razvojem v svetu. 6. LITEHATUHA 1. M.A.Breuer, Design Automation of Digital Systems, N.Y. 1972 2. Haziskave, ki jih je v letih 197^7d finan-sirala Raziskovalna skupnost Slovenije & .d-ročja avtomatike, računalništva in informatike 3. Haziskave, ki jih je v letih 197't-78 finai-^i-rala Raziskovalna skupnost Slovenije s področja avtomatike, računalništva in informatike 4. P.Kolbezen, Algoritmični jezik za opis problemov analize in sinteze avtomatov, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, april 137'*- 5. M.A.Breuer, Editor; Digital System Design Automation: Languages, Simulation and Data Base; I>itman P.L., London 1977 7. Kibemetika, Žurnal AN USSR 8. Computer, strokovna računalniška revija, ZDA 9. IEEE Transaction on Electronic Computer, znanstveno raziskovalna revija IEEE, ZDA 6 1 liiform.iticn št. 3 letnik 1978 mathematical models for computer-assisted solutions of non - numerical problems in chemistry UDK 681.3:54 b.jerman-bla2:iö J. Stefan Institute, University of Ljubljana, ótOOO Ljubljana, Yugoslavia MATEMATIČNI MODHLI ZA REŠEVANJE NENUMERIČNIH PROBLEMOV IZ KEMIJE S POMOČJO RAČUNALNIKA. V članku je dan pregled uporabe molekularne topologije pri računalniškem reševanju nekaterih nenumeričnih problemov iz kemije. Obdelani so naslednji problemi: identifikacija spojin v sistemih za iskanje in shranjevanje informacij, enumeracija in generiranje strukturnih izomerov s ciljem izločevanja molekularnih struktur rta podlagi eksperimentalnih podatkov, predstavitev molekularnih struktur in procesa načrtovanja sintez v računalniškem načrtovanju organskih sintez. The article gives a review of the applications of the molecular topology in computer-aided solving of some non-numerical chemical problems. The problems are: identificotion of a compound in chemical information retrieval systems, enumeration and generation of structural isomers for the purpose of special chemical studies and in computer-aided elucidation of molecular structure on the basis of experimental data, representation of molecular structures and synthesis-design process in computer-aided planning of organic syntheses. 1 . Introduction There seems to be hardly any concept in natural sciences which is closer to the notion of a, graph than the molecular structure of chemical compounds. A molecular structure may be viewed as a graph composed of nodes (atoms) linked with edges (chemical bonds). In fact there is no essential difference between a graph and a structural formula. A graph is a mathematical structure which can be used to represent the topology of given molecule. The advantage of using ; graphs in the representation of molecular structure lies in the possibility of applying directly the mathematical apparatus of the graph theory for solving special chemical problems. The idea that metric characteristics of the molecules (that is bond lengths and bond ongles) can be neglected in chemical studies is more and more popular. The molecular topology allows the nor)-metric relationships of the molecular structures and the totality of information contained in the molecular graphs to be investigoted and applied in a very simple manner. - Concepts of topology and graph theory though not always recognized as such, are nowdoys analysed and applied to various branches of chemical science: photochemistry (1), stereochemistry (2), transition metals chemistry (3), boron hydrid chemistry (4), saturated (5) and unsaturated (6) hydrocarbon chemistry, etc. Furthermore, basic concepts of chèmìstry such as configuration, isomerism, valency etc. ore shown to have a topological basis (7). In the present article we wish to review mainly the application of the molecular topology and the topology of a space of molecules in computer-aided solving of some non-numerical chemical problems. The problems ore: identification of a compounds in chemical information retrieval systems, enumeration and generation of structural isomers for the purpose of special chemical studies and in computer-aided elucidation of molecular structure on the basis of experimental data, representation of molecular structures arid synthesis design process in computer-aided planning of organic syntheses. Let us at first to define a chèmical graph and the associated notions: A chemical graph is (8) a graph con- sisting of nodes associated with atom names, and edges which correspond to chemical bonds. The degree of a node in the chemical graph has its usual meaning, i.e. the number of (non-hydrogen) edges connected to it. The valence of each atom determines its maximum degree in the graph. A special kind of chemical graphs are vertex-graphs. Vertex graphs are cyclic chemicol graphs (8), from which nodes of degree less than three have been deleted. 2. Identification of a structure of chemical compound in an information retrieval system There is probably no science in greater need of mechanized information retrieval than chemistry. Millions of chemicol compounds ore known; new ones ore produced at on even faster rate. The chemist has two main problems: first, he wants to find out whether the substance in his test tube is already known; second, given a substance, he wants to know the properties of similar substances. Both problems can be reduced to a matching process: a description of the given compound has to be matched against descriptions of the compounds that moke up the doto base of the retrieval system. To assure a complete identification of the compound structure, a detailed atom-by-otom comparison is usually needed between the compound in the query and the compounds in the data base. If chemical compounds are represented as chemicol graphs, the problem of motching the query item with the library item becomes Identical to the problem of isomorphism of graphs, considerably simplified by the labels carried by the chemical graph nodes. The problem of isomorphism of graphs received little ottention in the literature until late 1950's (9). Research into this problem was stimulated by the development of chemical Information retrieval systems, with chemical structure representation in the system's files. An approach that was Implemented in several computer programs was the procedure of a node-to-node matching in search of coincidence. The nodes of two chemical graphs are matched one at time until either o valid correspondence is found or until Incompatibility arises (10). In the later, it is necessary to backtrack to a point of former coincidence and start again with a different choice of nodes. Large amount of backtracking is required In this technique due to the lock of any criteria in the decision-making step. From the computational point of view, the unavoidable backtracking is time wasting as only In rare instance is the correct choice made at each point of decision. This technique also requires information to be saved in order to restart from the last point of agreement. The use of a standard numbering procedure for the nodes in the chemical graphs mokes the problem of establishing isomorphism in graphs trivial. Mony attempts have been made in order to develop standard numbering procedures. Boumon (11) has suggested ordering of the nodes in chemical graphs based on the examination of the degree of a node and the degree of the nodes to which it is connected. Randić (12) proposed a very interesting procedure for labelling the atoms in the graph by considering the rows of the adjocenty matrix of the graph as digits coded in a linear code. The search for matrices corresponding to a complete graph or to a frogment of a graph is to be carried out by ordering of the matrices according to decreasing values of the numbers representing the row vectors. A year later, the same author suggested another solution to the unique labelling of the graph nodes. The sequencing of otoms is performed according to the relative magnitudes of the coefficient of the largest eigenvector of the adjacency matric (13). Similar approach to the Bouman scheme is the Morgan algorithm (15) which exploits the concept of extended connectivity. The Morgan's algorithm was implemented in the information system of Chemical Abstract Service. The classification of the atoms is obtained by adding the initial connectivity values of nearest neighbours ond assigning the sum to the node considered. As (16) recognized, this method does not always allow the maximum possible differentiation, although it generolly allows the atoms to be divided into several classes depending on the number of non-hydrogen attochements to each atom. Bart and Giordano proposed (14) o new graph matching procedure in which for the one-to-one matching the Fourier maxima of specific entities of the known chemical structure was used. A completely different and most computer-oriented approach to graph identification was advanced by Sussenguth Ó7). The procedure that he suggested is based on two principles. First, if graphs G and G* are isomorphic, then the subset of nodes of G that exhibit some property must correspond to the subset of nodes of G* that exhibit this some property. Second, if the subsets of the nodes of G and G* that are characterized by some property do not have the same number of elements, then the two graphs cannot be isomorphic. The motching procedure storts with generation of subsets of nodes that represent the same type of atom. The purpose of generation of subsets of nodes is to reduce the number of nodes of G* to which a node of G can correspond. The purpose is achieved by taking Intersection of the subsets and by matching the resulting nodes. If some nodes are not matched, new subsets must be generated. The algorithm terminates when every node in G is paired off with o node in G*, or when two corresponding subsets of nodes of G and G* are found to differ in the number of nodes they contain. If the former is the case, graphs G and G* are isomorphic, if the later, isomorphism is impossible. Occasionally, the algorithm exhausts all subset generating properties before one of the two conditions is sotisfied. This happens when more than one isomorphism Is possible between the two graphs, or when the subset generating properties are Incomplete In the sense that some property that would establish isomorphism or the lack of it has been neglected in the design of the algorithm. An improvement of the described algorithm was suggested by Ming and Tauber (18). They separated the stnjcture search and substructure search Into o distinct port of the algorithm and Included first order degree (17) and second order degree In the control vector for use In structure search. A short cut of the atom-by-atom search technique and set generation procedure Is the connectivity code developed by Penny (19). The connectivity code olthough It is not a solution in itself, can be a useful tool when used in conjunction with the two general techniques (otom-by-atom search and the set generation algorithm) OS it Is done in the computer program of Tauber and Ming (18). 3. Computer-aided generation and enumeration of structurol isomers Problems of structural isomerism in chemistry have received much attention for o long time, but only occosionol attempts hove been mode toward a systematic solution of the underlying graph theoretical problems of structural isomerism. Graph theoreticians have frequently considered various aspects of this topic, but not necessorily in the context of organic molecules. Polya presented a theorem (20) which permits calculation of the number of structural isomers for o given ring system. Hill (21) and Taylor (22) pointed out that Polya's theorem permitted enumeration of geometrical and optical Isomers In oddltlon to structural Isomers. More recent formulos for the enumeration of isomers of monocyclic aromatic compounds based on the graph theory, permutation groups and Polya's theorem were presented (23). Although the number of isomers may be interesting, these methods do not display the structure of eoch isomer. Even in simple coses, the task of specifying each structure by hand without duplication is an enormous one. Balaban published o series of papers (16) addressed in part to the problem of specification of isomeric structures. Although his method represents an important contribution to the problem of Isomeric structures, it does not contain a mechanism for ovoiding a duplicate structures. Most successful in solving this problem Were the works based on the Dendrol algorithm (24). The algorithm permits an enumeration and representation of all possible molecular structures with o given empirlcol formula, i.e. a given set of atoms. Chemical structures of all possible isomers are obtained by mathematical permutation of acyclic and cyclic graphs representing appropriate ring systems and attached acyclic chains of atoms. The Dendrol olgorithms was implemented In a computer program called Structure Generator (8). The list of the structural isomers generated by the progrom is in the form of a special kind of graph -AND/OR tree (25). The ring systems In the program ore constructed from vertex graphs (8), which are defined In o given problem by a series of calculations. The first level of the tree, after the specificotion of the Initial collection of atoms. Is the set of all possible partitions of the initial set of nodes. Each partition consists of the cyclic subunit and the remaining set of nodes. The cyclic subunits are a collection of atoms from which all possible ring systems con be constructed on the basis of the appropriate vertex graph. The atoms In the remaining set form acyclic ports of final structures, combined in all possible ways with the ring structures from the corresponding initial partition. The second level of the tree specifies all possible ring systems that can be constructed from the vertex graph corresponding to the cyclic subunit in the first level of the tree. The next level of the tree just beyond the node specifying a possible ring system, specifies the possible ways In which the remaining atoms can be linked to the unfilled links of the system. After the three first levels of the tree generation, the program becomes recursive. Eoch set of unstructured nodes is taken up as a fresh problem until there are no more unstructured nodes. The Structure Generator represents o part of a very complex and sophisticated computer program - Heuristic Dendral Program (25,8) for elucidation of moleculor structure based on structurol feotures of unknown molecules derived from chemical, physical and spectroscopic data. Recently, a similar approach to the problem of exhaustive enumeration and generation of chemical structures was published by Sasaki and Kudo (2Ó). Their system successfully deduce all logically valid structures, ocyclic and cyclic on the basis of previously settled proposition according to the input information about the structure, of a given compound. 4. Mathematical models in the computer-aided-planning of organic syntheses The problems of isomorphism of chemical graphs and generation and enumeration of structural isomers are closely related to the works connected with the design of chemical structure information systems. The justification of the chemicol structure information systems is the assistance in the research process. It happens very often that it is not only the structure of the compound which intersets the chemist, but also the properties of the compound which the structure represents. For instance, the chemist may be interested in the synthesis of the compound, in some of its physicaTproperties, in its behavior in a living system etc. For these reasons greater attention should be paid to the problem of collection, evaluation and correlation of the data associated with a particular compound. Closer to these desired objectives are the studies carried out in the field of the application of machine computation to the generation of chemical pathways for the synthesis of complex organic molecules. Mathematical models in the form of graphs and the associated theory in the computer-aided design of chemical synthesis are involved in two ways: first as a tool in the representation of structures stored into the programs; ond second, os o model in the computer representation of synthesis pathways. Synthesis pathwoys can be viewed as a free (27) in which the root is the synthetic target, the intermediates in the synthesis process are the nodes, and the chemical reactions are the edges linking the nodes of the tree. Several alternatives to the computer-aided design have been attempted. The strongest attention from the chemists has evinced the work of the groups of Princeton and Harvard (28). Their works were based on the interactive computation with an on-line guidance by a chemist. This feature has enabled them to solve interesting chemical problems by pooling the resources of a computer with a chemist as a source of information on reoction and on strategic design decisions. The other most significant approach is based on the Heuristic Search Paradigm of Artificial Intelligence (30) research. The program developed at Stony Brook (29) designes synthesis without the chemist's intervention using the reactions from the program reaction library and programmed design strategies. A similar approach can be found in the works of Whitlock on the heuristic solutions of the functional group synthesis problem (32). The reaction library in his program represents the implementation of the transition graph of a finite automata, wherein the nodes are functional groups and edges are the reactions that transform one functional group into another. The most mathematical scheme of synthesis-plonning problem was suggested by a group of prominent chemists and mathematicians (31). The scheme is based on the recognition that all chemical reactions correspond to interconversions of isomeric ensembles of molecules (lEM) within a family of isomeric ensembles of molecules (FIEM) (31). Distinguishable lEM of FIEM is represented by a family of be-matrices (bond and electron matrices) F = (Mg, M] ..., Mf). The be-matrix M| of an ensemble of molecules EMj consisting of a set A, which contain n atoms, A= (A^, ..., Ap) is an nxn matrix as shown below: M. = I °1 °12 °21 °22 'nl °ln °2n nn,l were the entries Ojj (i / j) are the formal bond orders of the bonds between pairs of atoms A; and Aj, the diagonal entries a|j are numerically equivalent to the numLier of free volence electrons belonging to atom A; in EM|. A slightly modified version of this mathematical model of chemical systems and their relations was used as a basis for the construction of algorithm, which generates multistep syntheses of a given chemical compound. The olgorithm and the former mathematical model were implemented in an organic-synthesis-planning program called HEDOS (33). The program is confined to systems consisting of the benzene ring and functional groups attached to it. Specially designed heuristic rules governing the generation of the best synthesis were incorporated into the program in view of the complexity of the synthesis pathway and the number of steps involved. In this approach, the be-matrices of o FIEM defining metric topology, were embedded as elements of state space, that we called the state space of ensembles of molecules (33). The associated^set of operators of the stote space was defined as a set of reaction matrices D(n)j D(n) = l - R| R is the reaction matrix which fits (31) the elements of FIEM|. The set of fitting matrices F(n) for some state EM| In the FIEM represented by a be-matrix B| is obtained by the mapping y: y: D(n)x FIEM-» F (n); y (D{n), B; )= )F F - B, < 0| The target molecule Z is contained in an initial EM, denoted with EM^ . Final states are all possible EM assigned as, EMl provided that the chemical species in EM|_ are contained in the list of available chemical compounds meaning that they can be easily synthetisized or found in the commercial catalogue of the world-known suppliers of fine chemicals. The molecules in EMl starting materials for the synthesis of molecule Z and compose the list L, L c . Thus, the problem of synthesis design for a compound Z can be reduced to the problem of finding a path K, K = | R] , ..., Rp I into a space of FIEM which transforms EM^ in EMl- The seorch for o path through a state space is equivalent to the travel through a directed graph, in which the nodes correspond to various EM from FIEM and edges correspond to the set of reactions D(n). The root in the directed graph which is a tree in this case is the ensemble EM^. The implemented synthesis-planning-algorithm in the program HEDOS generates the space of FIEM and searches for a minimal length path which leads from EM to some EMi_. This minimal path meets some prescribed criteria, which garantee the feasibility of the proposed reactions and the volldity of generated structures. Information contained in the be-matrices of the EM is usually insufficient for the evaluation of the proposed reactions and intermediate structures, so additional information concerning other molecular properties was stored in the second symmetric triangle of the be-matrix. The new matrices were defined as bei matrices: M, = a. . for i < i M for additional Information The program is not interactive, i.e. the chemist cannot interrupt the program to assist in the search for synthetic intermediates or in the evaluation of the synthetic path. The program must make all decisions by itself and is strictly experlmentol. It was designed for the purpose of developing and testing artificial intelligence mechanism with the old of a strongly defined topology of molecular structures and related reactions. 5. Conclusion The recent approaches to computer-aided solving of non-numerical chemical problems hove been reviewed and the merits and drawback of implemented mathematical models outlined. It seems that the use of graphs as mathematical structure in the representation of chemical compounds, as they provide a form suitable for computer manipulation, becomes more and more popular. Best results in this field was achieved in application of graph theory and permutation groups in computer programs which generate and enumerate all possible structural isomers of a given set of atoms. Thus, the problem of exhaustive isomer generation can in general be considered as solved. The other problem, identification of chemical compounds in the information retrieval system, for the solution of which the some mathematical model was used, was not so successfully solved. The majority of information chemical systems still performe the structure and substructure searches by using logical combinations of the structure fragments, as the compounds in the system's files are presented in one of the linear notations (WLN, JUPAC-DYSON) or by different fragment codes (Mechanical Chemical Code, KWIC indexes). Both forms of representations are simple to operate. As the volume and the interdisciplinary needs of chemistry, especially In the research process have increased, and the need for fully explicit structure representation of molecules becomes essential, various chemical information systems (CAS, DARC, TOSAR) have included graphs as a form of representation of chemical notions, but only as a supplement to the files with standard records. The great deficiency of this form of representation is the time - consuming identification of compounds. The chemist and information scientists still work on the development of fast and effective graph matching techniques, as the problem is not only a chemical problem, but also a computing problem. The task is large and difficult Olid should require common efforts for its solution. The computer-assisted planning of organic syntheses is just beginning. The applied mathematical models and artificiol intelligence methods hove exhibited many deficiences, but they can be overcome. The success of the implemented computer programs justifies the expectations that the use of the computer-assisted-synthesis analysis will become a routine in the near future. The described mathematical model of the spoce of ensembles of molecules, provides a useful basis for the construction of a synthesis - planning algorithm. At the same time it offers possibilities for further uses, as if is the first attempt toward a systematizotion of procedures for storing and handling of the vast quantity of chemical Information that is currently available. 6. References 1. H.E.Zimmermann, Angew.Chem.Internat.Edit, 8 (1969) 1. 2. V. Prelog, Chem. Britain, 4 (1968 ) 382. 3. H.A. Schmidtke, Coord.Chem.Revs. 2 (1967); J.Chem. Phys. ^ (1968 ) 970. 4. S.F.A. Kettle and V. Tomlinson, J.Chem.Soc. 91 (1969) 2002. 5. H. Hosoya, Bull .Chem.Soc. Japan.44 (1971 ) 2332. 6. K. Ruedenberg, J.Chem.Phys. 22 (1^54) 1878. 7. 1. Ugi, D. Marquording, H. Klusocek, G. Gokel and P. Gillespie, Angew.Chem. 82 (1971) 741. 8. L.M. Masinter, N.S. Sridharan, J. Lederberg, D.H. Smith, J.Am.Chem.Soc. 11 (1974) 7702; L.M. Mosinter, N.S. Sridharan, D.H. SmTtFi, J.Am.Chem.Soc. 1_1_ (1974 ) 7715; R. Carhart, D. Smith, A. Brown, N.S. Sridharan, J.Chem.lnfor.Comp.Sci. 1_5 (1975) 2. 9. A. Sochs, Pubi.Moth.Debrecen (1962) 270; 11 (1963) 119; L. Spiolter, J.Chem.Doc. 4 (1964 ) 269; F. Horary, J.Math.Phys. 38 (1959) 104. 10 11 12 13 14 15 16, 17 18 19 20 21, 22 23, 24 25 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, L.C. Roy, R.A. «irsch. Science, 12Ó (1957 ) 814. C.M. Bouman, J.Chem.Doc. 3 (1965) 92. M. Rondić, J.Chem.Phys. M (1974 ) 3920. M. Randić, J.Chem.lnfor.Comp.Sci. J_5 (1975) 105. J.C. Bort, N. Giordano, Proceedings of the International Conference on Computers in Chemical Reseo iJi and Education, Ljubljana - Zagreb, 1973, Roper 3/1 H.L. Morgan, J.Chem.Doc. 5 (1965) 107. W.T. Wipke and T.M. Dyott, J.Am.Chem.Sor (1974) 4825. E.A. Sussenguth, Jr., J.Chem.Doc. f (19i'5) 36; E.A. Sussenguth, Jr., "Structure Matchii... '-. ii rori.„Tlion Processing, Thesis Harvard Univ., 1964. T.K. Ming, S.J. Tauber, J.Chem.Doc., (1?71) 47. R.A. Penny, J.Chem.Doc. 5 (1965) 113. G. Polya, C.R. Acad.Sci. 201 (1935) 1'.67. T.L. Hill, J.Phys.Chem. 4^X1943) 2i3; ' L. 'Ml, J.Phys.Chem. ]]_ (1943) 294. W.J. Taylor, J.Phys.Chem. 11 (1943) 532. A.T. Balaban, F. Horary, Rev.Roum.Chim. 12 (1967) 1511; ibid., IJ^ (1966) 1097; ibid. ]2 (1967) 103. J. Lederberg, "DENDRAL-64, Port I; Notationol Algorithm for Tree Structures", NASA Star. No. N-65-13 158, NASA CR-57029; "Part II, Topology of Cyclic Graphs" NASA Star. No. N 66-19074, NASA Cr-68898; "Partili Complete Chemical Graphs: Embedding Rings in Trees" NASA Star. No. N 71-76061, NASA CR-123176. B. Buchanan, J. Lederberg, Proceedings of IFIP Congress 1971, Ljubljana, paper TA-2-91; B. Buchanan, G. Sutherland, E.A. Feigenbaum, In Machine Inteligence 4, 5 (1969) ed. Meitzer and Michie, 209, 253; J. Lederberg, G.L. Sutherland, B.G. Buchanan, E.A. Feigenbaum, A.V. Robertson, A.M. Duffield, C. Djercssi, J.Amer.Chem.Soc. ^ (1969) 11. Y. Kudo, S. Sosoki, J.Chem.lnfor.Comp.Sci. 16 (1976) I. E.J. Corey, W.T. Wipke, Science (1969) 178. E.J. Corey, Quart.Rev. (London) W (1971 ) 455; E.J. Corey, W.T. Wipke, R.D. Cramer, W.J. Howe, J.Am.Chem.Soc. 94 (1972) 421; ibid. 94 (1972 ) 431. N.S. Sridharan, Proceedings of IFIP Congress, 1974, Stockholm, 828-837. J.R. Slagle, Artificial intelligence: The Heuristic Programming Approach, Mc Graw-Hill, New York, 1971. J. Dugundji, I. Ugi, Topics in Current Chemistry, 39 (1973) 21, Springer Verlag; I. Ugi, P. Gillespie, C. Gillespie, Trans.New York Ac.Sci. M (1972) 416. E. Blower, Jr., W. Whitlock, Jr., J.Am.Chem.Soc. 98 (1976) 1499, W. Whitlock, ibid., 98 (1976) 3225. B. Džonovo-Jerman-Blažič, I. Brotko, Proceedings of AFCET Congress, Gif-Sur-Yvette, 1976, 283; ibid.. Proceedings of the International Conference on Information Sciecnes and Systems, PotrOs, 1976, Hemisphere Publishing Corporotion, Washington, 461. 65 lnforiii.ilinaj zadovolji obdelava. Dobre in realne cilje je mogoče postaviti le na osnovi dobrega poznavanja strokovne in izvedbene problematike. Opis projekta mora cilje definirati v oprijemljivi obliki. Določiti je treba rok in pogoje za realizacijo. vod i a /»rojeU.fa ieintiéHi jopinoinik aaimiMit - tra.iiv< p0iMo£nik nafiHo-vaM)« in Uon troia razvoj iesfiranje sisIcKia posebne naloge 1 1 1 pclsiop . «o ÜOmoini foro^faml itäeiova»\c prO^rtkmev i t-delomfji |Ori>qr«m«i> Slika 5 Primer organizacije razvojne skupine 2,2.5. Načrtovanje in spremljanje projekta Načrt izvedbe mora vsebovati idejno rešitev vsaj v najbolj grobih potezah. Oceniti je treba potrebno število in usposobljenost izvajalcev. Sledi ocena potrebnega časa in stroškov. Predvideti je treba datum pričetka. Določiti je treba postopek spremljanja in glavne kontrolne točke. Z načrtom je treba seznaniti naročnika in predvidene izvajalce. Če je načrt sprejemljiv je treba dokumentirati potrebne odobritve, ali drugačne odločitve. 2,2.'f. Splošna organizacija Zbiranje vseh obstoječih dokumentov in'informacij o delovanju obstoječega sistema je prvi kprak v novi sistem. Na osnovi zbranih informacij se izdela načrt bodočega obtoka podatkov. Celoto se razbije v manjše module. Pripravijo se predlogi za nove dokumente. Posebno pozornost moramo posvetiti izgledu in vsebini novih poročil. Določiti je treba nove potrebe po strojni in izdelani programski opremi. Izdelati je treba čim bolj podroben načrt za nadaljne izvedbene faze. Ponovno je treba predvideti, kako bomo kontrolirali porabo časa in sredstev, roke in kvaliteto. Se enkrat se prepričamo, če predvidena rešitev naročniku ustreza, sicer opravimo potrebne 6 7 spremembe in dopojnitvo, 2.2.5. Izdoüiiv;! ori^iinlzao.i.i.-.kili riclrolnionl;! Napočil ,1o čaf, dokončno i/.tlo 1 rivo. iloio nrijofio rozdrobimo na primerno dole. /.n Vf;ak dol al.i modul na,ipro,io določimo, ka;i od n.iora priča-ku.jemo, nato U|':otovimo k.ic dobimo vhodno podatke in nato nn, kakšno pomo?,no iiodnhko potrebu,je modul interno, iodatko rai'.T'oredimò v primerno lor;ičnn nkupine, ki ,1ih iinonu.jomo segmente. Za vse podatke določimo simbolična imena, ki Jih tako,i vnenerao v katalor;. določimo fizično orf';anizaci,io poflatkov in dor.top do podatkov, nakar pristopimo k izdelavi datotek za testiran,jo. /.e v tej fazi predvidimo tudi varovanje podatkov a nhran,ievan,iem v varovalne datoteke (backup). 2.2.6. Prop;ramirnn,ie Vod,ja programerjev skrbi predvsem za uspešno napredovan,je dela v skladu s postavljenim planom. Prop;raraerji najpreje skrbno prouče zahteve modulov. Prof^rnmiranje bo najbolj uspešno, če najpreje napišejo vse potrebne komentarje in šele nato programske ukaze. Programer skrbi za to, da ac vsi izdelani in preskušeni programi čim preje znajdejo v ustreznih programskih knjižnicah. 2.2.7. Testiranje sistema Najbolje je,'da obntoji. za testiranje sistema posebna skupina za to specializiranih proj^ra-merjev in orr;anizatorjev. Za testiranje sistema je potrebno pripraviti nove datoteke. Zagotoviti je treba vse procedure, ki so potrebne za redno delo. 2.2.8. Instaliranje Za instaliranje sistema je potrebno poleg postopkov in pro{';ramov zbrati tudi vse potrebne podatke. V mnogih primerih je to najtežje delo. Največkrat pa podatki že obstoje v strojno čitljivi obliki, a v neki drugačni organizaciji, V vsakem primeru morajo biti podatki zbrani in prečiščeni pred začetkom rednih obdelav, oziroma predajo. 2.2.9.'Predaja Pred dokončno uvedbo nove obdelave je potrebno še enkrat pregledati postavljene termine in oceniti, kako.so dosegljivi. Uvedba nove obdelave, je pot brez povratka. Po predaji bo za obdelavo skrbel uporabnik, medtom ko se bo razvojna skupina razšla. Uporabnik potrebuje pri uvajanju pomoč, ki jo lahko nudi le razvojna skupina. Važne točke so: . kako pripraviti podatke , kako naročiti obdelave , kakšni so časi. in stroški obdelav , kako varovati podatke in . katera zanimiva poročila jo še rno;-oče dobiti iz zbranih podatkov K-vi'.'U.Di; l'OJMOV Dokumcn l;aci ja moj-a nastajati vos čan razvoj-noi':a procoüa. Kot prva potreba po dokumonti-r.-injn r.o v fazi analizo projokl;a pojavlja potreba po zajemanju pojmov. Co želimo opise pojmov nspošno uporabljati v colotnom razvojnom ppocoau, jih moramo žo ob prvem pojavu zajeti, v strogo standardizirani obliki. Ce dol amo tako, lahko vsak pojem tudi uspešno opišomo žo ob prvem stiku z njim. Najvažnejše formalnosti, ki jih moramo opraviti čim preje so: , oprodelitev pojma . poimenovanje s simboličnim imenom ali šifro in vključitev v katalog . šele po teh dveh korakih sledi potreben opis v čim bolj jedrnati in na čim več mostih uporabni obliki V okviru delovne enote informacijskega sistema morajo obstojati standardi, ki omogočajo, da posamezne pojme čim bolj enolično razdelimo v posamezne razrede. Primer take razdelitve pojmov kaže slika '»■, Slika 'I- Primer opredelitve pojmov informacijskega sistemo Katalofi; pojmov v okviru informacijskega sistema je analogen katalogu surovin.polizdelkov in izdelkov proizvodne delovne organizacije. Tako kot ta, tudi- obdelava podatkov ne more poslovati brez dobre evidence materiala v-delovnora. nri«tonfai.. Vndp.n jg^ Vn-tnl nga je preprosto, če je obsef; majhen. Pri večjih informacijskih sistemih pa je to vodenje dokaj volike in zapleteno zbirke podatkov z mnogimi medsebojnimi odvisnosti.mi , Na raspolago so programi, (7), ki omogočajo interaktivne posege v katalog preko terminalov, kot t\)di direktno vključevanje v kntalof-u zbranih podatkov v programe. '4. i'i'i.'ANDAinjT /i\ iKiKiiHi-iii'n K standardi za dokuinon ti ran,1o rK! ni:pfir', r-r;. ino navezujojo nn katalof; pojmov. Knjhol.ifi je, da že od začetka zasledujemo oilj čim l)olj neposredne uporabe v katalop;u zbranih pojmov za potrebo pro(';raiiiiran ja in da so pri iiada joči opisi v skladu z zahtevami i zhpani;i';a pr'0|';i:'fini-skep;a jezika. ?,n izčrpno dol;nmonl,acijo jo le malokdaj potrebno več kot to, da vsak pojem opišemo v skladu s potrebami pror:rrimskef';a jezika ob vključitvi najnujnejših komentarjev, ki jih dovoljuje skoro vsak propiramski jezik. Za opise posameznih pojmov lahko predvidimo posebne obrazce, ali posebne formate na zaslonu terminala. Najvažnejše, nn kor moramo paziti pri projektiranju obrazcev ali formatov je proRlednost. To dogežemo z uporabo principov za načrtovanje obrazcev in poročil znanih pod imenom "Information Mappinp,-" (8). Določen podatek naj se nahaja vedno na istem mestu, uokvirjen ali na druR način izrazito ločen od ostaleRa teksta. Vsnk pojem lohko opišemo s hierarhično zgrajenim opisom na enem samem listu. Tak opis ima navadno tri stopnje; . naslov . kratek opis . podroben opis z referencami na nižji nivo če je to potrebno Zato naj vsak opis obsega načeloma le en l'ist ali zaslon na terminalu. Ta opis se nato preko kataloga ali direktnih referenc navezuje na nadrejene in podrejene nivoje. Prav tako so zgrajene sestavnice v proizvodnih dejavnostih. Zasnova sistema naj poteka vedno od zgoraj navzdol. Ob zasnovi naj se formira katalog pojmov. 'L'ako lahko posamezne pojme razdelimo v podrobno obdelavo večim sodelavcem. Vsak dokument naj jasno izraža osnovno filozofijo: kaj, od kod, kako. Na podoben način je zgrajena na primer IBM-ova HIPO dokumentacija (Hierarchy, Input, Processing, Output), kjer tudi vsak list podaja osnovno misel, v tem primeru hierarhijo, vhod, obdelavo, izhod. Kljub upoštevanju vseh teh načel in ob vsej tej dodelanosti pa na koncu vse te obrazce lahko smatramo le kot pomožno sredstvo, medtem ko resnične dokumente predstavljajo šele do kraja obdelani in preverjeni računalniški izpisi, ker šele ti odražajo dejansko stanje dokumentiranosti projekta. Obenem predstavlja računalnik idealno sredstvo za komuniciranje med člani razvojne slcupine. Postopek dokumenfiranja je lahko v vseh fazah r.'ii'vopnocesa nnalc. Vse pojme lahko 'i Mpioti opr''!dol j\i jemo , vključujemo v katalog in dokinnoiii: j ramo v čim bolj (iokoiični obliki. :'.ev.;dn r.n večkral. pojavi. t»di. r>otreba po cl0|)0lnjr:van,iu. Tzo(';ibati pa ne moramo spre-mombi-.m., ker imajo te l;iliko zelo neprijetno posledice, .ji.^toin moramo z|';naditi tako, da osUano odprt za dopolnitvi;, no da bi bilo pri tem potx^obnü k.'(j spreminjati (open ended). Posebno pozornosl: je treba posvetiti enoličnosti in dokončnosti identifikacije in specifikacij, jasnosti in enostavnosti opisov in prep'lednosti oblike, kot je to opisano pri obravnavanju obrazcev. Med delom obstojata dve stopnji dokumentiranja: .dokumentacija v dolu in prevzeta dokiimcntacija. Ha računalniku se prva vodi v privatnih delovni.h datotekah, druga pa v vsem dostopnih knjižnicati. »Seveda mora biti Ja::no določeno, kdo lahko prenaša podatke iz enega področja v druf';o. 5. ZAKLJUČTOK Nastanek opisane metodologije je bil povezan predvsem s težnjo po dvigu produktivnosti programerjev, vendar se jo da s pridom uporabiti tudi na.ostalih razvojnih podrdčjih; Zahteva interaktivni terminal in prostor na mediju za shranjevanje podatkov, '■'■'ako jo je mogoče uporabiti če že ne na vsakem obstoječem vsaj skoro na vsakem novo nabavljenem sistemu za obdelavo podatkov. 6, SlsZNAH l,IT.I.ORAa"lJRK 1. H.Đ.Mill3:Mathematical l'^oundations for Structured Programming,IBM Corp.Gaithers-burg Md.,KdG 72-6012,February 1972 2. J.D,Aron:Charactorintics of the Program System Life Cycle,Tech.Hep.,IBM Corp. Gaithersburg Md.,November 1975 3. W,P.Htevons,G ..T.Myors and I..T,.Constantine, Structured Design,IBM Sys.J,Vol.13,2,197t-M.Jackson, Data Structure as a Basis for Program Design,State of Ar-fc Gonferenoe on Structured Programming,T.ondon 1975 5. J.D,Aron,The Prof';ram Developement Process, Addison-Wesley 197'l- 6. W,B,Cammack,H,J.Rodgers:Improving the Programming Process,Tech.Hep.,IBM Pough-keepsie I/aboratory,October 1973 7. DB/1)G i^'ata Dictionary User's Guide, IBM 1120-9083 8. R.B.HoriuInformation Mapping,Datamation, January 1975 9. HIPO-A Design Aid and Documentation Technique, IBM C20-1851 univerza v ijubijani institut "jožef Stefan" ljubljana, Jugoslavija Ali ste strokovnjak s področja računalništva, ki želi razvijati svoje sposobnosti v ustreznem okolju? Ce imate delovne navade, organizacijske sposobnosti, izkušnje pri delu z ljudmi, »mostojnost in iniciativnost pri poslovnem ali raziskovalnem delu, se oglasite pri nas — pogovorili se bomo o možnostih sodelovanja. Omogočimo vam lahko razvijanje vaših lastnih pristopov in uveljavljanje sposobnosti na področjih, ki vam najbolj ustrezajo. Nudimo vam možnost izobraževanja doma in v tujini, dobre delovne pogoje, nagrajevanje po delu, strokovno okolje, pomoč sodelavcev ter dostop do strokovne literature. Oglasite se na Odseku za uporabno matematiko — prisluhnili bomo vašim predlogom in željam. INSTITUT "J02EF STEFAN" Jamova 39, 61000 Ljubljana tel. 263-261/int. 284 konferenca spin i978 Prva medvladna konferenca o strategiji in politiki na področju informatike (SPIN: Strategies and Policies for Informatics), ki jo je sklical generalni direktor UNESCO, je bila v Malogi (Španija) od 28. avgusta do 6. septembra 1978. Konferenco so organizirale UNESCO in IBI v skladu z 2133. resolucijo 19. seje generalne skupščine UNESCO in z 7. resolucijo 8. seje skupščine IBI. Cilji konference so bili: - izmenjava izkušenj o strategiji in politiki no področju informatike, predvsem izkušenj, ki izhajajo iz razvoja domačih kapacitet in optimalnega izkoriščanja obstoječih virov, - določiti načine in sredstva, s pomočjo katerih bo informatika lahko prispevala ekonomskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju in napredku z ozirom na specifične potrebe dežel v razvoju, - določiti predpogoje za razvoj strategije in politike na rracionalnih nivojih, - zastaviti okcijski program za mednarodno sodelovanje na področju informatike. Osrednje teme delovnega dokumenta, ki so služile kot izhodiščne točke za razpravo so bile; - trenutna situacijo v svetu na področju informatike in pregled napovedi o razvoju In uporabi informatike, - dosedanje izkušnje v pripravi in izvajanju nacionalnih strategij, - osnovni predpogoji za učinkovito uporobo informatike (razvoj kadrov, osvojitev računalniške tehnologije - industrijske kapacitete, raziskovalno delo in razvoj, informacije o informatiki), - aplikocije informatike (področja aplikacij, razvoj dorračih kapacitet pri uporabi računalništva, informatika in social-no-kulturni razvoj), - regionalno in mednarodno sodelovanje (bilateralno-multi-lateralno), - mednarodni standardi in patenti, - institucije za izvajanje resolucij konference. Konferenci so prisostvovali delegoti in opazovalci iz 78 dežel članic UNESCO, ter predstavniki nekaterih organizacij Združenih narodov, mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij ter strokovnih zdnjženj (ITU, IFIP, WIPO, OECD). Delo konference se je vršilo na plenarnih sejah in v komisijah. V komisiji I. so se obravnavali problemi z osnovno tematiko: osnovni predpogoj za učinkovito uporabo informatike. V komisiji II. aplikacije informatike. Delo po komisijah je bilo sklenjeno 31. avgusta. Zapisniki in priporočila pripravljena no sejah komisije I. in II. so bila predložena in sprejeta no plenarni seji dne 4. septembra 1978. Največ pozornosti na plenarnih sejah konference je bilo posvečeno problemu nacionalnih strategij in politik no področju informatike. Če povzamemo razpravo o izvajanju in pripravi nacionalnih strategij lohko zapišemo naslednje: Nacionalno strategijo na področju informatike opredeljujejo: sistematični koherentni in splošni principi ter standardi in cilji, ki usmerjajo delovanje in funkcioniranje računalniškega in informacijskega okolja. Splošno pravilo za formulacijo nacionalne oz. globalne strategije se sestoji v določevanju temeljnih usmeritev in ciljev, identifikaciji potreb na področju komunikacij, definiciji prioritet uvajanja računalništva, racionalizaciji in organizaciji obstoječih sistemov, krmiljenju in spremljanju okcij za uresničitev ciljev strategije ter njihovem ovrednotenju glede no zastavljene cilje. Formulacijo nacionalne strategije na področju informatike je enako težaven postopek tako za razvite kot za nerazvite dežele. Cilji strategije zohtevojo usklajevanje s cilji in potrebami širših družbenih struktur ter s cilji znanstvene in ekonomske politike v deželi. Izdelava splošne politike je izredno dinamičen proces, zato ima tudi nocionalna strategijo no področju in-formotike evolutiven značaj. Globalno nacionalno politiko na področju informatike sestavljajo: - znanstvena in razvojno politika (teoretična in tehnična informatika, programska opremo, načrtovanje in konstrukcija, aplikacije), - proizvodna politika (produkcija elektronskih komponent, centralnih in perifernih enot, produkcija programske in aparoturne računalniške opreme, vzdrževanje ipd.), - politika nobove računalniške opreme (nakupovanje, najemanje, servisiranje ipd,), - vzgoja no področju informatike (izobraževanje strokovnjakov kot so: sistemski inženirji, sistemski analitiki, programerji, operaterji, luknjačice, vzgoja uporabnikov, izobraževanje na univerzah, podiplomski študiji, uvajanje informatike v osnovne in srednje šole, tekoče izobraževanje ob delu, učni programi, nostrifikacija diplom, administrativni izpiti ipd.), - aplikacije v administraciji, javni uprovi, znanstveni dokumentaciji, avtomatizaciji, procesni tehniki ipd., - teleinformatika (telekomunikacije, načrtovonje in izdelova računalniških mrež za teleprocesironje, izdelava standardov in protokolov ipd.), - politika no področju vzpostavljanja in vzdrževanja velikih bank podatkov (postavitev splošnih identifikatorjev, ekonomičnih bank podatkov, pomoč pri odločanju ipd.), - politika usmerjanja vpliva informotike v družbi (pospeševanje pozitivnih učinkov in nevtralizacija negativnih učinkov), - mednarodna politika na področju informatike (uvoz/izvoz aparaturne opreme, prodaja/nakupovanje patentov, licenc, pravic, programska oprema - pomoč in usluge, mednarodno sodelovanje ), - transfer tehnologije in tehnike know-how, bilateralna in multilateralna pomoč, sprejemanje standardov in konvencij. Realizacija nacionalne strategije in politike na področju informatike je različno, kot je različna soma strategija. V nekaterih deželah ena soma ustanova načrtuje in ureja razvoj informatike v deželi, v drugih deželah so posamezni orgon! odgovorni za posamezne sekforje nocionalne polUike na področju informatike in njihovo skupno delovanje usklajujejo koordinacijska telesa. Socialne, kulturne, ekonomske in tehnološke tradicije dežele določajo najprimernejši vzorec nacionalne politike. Pri tem imajo izkušnje drugih dežel izredni pomen. Glede kategorije in nivoja ustonov in teles za izvajanje nacionalne politike lahko identificiramo več kategorij. Predvsem so tu državne ustanove kot je primer v Argentini, Iranu in Alžiriji. Državno telesa teh dežel centralizirano usmerjajo razvoj informatike tako v javni upravi kot v ostalih dejavnostih. Drugo kategorija ustanov so nacionalni oz. državni računski centri, ki poleg računalniških storitev zo javno upravo nudijo Se konsultontske usluge, usluge na področju izobraževanja, roziskovonjo in izdelovanja različnih študij. Nacionalni računski centri tega tipa obstajajo v Iraku, no Filipinih in v Tunisu. Tretja kategorija ustanov so nacionalne agencije za nabavo oparoturne in programske opreme, ročunalniJke opreme ter opreme za vzdrževanje računalniških sistemov. Ustanove tega tipa so; Central Computer Agency v Veliki Britaniji in National Bureau of Standards v ZDA. Zelo pomembno vlogo pri izdelavi in realizaciji nacionalnih strategij v posameznih deželah imajo tudi samostojne raziskovalne organizacije kot je: Gesellschaft fUr Mathematik und Datenverarbeitung v ZRN, National Computer Centre v Veliki Britaniji, Institut de Recherche d'Informotique et d'Automotique v Franciji. Osnovna dejavnost teh institutov je raziskovalno delo ter vzgoja kadrov za področje informatike. Poleg tega te institucije intenzivno sodelujejo pri razvoju računalniške industrije. Podobno vlogo v okviru SR Slovenije ima tudi Institut J.Stefan. V okviru razprav na plenarnih sejah je bila poudarjena potreba po večjem mednarodnem sodelovanju zlasti na področjih vzgoje In izobraževanja, izmenjave Informacij o novih dosežkih in izkušnjah, standardizaciji proizvodov in postopkov, vzpostavljanja bolj korektnih odnosov med dobavitelji in kupci računalniške opreme in uslug, urejanju dostopa do večjih bank podatkov, organiziranju transfera tehnologije, razvoju projektov socialnega in izobraževalnega značaja (zdravje, vzgoja) ipd. Osrednja tema razprave v komisiji I so bili osnovni predpogoji za učinkovito uporabo informatike, razvrščeni v naslednje točke: razvoj kadrov, osvojitev računalniške tehnologije oziroma razvoj proizvodnih kapacitet, raziskovalno delo in razvoj, informacije o informatiki. Vsi govornik! na sejdh komisije I, so bili enotni glede temeljnega predpogoja za učinkovito uporabo informatike - vzgoje kadrov. Pomanjkanje delovne sile za različna področja informatike glede na potrebe posamezne dežele je pereče vprašanje skoraj v vseh deželah, zlasti v deželah v razvoju. Vse napovedi govorijo o vse večjih potrebah kadrov, ki se glede t\a profil razlikujejo od dežele do dežele z ozirom na stopnjo razvitosti. Širjenje uporabe računalnikov ima enako stopnjo rasti v razvitih in nerazvitih deželah. Širjenje in ustanavljanje izobraževalnih ustanov za vso področja informatike je zelo neenakomerno. V okviru razprav je bilo nekajkrat poudarjeno, da je vzgoja in Izobraževanje o uporabi računalniške tehnologije v procesu ekonomskega in socialnega razvoja prioritetria zahteva v vseh deželah v raz--' voju. Pospešeni Izobraževalni programi pripravljeni s strani proizvajalcev ne zadoščajo potrebam posameznih dežel. Hitre spremembe v ročunolniški tehnologiji narekujejo nenehno dopolnilno izobraževanje, zarodi tega, ker tekoče tovrstno znanje hitro zastara. Veliko število dežel je podprlo predlog dežel članic IBI o ustonovitvi Mednarodnega centra za informatiko, .t.j. posebne organizacije za Izobraževanje strokovnjakov in učiteljev za področje informatike. Center bi poleg tega še koordiniral zbiranje in izmenjavo mednarodnih izkušenj s področja učnih programov, metodologije poučevanja, načrtovanja nacionalnih politik na področju izobraževanje ipd. Vzporedno s tem je bilo izraženo željo o ustanavljanju regionalnih centrov za informatiko s podobnim! nalogami. Veliko število dežel je podprlo predlog, tako do je bilo na plenarni seji sprejeto priporočilo, ki je uvrščeno v poročilu konference pod številko KI/11 kot sledi: - upoštevajoč napredek na področju informatike in potrebe po Izobraževanju strokovnjakov in uporabnikov, - upoštevajoč omenjene resurse v deželah v razvoju za ustanovitev lastnih izobraževalnih struktur in raziskav no področju informatike in - upoštevajoč potrebe po strokovnjakih in raziskovalcih v deželah v razvoju, ki potrebujejo šolanje, vsklojeno z okoljem, v katerem delajo se priporoča: 1 . ustanovitev centralnega in regionalnih izobraževalnih in raziskovalnih institucij, ki bi opravljale naslednje naloge: a) izobraževanje strokovnjokov in raziskovalcev no področju informatike, b) pospeševanje raziskovalnega dela na področjih, ki so skupnega interesa zč dežele v razvoju, c) oblikovonje sodobnih metod zo poučevanje na področju informatike, d) ustanovitev dinamičnih skupin z nalogo priprave kratkih tečajev za določene profile računalniških strokovnjakov s ciljem obnovitve In osvežitve znanja, zlasti za dežele brez lastnih izobroževalnih institucij, 2. ustanavljanje fondov za pomoč raziskovalnim in izobraževalnim institucijam (obstoječim in v ustanovljenju) za širjenje lastnih dejavnosti. Mednarodni izobraževalni center In ostali regionalni centri bi se ustanovili v sodelovanju z UNESCO in IBI. V okviru te razprave je bilo dana podpora dosedanji aktivnosti UNESCA na področju izobraževanja v obliki tečajev, seminarjev, poletnih šol ipd. Poleg tega so bili poudarjeni vloga In prispevki, ki so jih dosegli na področju vzgoje iri izobro-! ževanjo mednarodna strokovna združenja kot je IFIP, IFAC, Ipd. Druga zanimiva tema v okviru dela komisije I. je bila razpravo o osvajanju računalniške tehnologije. Zelo pogosto je bilo poudarjeno, do je razvoj nacionalne računalniške Industrije, ki bi zagotovila opremo za vse aspekte informatike, skoraj nemogoč. Računalniško tehnologijo je zelo droga in zohteva velike investicije za razvoj in raziskave. Za ilustracijo navajamo le podatke o investicijah za razvoj v ZDA in . Veliki Britaniji. Vlado ZDA letno financii'a razvoj računolr niške industrije sSOOmijj. Tvrdko IBM letno porabi ■890 milj. ß za razvoj in to je le 7% od letnega obrata sredstev. Tvrdko ICL troši letno 36 milj. X f® i® letnega obrata sredstev. Zahodna Evropa je v obdobju 19711975 financiralo razvoj računalniške industrije s 100 milj.^ letno. Z druge strani obstojajo strateški, ekonomski, tehno-ekonomski in socialno-kulturni razlogi, ki govorijo v prid nacionalni računalniški industriji. Računalniško industrija (proizvodnja komponent, integriranih vezij, konstrukcija aporaturne opreme, produkcija programske opreme in ostale usluge) ima izreden tehnološki pomen, predvsem zarodi stranskih učinkov: pospešuje razvoj elektronske-, mehanske in telekomunikacijske industrije. Iz razprave je bilo razvidno, da je večina dežel podprlo razvoj lastne računalniške industrije no določenih področjih z ozirom na napovedi o vse večji rasti računalniške industrije v svetu (v tem trenutku je računalniška industrijo no drugem mestu po obsegu v svetovni ekonomiji) in z ozirom no njen strateški pomen. Poudorjeno je bilo, da je računalniško industrija še eno področje, kjer je regionalno sodelovanje zelo zoželjeno in sicer posebej pri razvoju programske opreme ter produkciji in preskrbi z računalniškim potrošnim materialom (kartice, popir, magnetni trakovi, ipd.). Raziskovalno delo s področja računalništva v glavnem poteka v okviru privatnih laboratorijev multinacionalnih družb in v okviru raziskovalnih insMtutov fer na univerzah. Med razpravo o raziskovalnem delu In razvoju je bila poudarjena potreba po Širšem aktivnem sodelovanju med raziskovalnimi institucijami. S tem v zvezi je bila priporočena izdelava študij, ki naj jih pripravi UNESCO in ki bodo ugotovile potrebe po različnih raziskavah ter določile nadaljnje usmeritve v skladu z: - nacionalnimi resursi (pomen informatike za posamezno deželo), - aktivnostmi, ki obetajo večjo znanstveno-tehnološko in sociološko - ekonomsko produktivnost, - možnostmi združevanja raziskav v okviru mednarodnih institucij z upoštevanjem bodočih tržnih potreb. V okviru dela komisije I. so bila še posebej zanimiva za raziskovalce poročila o dostopnosti informacij s področja informatike. Dostop do obstoječega znanja ima izredni pomen za vse razvojne in raziskovalne procese, ki vse pogosteje uporabljajo najnovejše znanstvene in tehnološke dosežke. Vse dežele, posebej pa dežele v razvoju so izrazile željo za aktivnejšo udeležbo v mednarodnih komunikacijskih procesih ob uporabi lastne infrastrukture. Posebno pozornost temu problemu so posvetil! tudi v Organizaciji združenih narodov, kjer so bili razviti naslednji informacijski sistemi: UNISIST za znanstveno tehnološke informacije, DEVISIS za razvoj, LATFIS za tehnološki transfer, INIS za nuklearne podatke, AGRIS za poljedelstvo, AIDS za dokumentacijo ipd. Namen vseh naštetih informacijskih sistemov je, da omogočajo učinkovit in široko zastavljen dostop do informacij uporobnikom iz vsega sveta. Glede informacij o informatiki je UNESCO zastavil dolgoročni program o realizaciji informacijskega sistema z nazivom World Information System on Informatics (WISI). Ker je to program precej obsežen in se počasi'realizira, je IBI prevzela nalogo ustanavljanja informocijsko-dokumentacijskega servisa, ki bo bolj praktičen in ki bo služil deželam, ki so bile do sedaj prikrajšane glede dostopo do informacij o informatiki. Sistem AIDS (Automatic Informatics Documentation Service,) načrtuje in realizira IBI ter napoveduje začetek delovanja sistema do konca leto 1978. Sistem bo sestavljen iz mikrofilmske dokumentacije, sistema za avtomatsko shranjevanje in iskanje informacij ter iz podatkovne baze namenjene nacionalni politiki no področju informatike. V drugi fazi izdelave sistema je napovedana vsebinska razširitev, zlasti na tehničnih področjih informotike - materialna oprema, programska oprema, komunikacije ipd. Sistem bo povezan z odgovarjajočimi institucijami v posameznih deželah, medtem ko bo koordiniranje, shronjevanje, obdelava informacij in vzdrževanje, izvajalo strokovna služba IBI.. Delo na WISI se bo nadaljevalo. Posebej je predvidena večja učinkovitost delo no specializiranem tezaurusu, k! bo kompatibilen s splošnimi standardi UNISIST-a ter na področju komunikacij in interakcij s sistemom UNISIST. Na sejah komisije II. je bila podano celovita slika aplikacij informatike v različnih deželah. Informatika je prodrla v skoraj vse dejavnosti posameznih dežel: znanstvene, administrativne in industrijske. Najrazličnejšo področja znanosti, medicine, tehnologije, vzgoje in raziskav so bila ilustrirana z velikim številom aplikacij: poljedelstvo, meteorologija, hidrologija, knjižničarstvo, znanost ipd. Posebej je bila poudarjena vloga informatike v avtomatizaciji industrijskih procesov. Sodobne aplikacije informatike sestavljajo sliko, ki natančno ponazarja vse probleme, ki izhajajo iz prehoda k masovni uporabi informatike. Med temi aplikacijami so bile posebej navedene naslednje: - administracija y upravi, - robotika, ki predstavlja razvite oblike avtomatizacije v industriji in uporabe umetne inteligence, - načrtovanje s pomočjo računalnika, - elektronska pošta, - elektronski prenos bančnih transakcij, - računalniško vodeni pouk, - računalnik na domu. V vseh sodobnih oplikacijah je bila vedno poudarjena vloga nove tehnologije, uporabe mikro procesorjev, ki odpirajo skoraj neomejene možnosti glede razširitve uporabe ter pocenitve proizvodnje in uslug. Poleg razvoja mikro-procesor-ske tehnike je bil poudarjen proces širjenja uporabe računalniških mrež, padanje cene računalniških pomnilnikov ter povečanje pomena programske lopreme. Padanje cene materialni opremi je povzročilo nove trende v arhitekturi računalnika. Pri nakupu opreme ni več vitalnega pomena moč hard-ware-a, ampak konfiguracija opreme, ki najbolj učinkovito opravlja naloge, katerim je namenjena. V preteklosti so prevladovale razprave med strokovnjaki in uporabniki o administrativnih in poslovnih aplikacijah, danes se te razprave gibljejo v prid uporabnikom. Ta fenomen je rezultat padanja cene materialni opremi ter evolucije načrtovalnih metod. Razvoj nove in cenene mikro-elektronike omogoča proizvodnjo in uporabo materialne opreme za določeno nalogo (kot je bančni terminal). Takšna oprema je enostavno za uporabo in ne zahteva posebno znanje iz računalništvo. Druga možnost rozvoja no področju informatike se ponuja z razvojem teleprocesironja. Teleprocesiranje je eno od najbolj kritičnih točk razvoja. Glede napovedi razvoja v naslednjih desetih letih z upoštevanjem pomena za širšo javnost je bilo rečeno naslednje: Za obdobje 1977-80: pocenitev pomnilnikov, pocenitev majhnih računalniških enot ter izredno povečanje njihovih zmogljivosti, pocenitev sistemov za razpoznavanje črk ter povečanje natančnosti, velik napredek na področju razpoznavanja ljudskega govora in povečanje raznolikosti izhodnih naprav (grafika ipd.). Za obdobje 1980-87: razvoj naprav za shranjevanje ogromnega števila podatkov (računalniki s superprevodnimi elementi), nadaljnje zmanjševanje cene in velikosti procesorjev vzporedno z izboljšavami glede zanesljivosti, "žepne računalnike za žepno ceno", kibernetične sisteme (robote) in dramatični napredek pri povezovanju računalniških sistemov z uporabo satelitov, laserjev, valovodov ipd. Na koncu razprave o razvoju informatike je bilo opozorjeno zlasti no naslednje probleme: - vsako uvajanje informatike v deželi zahteva velike investicije, zato je za vsako novo aplikacijo, posebej v deželah v razvoju zaželjeno, do je progresivna in natančno analizirana glede stroškov in glede uslug, katere ponuja, - pri nabavi računalniških sistemov za nove aplikacije je izrednega pomena ocenjevanje kritične velikosti sistema z ozirom na potrebe in na optimalno koriščenje njegovih zmogljivosti, - pri razvoju novih aplikacij je treba upoštevati telekomunikacijske usluge, ki so bistvenega pomena za nekatere uporabe, kot so knjižnice, dokumentacijski centri, rezervacija letalskih vozovnic, bančnih transakcij ipd. - pri razvoju informatike no splošno v svetu je treba upoštevati le naslednje probleme: zaščito avtorskih pravic pri izdelavi programske opreme, mednarodno uporabo kanalov za pretok podatkov po možnosti z najnižjimi možnimi stroški in z največjo možno svobodo uporabe, standardizacija iz. delkov na področju informatike ter njihovo izmenjava na mednarodnem nivoju. Problemi standardizacije izdelkov ter meddržovnego pretoka podatkov so sprožile zelo dinamično razpravo. Na zahtevo več delegacij in po posvetovanju s predsedstvom konference (Steering Committee) je bila uvrščena razpravo o meddržavnem pretoku podatkov v okviru delo no plenarni seji. Problemi, ki izvirajo iz meddržavnega pretoka podotkov so zelo kompleksni in različni in lahko imajo zakonske, socialne, ekonomske in politične implikocije: - glede zokonov (koordinacija zakonov v posameznih deželah), - na socialnem nivoju (zaščito osebne svobode, razdelitev funkcij v okviru meddržavnega pretoka podatkov, multinacionalne tvrdke si lahko zadržijo pomembnejše funkcije z oz iron na ntiožnosH, kofere daje tehnologija), - na ekonomskem nivoju (pretok podotkov lahko vpliva no plačilne bilance), - rv3 političnem in kulturnem nivoju (lahko pride do problema zasvojenosti dežel ipd.). Posebej je bilo opozorjeno na dejavnosti multinacionalnih družb, ki imajo za cilj odvračanje iniciativ glede investiranja na tem področju. Z ozirom na tokove razprave je bila izrečena podpora projektom, ki prispevajo k razvoju razumevanja tako političnih kot tehničnih in organizacijskih problemov. Med takšnimi projekti je bil omenjen projekt Evropske računalniške mreže (EIN), kjer sodeluje tudi skupina iz Instituta J.Stefan ter IIASANET, ki je bil razvit pod vodstvom Mednarodnega instituta za uporabo sistemske analize MASA. Projekt IIASANET Ima za cilj povezovanje računskega centra Instituta MASA z računskimi centri podobnih institucij ter nabiranje izkušenj v zvezi priprav za realizacijo komunikacijskega omrežja Vzhod/Zahod. Poudarjena je bila potreba o zaščiti finančnih in tehničnih interesov majhnih uporabnikov v okviru mednarodnih podatkovnih mrež, ter potrebe po večjem sodelovanju glede uporabe lastnih in regionalnih komunikacijskih satelitov, omejevanje rasti privatnih računalniških mrež in Izboljšave podrejenega položaja, v katerem se nahajajo dežele v razvoju. Kot rezultat razprave je bilo pripravljeno naslednje priporočilo (komisija II: o končnem dokumentu); Z ozirom na prepričanje, da je razvoj meddržavnega pretoka podatkov eno do najpomembnejših vprašanj glede razvoja Informatike in meddržavnih povezav in upoštevajoč na sedanje neravnovesje v okviru teh pretokov, ki lahko vplivajo na državno suverenost In negotovost posamezne dežele, če je narava podatkov zaupljiva, ne glede ali se nanaša na državo ali kakšno podjetje, enako kot informacije glede privatnega življenja posameznikov, z ozirom na delokalizacijo podatkov in upoštevajoč ekonomske reperkusije teh pretokov, posebej glede plačilnih bilanc, konferenca priporoča: široko zastavitev moči in naporov na mednarodnem nivoju s ciljem: - raziskave problemov posameznih dežel glede pretoka podatkov, - razločitev med vpreišanji: pretok podatkov in prenos podatkov, - določitev pogojev in principov o prostem pretoku podatkov in o potrebni regulativi, - preprečevanje redukcije političnih, ekonomskih, socialnih in zakonskih dimenzij problema v enostavni in enostranski mednarodni instrument, ki bi reguliral pretok podatkov le glede enega od teh aspektov, - podpore delu skupine v EEC, OECD ipd. z upoštevanjem posameznih okolnosti in stanj razvoja v različnih geografskih zonah. Drugo pereče vprašanje v okviru dela komisije II, ki je sprožilo dinamično razpravo, je standardizacija izdelkov. Glede standardizacije na področju materialne opreme je Mednarodna organizacija za standarde (ISO) pripravila več-, je število priporočil, ki,pbrovnavajo. prèdvsem ejektro-niéfian-ske naprave in periferne medije (kartice, mögrie'tni .trakovi, kasete ipd.). Problemi standardizacije v komuniciranju stroj-človek, so še vedno nerešeni. Na tem področju je standardizacija najbolj problematična. Proizvajalci računalniške opreme imajo interese v tem, da svobodno spreminjajo tehnološke specifikacije zaradi vsiljevanja svojih standardov kupcem. Tako je kompatibilnost med različnimi sistemi onemogočena in s tem so uporabniki in kupci postavljeni v podrejen položaj. Poleg tega se delo na standardizaciji s področja informatike nadaljuje in urejo s pomočjo javnih mednarodnih sporazumov, {'omembni koraki v tej smeri so bili narejeni s strani C.CIT ,v ktU; 19.7ó>. ki je sprejel priporočila ,, v obliki t.k. X-25 protokola, ki zajema standardni inter- face za javno omrežja. Na regionalni osnovi je Evropska ekonomska skupnost v letu 1977 sprožila projekt o politiki na področju informatike. V projektu so zajeta priporočila deželam članicam o spoštovanju splošno sprejetih standardov v skupnosti. Na področju programske opreme že obstojajo aspekti standardizacije. Eden od najbolj zanimivih so programirni jeziki. Mednarodni komite CODASYL je pripravil poročila o standardizaciji COBOLa. Priporočila je sprejel in založil ISO. Ostali najbolj univerzalni programirni jeziki se razlikujejo v odvisnosti od strojo, na katerem so implementirani. To še vedno predstovlja pomembno oviro pri prenosu programov in v osamosvojitvi uporabnikov napram proizvajalcu. Drugo stran standardizacije programske opreme se nanaša na programske pakete. Zadnje aktivnosti v zvezi z računalniškimi mrežami dajejo nov značaj temu problemu, posebej standardizacija opisov programov in podatkov o njihovi dosegljivosti. Teh no-' logija mrež omogoča tudi neizkušenemu uporabniku, dostop do najrazličnejših računalniških pripomočkov z uporabo ene in iste računalniške opreme. Prav nestandardizocija dostopov v mrežo terminalov, virtualnih terminalov in računalnikov predstavlja pomemben problem. V razpravi je bila dana podpora prizadevanjem in priporočilom o standordizociji, kotere je pripravila Evropska ekonomska skupnost. Računalniška tehnologija ni edino področje, kjer je zaželjena standardizacijo. Standardi so zaželeni tudi v okviru meddržavnega pretoka podatkov. Promet s podatki postaja ena od pomembnejših svetovnih industrij, pri tem pa se podatki pretakajo nekontrolirano preko državnih meja. V okviru razprave je bila večkrat izražena tudi zaskrbljenost glede razdelitve držav na "bogate s podatki" in "revne s podatki". Postavljeno je bilo vprašanje, ali je sploh izvedljivo mednarodno soglasje, ki bo reguliralo meddržavni pretok podatkov v smislu spoštovanja mednarodnih standardov in zoščite osebnih podatkov. V okviru te rozprove je bilo sprejeto naslednje priporočilo (komisija 11/2): UNESCO, IBI in ostale mednarodne orgonizocije naj pripravijo in preučijo možnosti o: - ustanovitvi mednorodnega fonda projektov in programov zo splošne aplikacije informatike za različne dežele in - izvajanju spodbudnih akcij zo aktivno udeležbo dežel v delu ISO v zvezi s standardizacijo na področju informatike. B. J.-B.-Dž. OKMACHmEAND TOOL COHPORATIOIV/^"^ CONNE» streu, BRON», NE« »OR« K»?», U.S.*. PtH»iK (212) 994 6600 • Ttit.: 12 S09I t THt 23 2395 IN ELECTRONICS HASTHELINE... DIP/IC INSERTION TOOLwuh PIN STRAIGHTENER STRAIGHTEN PINS I RELEASE PICK-UP INS 1416 je orodje za vstavljanje 16- ali 14-kontaktijih integriranih vezij v podnožja ali izvrtane luknje tiskanega vezja. Posebnost je zoženi profil, ki omogoča vstavljanje vezij, ki so na plošči tesno skupaj. V držalo sta vrezani vodili za ravnanje deformiranih kontaktov integriranega vezja. Vezje potisnemo v vodilo, pri tem se poravnajo deformirani kontakti, izvlečemo pa ga s pritiskom držala navzdol. OK M xcmsr. .\Mt tool t onron.vnos TULEC Z ZAMENLJIVIMI KOLUTI ŽICE ZA OVIJANJE Prednost tulca je v tem, da ne potrebujemo dodatnega orodja za rezanje žice in snemanje izolacije. Iz tulca se izvleče želena dolžina žice, katero se vstavi v vodilo na vrhu tulca. S pritiskom na vgrajeni gumb,se žico odreže. Potem se žico potegne preko posebnih vgrajenih vilic, ki snemajo izolacijo; isti postopek se ponovi tudi z drugim koncem žice. Tulec vsebuje kolut s 15 m dolgo žico tipa 30 AWG (0,25 mm), s posebno industrijsko izolacijo in posrebreno bakreno žico. Na razpolago so koluti z belo, modro in rdečo izolacijo. Ko pišete proizvajalcu, omenite časopis INFORMATICA novice in zanimivosti Diii.itiiiriii K) k X l-l)lliii HAM |)(xlj(ajiiMustek jo v prodaji; V(.H:j(.' kolii'iin- U^li iiit(Mjt ii .iiiili v() in(«l HO in 100 lis }«. . ' . Al'/ Kvaliteta i/xlolkov iKxljotja Motorola. Izdüiki Motorolo .so hili žo od riokdaj'kvalitcitni in zanesljivi. Te lastnosti .so se pokazalo tudi pri niikroruču-nalniški družitii MC 6800, ki jo postala ona izitiod najbolje prodajanih družin. Sedaj |>a se.je pojavil na vidiku novi 8-bitni procesor MC 6809 s 16-ljitniini lastnostmi, ki je kritično ocenjen tudi v zadnji izdaji publikacije Microcomputer Analysis,: ki izhaja mesečno. Pri razvoju 6809 zagovarja Motorola tri cilje; navzflornjo rais.šir-Ijivošt , bolj.še .specifikacije (dodatni registri, izbolj.ša-no kodiranje in adresiranje) in "tehniko programske opreme". Ta zadnji, za procesorje neobičajni terminus kaže na to, da so pri zasnovi procesorja sodelovalu tudi načrtovalci procjramske opreme. , APŽ . 64 k RAM podjetja IDM. Medtem ko se proizvajalci pol prevodni ške tehnologije napenjajo, da bi končno izde^li svoje 64 k dinamične pomnilnike tipa.RAM, je podjetje IBM najavilo svoj ; računalnik z lastnimi, takimi integriranimi vezji. Ta vezja bodo vgrajena v sistern za |x>razdeljeno obdelavo 8100, ki ga bo moč dobiti v letii 1979. Najnovejša koiifi-guracija sistema 8100 uporablja 48 takih integriranih vezij (z/diškom, tremi tiskalniki in šestimi terminali). APŽ Hitra integrirana vezja za krmiljenje gibkih diskov. Ker je MOS tehnologija prepočasna Je podjetje Slgnetlcs . najavilo bipolarni krmilnik za gibki disk, ki je dvakrat hitrejši od zahtev za dvojno gostoto podatkov na disku, tj. s hitrostjo 8 mikro sekund ha zlog. Tako je 8 x 330 ' prvi krmilnik tretje krmilniške generacije in ima podatkovno separacijo in predkompenzacijo že y vezju. Vsi bistveni elementi vezja so pod programsko kontrolo (tudi formati in njihove različlce).To vezje je predvideno za povezavo z bipolarnim mikro procesorjem družine Signetics. Celoten krmilniški sistem bo sestavljen ie iz 9 Integriranih vezij in ocenjevalna konfiguracija bo kupcem na voljo v začetku leta 1979. Zanimivo je tudi, da sta že pred Signeticsovim sporočilom podjetji Western Digital in NEC (Japonska) najavili integrirani vezji . krmilnikov za gibki disk z dvojno gostoto. . . ' ■ ' . ^ APŽ Statični ROM/ Pòdje;tje Siemens, je na razstavi Electronica v Münchnu pokazalo statični 32 k MOS pomnilnik tipa ROM z oznako SAB 8332, s časom dostopa 450 ns in s 330 mW disipa-cije. Organizacija pomnilnika je 4096 krat 8 bitov v 24-npžicnem ohišju ter s 5 V najiajanjem. APŽ l'rp(>lnjuj(-jo in iiadoMio.ščajo dosodanji.- vc^liko sisloino podjiija IHM. Tako j(! British Airways po |x?tiiaj.sllh lotih uporabo IBM •sistoinov nar. Zaradi povočaiicga povpra.šf^vanja po Aiiidalilovili si.sloiiiili lui »jvrop.skom tržišču j«; Anulalil ixipri novo tovarno v Ouhliiui. Ai'Z Jezik Pascal na mikro računalnikih. Pascal je bloriio .strukturiran prot)raiiiirni jezik v stilu jezika Algol. Programi v 1'ascalu so sostavljeni iz dveh delov: naslovni dol poimonuje prcxjratn in specificira spremenljivke pro<]rama, tenui dolu pa slodi telo, ki ga inieimjeiho blok. Ulok je razdeljen na šest so<)mentov: prvi štirje določajo označitve, konstanto, podatkovne tipe in spremenljivke; [xni segniont poimenuje in predhodi dejanski proceduri ali funkciji, /.adnji, šesti segment Je stavčni ter vsebuje izvedljivi kod za imenovano funkcijo ali proceduro. Označitve istovetijo stavke in tako Uihko stavke navajamo. Konstante enačijo .števila z imeni, ki se v programu pojavljajo. Podatkovnih tipov je več in definirati jo mogoče strukturirane tipe, ki vsebujejo polja, zapise, množice . in zbirke. VsaKi imenovani spremenljivki mora slediti njen tip. Procedure se lahko pojayljajo v procedurah (rekurzija) in njihovi stavki morajo začenjati z rezervirano besedo "begin" ter končevati z besedo "ond'|. Definir rani so operatorji za množenje, deljenje,'se.štovanje, odštevanje, za logiko in relacije, dopustni pa so tudi različni krmilni stavki. Jezik Pascal je bil razvit v Švici pred 10 leti ter je dobil svoje ime po francoskem matematiku Blaise Pascalu (1623-1662). Medtem Je bil preizkušen na 60 različnih računalniških družinah, v zadnjem času pa so je pojavil tudi na mikro računalnikih. Univerza v Kaliforniji (San Diego) (Okrajšano UCSD) je izdala vrsto pascalskih prevajalnikov in interpreterjev, in sicer za PDP-11, LSI-11, 8080, Z-80, 6800, 9900 in 6502. Jezik Pascal se najprej prevede v vmesni kod, ki se imenuje P-code; ta kod se potem interpretira na različnih mikro računalnikih. To Je tudi glavni vzrok hitrega razvoja UCSD Pascala na mikro računalnikih. tlCSD operacijski sistemi vsebujejo prevajalnik za Pascal z razširitvami za nize, diskovne zbirko, interaktivno grafiko in za sistemsko programiranje ter še urejevalnik, upravijalnik zbirk, sporoceyalnik napak itn. Prej ko slej bo mogoče dobiti Pascal tudi v pomnilniku tipa ROM. Podjetje Western Digital pa izdeluje že 16-bitni mikro računalnik, ki interpretira t.i. P-code z materialno opremo (v obliki štirih integriranih vezij) . Očitno je prišla ponudba UCSD Pascala v pravem času in proizvajalci mikro procesorjev in uporabniki so Jo sprejeli z odprtimi rokami. Prvi je sprejel UCSD Pascal AMI, ki ga namerava ponuditi kot del mikroprocesorskega razvijalnega centra MDC-100. Pascal je namreč močnejši pri definiciji podatkovnih struktur, kot so Jeziki Basic, Fortran, PL/1 iri zbirni jeziki. Z uporabo pascalskih krmilnih konstruktov pa Je mogoče skrajšati čas programiranja za faktor 4 do 5 ter znižati stroške vzdrževanja programov. Uporabniška skupina za Jezik Pascal pri univerzi države Minnesota (Minneapolis) združuje 2600 uporabnikov iz 41 držav. Uporaba Pascola Je v zadnjih dveh letih narasla za faktor 260 (primerjava Stèyil pascalskih poslov na r.'ičiiii.iliiikili), ,■■■.< TutU UKC (Eh.'klrotchna) itii.i .svojo |io.s<'l)rio iiilcrosiio skupino za l'asi.-.il, ki je bila ustanovijciia prnl dvciiii leti ter ima OOO ("lanov. Oli.staja vrsta lin|ilciiM'nla(:ij r.a l'ascal na- l)K".-ovil> rarainalnikili. Trcmitno s<' |vr s tremi na|)etostmi (+5, + 12 in - 12 V),ima laktnik s frekvenco .'i MHz (s štirimi iicprekrivajočimi fazami); vsi V/l signali so vodijo preko vme.snikov tri'h stanj in dodati je mogoče Se dva dodatna pomnilnika tipa ROM za prilagoditvene (firmne) razširitve. Western Digital proizvaja tudi ploščo, na kateri je razen 4 osnovnih integriranih vezij še .32 k zlogov HAM iMinnil-nika, dvoje liS-232 vrat (110 do 19 200 Uaud), dvojo paralelnih vrat ter krmilnik za gibki disk z enojno ali dvojno gostoto. Priključiti je morjoče 4 gibke diske z možiiosijo DMA'. Sistem ima operacijski sistem s kompilatorjem za Pascal in Basic itn. Cena štirih integriranih vezij znaša 3 19r). Naslov proizvajalca: Western Digital Corp., 312H Rod Hill Ave., ßox 2180, Newport Coach, California 92663, U.S.A. APŽ Iz Elektronikschau, avstrijskega strokovnega časopisa za elektroniko, povzemamo tole novico: Eigene Wlikrocomputersysteme bringt der jugoslawische Konzern ' Iskra im nächsten Jahr auf den. Markt. Die in Zusammenarbeit mit dem Institut '„Josef Siefan" ! In Ljubljana ' entwickelten /iPs stellen einen Gesamtwert von 210 Mio. Dinar dar. Durch Inbetriebnahme weiterer Werke will Iskra ab 1982 Mikrocomputer im Wert von jährlich 1,13 Mrd. Dinar, erzeugen, wobei keine ausländischen Lizenzen verwendet werden. :; ' 'l'or.iji liilcl. U V(!lik<)j Bi it.iiii.ji Nil vri" |)()|ml;ii'ni r.idiii UM-.iji o iiiikro-proc;c;.s()i iina kujo |)i irc inikro računari ('J do 12); Mikroračunarski ra/.vojiii sisloiiii (1'; do 20); H()HO/H(mr> (2:i dl) 26). Novoinhar: Uvod u mikroprocesorje (Ki do Ifi); 8086-16 biliii mikro raruiiar (20 do 23) ; 8018 mikroračuiiahii.ška famili ja (77 do 29). llocembar: 1'1,/M visoki programski je/.ik (-1 do Ci); 8080/ 8085 mikro računari (li dp 11). MK 61 K-bi ti IO memorijo. Kompanijo cijolo<) svijeta kojo so danas bave poluprovcxl-ničkom teiinologijom očekuju tržište za više od četvrt biliona dolara u 1V80 godini, Texas Instruments je upravo serijom uzoraka naznanio dolazak na tržište prvog 61 K x 1 bit dinamične memorije sa napajanjem sa samo jodnim izvorom od 5 V. I^einorija se poavljuje pod oznakom TMS 1164. U prvom kvartalu 1979 godine se očekuje serijska proizvodnja. Člp je 16-pinski u dva reda (dual-in-line) sa rasporedom nožica po Jocjec Standardu dopuštajući kompatibilnost sa 16 K dinamičnim memorijama. Druga i treća generacija dinamičnih itiemorija koje su trenutno u upotrebi djeluju pod tri napuiska različita izvora energije: + 12, + 5 i - 5 V. Japanski proizvocfači poluprovodničkih memorija zahtijevaju + 7 V i - 2 V za njihove 61 K dinamične RAM-e. Napajanje sa samo jednim izvorom od + 5 V reducira potrošnju energije te povećava brzinu. Iz istog razloga je povaćan imunitet na šum tako da je povećana sigurnost. Vrijeme pristupa za 1164 je u granicama od 100 do 150 ns, sa minimalnim vremenom ciklusa od 200 do 250 ns. Sipanje energije je 200 mW maitsimalno ili 3 uW po bitu, U odnosu na 462 mW sipanje energije za 16 K dinamične RAM-e pri 375 ns vremenom ciklusa je sipanje energije 4161 za 60 % smanjeno uz poboljšano vrijeme ciklusa te kvadrupliranom gustinom bitova. 4116 zahtijeva 1 ms maksimalni period osvježavanja. Osnovni vremenski zahtijevl za osvježavanje se ne razlikuju mnogo od onili pri 16 K memorijama u cilju kompatibilnosti. Dodatni zahtijevi krmilnog kola za 61 K memorije su 8 bitni brojač za osvježavanje te 8 bitni multi. plekser. Fotomaske za produkciju 4161 memorija će biti urađene uz pomoć uređaja sa elektronskim ulazom čime je moguće dobiti geometrijske oblike rio 0.25 u. MK Optično povezani računari. Siemens će prvi u svijetu upotrijebiti vodilo (bus) iz optičnih vlakana za automatizaciju industrijskih juròcesa kao u slučaju za 28 visokih poći pri liruckhauseii Steel Works, Thyssen AG u ■'Zapadnoj Njemačkoj. Dva Siemens 310 procesna računara će biti upotrijebljeni za centralnu kontrolnu stanicu sa vizualnim kolor terminalima kao I/O napravama. Mikroprocesorske stanice su povc/.iiii' mbuo t(.> sa |>i 'H'esiiim računarskim slste-nioni preko optiČMo<| valov NE« »O»« 10475. us* PlK»n: (212) 994.««0a • Teltc 12 M9I • TtUi: 23 239S WK-4B WIRE-WRAPPING KIT WIRE-WRAPPING WIRE OK MACHINE 1 TOOl CORPOUTION 3455 CONNER 5I.,«!ONX,N.r.10<7JUiJk. TELEX I2»9I WK-4B OŽIČEVALNA SESTAVLJENKA Sestavljenka vsebuje orodje in dele, ki so potrebni za izdelavo prototipne ali amaterske ploščice. Deli, ki jih ima sestavljenka, so: univerzalna plošča s tiskanim vezjem, standardni 2 x 22-polni konektor z izvodi za ožičevanje, dve 14-in dve 16- kontaktni podnožji za integrirana vezja z izvodi za ožičevanje, orodje za vstavljanje in izvlačenje integriranih vezij, tulec s 15 m žice in posebno orodje WSU-30, ki je kombinacija orodja za ožičevanje in odvijanje žice na trnih s premerom 0,63 mm; v ročaju je vgrajeno rezilo za snemanje izolacije. 3455 COMCR Sintfcl. BRONX. N.Y. 10475 UÄA ROC; (2131 W4-«aOO ŽICA ZA OVIJANJE Žica ima najvišjo industrijsko kvaliteto z oznako AWG 30 (0,25 mm), ki je navita v 15 m zvitkih. Žica je primerna za manjše proizvodne serije, razvojna dela, izdelavo prototipov ali za amaterske projekte. Žica je prevlečena s plastjo srebra in je izolirana s posebno plastjo, ki prenese velike mehanske in električne obremenitve . Na razpolago so štiri barve izolacije: bela, modra,rumena in rdeča. Žica je navita na 40 mm kolutih, ki omogočajo boljše rokovanje in skladiščenje. Ko pišete proizvajalcu, omenite časopis INFORMATICA . Avtorji in sodelavci Bojan HLADNIK (1949), diplomirol loto 1973 na Fakulteti za strojniJrvo v Ljubljani. Magistriral leta 1976 s področja procesne tehnike. Zaposlen v Iskri Elektromehaniki v Kranju - organizacijsko področje. Poleg organlzacijsko-operatlvne-ga dela se ukvarja z uvajanjem projektnega vodenja, planiranja In operacijskimi raziskavami. Bojan JARC (1949), diplomirol leta 1973 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, smer tehnično matematika. Zaposlen je v organizacijskem področju v Iskri Elektromehaniki v Kranju. Do sedaj se je ukvarjal z reievanjem aplikativnih nalog s področja telefonije, sedaj pa z uvojanjem projektnega vodenja, planlronjem in operacijskim! raziskavami Andrej JERMAN-BLAŽIČ (1942), diplomiral leta 1965 na Elektrotehnični fakulteti v Beogradu. Več let je bil zaposlen na Institutu J.Stefan v Ljubljani, kjer je delal na roziskovalnih in aplikativnih nalogah ha področju prevajalnikov, poslovne informatike in programske opreme za vodenje Telekomunikacijskih procesov; Sedaj opravlja dela In naloge pomočniko predsednika Rep. komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem. Je sekretar Slovenskega druStva Informatika in član uredniikega odbora časopisa Informatica. Saž HADŽI (1953), diplomirol leta 1976 no F NT Ljubljana, smer tehnična fizika. Zaposlen no Institutu J.Stefan, no oddelku za računalništvo in Informatiko, kjer se ukvarja z mikroračunolništvom. CENIK (XiLASOV Ovitek - notranja stran (/.a letnik l')7H) 2 «tran---------------------16.ÜÜÜ din ;i stran....................12.000 din Vmesne struni (za letnik 1978) 1/1 stran.................. 8.0ü0din 1/2 strani.................. 5.000 din Vmesne strani ( za posamezno številko) 1/1 strun.................. 3,000 din 1/2 strani.................. 2,000 din Oglas o potrebi*! po kadrih ( za posamezno številko) .................- 1,000 din Kazen oglasov v klasični obliki so zaželjene tudi krajše poslovne, strokovne in propagandne informacije in članki, Cena objave tovrstnega materiala se bo določala sporazumno, ADVEKTIZlNCi RATES Cover page (tor all lasuoa of 1978) 2nd page...................— 1000 ß 3rd page--------------------- 800 0 Inside pages (for all issues of 1978) 1/1 page--------------------- 600 3 1/2 page--------------------- 400 $ Inside pages (individual issues) 1/1 page..................... 200 3 1/2 page--------------------- 150 0 Kates for classified advertizing: each ad--------------------- 50 0 In addition to advertisments, we wellcome short business or product news, notes and articles. The related charges are negotiable. SREČNO i OM MACHINE AXD TOOL CORPORATION j 34Si CONNER STDECT. BRONX. NEW VOR« I(M7S. U.S.A. Ption«: (!12) 994.6600 • Ttl«: 12 S09 I ■ T: 23 2393 HOBBY-WRAP TOOL AMATERSKO ORODJE ZA OŽIČEVANJE Model BW-630 je orodje na baterijski pogon za ožiče-vanje žice tipa 30 A WG na standardne trne, ki so med seboj oddaljeni 1,65 mm. Orodje je opremljeno s kompletom, ki omogoča izdelavo "modificiranega" načina.ožičevanja. Vgrajena je tudi naprava, ki preprečuje nategovanje žice. Konstrukcija je prilagojena delu resnih amaterjev; teža orodja je 40 dkg in se napaja preko standardnih ali akumulatorskih baterij velikosti "C". Ohišje pištole je izdelano iz hrapave površine in zavarovano pred udarci. Baterije niso vključene v komplet. OK MACBMKBAMP TOOl COmPOMATlOK 34S5 CONNER STREET. BRONX. N.Y. I047B UBA. mONE: (2i3| »g4-6e00 TEl£X NO: UfiMt TELEX NO: 332395 ORODJE ZA OŽIČEVANJE-ODVIJANJE IN SNEMANJE IZOLACIJE Ceneno orodje, ki opravlja funkcijo treh orodij, s podobno ceno. Z oro-djerf je mogoče ožičevati, odvijati in snemati izolacijo, s posebnim rezi-lorrt, vgrajenim v ročaj'. Orodje primerno za delo z žico tipa 30 AWG (0,25 mm), katero se ovije na standardne (0,6 mm) trne podnožij za integrirana vezja. Uporabe se naučimo v nekaj minutah, žico pa ovijemo v nekaj sekundah ne da bi uporabili spojko. K orodju je priloženo tudi navodilo za uporabo. HOBBY-WRAP-30 OKMACHÌNE&TOOL COBPORATION ■M«. MM MIMT* «t«A . MM (B mn inni TOO: man Ko pišete proizvajalcu, omenite Časopis INFORMATICA . modularni sistem instrumentacije mikro - m na osnovi mikroračunalnika Vaš problem avtomatizacije upravljanja procesov in zbiranja podatkov lahko hitro in ekonomično rešite z modularnim^sistemom instrumentacije "mikro-m". Iz modulov, ki smo jih razvili in preizkusili, lahko sami ali z našo pomočjo sestavite instrument, ki ustreza vašim zahtevam. VHODNO/IZHODNE ENOTE: - PROM-programator za EPROM 1702A (PRP-702) - programirana ura (PKU-600) - paralelni vhod/izhod s prekinitvenimi linijami, ojačanimi izhodi ali optično izolirani vhodi/izhodi {PVI-200, PVI-201, PVI-202) - serijski vhod/izhod, 2 0 mA zanka, optično izoliran (SVI-220, SOE-250, TEL-001, TEL-010) - A/D pretvornik, točnost 8 bitov, preklop na sistemsko analogno vodilo (ADP-100) - izbiralnik analognih kanalov z ojačevalnikom (IKA-1400 , IKA-HIO) - mostični ojačevalnik (MOS-300) PROCESOR IH SPOMINSKE ENOTE: - centralna procesna enota s procesorjem tipa 8080 A, 1 K RAM-a, 256 besed PROM-a, prekinitveno strukturo in l'i pozivnimi vodi (CPE-800, CPE 800/1, CPE 800/2) - aktivni spomin (RAM), statični, 1 K ali 8 K (RAM-700, RAM-701) - modul za mrtvi spomin (ROM), prostor za 2 K ali 16 K EPROM-a (ROM .750 , ROM 751) OHIŠJE IN NAPAJALNIKI: - 19" ohišje po DIN Hltgn, kompletno z vtičnicami in sistemskimi povezavami (OHI-504) - napajalnik, katerega moč omogoča polno zasedbo ohišja (NAP-700). Na razpolago so tudi naslednji SISTEMI: - modularni mikroračunalnik MKR-80: vsebuje enote in programsko opremo za vpisovanje programov s pisalnika v aktivni spomin in izvajanje programov. Možna je razširitev z vsemi vhodno/izhodnimi enotami. - Univerzalni digitalni programator UDP-80: omogoča razvoj in izvajanje funkcij digitalnega avtomata. Osnovne funkcije digitalnega avtomata so razširjene z vgrajenimi programskimi časovniki in števci, ki so nastavljivi s kodirnimi stikali. - sistem za izravnavanje konic električne energije SIK-80: izravnava porabo električne energije tako, da v obdobjih velike porabe programirano izklaplja razpoložljiva bremena. Primeri realiziranih sistemov: avtomatizacija stiskalnice, avtomatizacija reaktorja, mobilni sistem za toplotne meritve in drugi. INSTITUT "JOŽEF STEFAN", 51000 Ljubljana, Jamova 39 ODSEK ZA REAKTORSKO IN PROCESNO TEHNIKO Telefon: (061) 313-022 int. 35 TS® K il Računalnik Iskradata C 18 - STROJNA OPREMA ZA POSLOVNO IN PROCESNO UPORABO - FLEKSIBILNA MODULARNA ZGRADBA IN MOŽNOST RAZŠIRITVE - PROCESOR Z MOŽNOSTJO MIKROPROGRAMIRANJA - CENTRALNI POMNILNIK DO 512 K BYTE, DISKOVNE ENOTE DO 400 M BYTE, DO 4 TRACNE ENOTE, DO 64 ZASLONOV S TASTATURO - SISTEMSKA IN APLIKACIJSKA PROGRAMSKA OPREMA ZA PROCESNO IN POSLOVNO UPORABO - POVEZAVA NA VECJE RAČUNALNIKE '"ž 5 ' 1 Mikroračunalnik Iskradata 1680 -MODULARNO GRAJEN -OMOGOČA POLJUBNO KONFIGURIRANJE -NASLAVLJANJE DO 64 K BYTE -SERIJSKI IN PARALELNI VHODNO/IZHODNI MODULI -PERIFERNE NAPRAVE: DISKETNE ENOTE, ZASLONI S TASTATURO, TISKALNIK, TELEPRINTER -ŠOLSKI ENOMODULNI RAČUNALNIK -LABORATORIJSKI RAČUNALNIK -PROCESNI RAČUNALNIK -POSLOVNI RAČUNALNIK J I spremljajoče dejavnosti -LASTEN RAZVOJ STROJNE, SISTEMSKE IN APLIKACIJSKE PROGRAMSKE OPREME -ŠOLANJE . -TEHNIČNO VZDRŽEVANJE -STROKOVNA POMOC ISKRA, Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj, TOZD Računalniki, 64000 Kranj, PE Ljubljana, Titova 81, tel (061) 326-367, 322-241