NahrežSnssi, S m strma /e vmém F
Leto III. - Lir 15.—, Jugolir 10.—, Din 6.—.	P,S,oi„ pl«.M Trst 13. maj 1948	Štev. lir
MONARHOFASISTI NA AMERIŠKEM OKLOPNJKU
Težke zločine sršklh lašisiou
disoia ves iemMčni in pošlem svet
toda ameriški imperialisti jih odobravajo
Nemški in italijanski fašisti ter njihovi hlapci so zapustili v zgodovini človeštva krvave sledove kot noben tiran pred njimi. Buohen-■vvaid, Dachau, Rab, Gramozna jama, Sv. Urh, rižarna, Opčine... vsa ta imena groznega spomina pretresajo slehernega poštenega Slovenca vsakokrat, kadar mu misel zaide v nedavno narodno preteklost.
Lidice, Katyn, Osvienčim ... so imena, ki bodo ostala človeštvu trajen opomin na budnost, da se še kdaj koli ne obnovi in organizira sila, ki bi ponavljala zločine nemškega in italijanskega fašizma.
Toda niso še povsem pretekla tri leta, kar so prenehale požirati pomorjene okostnjake krematorijske peči in odkar so v Gramozni jami padali nedolžni talci, že dobivajo gestapovci in črnosrajčniki, belogardisti in četniki naslednike, že padajo nedolžne žrtve narodov pod isto obsodbo in pod isto krinko -A borbe proti komunizmu.
Grčija je Zakričala...
Kaj se godi v Grčiji?
Razvoj dogodkov je naslednji: Kot ves Balkan, kot malone vsa Evjopa, je postala po zaslugi peto-kolonské politike monakovskih figur tudi Grčija plen italijanskih in nemških armad. Grčija je stratc-gično važna dežela, saj obvladuje Sredozemsko morje, njegove ožine, Jadransko morje, severno afriško obalo, Malo Azijo in petrolejska bogastva srednjega vzhoda. Fašistična zasedba Grčije se v ničemer ni razlikovala od zasedb drugih dežel in nje posledice so bile enake posledicam v drugih zasedenih državah.
Svobodoljubno grško ljudstvo se ni vdalo suženjstvu. Ko se je dvignil ves Balkan v uporu, je tudi-grški narod prijel za orožje in se junaško boril ob strani zavezniškega protihitlerjevskega tabora. Represalije nemških in italijanskih fašistov so bile: masovno streljanje nedolžnega prebivalstva, požiganje vasi, internacije itd.
Ko se je grški narod boril in krvavel, so se našli kot drugod tudi v Grčiji kvizlingi, narodni izdajalci, ki so se vdinjali okupatorju in mu pomagali tiraniti. Iz teh hlapcev so Nemci ustanovili orožniške odrede in tako imenovane «varnostne bataljone», sestrske formacije četniških. ustaških in belo-
gardističnih tolp. Njihovi zločini so bili strašni. Grški narod je iz dna duše zasovražil te propalice svojega rodu in jih izobčil. V svoji borbi za naredno osvoboditev ni razlikoval hlapca od gospodarja, kot niso v tem oziru delali razlike nikjer, koder je potekala narodno osvobodilna borba.
Boj grškega ljudstva je v veliki meri prispeval k uničenju nemških in .kvizlinških enot v Grčiji in na Balkanu. Grško svobodoljubno ljudstvo je slavilo zmago, toda njegovo veselje nad priborjeno svobodo ni bilo dolgo.
Zai-adi svoje, že prej označene strategične važnosti, je Grčija že v zadnjih dnevih nacističnega Reicha postala plen zapadnih «zaveznikov», ki so se izkrcali v Grčiji pod dobro krito pretvezo operacij v splošnem zavezniškem vojnem načrtu. Foci poveljstvom znanega generala Scobija so zasedle grško deželo vojske imperia- | lističnih držav z daleč naprej pre- ! računanimi cilji. In da bi ti cilji I ne spodleteli, so si novi okupatorji» v Grčiji začeli kaj kmalu utrjevati teren prav na isti način kot nemški in italijanski okupatorji. Najbolj kompromitirane sodelavce Nemcev in Italijanov so prikrili, s seboj pa pripeljali drugo garnituro grških narodnih izdajalcev s kraljem na čelu, ki so vzporedno s prvo garnituro pripravljali grškemu narodu nesrečo, samo v službi drugega gospodarja. Na oblast so prišli razni Caldarisi, Sofulisi, Zer-vasi, Rendisi in drugi, sami izkušeni hlapci imperializma. Svojo hlapčevsko sposobnost so kmalu potrdili. Z odkrito pomočjo imperialističnih okupatorjev so rehabilitirali proslule orožniške odrede in «varnostne bataljone», z njimi začeli uvajati oblast v praksi, kar pomeni terorizirati. Prvi udarci novih tujcev in nove domače izdajalske garniture so bili seveda namenjeni grškim svobodoljubnim silam, onim ki so dosledno vodile boj proti nemškemu okupatorju, raznim naprednim ijuskim strankam in njihovim voditeljem. Iz te dobe so znana preganjanja in zatiranja demokratičnega tiska in demokratičnih novinarjev.
Grški narod se v prvem hipu ni znašel. Čutil je, da je okraden za (Nadaljevanje na 2. stralci.)
MONÀRHOFASIST UBIJA SVOJE 2RTVE.
RODOLJUB EFTYMIS PASS POZIVA Z DVIGNJENO ROKO PRED USTRELITVIJO TOVARIŠE
O« MAJ - praznik zmage
Nekaj dni potem, ko je sovjet-ka armada zavzela Berlin, je Hitlerjeva Nemčija-kapitulirala. Vojni' zavezniki so ff. maja 1945. izdali' skupno listino', s-katero so oznanili' trpečemu človeštvu konec druge svetovne vojne, iker je bila kapttù-’ ladja fašistične Nemčije v prvi' vrsti krona borbe svobodoljubnih in demokratičnih narodov, je ostal' 9. maj mednarodni praznik zmage' vseh naprednih sil nad fašizmom.
Človeštvo vsega sveta, predvsem pa Evrope, ki je dolga štiri leta prenašalo v zgodovini nepojmljivo tiranijo fašističnih «nadljudi», pač tistega dne v si-oji nepopisni radosti tii predvidevalo takšnega razvoja političnih odnosov po vojni in tako nesramne zlorabe zmage demokratičnih ljudskih sil, kot si to dovoljuje del zaveznikov iz medvojnega protifašističnega tabora, človeštvo, ki je verovalo v nadaljevanje medvojnega zavezništva, ker si je tega želelo in ker je to potrebovalo, da zaceli čimprej strašne „rane, je kljub veličastni zmagi 'osta-
poli , svojega
lo na nedokončani 'osvobajanja.
Razboj političnih _ odnosov : takoj po vojni'je odločno šel po .poti, ki ■jo je že v teku vojne proti silam osi nakazovalo' obnašanje „in taktiziranje dngio-ameriških, političnih in vojaških vodilnih osebnosti. Prav vsem je še 'v. spominu, kako, so. po ruskih ravnicah in povsod, koder se je razlezel nacistični Uran, gorela mèsta in vasi, kako so milijoni nedolžnih ljudi umirali v jundšln borbi za svobodo na bojnih poljih in po fašističnih mučilnicah, kako se je sovjetska armada nesebično in z nepopisnim junaštvom borila proti vsej oboroženi sili osišča in kako so v istem razdobju na zapadu imperialistični kolovodje odlagali od-tvoritév druge fronte in zavlačevali svoje napredovanje v Italiji. To. so delali vse do takrat, ko končno druga fronta za poraz fašističnih pojska ni bila več' nujna, ker so sovjetska armada in boreči se svobodoljubni narodi že tako do kraja razbili sovražnika, da je bil nje-
gov odpor le še vprašanje časa.
Nameni, imperialističnih. krogov ria zapadu so bili jasni, vendar jih je njih povojno delovanje osveili-. lo v..vseh odtenkih. ,Z .zavlačevanjem druge, fronte, so imperialisti ‘ na'zapadu, „ daleč pd . krmljenja ' množic.v Evropi,, računali rid ,ižčr-, pavgnje sovjetske armade 'iri ‘države in na izkrvavitev vseh. ‘onih svobodoljubnih sil narodov, ki so v boju proti fašizmu kazali -najbeč odločnosti. Izčrpane, naj bi te; svobodoljubne in demokratične sile ‘po vojni ne prišle do veljave -in bi tako- njim', imperialistom', uresničeva-• nja njihovega sna po'svetovni-nadvladi ne mogel nihče'preprečevati.
■ Toda ti naklepi zapadnih -imperialistov se niso posrečili.' Ko so delali načrte, računajoč na svoje, v borbi proti fašizmu' neokrnjene ar-made in obogatele blagajne, šo ise 'uračunali, ko so podčejijevdli 'moči onih, ki so se borili proti fašizmu zato,, da se osvobode vsake fašjstjč-ne tiranije v bodočnosti in„da én-' krat.za vselej uzakonijo pravice .vseh do nacionalne in gospodarske svobode in demokracije.
Fašistične horde so svobodoljubnemu' človeštvu zadale težke udarce, vendar ne tolike, da -jim zmaga . nad • fašizmom ne bi mogla dati novih moči v nadaljnji borbi. .In predvsem v tem je 'velik "pometi zmage svobodoljubnih in demokratičnih sil. Ta zmaga je čvrsta osnova njih sedanje borbe proti anglo-ameriškemu imperializmu, tej drugi obliki fašizma.
Tri leta povojne 'politične' borbe med resničnimi demokratičnimi silami na eni in imperializmom, na drugi strani so potrdila, da. demokratični svet ne misli več na svojih prsih gojiti reakcionarnega polipa, ki bi se razraščal iz krvi svobodoljubnega človeštva in potem nekoč udaril jx> njem kot Hitler in Mussolini.	:
(Nadaljevanje na 2. strani.)
KRONIKA
A V GRČIJI Je prišlo (io mno-žižaeta streljanja, ki ta je odredila monarhotašistična vlada zaradi «mora ministra Ladasat v;dveh dneh so ustrelili 203 demokrate.
V	prestolnici je prišlo do groznih prizorov ob odločnem protestu množice. Zapadni tisk hinavsko protestira šele tedaj, ko je prepozno.
*■ IZ MARSHALLOVIH besed zveni priznanje, da ZDA nimajo ne moralne ne materialne sile, da bi uničile OZN, kar pomeni umik: vojnih hujskačev pred naraščajočimi silami miru.
? ANGLEŠKE LADJEDELNICE morajo zmanjšati proizvodnjo, kas kor to zahteva Marshallov načrt, kar 'povzroča v angleških industrijskih krogih veliko razburjenje.
*	AMERIŠKE NAKANE za raz. bitje Svetovne sindikalne zveze so M Izjalovile, ker je prišlo v tej organizaciji do sporazuma in je delavstvo ohranilo enotnust,
*	V ZAPADNI NEMČIJI grozi g stavko ftt.ieo delavcev.
*	MNOŽIČNA STRELJANJA se Mdaljujejo v Grčiji tudi po J. mais. Radio Svobodna Grčija je po-sval ves civilizirani svet, da prepreči zločine grških lašistov, Poziv Je poslalo tudi 1.58S grških demokratov iz zaporov. Demokrati vse-ia sveta odločno protestirajo proti monarhotašističnim krvnikom.
O ZDA so onemogočile »kicnitev pogodbe z Avstrijo, ker hočejo ohraniti'v tej deželi svoja vojaška oporišča in obdržati petroleiike
vrelce.
*	GENERAL WE1GÀND, ki ga je nemški maršal Keitel označil kot najboljšega služabnika Petaina, je bil rehabilitiran, kar je pjvzro-cilo veliko ogorčenje pri v.en francoskih demokratih.
*	CANGKAJSKOVE CETE so /e tretjič uporabile strupene pitne proti ljudski armadi, ki pa kljub temu nenehno prodira.
0 AMERIŠKA MISIJA v Grčiji tireka svoje zadovoljstvo nad pokolji grških demokratov in daj» priznanje monarhofašistični vladi, da se »ni dala ustrahovati od zunanjega pritiska«.
e NA MADŽARSKEM je prišlo do združitve komunistične in socialistične stranke v enotno delavsko stranko, ki se bo imenovala stranka dela in bo imela svoj pivi kongres prihodnji, mesec.
s ANGLEŠKI MINISTER Mac pleil tudi odobrava fašistične pokolje v Grčiji.
*	ATENSKA VLADA je dala postreliti od junija 194£. do danes 11.(08 rodoljubov, 2S.888 demokratov ječi v zaporih, 45.888 pa v taboriščih.
*	TRUMAN je odredil rekvizicijo ameriških železnic, ker glazijo železničarji s splošno stavko.
*	V HAAGU se je zbralo *88 pristnih reakcionarjev pod vodstvom Churchilla na kongresu za Združene države Evrope. Kongres se je razblinil v nič, ker je ostal pri praznih besedah.
*	BELGIJSKA KRIZA, ki je nastala z nezaupnico ministrskemu predsedniku Spaaku, še ni rešena.
*	EINAUDI, dosedanji finančni minister je bil iz.voljen za predsednika italijanske republike z navadno večino, potem ko so demokristjani torpedirali kandidaturo dosedanjega predsednika De Nicole poslužujoč se pri tem grofa Sforze.
*	ITALIJA izziva Jugoslavijo na ta način, da je poslala dva torpedna lovca z italijansko zastavo
V	teritorialne vode jugoslovanskega področja STO-ja.
‘ * 'TORINSKI DELAVCI so stav-' Hall>no Uro v znak protesta proti policijskim preiskavam pri levičarskih organizacijah. '
ZDA iščejo sporazum s SZ?
V torek zvečer je mo?kovski radio objavil senzacionalno vest: vlada ZDA je predlagala Sovjetski zvezi Izboljšanje medsebojnih odnosov in vlada SZ je odgovorila, S da je pripravljena na taka pogaja- ! nja.	I
Ves svetovni tisk je. tej vesti pri- j pisal izredno važnost. Nekateri ko • mentatorji so ja označili kot »najvažnejši dogodek po vojni«, drugi zopet vidijo v izmenjavi diplomatskih listin med obema vladama konec tako imenovane »živčne vojne«.
Neprijetno sta bila presenečena le mešetai-ja — Pariz in London - , ki si lastita vlogo posredniške tretje 'sile med ZDA in SZ. Sele preko moskovskega radia sta namreč zvedela o izmenjavi omenjenih not. ker se je vlada ZDA obrnila nepo.sr.ed- [ no na Moskvo, ne da bi svoja so- | potnika niti o tem obve.-ti'a.
Demokrati vsega sveta so si eds- | ni v tem, da j€ ta korak narekovat j ameriški vladi predvsem pritisk na- i prednih množic, ki po vsem svetu ; zahtevajo ni ir, spoštovanje pogodb, i mednarodno sodelovanje, kakor tudi j neizprosno borbo proti vsem vojnim j hujskačem.
Da'gre za diplomatski umik ame- { riške vlade, potrjuje tudi izjava, ki i jo je dal skoro istočasno zunanji j minister Marshall v zvezi s pred- i logom o reviziji listin,, OZN. Dejal je, da bi bil »dokončen prelom s j SZ preveli® tveganje«.
Ameriška nota dokazuje, da je i nemogoče voditi politiko proti So- 1 vjetskl zvezi in proti ljudskim de- j mokracijani; to je deliti svet na dva j tabora, ne da bi taka politika na-'' i . lete'a na močan odpor tudi pri i ljudskih množicah na zapadu. Saj j se ie ta odpor pojavil proti Mar- J shallovemu načrtu o »obnovi« Evro- | pe, ki se izraža v formiranji'! »Za- i padnega bloka« in vojaških pogodb, i ki niso obrambnega značaja, kakor ! poudarja sovjetska nota. Temu na- j Črtu se upirajo tudi industrijski j krogi držav koristni« tega na-rta, [
- kot je to pokaza' primer Angli- i je — ki nočejo postati sužnji ame- j riškega-velekapitala.
Prvi optimizem, ki ga je povzročil ameriški predlog, pa so skalile izjave Trumana, ki jih je da! kmalu po -objavi obeh diplomatskih not. j Dejal je. da ameriški korak ne po- j meni nobene spremembe vladne po- i litike, ki je bila »jasno do'ocena v ! preteklih tednih«.
Ameriška nota utegne bili samo ! lažna »mirovna ofenziva«, ki jo nar j rekujejo bližajoče s(, predsedniške : volitve v ZDA. Ta »mirovna ofen- j živa« naj bi prikrila masovno obo- I roževanje. Znano je. da je Hit’er 1 pred svojimi vbja-kimi pohodi ve- j dno pcšPjal mirovne predloge. Isto- j
časno namreč, ko je ameriška via- ; da nastopila s svojo noto v Moskvi, se je povečal monarhofašistični teror v Grčiji in so ZDA z mrzlično naglico pospešile delo za dokončno izgraditev zapadnega bloka, ki je j naperjen proti SZ.
Ta pesimizem ima nekaj osnove | V izzivalnem tonu, ki ga vsebuje ! ameriška nota sama. Kdor išče spo- | razum, ne bo obtoževal svojega j partnerja tega, česar je sam kriv. | Ameriška nota govori ,o vmešava- j nju SZ v notranje zadeve drugih j držav, o »manjšinah«, ki tam ob- | stajajo. Hkrati pa nota priznava, j da' se ZDA vmešavajo v tuje drža- j ve, da iste.brani pred »komunistič- ! nimi manjšinami, ki hočejo priti ; na oblast«. Manjšine so seveda v : tem primeru široke ljudske množi- ;
ce >n države, ki jih ZDA branijo, so v rokah reakcionarnih klik, kot je to primer Grčije. In Molotov je. odgovoril, da ni Grčija edini primer ameriškega vmešavanja. Dodati Je treba med drugim tudi povečanje. ! števila ameriških vojašk:h oporišč ' v svetu.
Prenagli'i bi se, če bi potegnili i dokončne zaključke o uspehu ali { neuspehu le diplomatske akcije. j
Mi, tržaški Slovenci, ki smo naj- j bolj 'izpostavljeni ameriškemu im- j perialističnemu pritisku in ki vsa- | kodnevno doživljamo nove napade : s strani krajevnih hlapcev tega ! ameriškega imperializma, smo pri- j pravljeni verjeti ameriški izjavi.) samo v primeru, da predstavniki i ZDA svojo politiko v našem mestu i izpremenijo.
Naj dokažejo svojo dobro voljo s tem, da prenehajo kršiti določbe mirovne pogodbe: omogočijo imć’-' novanje guvernerja, izvedejo upravne volitve in da nas priznajo kot popolnoma enakopravne državljane Tržaškega ozemlja. Naj uničijo ostanke fašizma in prav po njihovi zaslugi naraščajočega neofišizma in omogočijo, da postane Trst prijateljski most med Italijo in FLRJ.
Le tako bodo ameriški uradni krog* dokazali, da hočejo resnično izboljšanje medsebojnih odnosov in da. ne pripravljajo nove vojne, am-' pak da se res držijo mednarodnih obveznosti, na katere so se z ostalimi zmagovitimi državami obvezali in ki so prvi pogoj resničnega miru.
Italijanska ljudska fronta neokrnjena
Fo vriskanju nad demokristjan-sko »zmago« pri italijanskih volitvah, ki jo je opeval ves reakcionarni zapadni tisk, se pojavljajo na zapadu komentarji, ki skušajo trezneje presojati notranjepolitični položaj v Italiji Navajamo dobesedno pisanje liberalnega londonskega News Ohromele, ki prav go» tovo ne more biti osumljen kakih simpatij do 'judske fronte. List pi-še naslednje:
»Čeprav je izid italijanski!) volitev zadovoljiv, bi bilo nesmiselno vriskati od veselja in zapirati oči nad senco, ki jo mečejo nekatera dejstva.
Pogubno bi bilo za zapadne si'è; če bi mislile, da je bitka y.a italijansko dušo že dobljena. Stvarno se' ta bitka šele začenja. Z .Ogromnim naporom in . z vmešavanjem ob ugodnem trenutku so sile Zapada zajezile porast komunizma. Sicer so zmagale, toda to je cam» obrambna zmaga. Čeprav se i(? namreč sovražnik številčno skrčil, ie 'ostal vendar popolnoma neokr njen.
Kaj velia ta trditev, lahko presodimo po tem, kako ogromen notranji in zunanji vpliv so zastavile zapadne velesile, da so prepričale italijanski narod. Da pri tern spich ne govorimo o varnostnih ukrepih, ki jih je sprejel odločni notranji minister Scelba. K temu je treba’ še dodati, da je katoliška .cerkev vrgla vso svojo težo in silo proti ljudski fronti.
Zunahje sile so igrale odločilno vlogo v tej kampanji s ponujanjem Trsta in z zvito taktiko, ki je mešanica diplomacije in namigova-
nja na uporabo nasilne politike. ;
Ničemur ne bi s’užilo, će bj za- i nikali ta dejstva. Toda mi ne more- ) mo odobravati teh metod, ki so jih i uporabili za prepričevanje. Itanja- i nov, da ostanejo v zapadnem ta' ! boru«
Američani nočejo biti topovska hrana
. Načelnik glavnega štaba ameriške vojske general Bradlej ni uspel s svojim prvotnim predlogom, po katerem sta zgTaditev močnega vojaškega letalstva in obvezna vojaška služba neločljivi. Celo predsednik Truman je moral pod pritiskom, javnega mnenja znižati svoj predlog o 12 mesečnem obveznem vojaškem roku na (J mesecev.
Kakor ugotavlja londonski «Times», bi kongres rad ostal samo pri letalstvu, kajti «njegov strali pred Rusijo je ravno tako velik kakor strah pred volivci. List pravi, dà je «laže razvijati domišljijo pri ljudeh s stotinami bombnikov, kakor pa pošiljati njihove sinove v vojsko, pa čeprav gre samo za vojaško vežbanje».
In «Times» zaključuje, da je po vseh ZDA prišlo do močnega in organiziranega odpora proti obvezni vojaški službi: «Zveze farmarjev je nočejo, ker ne bi mogli obdržati sedanjo raven proizvodnje, če jim odvzamejo mlado delovno silo.»
...za to snubijo Francoze
In tako iščejo Američani najemniško vojsko, ki naj bi služila njihovim imperialističnim nakanam ter šia zanje po kostanj v žerjavico. Da bi pripravili Francoze za to vlogo, jih straši New York Times z vojnohujskaškimi izmišljotinami o 30 sovjetskih divizijah, ki bodo 1 baje zasedle Francijo, ker ima pač poslednja samo S divizij!
In list. zaključuje: «Za prepreče-nje tega načrta je potrebnih 20 divizij, in zadostna letalska sila. Francija ima dovolj mož, ki bi tvorili to silo». List dodaje, — kar je glavno, - da bodo opremo francoski vojski nudili Američani, seveda z namenom, da bi nenasitni. ameriški vojni liferanti prišli , d<> mastnih dobičkov.
Jurij VI. odlaga cesarshi naslov
Angleš-k; kralj ]urij VI. bo v krat- ' kem izdal proglas, s katerim se bo odpovedal naslovu cesaria Indije spričo dejstva, da je v lej biv*i koloniji prešla oblast na državi Hindu- ’ stan in Pakistan. Za izvršitev te formalnosti ie Jurij že prejel potreben pristanek angleških dominionov. Besedi «cesar Indije» bosta zginili š kovanega denarja, kolajn in tiradnib lislin, kakor tudi z znamk. Kralj Jurij se ne bo več podpisoval «George R. 1.» (Rex Imperatori, marveč-samo «George R.»,
Prvi angleški vladar, ki je nosil 'ee-' sarskj naslov, je bila kraljica Viktorija, ki io je Disraeli proglasil ža cesarico Indije leta 1876 v De! bi h. Potemtakem so angleški vladarji, bili cesarji samo 72 let.
Težki zločini grških fašistov
(Nadaljer-anje s 1. strani.)	^^
nekaj, kar si je s težavo in z ogromnimi žrtvami priboril. Toda sprememba je bila tako nagla in nepričakovana, da ni takoj reagiral. Toda plašč zavezništva in demokratičnosti novih okupatorjev se je kmalu začel trgati iri v svobodoljubnem grškem ljudstvu je kmalu začel tleti Upor. Ta upor se je stopnjeval, podtalno gibanje se je začelo širiti, Organizirati v borbene partizanske odrede. Vstala, je Makedonija, Epir, Tesalija, vstal je Peloponez. Vsa Grčija je napovedala brezobzirno borbo novemu fašizmu. Vstal je junak grškega ljudstva general Markos, z njim vsi pošteni, resnični voditelji grškega naroda in z njimi v množicah ves narod. Kmalu je partizanska vojska štela več desettisočev predanih borcev, ki so. se krepili in oboroževali iz bitke v bitko, z orožjem, ki so ga iztrgali iz rok okupatorskim hlapcem.
Tla imperializmu so se zamajala. Zapadni imperialisti so izmenjali stražo. Angležem Só sledili Amerikanci. Trumanova doktrina jiV stopila v akcijo. V Grčijo so Začeli'J pošiljati v ‘ okviru marshalldvega' j plana riiornarieo ‘ih 1 tanke, orožje j in strelivo. Razmajana tla so skle- !
■ nrli imperialisti za vsako ceno spet I utrditi, saj je šlo za to, ali izgube i ali obdrže vojaško strategično po-! stojanko, ki pomeni v njihovih ra-| čunih eno glavnih postavk, j Kadar so nacisti in fašisti čutili,
! da izgubljajo oblast in kontrolo, so i zdivjali, morili in požigali vsevprek, j Tudi ameriški imperialisti so zdi-! vjali tokrat kot njih predniki, j Radio svobodne Grčije je objavil | samo nekaj številčnih dokazov tega j divjanja. Od julija 1946. pa do da-| nes so ustrelili 1600 rodoljubov, ki.
: so jih monarhofašistična sodišča I obsodila na smrt. Med volitvami so državni organi in organi raznih monarhofašistični!! organizacij' zverinsko pobili čez 10.000 moških, žena in otrok. Izvršili so množične pokolje po zaporih v Makronisiju, kjer je sedaj interniranih 18.000 vojakov iri; oficirjev. Po raznih drugih otokih in zaporih gladuje in umira več kot 70.000 državljanov.
Višek zločinstva imperialižHia v Grčiji pa je bil dosežeh, kò so prejšnji teden ' v pnern . kaihemč dnevu pobili. 156 in pozneje šd več . desetin rodoljubov,: kot i'épreSàlj'c'' za ’ likvidacijo ' zlocmdd"' Làdà'&j,' pravosodnega ministra rrionarho-
fašistične vlade v Atenah.’ Napovedane pa so že nove usmrtitve več stotin internirancev.
Krik grškega ljudstva je pretresel ves svet in val ogorčenja se širi v najoddaljenejše dežele sveta. Vsa demokratična javnost naslavlja ogorčene proteste na odgovorni vladi v Londonu in Washingto-nu, primerjajoč divjanje imperialističnih hlapcev v Grčiji z naj-brutalnejšimi podvigi poživinjenih gestapovcev.
Toda medtem ko se ves kulturni svet zgraža nad takim nečloveškim postopanjem imperialistov, so se glasniki vladnih krogov v Londonu in Wàshirigtonu postavili na stran zločincev iri jim za izvršena grozodejstva dali celo priznanje. Vodja ameriške misije v Grčiji Griswóld je izjavil, da gie za «povsem zakonite usmrtitve, angleški minister Mac Neli pa je cinično pristavil: da je šele sedaj prišlo do usmrtitve teh obsojencev; jè ’ pripisati počasnemu napredovanju " grškega sodnega stroja in''polbžaju' Ju 'Id ' «a-v' Grčiji ’ ustvarifi JjUdje, 'ki jih " podpira innkčmslvo.	' - i'’:','
Taka' odkrita podpdra- grškim ’ nacifašistom je vlila imperiahštič-nim hlapcem v Atenah nove vz-
podbude. Zv prihajajo vesti o novih masovnih pokoljih, medtem k» tisoči in tisoči rodoljubov obupno > pozivajo demokratični svet, naj prepreči nova nasilslva.
Radio svobodne Grčije poroča tudi o novih napredovanjih demokratične armade. In mi in ves-svet vemo, da - je ravno to napredovanje ono, ki poganja strah v kosti imperialistom in ki jih naganja kot nekoč Nemce in Italijane v nečloveško divjanje.
Ves teror nemškim in italijanskim fašistom .ni pomagal. Poraženi so bili. Isto bo pokazala Grčija ameriškim imperialistom, enie.
». Maj
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Številčna moč in odločnost, ’ kakršno zadržujejo in. zavračajo Imperialistično napadalnost ved»» iste, v, protifašistični borbi preizkušene sile svetovne demokracij*., je dokaz, da bodo nadaljevalci p»7 litike Hitierja in Mussolinija, frifo mati. Mafihàìl:' Ber’in 'ì'ii grunt čali kot njih predniki in.'da svobodoljubne site odločno ponotp',., le P.'' m«j ‘794š; Če bi jih do J prtsHhli !~dbjni''jpmìi^usi 'imfarìàl'-stov.
ZATON IMPERIALIZMA na Kitajskem
Evropski dogodki so že nekaj časa tako v ospredju mednarodnega dogajanja, da razv j položaja na Kitajskem, zlasti pa izvolitev generalissima Cangkajška za predsednika nacionalistične kitajske republike, šla skoro neopaženo mimo nas. tn, vendar je mogoče daljna Kina odločilnejši činitelj za usodo sveta kot pa Evropa.
S proglasitvijo nove kitajske ustave in izvolitvijo generalissima kitajski fevdalci zaman skušalio dvigniti ugled proslule kuomintangove vlade, proti kateri se ljudska vojska brez vsake pomoči iz inozemstva nenehno bori izredno uspešno. O tem zgovorno priča vojaško poročilo, ki ga je izdal vrhovni poveljnik ljudske vojske general Maoce-tung o uspehih zadnjih treh mesecev vojaških operacij: 105,000 Cang-kajškovih vojakov in oficirjev je bilo zajetih in 43.148 ubitih; peta kubmintangova armada je bila popolnoma poražena; 79. 25. in 43. operativna divizija ter 54. 62. 25. in 88. rezervna divizija so bile dobesedno uničene. Ozemlje, ki ga je osvobodila ljudska vojska, meri 190.000 kv. km in šteje 6 milijonov prebivalcev; 17 generalov je bilo ujetih. Maocetungova vojska je zaplenila nad 1.000 topov, 9.400 strojnic, 53.000 pušk. nad 24 milijonov nabojev, 82.000 bomb in 99.000 ročnih granat.
Vsi nepristranski opazovalci sodijo, da so Cangkajškove čete v Mandžuriji v obupnem položaju. Cim bodo mesta Kirin, Cangčung in Mukden osvobojena, se bodo morate kuomintangove čete umakniti za i-eko Jangcekjang, kajti vsa Mandžurija bo s tem postala vojaško oporišče , za ljudsko vojsko, zaradi česar bo položaj Cangkajška v severni Kitajski nevzdržen.
Hkrati bo prišla v roke ljudske armade težka industrija južne Mandžurije, ki je eden največjih proizvodnikov jekla v Aziji: leta 1945. so samo tvornice v Mukdenu proizvedle 2 milijona ton jekla. Brez dvoma je državljanska vojna močno poškodovala, to industrijsko središče, toda Maocetungova vlada je dokazala velike sposobnosti v obnovi industrije, ko je obnovila električne centrale, ki so jih Japonci ob svojem odhodu uničili in je vzpostavila železniški promet na 920 km železniških prog, ki so jih kuomintangovci razrušili pri umikanju.
Celo Cangkajšku naklonjeni tisk opozarja javno mnenje, naj ne vlaga svojih upov na to, da bi morda ljudske oblasti ne bile kos tehničnim nalogam. Angleški Times piše o velikih uspehih kitajske ljudske oblasti v poljedelstvu, ki jih je dosegla z razdelitvijo veleposestev med kmete. List zaključuje, da ni nobenega dvoma, da vzporedno s poljedelstvom napreduje tudi industrializacija.
Nazadnjaška kuomintangpva vlada pa je ostala v tekmovanju z Maocetungom na tem področju brez odgovora. Celo New York Times sam priznava, da izgublja kuomin-tang polagoma ne samo svoje vojaške postojanke, marveč tudi gospodarske in politične. Tako računajo kitajski fevdalni mogotci samo še na pomoč ZDA.
Toda tudi v tem oziru je postal ameriški imperializem po večletnem neuspešnem vmešavanju v kitajske zadeve, previdnejši. Sicer 3e ameriški kongres pred ki-atkim izglasoval kredit 570 milijonov dolarjev za pomoč Kitajski, vendar v Primeru s 4 milijardami, ki jih je Amerikancem požrla kitajska voj-na, je to vsekakor «strateški umik». Brez dvoma si sam predsednik Truman ne dela mnogo utvar o učinkovitosti te pomoči, ko je pa izjavil, baslednje: «Vse kar ZDA napravijo, be more nadomestiti nujne potrebbe akcije, ki jo lahko opravi samo kitajska vlada».
Toda izkušnje preteklosti ne bojujejo ravno teh pobožnih imperialističnih želj. Sam New York Tibie« piše: «Kuomintangova vlada je postala diktatura, katere tiranija in korupcija ge laliko meri samo še * njeno nesposobnostjo».
Visoko doneče obljube, ki jih je dala pred kratkim izglasovana ki-ajska ustava in izvolitev Cang-•^ajska za predsednika republike, ni bogla nikogar v Ameriki presle-mtt: beda na Kitajskem je vsak dan
hujša, riž, osnovna kitajska hrana, je vsak dan dražji, kitajski dolar je prišel ob vsako vrednost. Kosilo' plačaš v kitajski meščanski restavraciji preko 200.000 dolarjev in vozni listek n. pr. iz Samina v Hon-kong stane celo 2'milijona dolarjev!
Kakšna je «svoboda» in «demokracija» ameriškega uvoza pa vedo najbolje povedati poslanci levega krila same kuomintangove stranke: med zasedanjem narodne skupščine v Nankingu so jih namreč pozaprli.
Ameriški imperialisti se danes dobro zavedajo, da je ves denar, ki so ga dali Cangkajšku, popolnoma izgubljen, kakor je to priznal sam Marshall. Ameriškim državnikom ostane samo dvojna izbira: ali pometejo s Cangkajškovo vlado, ali pa se spustijo v osvajalno vojno na Kitajskem. Prva možnost odpade, ker je Cangkajšek njihov edini zvesti služabnik. Glede druge možno-, sti pa je zadeva zapletena, kajti eno je druge poganjati v borbo, drugo pa je boriti se sam. V poslednjem primeru bi zadele podobne ameriške pustolovščine na velik odpor javnega mnenja v ZDA. 2e sedaj vlada velika opozicija proti obvezni vojaški službi in- je kongres pod pritiskom javnega mnenja moral znižati vojaški rok. Angleški poluradni Times zaključuje, da ZDA niso pripravljene pošiljati lastnih ljudi za topovsko hrano niti za obrambo reke Rena, kaj šele, da bi jih pošiljale za obrambo reke Jangcekjanga.
In angleški poluradni list zvrača vso odgovornost za težak položaj v Cangkajškovi Kitajski na korupci-
jo in pokvarjenost same kuomin-tangove vlade. Tako so se n. pr. življenjske prilike na otoku Formo-zi, ki niso bile slabe pod Japonci, obujmo poslabšale, odkar so prevzeli otok kuomintangovci. Zaradi podkupljivosti reakcionarnega urad-ništva je. nastai v javni upravi velik nered. Po odhodu Japoncev niso kuomintagovci spoštovali niti samouprave otoka, ki so je v preteklosti priznavali celo mandžurski vladarji. Cangkajškove .okupacijske čete so začele kruto zatirati prebivalstvo Formoze, ki je sicer na visoki stopnji civilizacije (šteje samo 5% nepismenih).
In Times zaključuje: «Dobro obveščeni krogi menijo, da nobena ameriška pomoč ne bo mogla preprečiti zloma Cangkajškove vlade, razen če drakonske reforme ne ozdravijo njene uprave». V možnost teh reform pa nihče ne verjame, najmanj pa kitajsko ljudstvo, ki vsak dan v večjem številu pristopa v Maocetungovo armado in zapušča Cangkajškove čete. Celo tisti, ki so verjeli v uspešnost ameriške pomoči, priznavajo, da je tragika ameriške pomoči v tem, da se skušajo z njo osebno okoristiti tisti, ki bi jo morali razdeliti med potrebne. Poleg Kitajske so Grčija, Turčija in Iran dežele, kjer ljudstvo živi v največji bedi. Vladajoči sloji v teh državah pa uganjajo tako korupcijo, da so jim na tem področju kos samo še Cangkajškovi mandarini (visoki kitajski uradniki), kar potrjujejo obupna poročila, ki jih po-šiljajo, ameriški strokovnjaki v Wanshington.
.	Baikol
Ud»
«'Kyakhfa )
^^Kuibyshovslia
«'BUgovesbchensli^jy ■
lehang
'VČhungking
))	Changsha . .
A	CHINA

300
STATUTS MiUS

^HONG
^KONG
ČRTASTO IN CRNO PODROČJE OSVOBODILA LJUDSKA VOJSKA.
IMPERIALISTI KUJEJO ZAPADNI BLOK
KI GA PA RAZJEDAJO NOTRANJA PROTISLOVJA
Ameriški imperialisti so priredili v zadnjem času vrsto konferenc in kongresov, s katerimi naj bi se dokončno izoblikoval zapadni blok pod njihovim vodstvom: konferenca »šestih« o Nemčiji, vojaška konferenca »jretih« kongres socialističnih desničarskih strank in kongres za združeno Evropo.
V Londonu' so se ponovno sestali delegati ZDA, Velike Britanije, Francije in Beneluxa (Belgija, Nizozemska 'n Luksemburg), da razpravljajo o političnih in gospodarskih vprašanjih glede Zapadne Nemčije. Hkrati so zasedali tudi zastopniki držav podpisnic bruseljske vojaške pogodbe. Velika Brita nija, Francija in države Beneluxa.
Obe tajni konferenci sta potekali istočasno. Medtem ko so ame-. riški delegati neposredno vodili prvo konferenco, niso bil' prisotni na drugi. To pa zato, da bi preirri' čali javnost, češ da je teh pet zapadnoevropskih držav sklenilo _vo-jaško-po’itično zvezo na lastno pobudo in da je prostovoljno postalo jedro Bevinove Zapadne zveze. Stvarno sta pa obe konferenc’ pod pokroviteljstvom ameriških imperialistov. Obe sta bili sklicani zato, da dokončno razkosajo Nemčijo in da preučijo vse pogoje za ustvaritev zapadnega bloka.
Sedanja konferenca šestih držav o Nemčiji v Londonu je nova kršitev zavezniških mednarodnih sporazumov o tej državi. Ta konferenca naj bi med drugim rešila tudi vprašanje povezave Nemčije z Marshallovim gospodarskim načrtom, vprašanje odnosov med Nemčijo in zapadnoevropskim; državami kakor tudi mednarodno nadzorstvo nad Porurjem.
Pri vseh teh razgovorih o gospodarski in politični strukturi Zapadne Nemčije je prišlo do prepirov 'n mešetarjenja med ameriškimi imperialisti in njihovimi zapadnoevropskim! sopotniki. Tako Američani pritiskajo na Francijo, da bi le-ta pristala na priključitev Posarja k Zapadni Nemčiji. Zato bi pa Amerika krila to izgubo Francije z lastnimi sredstvi in bi ji jamčila dobave blaga iz Nemčije in Anglije. Poleg tega je ameriški general Clay poudaril, da bi Francija za pristop k temu načrtu prejela del italijanskih kolonij kot je na pr. zapadna Libija. Podobno mešetarijo ZDA in Danska glede priključitve Schleswiga k Zapadni Nemčiji.
Na konferenci petih ministrov oboroženih sil držav podpi-nic. vojaške bruseljske pogodbe so sklenili, da omenjene države medsebojno povežejo vojaške 'štabe. Ustanovili so skupni vojaški odbor in skupno vojsko, ki bo štela 30 divizij in k’ jih bodo opremile ZDA. Kot protiuslugo pa bo morale vseh pet držav zgraditi omrežje letalskih oporišč na svojem ozemlju.
Na osnovi tega sporazuma c skupni vojski bo nudila Francija 16 di vizij, Anglija 8. Belgija in Nizozemska pa vsaka po 3 divizije. Te šte^ vilke jasno kažejo, kakšen je odnos med posameznimi članicami bruseljske pogodbe. Anglija si je tudi tu zagotovila največje olajšave. Medtem ko namreč daje Francija 16 divizij, bo Anglija prispevala v skupno armado samo 8 divizij, to je relativno manj kot katera koli druga država podpisnica te vojaške zveze.
Čeprav so dolarski diplomati zanikali, da bi ZDA neposredno podpirale to vojnohujskaško pogodbo, je jasno kot na dlani, da mora ta pogodba po zamisli ameriških imperialistov služiti obrambi in ohranitvi njihovih omajanih postojank.
S tem hočejo uničiti še tisto malo neodvisnosti, ki jo še imajo države Zapadne Evrope. Obvezati hočejo vsako 'od članic bruseljske pogodbe, da vzdržuje določeno število di-
vizij, standardizira orožje; se podredi skupnemu poveljstvu in da nudi svoja letalska oporišča Američanom,
Dejstvo, da je vseh pet držav podpisnic vojaške pogodbe podpisalo novo pogodbo o »posojilu in najmu« ponovno dokazuje, da je ta vojašfco-politični zapadni blok samo privesek Marshallovega gospodarskega načrta in njegovo dopolnilo.
V ta namen je Amerika pripravljena podeliti tem državam dvojno pomoč v orožju: v obliki tako imenovane »pomoči« in na osnovi nove pogodbe o »posojilu in najmu«.
G'ayno besedo Pri vzporeditvi vseh teh načrtov si seveda lasti angleški generalni štab, k’ je podrejen diktatu ameriških militaristov in ima dovolj izkušenj v »združevanju« oboroženih sil. Prav zaradi tega pa je prišlo do hudega prepira s francoskimi generali, ki bi hoteli imeti vrhovno poveljstvo nad to skupno armado spričo dejstva, da Francija prispeva v to skupnost največje število vojakov.
Bistvo »združitve« teh vojsk pa je pokorna predaja lastnih narodov v roke ameriških imperialistov, k’ naj bi jih uporabili kot topovsko hrano za koristi velekapitala. Sicer skušajo opravičiti te načrte z govoričenjem o »obrambi«, vendar pa ima vse njihovo dosedanje početje
TRST!
NICA, SAUOJA, TURIZMA!
Ponujanje Trsta Italiji je zvečalo nenasitnim italijanskim šovinistom apetit. Ne zadovoljujejo se namreč samo s tem, — čeprav so to prazne imperialistične obljube, --marveč hočejo mnogo več.
Tako piše rimska l'Ora dTla'jia; »Trst so dobrotno ponudili Italiji kot glavo sv. Janeza na srebrnem pladnju. Vendar pozabljajo, da so z odcepitvijo Trsta od Italije kršili sramotni »diktat«, ki so ga imenovali premirje in po katerem so Italiji, dvakrat in večkrat prevarani, priznali njene meje z 1. 1919.«
Se malo, pa bodo zahtevali tudi »ljubljansko provinco«!
Toda najlepše pri tej zadevi je to, da se l’Ora d’Italia najbolj zaganja proti svojemu dobrotniku — Bidaultu, ki je kot izvrševalec volje zapadnih imperialistov prišel v Tu-
rin, da ponudi Trst Italiji. Dobrota je pač sirota!
Bidault je kriv za »krivične« italijanske meje, on je skušal iztrgat’ Južno Tirolsko Italiji. In list se spomni tudi »zaplembe Nice in Savoie« s strani Francozov ter pravi’ »Ne priznamo vam posesti Tunizije . . . Tunizijci, in ne vi, lažni bratje Francozi, poznajo Italijane, ki so se z njimi trudili po brazdah in posejali seme bogastva te dežele. Oni bodo zadostili pravici in človečanstvu, ki ste ju vi vedno odklanjali, in «Dprli bodo vrata Tunizije Italijanom.«
Medtem pa seveda anglosaški imperialisti pobirajo bivše severnoafriške italijanske kolonije, o ka ter Ih pa mora l’Ora d’Italia molčati. Dovoljujejo ii le, da se znaša nad svojo »latinsko sestro«!
ustrahovalni vojnohujskaški značaj, ki ga hočejo prikriti z lepo zvenečimi frazami.
Prav tako je dopolnilo in počh krepitev zapadnega bloka kongres »Združene Evrope«, ki re je sestat te dni v Haagu pod predsedstvom Churchilla, načelnika svetovne re- j; akcije. Sicer so se udeleženci lega ’ kongresa omejili na akademsko 1 razpravljanje o skupnem parlamen- : tu vseh evropskih držav, ki naj bi se združile v federacijo. Ze prisotnost emigrantskih delegacij iz vzhodnoevropskih držav pa jasno kaže, kakšna naj. bi bila ta federacija in do kam naj bi segala. Cnur« chillov organizem torej teži za tem, da se »marshallizacija« in zapadno vojaški blok razširi.
Toda tem nakanam se postavljajo po robu zapadnoevropski narodi sami. Komunistične partije potih držav bruseljskega "bloka so naslovile skupen proglas na vse narode ter jih opozorile na nevarnost zar mir, ki jo jn-edsiavlja bruseljska pogodba. Ta pogodba namreč povečuje napadalnost Zapadno Nemčije, ki je vključena v Marshallov načrt.
Kakšen je lahko značaj Združene Evrope po Churchillovi zamisli, jv Že jasno povedal Lenin pred prvo svetovno vojno, ko je napisal naslednje: »Združene države Evrope so v kapitalističnem režimu nemogoče al’ Pa reakcionarne. Resda so možni začasni sporazumi med kapitalisti in državami. V tem smislu Združene države tudi lahko nastanejo kot sporazum med evropskimi kapitalisti. Toda s kakšnim namenom? Z edinim namenom, da skupno zatrejo socializem v Evropi.«
Stvarno je edina povezava, kt druži zapadnoevropske države, antikomunizem. Ce ne bi bilo sovraštva do SZ in ljudskih demokracij in če ne bi bilo skupnega straha preti revolucionarnimi gibanji v vsaki izmed zapadnih držav, bi protislovja, ki razkrajajo kapitalistične države, udariJe v vsej luči na dan: nasprotje med Anglijo in ZDA, med blokom funta in blokom dolarja, med Belgijo ih Nizozemsko, med Francijo in Anglijo itd. Zaradi teh nasprotij je na pr. propadla bruseljska valutna konferenca. Fodob-na nasprotja so se celo pojavita na mednarodni socialistični konferenci, ko je prišlo do prepira med Angležem Daltonom na eni strani, Francozom Bliunom in Italijanom Siitr nejem po drugi strani.
Nasilje nad Goriškimi
Slovenci se nadaljuje
KRONIKA
*	»PODPISANI IZJAVLJAM na svojo osebno odgovornost, da pripadam . . . (italijanski, slovenski itd.) narodnosti«. Take izjave zahteva popoinoma protiustavno od uslužbencev ravnateljstvo! pošte. Uslužbenci seveda niso dolžni takih izjav popisati.
*	ENOTNI SINDIKATI Tržaškega ozemlja so poslali brzojavko Svetovni sindikalni zvezi, v kateri energično protestirajo zaradi masovnih pokoljev, ki jih z moralno in materialno pomočjo in sodelovanjem ameriških imperialistov izvaja grška vlada,
*	PREJŠNJI ODBOR za pomoč grški mladini se je razširil v Odbor za pomoč grškemu narodu. K njemu so pristopile vse demokratične organizacije; njegov sedež je začasno pri Zvezi primorskih partizanov na Korzu.
*	K POLITIČNIM PRIPORNIKOM »Ljudski tednik« ne sme, pač pa imajo tja prost pristop v poljubni množini fašistični listi. Ker je tudi skoraj vse osebje fašistično navdahnjeno (ezuli!), se smejo po zaporu peti fašistične pesmi; nikakor pa pazniki ne prenesejo glasov antifašističnih pesmi.
*	PREISKAVO SO NAPRAVILI pri predsedniku Zveze tržaških vi-sokošolcev tov. Marziju. Njega ni bilo doma; agentje CID so šli sa mi v podstrešje in »našli« pištolo. Ko se je drugi dan Marzi javil na oddelek CID in ostro povedal, da tiste pištole ni bilo v njegovi hiši, so agentje izjavili, da so jo oni samo pokazali njegovi ženi; mislili so, da bodo na ta način izvlekli iz nje kako priznanje. Vsaka podlost je dobrodošlo sredstvo za preganjanje tovarišev voditeljev demokratičnih organizacij.
*	ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV je poslala zaradi pokoljev v Grčiji protestno brzojavko Organizaciji združenih narodov, Zveza političnih antilašistič-nih preganjancev pa Mednarodni zvezi bivših političnih jetnikov v Varšavi.
*	VELIK »UMETNIK« se Je izkazal Leo Micheluzzi, ki se je pri svoji poslovilni »slavnostni« predstavi oblekel v duhovnika s »tri-koloro« okrog vratu. (Kar lepo je simbolično prikazal današnjo vladno Italijo) potem pa je začel prepevati neko šovinistično pesem, ki jo prepevajo pocestni pobalini. St-celo šovinisti so zdvomili v lije-govi umetnosti.
*	SPOMIN PADLIH HEROJEV, ki so se borili v partizanskih edi-nicah VII in IX korpusa, VI)V, GAP in v edinicah Delavske enotnosti, so oblatili nekateri gospodje okrog bivšega CLN s tem, da so jih vpisali v svoje sezname. Postaviti hočejo te junake v isto vrsto kot razne pripadnike formacij, kot (Guardia civica« »Brigate nere«, X. Mas.
*	KONGRES DELAVSKE MLA-DINE bo 3t. maja v Trstu.
*	IGRALSKA DRUŽINA RENZA R1CCIJA nastopa v Verdiju. Na programu so pretežno Shake-spearejeve drame (Kralj Lear, Macbeth, Otello, Hamlet) in Pi-randellova dela. Upajmo, da vsaj pri Shakespeareju ne bo treba poslušati šovinističnih popevk.
« TUDI V TREBČAH so opustošili polja in povzročili škodo podobno kot pred nedavnim v Bazovici. Kmetje naj škodo takoj prijavijo na sindikatu!
*	ZOPET SO POSTAVILI BLOKE med Sv. Soboto in Škofijami. Ustavljali so avtomobile, ki sploh niso smeli hitro voziti itd. Baje je to samo začasno. Omejevanje svobode, čeprav začasno, je vendar vedno --- omejevanje svobode (dobro da se imenuje SVOBODNO tržaško ozemlje. Sicer pa nekateri res lahko počenjajo, kar hočejo.
*	TUDI »PSIHIČNE MOTNJE« lahko pomagajo legaš n do mile obsodbe, (če že sploh pride pred sodnike), potem ko so rsšli pri njem bičevko s svinčenim repom. Tute motnje bi kar kmalu izginile, ?e bi jih tak iegaš z omenjenim orodjem dobil po Z5 vsaj dvakrat na teden. Pa ne samo eden, temveč vsi do zadnjega.
Kdor je domneval, da bi demokr-ščanska stranka v primeru zmage 18. aprila pokazala svojo odvratnost do demokratičnega gibanja na Goriškem prav s tem, da bi se s posebnim gnevom zaletavala v slovenski živelj, ta je seveda pogodil nekaj, kar ni bilo težko pogoditi. De Gasperijeva vlada je že takoj po 15. septembru pokazala, kako zelo namerava spoštovati mirovno pogodbo, kako se misli držati obvez, katere ji ta pogodba nalaga glede na narodne manjšine. Najprej je dopustila ponoreli drhali nekaznovano uničevanje in ropanje, pozneje pa je poslala vojnega zločinca, ki naj bi vso stvar «preiskal». Seveda je moral take vrste človek ugotoviti, da ni bilo ničesar posebnega.
Toda sedaj, ko so volitve končane, ko torej niso več potrebni niti tisti glasovi nekaterih maloštevilnih Slovencev, ki so mogoče nasedli umazani demokristjanski volivni propagandi, pa so gospodje iz ministrstva iz Rima sporočili, da se pritožbe Slovencev, ki so v dneh okrog 15. septembra utrpeli veliko škodo, ne morajo upoštevati; vlade da se to ne tiče in da jim ona ne bo škode povračala. Slovenci lahko tiste, ki sb jim škodo povzročili, tožijo. Vsekakor lep odgovor, vreden starega Rima: «rimska pravičnost» bi dejal nek gospod, ki je včasih v Rimu gospodoval in čigar politiko danes tako zvesto nadaljuje gospod De Ga-speri.	i
Vendar se zdi, da hoče De Gasperijeva vlada še prav posebno proti Slovencem pokazati, da ni razlike med njo in vlado fašistov. Zlasti notranji minister Scelba je oseba, ki daje poroštvo, da bo vsako banditstvo do Slovencev dovoljeno in nekaznovano.
.Ni še dolgo tega, kar se je drhal začela zbirati okrog sedeža naših organizacij na Sveiogorski cesti v Gorici, gotovo ne s kakimi dobrimi nameni. Te dni pa je prišla iz Gorice vest, da so aretirali tovariša Oskarja Vižintina, predsednika Zveze slovenske mladine in člana izvršilnega odbora Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Vižintin je doma iz Sovodenj pri Gorici in tu so ga aretirali, nakar so ga odvedli v Gorico-.
Jasno je, kaj je namen aretacije. Človek, ki je bil vse svoje življenje antifašist, hraber partizan, po vojni pa odličen organizacijski delavec med mladino, ne more biti ljub Scelbovim biričem. Aretacije voditeljev slovenskih demokratičnih organizacij spadajo nedvomno v peklenski načrt uničevanja slovenskega narodnega gibanja. Popolnoma po fašističnih metodah hoče sedanja italijanska oblast zatreti naše organizacije in onemogočiti svobodno politično delovanje Slovencev. Preganjanja, strahovanja, aretacije ter po novem še izgoni naj bi Slovence zmedli in omajali.
Izgoni jugoslovanskih državljanov iz Gorice so nova oblika nasilja nad
Težka nesreča
Komaj nekaj dni so vozili vlaki po , obnovljenem odseku med Portogrua-rom in Benetkami, ki je del proge Trst-Benetke. (Ko so ta del proge otvarjali, je minister Corbellini smatral za potrebno, da se pripelje kar do Trsta, čeprav bi lahko vedel, da Trst ni več v Italiji, pa tudi obnovljeni del proge je še precej daleč od Trsta). Ko so se v ponedeljek ob tri četrt na tri popoldne potniki odpeljali iz Trsta proti Benetkam, pač niso mislili, da se bo za marsikoga ta vožnja nesrečno zaključila še pred Benetkami in da bo za marsikoga to potovanje sploh poslednje v življenju.
Bilo je ob 17.30, ko je pri majhnem naselju Quarto d’Artino s silnim hruščem omenjeni vlak zgrmel s tira: prvi vagoni sc. sc prevrnili, drugi pa
Slovenci. Razumljivo je, da je v Go- ’ rici — kakor v vsakem mestu — mnogo ljudi, ki so prišli tjakaj iz okolice ter so si tu ustvarili svoj dom. Nihče ne more reči, da je človek, ki je prišel iz okolice v mesto, tukaj tujec. Ce je zadnja mirovna pogodba določila mejo, ki je odrezala od Gorice skoraj vse zaledje, tedaj še ni rečeno, da bi morali Slovenci, katerih rojstni kraji so pripadli Jugoslaviji, kratko in malo Gorico zapustiti. Dasi morajo biti podani za izgon tujega državljana razlogi javne varnosti in sme izgon odrediti notranji minister v sporazumu z zunanjim ministrom in s pristankom ministrskega predsednika in dasi o razlogih javne varnosti ne more biti go-
Vsaka pridobitev delavskega razreda je trdo izvojevana, In še za tiste pridobitve, o katerih bi se zdelo, da so neovrgljive, se morajo delavci po svojih sindikalnih zastopnikih boriti, da jih nekako uzakonijo in dobe bolj trajno in obvezno veljavo. Tako se morajo sedaj zastopniki sindikatov na uradu za delo dogovarjati o tovarniških odborih, o ustanovi torej, ki že davno obstoja, ki vrši v tovarni svoje funkcije in ki je bila vse do nedavna tudi od delodajalcev priznana kot podružnica centralne sindikalne organizacije. Na sestanku v petek so sindikalni predstavniki predlagali, da se osnujejo v vseli podjetjih, ki imajo podružnice, koordinacijski odbori, ki naj bi reševali one spore, ki jih niso mogli .rešiti posamezni tovarniški odbori. Delodajalcem ta zahte-■ va nikakor ni bila po volji in končno so sklenili kompromis, da se osnuje enoten koordinacijski odbor za vsa podjetja na ozemlju.
Naše ljudstvo ni in nikoli ne bo pozabilo svojih junakov. Zaman je vse prizadevanje odgovornih oblastnikov in njihovih petoliznikov, da bi umazali spomin slavnih borcev, da bi do odvratnosti popačili slike naše osvobodilne borbe in da bi končno sploh prikazali vso to našo borbo in vse naše žrtve kot nepomembne, da, celo nepotrebne. Našega ljudstva tudi tisti podleži ne bodo zmedli, ki bi se radi sedaj delali nekake junake, nekake «osvoboditelje Trsta», in ker nimajo ničesar pokazati, ker so vse njihove trditve iz trte izvite ali za lase privlečene, si hočejo sedaj ustvariti sezname svojih «padlih junakov» na ta način, da mešajo slavna imena naših
na novi progi
nakopičili čeznje. Iz kupa zvitega in prepletajočega se železja so se zaslišali grozni kriki ranjenih in umirajočih.
Težko je z gotovostjo reči, kaj je bil vzrok nesreče, zlasti ker je pri nesreči tudi strojevodja izgubil življenje. Vlak, ki je vozil s hitrostjo okrog 100 km ha uro, je bi? sestavljen iz osmih potniških vagonov ter enega prtljažnega in enega poštnega vagona; zlasti ta dva sta se dobesedno razletela.
Nesreča je zahtevala 8 človeških življenj; med mrtvimi sta 2 Tržačana, in sicer Luciano Miot in študentka Fulvia Pellanda. Ranjenih pa je okrog 50 oseb in med njimi nekateri težko, tako da niso izključene še nadaljnje žrtve.
vora, se je vendar začelo dogajati, da ! so pričele italijanske oblasti izganjati j državljane FLRJ. In pri tem se še ci- | nično sklicujejo na mirovno pogodbo, Ì čeprav ti izgoni jugoslovanskih držav- | Ijanov nimajo nikake zveze z mirov- | no pogodbo, ker tukaj ne gre za bivše italijanske državljane, ki so opti-rali za Jugoslavijo in od katerih lahko italijanska vlada zahteva, da se v teku enega leta po opciji izselijo v Jugoslavijo. Ti izgoni so torej popolnoma samovoljni; ne gre tu niti za mirovno pogodbo in niti za zakon o javni varnosti, temveč za načrtno preganjanje državljanov FLRJ. In pri tem gre za jugoslovanske državljane, ki bi po sklepih mirovne pogodbe mo-
Kar pa se tiče funkcije tovarniških odborov, so delodajalci odrekali tovarniškim odborom dosedanjo funkcijo centralne sindikalne organizacije. Tovarniški odbori naj bi bili nekakšne notranje komisije kot je to v Italiji. Toda gospodje so precej debelo pogledali, ko so jim predstavniki sindikatov pokazali tekst uredbe št. 4, ki pravi tudi tole:
«Poleg sindikatov... delavci lahko ustanove notranje komisije za posamezne tovarne ali podjetja ... Te notranje komisije bodo skrbele za uve-Ijavanje kolektivnih pogodb ... v funkciji predstavnikov delavstva ali sindikatov... te komisije morejo imeti isto oblast in iste funkcije kakor sindikati.» Ko je bilo tako vprašanje funkcije tovarniških odborov rešeno, pa sta ostali še nerešeni vprašanji o volitvah in o pravici tovarniških odborov, da so izključeni iz produkcije. Pa tudi problem splošnih kolektivnih pogodb ter mezde pogod-
padlih borcev med razne pripadnike kolaboracionističnih ustanov. Ti naši heroji se sami ne morejo braniti, toda dejstvo, da njih spomin časti pošteno ljudstvo, da nosijo njihova imena naši kulturni krožki in delovne brigade naših mladincev, pomeni, da vsi ti naši heroji še naprej z nami žive, nas spremljajo in nas vodijo v naših borbah in pri našem delu. Njihova imena nam niso zgolj za parado.
V neaeljo je bil v Padričah poseben praznik, eden tistih dni, ko ljudje čutijo, da ni navaden dan niti navadna nedelja, pa tudi tak praznik ni, ko bi se razposajeno smejal. Ljudje iz Padrič, majhne vasi, kjer se vsi med seboj poznajo in žive kot ena družina, so postavili spomenik svojim padlim junakom in tistim, ki so pustili svoje življenje v taboriščih. Ljudje iz Padrič ne bodo nikdar pozabili, čemu so padli ali pa umrli v taboriščih ti Grgiči, Kalci in Kralji. Za kar so oni trpeli in dali svoja življenja, je bilo vredno umreti, a nevredno njihovega spomina bi bilo te njihove žrtve pozabiti, izdati tisto veliko stvar, za katero so oni šli v smrt kakor toliko drugih med Primorci, med Slovenci in Jugoslovani. Njih borba je bila borba proti fašizmu in če pri nas fašizem še ni uničen ali pa ga hočejo tuji oblastniki prebuditi, tedaj je na nas, da nadaljujemo boj, v katerem so padli naši junaki! Fašizem moramo uničiti za vsako ceno, pa naj bo še tako drag in ljub nekaterim gospodom z zapada. To smo dolžni zaradi spomina na naše padle borce in zaradi nas samih in naše bodočnosti.
rali biti italijanski državljani, če ne bi italijanske oblasti teh sklepov enostransko tolmačile.
Italijanska oblast hodi po izhojenih stopinjah fašističnega in šovinistične-ge sovraštva do Slovanov. V kolikor pa so Slovenci še tudi pripadniki naprednih gibanj, se proti njim zliva še sovraštvo tiste politike, ki ji je glavni cilj zvesto služiti Marshallovemu načrtu., V tej službi je treba ne le zaletavati se v demokratične države, temveč preganjati tudi posamezne svobodoljubne ljudi, ki nočejo vzklikati Marshallu.
Hlapec, ki počenja grozodejstva na gospodarjev, ukaz, pa ni nič manj zaničevanja vreden kakor njegov gospodar.
be za delavstvo in nameščenstvo gradbene stroke še ni rešen.
Ni se čuditi, da so sporazumi med predstavniki delodajalcev in zastopnikov Enotnih sindikatov tako težavni. V kolikor je namreč sporazum težak zaradi nepopustljivosti delodajalcev in uradnih krogov, ki pač vedno raje simpatizirajo z nasprotniki delavskega razreda, in po drugi strani zaradi trdne odločnosti zastopnikov E-notnih sindikatov, ki imajo vedno v mislih koristi delavskega razreda, je vsako pogajanje otežkočeno še zlasti s tem, da so predstavniki Delavske zbornice tisti, ki s svojo tradicionalno cepitvijo delavskih sil slabe enotno fronto delovnega ljudstva in v nasprotju z Enotnimi sindikati podpirajo zahteve delodajalcev. Toda delavstvo, ki vse te stvari vidi in ve, je že 1. maja pokazalo, kaj misli o Delavski zbornici, ki skupaj z Lego nazionale prireja «proslave 1. maja», na katere pride nekaj kričačev, banditov iz ulice Cavana, nekaj polizanih uradnikov in lepo zaokroženih ravnateljev, delavcev pa nič. Zato mora biti delavstvo v svoji borbi proti domačim in tujim izkoriščevalcem silno pozorno zaradi izdajalske vloge, ki jo igra Delavska zbornica. Toda zavedati se je treba, da je izdajalstvo posel, ki nese le nekoliko časa. Proti takim izdajalcem delavskega razreda se delavstvo ne bo borilo nič manj odločno kakor proti vsem izkoriščevalcem, ki v službi tujega imperializma uničujejo tržaško industrijo ter s tem povzročajo bedo delovnih ljudi.
žirf*[ii n mv’tii
Nekje smo omenili, da Ljudski tednik ne sme k političnim pripornikom v zapore na ul. Coroneo. Pa tudi drugim listom vstop ni dovoljen, če so namreč poznani kot demokratski. Tržaški dnevnik It Lavoratore je o tem pisal, nakar te njegov urednik imel čast razgovarjati se v zvezi s tem vprašanjem s samin kapitanom Huetom, selom tiskovnega urada.
Častnik je uredniku omenil, da n. pr. revija Comunista zato ne sme k pripornikom, ker se ne ti' ska v Trstu. To je kajpak zelo netočno, ker se ta revija tiska v Trstu; pač pa je urednik vprašal, zakaj sme v zapor Messaggero Veneto, ki se ne tiska v Trstu. No, gospod je dejal, da vsega tega niti vedel ni. In sedaj ne vemo, ali Messaggero Veneto ne bo srn*1 več prihajati v zapor, ali pa bodo smeli prihajati še tisti demokratični listi, ki jim to doslej ni bilo dovoljeno. Ni nam znano, kakšni pomisleki veljajo za Ljudski tednik, ki se tudi tiska v Trstu. Najbrž tudi Življenja svetnikov priporniki ne smejo brati, če b’ tiskano v Trstu.
Od tragičnosti do smešnosti J® samo en korak, je dejal Cankai Ampak od neke namišljene ae^' dne strogosti pa do prismojenosti ni niti pol koraka.
V borbi za delavske pravice
V Padričah so postavili spomenik padlim borcen
1 MI
m m. miđ
D® mnm
oznajmo svojo aeželo
da bomo boljši krmarji svoje lastne usode
Trst z nekaj nad 700 km? zaledja — kaj je to? Lahko ga primerjamo z ve likim kmečkim domom, ki so mu odrezali zemljo, ki ga je zgradila. To je ogromna glava na malem telesu. Kako bo to živelo?
Takšno je mnenje preprostih ljudi, ki vedo, da nas je na tem kosu zemlje preveč, da bi mogli brez bojazni zreti na jutrišnji dan. Pretesen je ta državni krov. Poleg tega ne morejo razumeti, kako se more zemljo z istim ljudstvom, navadami in običaji, zahtevami in potrebami, z eno besedo: eno telo in dušo, en organizem s tako lahkoto razrezati na dvoje.
In spet majajo glave zdravega razuma, češ: »To ne more držati«! — In vendar hočemo tukaj živeti. A ne kot bromi, izhirani in izčrpani, ne kot izsušena veja.
Ali bo to mogoče, če pa nas je preveč?
Ne bo nas preveč, če bomo sami odločali o svoji usodi in bomo svojt posle vodili sami. Naša bodočnost za visi od nas, od strnjene in enotne fronte vsega delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja in drugih dežel. V lem je vsa uganka.
In z nami. sàrno s tega kosa zemlje — iz nabrežinskega okraja? Ali bomo mogli živeti samostojno in neodvisno življenje, sami iz sebe?
Poglejmo stvarnost ali možnosti, kv nam jih nudi naša lastna zemlja, kjer iščemo prve pogoje svojemu lastnemu obstoju in napredku. Semkaj poskušamo prvenstveno usmerjati našo gospodarsko borbo. Gospodarstvo pa je strog in celo vedno bolj strog račun.
Kaj pravi ta račun glede našega okraja?
Okrog 70 krni prostora med morjem in državno mejo ter vključno Zgonikom, Gabrovico in Sv. Križem, to je sedaj naš okraj. Mislimo si tod rodovitno zemljo z žuborečimi potoki, gozdovi, poljem, vinogradi in sadov «jaki. Ali bi mogli sanjati o lepši zemlji?
TLORIS OKRAJA
Namesto v 'taki lepoti m bogastvu živimo na skromni površini orne zemlje, ki bi mogoče pokrila eno dvanajstino ali 6 kms vse površine. Pa tudi to pove premalo, ker je znaten odstotek njiv s tako tenko plastjo zemlje, da so jili že stari kraški huđomušneži imenovali »neblagoslovljen svet sire makov«. Teh je okrog 100 ha.
In gozd?
Tudi tod so bili nekdaj lesovi. Niso nam bili pod čast. Moj nono, ki bi imel danes 145 let, je nekoč dejal: »Okrog Mavhinj, Grmade, Slivnega, Prečnika in Setnpolaja, od Jurkoviči Proti Praprotu in Saležu so bile same častljive hrastove grede. Njih gospodarji, devinski grofje, katerim je pripadalo največ gozda, so bili nanje ponosni. Vse je vzel vrag«.
Ta vrag je. bila potreba drobnih gospodarjev, ki se jé vgnezdila v njin domovih kljub njih še tako skromne-htu življenju. Ta jih je vedno bolj Poganjala v to zlato rezervo do poslednjega debla. Danes ne vidiš več Po kraških borjačih onih čokov, ki so pričali o zadnjih ostankih lesnega Pogasiva. Na kraških ognjiščih — ce -ie še katero ostalo — ni več'zglavnima iz božičnega čoka.
Kataster pravi, da je v okraju 218 ka gozda, v vsega listnatega lesa je ra-žen okrog 80 ha 'slabega borovega Sozda mogoče za 10 ha.
Kaj naj rečemo o naših travnikih ln Pašnikih?
tib moči pomenijo nekaj malega, ot) suši odpovedo. Na travniku mora kosi pomagati srp. Srp pa ne spada na resničen in polnovreden travnik, pretežno so travniki takšni kot smo jkt podedovali. Malokje vidimo po-gUrr> ža njih izboljšanje. Vzrok je sPlošr\o znan: slab svet in vsakdanje Potrebe, ki preraščajo morebitno že% j° <n voljo po izboljšanju in pehajo Sdspodarje za zaslužkom.
,. jltajvečji odstotek površine pekriva-
in kakovosti. »Na polje glej čez travnik«! pravi napredni danski narod. Za to resnico pa stoji še drugo resnično dejstvo, ki se glasi: Kjer ni dovolj lepe živine, ni gnoja iri lepih pridelkov in niti lepih prašičev. Vsadka naša kmetijaredi poeno živinče, kar da skupno okrog 550 glav. A koliko je masti?
Ze za časa rimskega cesarja Proba, (pred 1900 leti) so tod —■ zlasti ob morju — gojili vinsko trto in dali vinskemu soku ime po svojstvih kra-
Janko Furlan
ške zemlje — teran. Tudi naši predniki so cenili trto in merili svoj letni vinski pridelek s precej visokim številom kvinčev in čebrov (kvinč _ 80 1, čeber _ 40 1). Ob pojavu trtne uši pred okrog 80 leti je proizvodnja padla, nato se je s trto na ameriški podlagi razmeroma naglo dvignila. Tlo odgovarja belemu in črnemu vinu. Teran (kraška črnina ali refošk) uspeva nekako od Koludrovice do Trnovice, oziroma Sempolaja.
Celotni letni vinski pridelek znaša okrog 4500 hi., od teh je okrog 1000 M terana.
O našem sadjarstvu moramo reči
delovno ljudstvo toliko smelosti, dobre volje in življenjske sile, da ga skrbi za bodočnost ne pretresajo, ker ve, da so tukaj dane možnosti za dostojno življenje vseh državljanov Tržaškega ozemlja. A to pravico si moramo šele priboriti. Pri tem pa ne smemo nikoli mimo že podčrtane resnice, da je mnogo odvisno od nas, vse pa od strnjene in enotne fronte vsega delovnega ljudstva te državice in onih desetin stomilijonskih množic, ki prav tako težijo za urejenimi socialnimi prilikami, ža enakopravnostjo in resnično demokracijo in se za to borijo prav tako kot mi.
Delo, kruh, mir, napredek, svoboda!
Mar zahtevamo preveč?
Lepa so ta načela, smiselna, boga ta, krščanska, človečanska in vredna borbe, ki so jo, čeprav neopazno, vodili že rodovi in rodovi; vsaka doba je dala svoj delež, največji, najbo. gatejši in najpomembnejši pa naši narodno-osvobodilna borba.
Zdaj jo nadaljujemo, ker hočem» ž njo sprostiti delo, tega tvorca vs» kulture in napredka, sprostiti delo, da ne bo več suženj, muka in pesem — žalostinka, ampak da bo uteha, zadoščenje in jamstvo za nas ih še bolj za naše potomce.
Delu čast in oblasti
Takšno delo bo plemenita tekma, ki
V borbi ostala s; izven meja zemlje svobodne, nas vseh domovine, o Nabrežina, ti rodni moj kraj !
Kakor se v školjki v globinah morja biser kot solza rodi iz bolečine, v srcu, ko nate obujam spomine, svetlo mj sije tvoj trpki smehlja-jj o Nabrežina, ti rodni moj kraj i
Bila radost si otroških mi let, vedra zasanjanost sončne mladosti, z brega, ki morje pred njim se odpre, pota si vsa mi odgrinjala v svet ; dala si čar mi razkošne prostosti, prve ljubezni slasti in bridkosti, ti si učila ljubiti me vse: slast in radost in bridkost in gorje.
Ljubil belino sem tvojih poti, senčne doline, tišine ograd, tvojo širino v obzorja daleka,
Jjubil deklet orošene oči, vsakega, ki sem ga srečal, človeka t kmeta in ribiča in kamnoseka, ljubil sem tvojo cvetočo pomlad, sonca jesenski otožni zapad.
Kdo jim okrutno pravico je dal, da so pregnali me z rodnega praga, tebe teplali, tiščali te k tlom?
Narod zaman je rešitve iskal, v tujcih pohlepnih preklinjal sovraga, ki je oskrunil vsa čustva nam blaga, zmerjal z barbarom nas, s, sužnjem in psom, ker smo ljubili svoj jezik in dom.
Ni uklonila te tujčeva pest, ni poteptala sovražna te sila, o Nabrežina, ti rodni mol kraj t.
Zdaj, ko ves svet izprašuje si vest, ki milijonov ga kri je pojila, v zvezdo veruj, ki od vzhoda razlila tudi čez tebe je bratstva smehljaj, o Nabrežina, ti rodni moj kraj !
-- n Ì ^
Slovenska obala od Sv, Križa do Devina
Shiajne — pašniki, k! so po svoji
^4koypsti tudi svojevrstni in primer-■samo za kraško govedo ali njemu šobno enobarvno sivo Švicarske . rSBto. Zato je naše bogastvo na go-

skromno po -številu (1350 g!av)
le nekaj besed: kolikor ga je bilo, je le še spomin. Stare častljive češnje, breskve, slive, hruške, fige in tudi orehi —■ vse je pretežno zginilo. Malokje vidimo poskus novih nasadov
Ta zgoščena slika našega kmečkega gospodarstva nam pove, da naš pojem »krnet« ne more pomeniti samostojnega gospodarja, ki more živeti samo od svoje zemlje. Takih je največ en odstotek vseh prebivalcev okraja ah vsak sedmi kmet. Vsi osi ali so ali polkmetje, to je taki, ki so na poi navezani na zaslužek, ali pa taki, ki jim je prgišče zemlje postranski dohodek. Oe računamo na vsako osebo samo 1/2 ha orne zemlje — kar je zelo malo —, bi mogle naše kmetiji, preživeti največ 1200 ljudi. A v okraju je 7500 duš. Kako se preživljajo vsi ostali?
Statistični podatki govorijo, da živi s kmetijstvom 9 odst. ljudi, s trgovino 1 odst., z uradniškim poklicem 1/2 odst.,z obrtništvom 2 odst.
Skoro 88 odst. prebivalcev je torej določenih, da gre s trebuhom za kruhom. Tako je zapisano skorp nad vsakim 'hišnim pragom. Pred prvo svetovno vojno niso bili naši domovi tako zaskrbljeni, ker je bilo za zaposlitev, oziroma zaslužek polno prilik: v nabrežinskih kamnolomih, na železnici, v tržaški trgovini in obrti itd. Danes so odvisne roke usmerjene v industrijo in obrt ter se ozirajo proti Trstu in Tržiču. A če ta odpovesta? In ta je v sedanjih pogojih marshalizacije Tržaškega ozemlja že odpovedala.
Kljub motnemu političnemu in gospodarskemu položaju pa ima naše
spreminja goltne, pustinje in močvir ja v plodna tla ter kroti vode in vetrove, da lajšajo in krajšajo borbo za obstanek. Sproščeno delo bo moralo ustvarjati čudeže tudi na naši skopi prirodi, a še večje in lepše v našem vaškem občestvu ter v celotni člove ški družbi: iz njenih črepinj bo zgradilo nove ljudi, zbližalo narode, države, človeštvo.
Tudi mi Kraševci bomo gradili novo dobo, novo zgodovino. Pretnje, bes in nakane prenasiiežev in njih ju-deževo plačanih prisklednikov, vedno pripravljenih služiti razdiranju, sovraštvu, nemiru in medsebojnemu krvavemu obračunavanju — z eno be-
toliko bolj ogromne in nepremagljive, če so strnjene in enotne.
Ali čujete opomin velikega časa: skupnost, skupnost, skupnost? — Ir, v tem stoji pred nami velika naloga." načrtnost, smotrnost, red v gospodarstvu!
Mnogo nas je na tem skopem svetu, nad 100 na krm’. To je pretežna armada, ki se lovi iz dneva v dan, je svei na ledeni plošči. Ali naj se čudimc njegovi tenkočutnosti, občutljivosti, zagrenjenosti in njegovim velikim očem, ki vidijo okrog sebe samo strah, zanke in prevare?!
Tukaj hočemo živeti kot kmetje in kamnarji, ribiči in tesarji, ki z jasno opredeljenim ciljem in načrtom tešejo svojo usodo kot ena delovm družina, ki se medsebojno razlikuje samo po delu, ne pa po končnem namenu, ki se glasi: vsem dostojno živ ljenje.
Kaj pravijo na to kmetje?
2e razpravljajo, kako naj bi svoje gospodarstvo prilagodili tlom in njegovim pojavom, da ne bo več križem — kražem, to in ono in najčešče ničesar. Preudarjajo, računajo, razglabljajo, kaj bolj'kljubuje suši in vetrom za katero gospodarsko vejo je ta kos zemlje najbolj pripraven, kaj bo na-
Prihodnjič:
O Devi n s k e m «>' r a d u in. rubrika Glas ljudstva
sedo — slu/iti onemu razredu, ki si z vsemi sredstvi — od podle laži do krutega nasilja — prizadeva, da bi nas potisnil pod svoj kapitalistično-fašisticni vijak — ta njih igra nas v borbi samo spodbuja.
Graditi hočemo po naravni poti, na naravnj način: iz malega, od spodaj navzgor; iz sebe — iz delovnega ljudstva in samo zase — za delovno ljudstvo!
Naše, sile so vsaka zase neznatne, a
prej in najlaže našlo svoj trg . . . Naj je tod kakor koli, polno je izgledov za uspešno načrtno delo, kakor ga do» slej na žalost še nismo poskušali.
Kraševec izredno ljubi svojo zemljo in če jo že mora zapustiti, če že mora zapustiti dom, mu je rad čin* bliže. Kot magnet je ta zemlja, ki nas privlačuje z neko tajinstveno silo, zato pa si prizadevamo, da si ustva rimo na njej čim boljše gospodarske pogoje. Naš kmet pravilno sodi, da je
kljub vsemu dana pri nas možnost za | živinorejo v najširšem smislu: od go- ! vedoreje do prašičereje in reje drob^ j nih živali, že uvideva, da to ne pojcU brez revolucije ali preobrata v kme'- ’ tovanju, ki naj postavi vsako reč na . svoje mesto. Najbolj napredni Salež, ; ki more služiti okraju za zgled ne le v naprednem kmetijstvu, ampak tudi-v ostalem življenju, si naglo usvaja ■ umna načela živinoreji, vinarstvu in j sadjarstvu.
Vinogradniki vedo, da se bo Trsij : oziral na njih vinski pridelek — na ! teran, ki ga bo STO pridelalo zelo j malo. Ta pridelek bo treba dvigniti, j in to količinsko in kakovostno. Seve- j da so tudi Prečnik, Slivno, Mavhinje ’ in ostale vasi dobre ža črnino. V koli- : kor ta odpove, v toliko gre to v pri- J log belemu vinu. Vse te vasi z Nabre- j' žino in Sv. Križem vred, kjer so zna-na dobra bela vina, imajo zanje odlič- i ne pogoje.
Da bo treba skrbeti za obnovo ; sadjarstva, je umevno samo po sebi. i' Za vse kmetijske veje pa velja pravi- 1 lo: izbor in urana gojitev. Temu bo treba posvečati vso skrb, previdnost, razsodnost, skupnost in enotnost. Razumeti moramo, da kolikor bo to v ; korist enemu, toliko bo tudi drugemu, vsej skupnosti.
Pred nami stoji neodložljivo vpra-sanje pogozdovanja naših pleš in zaščite gozda.
Težko poglavje!
Kako naj ga uspešno rešujemo ob Izlakani in premraženi armadi?!
Ali nima lačni pravice do prvega i-kosa kruha?
Isto pravico si jemlje premrlo bitje. :
Ker je gozd v narodnem gospodar-s;vu ena najpomembnejših postavk, mora to vprašanje pretresati državni! uprava. Ne bo pa ga nikoli rešila ' brez uspešne rešitve socialnega vprašanja in tega spet ne brez sodelovanja delovnega ljudstva pri državni upravi.
Skrbi tarejo našega kamnarja. Od ; kar kleše svoj kos kruha ob kraških • marmornatih stenah in dolbe vanje ročne in umske sile, vodijo kamnarji : življenje vprežne delovne sile. D a ne.v • ga ne vodijo več in »sproščena« arma-(Nadaljevanje na str, 8—9.)
KRONIKA
*	VLADA FLHJ JE PREOSN'O-VANA v toliko, da Je postal minister za finance Cobrivoje Radosavljevič in minister za lahko industrijo dr. Savo Zlatic namesto dosedanjih ministrov Sretena 2u-jeviča in Andrije Hebranga.
*	»JAJCE«, prva jugoslovanska ladja za prevoz mineralnega olja, je prvič priplula v reško pristanišče. Odkar je bila ladja v inozemstvu popravljena, je plula pod jugoslovansko zastavo med Angin jo in Ameriko, sedaj pa je prvič prispela v domovino.
*	MLADINSKI PEVSKI ZBOR koprske gimnazije, ki smo ga že imeli priliko slišati v Trstu, je te dni gostoval s koncerti v Ljubljani Kranju, Jesenicah ia Mariboru.
*	OKROG ISO m DNEVNO zabetonirajo na »Cesti oratstva in edinstva« (Beograd-Zagreb).
*	DELEGACIJA JUGOSLOVANSKIH ODVETNIKOV je odpotovala na kongres mednarodne zveze odvetnikov v Bruslju. V delegaciji je tudi tajnik odvetniške zbornice v Ljubljani, Rado Pavlič.
*	V ILIRSKI BISTRICI so delavci in nameščenci po obratih proslavili nacionalizacijo podjetij, ki so bila doslej v rokah raznih italijanskih in domačih izkoriščevalcev, ki so ob osvoboditvi pobegnili v Italijo.
*	PARNIK »VIS« je prispel v splitsko luko. To ladjo je prejela Jugoslavija'že lani od Nemčije na račun reparacij, a doslej je bila v popravilu. Narejena je bila 1, 1S35.; nosilnost 3H0 ton. Sedaj je pod upravo »Jugoslovanske lemj-ske plovbe«.
*	159 m DOLG PREDOR skozi Zagrebačko goro so začeli kopati. S tem se bo pot iz Zagreba v Stubičke Toplice v Hrvatskem Zagorju skrajšala za polovico. Letos pa bodo skopali še 9C0 m drugega predora, ki bo dolg 5 km.
*	160 BRIGADIRJEV IZ SLO-VENSKEGA PRIMORJA, priključenega FLRJ, sodeluje pri gradnji tovarne težkih strojev v železni-
i ku, kjer bodo ostali dva meseca.
*	LJUDSKA SKUPŠČINA Bosne in Hercegovine se je sestala na HI. redno zasedanje 12. aprila; Ljudska skupščina Crne gore pa prične svoje zasedanje 15. maja.
*	636 PODJETIJ V SLOVENIJI je nacionaliziranih na osnovi odredb zakona o spremembah in dopolnilih zakona k nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetjih. Med podjetji jih je 63 iz kovinske stroke, 72 iz tekstilne, IS iz kemične, 22 iz prehrambene, 4 pekarne, 31 iz usnjarske stroke, 4t žag, 15 iz grafične stroke, 2t za predelavo lesa, SO hotelov in penzionov, 20 električnih central, 19 za gradbeni material, 6 iz gradbene stroke, 21 transportnih, 72 mlinov, 3 rudniki, 44 vinskih kleti, 7 bolnic in sanatorijev, 3 kreditna podjetja, 26 trgovskih skladišč, 19 kinematogratov in 2 podjetji radijske stroke.
*	V POSTOJNI je organiziral okrajni prosvetni svet razstavo slikarjev — domačinov Lea Vilharja, Rafaela Nemca, Staneta Kumarja, Lovra Srebota in Ivana Gregorčiča.
*	OB DRUGI OBLETNO podpisa pogodbe o prijateljstvu, med-seboj*>i 'pomoči >n sodelovanju mto FLRJ in CSR je zunanji ministe; Stanoje Simič priredil slavno-tno kosilo, pri katerim je imel govor tudi češki velepontr k dr, Josef Korbel.
*	CENTRALNI ZAVOD za raziskovanje ta! kmetijske površine na Hrvatskem so dobili z združitvijo pedološkega instituta federamela kmetijskega zavoda v Za gtebu s pedološkim ins‘itiite,n v Križevcih.
*	ODBOR DRUŽBE SV. MO HORJA v Celju je la! izjave, da ne priznava nekakega ovega odbora Mohorjeve dr nitje v Celovcu. Sklenil pa je, ria se postavi poverjeni.iki odbor Mohorjeve driižSe za koroške Slove»’?, v katerem šo dr. Luka Sieučn'k, jaka Reichman, James VVtiss in B'až Singer.
S PRVOMAJSKE PARADE V BEOGRADU
Prvomajska povorka v Beogradu je bila odraz nove Jugoslavije. Drug poleg drugega so stopali delavci, kmetje, uradniki, učitelji, znanstveniki in kmetje beograjske okolice. Skupno so manifestirali 1. maj, ker imajo skupni interes, da
.dvigajo in krepijo svojo državo.
Petletni plan je posvečen predvsem izgradnji težke industrije. V povorki so bili s simboličnimi slikami in z grafikoni prikazani delovni uspehi cele vrste novih tovarn.
V državi neumornega dela vlada tudi sproščena radost. Člani srbskih sindikatov, mladi delavci, kmetje in intelektualci plešejo po zaključni paradi priljubljeno kolo v narodnih nošah.
Bes svetovne reakcije in vse
njihovo zločinsko delovanje proti ? Jugoslaviji ne more preprečiti in S niti zavreti krepitve mlade napred- \ ne države, kajti zanjo delajo z lju- ' beznijo in predanostjo milijoni zvestih državljanov.
ODPRAVA NEPISMENOSTI
osnovni pogoj za splosni kulturni dvig delovnega ljudstva
V novi Jugoslaviji je vprašanje nepismenosti dobilo splošno političen in splošno državni značaj. Nemogoče je, da bi narodi v polni meri izrabili svoje sile za politično, kulturno in gospodarsko obnovo svoje dežele, dokler to preprečuje nepismenost. Odpraviti nepismenost,
' pomeni dati v roke milijonom ljudi najmočnejše orožje v borbi proti temi in neznanju ter usposobiti jih v najkoristnejše člane ljudske družbe, ustvarili enega najosnovnejših pogojev za zgradbo socializma (Lenin).
Vprašanje pobijanja nepismenosti je v Jugoslaviji po osvobojenju postala večjega pomepa, v kolikor so sprejeli 'žalostno dediščino iz pred-aprilske Jugoslavije. Po poslednji predvojni Statistiki je bilo v Jugoslaviji od vseh nad 10 let starih prebivalcev . nekaj preko 44% nepismenih, in .sicer moških 32,27%, žena. pa 56,40% kar pomeni, da je bil vsak drug nad 10 let star držav-< Ijan nepismen. Najhujši je bil položaj v sjeverni Bosni, kjer je bil komaj vsak četrti človek pismen, za tem v Makedoniji in Južni Srbiji kjer je bilo 70% nepismenih.
Tako Stanje smo torej prevzeli glede nepismenosti. Vse to je posledica družbeno-političnega stanja v. predaprilski Jugoslaviji, kjer ni bilo niti v interesu vladajočih proiiljud-skih izkoriščevalcev niti uradniškega birokratskega aparata, ki je bil ločen iti neodvisen od ljudstva, da bi bile čim širše ljudske množice prosvetljene. Njim je bilo prav, da je narod nepoučen in nepismen, kajti vedeli so, da bi prosvetljeno ljudstvo prej spoznalo resnico in aktivno ter uporno zahtevalo svoje politične, kulturne in gospodarske pravice. Pod takimi okoliščinami seveda ni bilo mogoče govoriti o pobijanju nepismenosti. Medtem ko so samo v zimski kampanji leta 1946. poučevali v 2S.527 tečajih preko 449.160 nepismenih, je bilo v letu 1937 le 557 analjabelskih tečajev z 28.527 učenci.
Ko so leta 1941. prve partizanske edinice segle po puškah in začele borbo proti tujim in domačim tlačiteljem, so pričele istočasno tudi borbo proti neznanju iti nepismenosti. Naši vojaški in politični voditelji so se zavedali, da je borba proti fašizmu, proti sovražniku ljudstva najtesneje povezana s političnim in prosvetnim dvigom najširših ljudskih množic in prav gotovo z borbo proti nepismenosti.
V najtežjih pogojih partizanskega bojevanja se je naučilo, brati in pisati tisoče borcev. Tako so se mogli iz množic, ki so bile še nedavna nepismene, dvigniti razni ljudski voditelji in pristopili k reševanju splošno narodnih nalog v času borbe in po njej.
Ljudstvo je spoznalo, da je pismenost eden od pogojev, da se aktivno udeležuje izgradnje oblasti in reše-
vanja svojih življenjskih vprašanj. Na osvobojenem ozemlju se je razvila do tedaj neopazna prosvetna delavnost, ki se je najbolj odražala v pobijanju nepismenosti. Tako se je n. pr. do konca leta 1944. na osvobojenem ozemlju Bosanske Krajine v 256. tečajih naučilo brati 4628 mož in 69C2 žena skupno 11.590 a v letu 1945. to je v času, ko je borba bila v največjem razmahu je bilo na osvobojenem ozemlju v 5446 tečajih do'' 100,000 ljudi. Najširše ljudske množice so, občutile velike spremembe, ki so nastale z zmago in so svojevoljno poleg k obnovi tovarn in obdelovanju zemlje pristopile k pobijanju nepismenosti. Do pomladi 1947: teta se je naučilo brati in pisati 768.411 ljudi. Samo na mladinski progi Samac-Sarajevo v letu 1947. se je naučilo pisati 15.876 mladincev, medtem ko se jih je 1,820 usposobilo za voditelje analfabetskih tečajev. Je pa vendar še 2 milijona prebivalcev, ki ne zna ne brali ne pisati:	na
Hrvaškem 226576, v Srbiji (s samo-
stojno Vojvodino in Kosmetom, to je Kosovo in Metohijo) 945.576, v Bosni in Hercegovini 508.507, v Makedoniji 265.236, v Črni gori 65.758, v-Sloveniji 5985.
Skupno v Jugoslaviji torej 2,01. Brez odprave nepismenosti ne moreta prodreti prosveta in kultura med široke ljudske množice, se torej ne izpolnjujejo vsi pogoji, ki so potrebni, da se vključijo vsi delovni ljudje v izvrševanje nalog petletnega plana. — Sam zakon o 5let-jnem planu predvideva popolno od-- prano nepismenosti, ~kdf pomeni, dà ne sme biti do l. 1951. nobenega nepismenega v Jugoslaviji.
S sistematično, organizacijo odbora, oziroma komisije za pobijanje nepismenosti v ljudskih republikah in okrajih, v katere so prišli predstavniki ljudskih oblasti in masovnih organizacij ter s pravočasno preskrbo predavateljev v tečajih, so bili še prvo leto petletnega plana prekoračene postavljene naloge. Ljudstvo je pristopilo k pobijanju nepismenosti z isto vztrajnostjo kot
k izpolnitvi nalog pri elektrifikaciji in industrializaciji. Treba je posebno poudariti požrtvovalnost učiteljev, ki poleg redne šole vodijo še po '2-3 analfabetske tečaje.
Po planu bo v drugem letu petletnega plana glede nepismenosti takole stanje:' Naučilo se bo brati in pisati vsega skupaj 714.069 ljudi i. j. 35,40%, ostalo bo nepismenih še 1,297.667.
Edinstven primer v zgodovini, da se bo naučilo v enem letu pisali in brati :.35,40% od preko {2 milijona nepismenih. Da se bo pa to res izvršilo, dokazuje dejstvo, da bo v Srbiji do 1. marca t. I. v tečajih povprečno 6% več nepismenih, kot je bilo predvideno za l. 1948 in da je v banjalvškem okraju prekoračeno predvideno število za 50%. Podobno tudi v drugih okrajih.
Samo narod, ki je razumel kulturno revolucijo kot previ pogoj za ustvaritev lepše bodočnosti in za ustvaritev socialistične družbe, je zmožen takih uspehov tudi pri pobijanju nepismenosti.
Slovanska , mednarodna . poljedelska razstava v Pragi je ena ; onih velikih mednarodnih manifestacij, ki odlikujejo organizacijski duh zlate prestolnice in češkega.naroda. Bazlične mednarodne manifestacije, kongresi in festivali, ki smo jih vajeni videti v Pragi, temu naravnemu kulturnemu središču slovanskih narodov, so skrbno urejeni pregledi dela in napredka na vseh področjih človeškega udejstvovanja in imajo vselej velik delež za spoznavanje tako slovanskih kakor tudi svetovnih uspehov v gotovi bodisi politični kulturni ali ekonomski stroki.
Tako je tudi sedanja poljedelska razstava največja dosedanja razstava poljedelstva slovanskih dežel. Na razstavi je prikazan napredek slovanskega poljedelstva, njegovo bogastvo, njegova tehnična izpopolnitev in njegov ekonomski pomen v življenju slovanskih narodov. Predsednik Gottwald, ki je 2. maja ot-voril razstavo, je poudaril, kako je življenje poljedelcev v zadnjih sto letih en sam boj za pravice kmeta proti gospođi od časa tlake do današnjih dni. Sele danes, ko je zemlja pravično razdeljena med one, ki jo obdelujejo, lahko rečemo, da je napredna demokracija našla jasen odgovor in zadovoljivo rešitev tega zlasti za slovanske narode življenjskega vprašanja. Se bolj jasno je kmetijski minister orisal poljedelski problem, ko je. rekel, da kapitalizem ni znal za dobo celega stoletja rešiti niti enega temeljnih
problemov poljedelstva; ne vprašanje zemlje, ne vprašanje tehnične zaostalosti kmetijstva, ne socialne in kulturne razlike nad mestom in vasjo. Češka napredna demokracija je v samih treh letih rešila problem zemlje. Izročila je kmetovalcem 5 milijonov ha zemlje, sledeč načelu, da zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje. Tesno povezano v napred-
Dr. HLAVATY
kom češkega in slovanskega poljedelstva je sodelovanje delavcev s kmeti. Češkoslovaško delavstvo je dvignilo število traktorjev od 1945. leta od 6000 na 30.000 traktorjev. Delavstvo je na svoje uspehe pri delu za odpravo zaostalosti kmetijstva upravičeno ponosno.
Razstava je bogato in vzorno urejena. Številni diagrami, resnični izraz češke pokrajine, pravo žito, detelja in drevesa, vzorni hlevi in gospodarska poslopja, nešteti poljedelski stroji in orodje, vsakovrstna plemenska živina od krepke vprežne živine do vzorno rejenih prašičev in celo trope ostalih domačih živali, sploh vse kar lahko zanima poljedelca, je brezhibno nazorno prikazano, v neštetih z umetniškim okusom urejenih paviljonih in standih. Likovnim umetnikom, ki so z neverjetno smotrnim okusom in spretnostjo dvignili raven razstave na pravo umetniško višino, gre posebno priznanje. Tako je
uspelo dati razstavi, ki bi se sicer omejila na strogo strokovno revijo. pravo umetniško lice. Ogromni diagrami sonca in sončne energije nazorno prikazujejo čudežni vpliv sonca na naravo. Prikazana so prava polja, na katerih leže tu snopi žita, tam izkopan krompir, vmes pa prava poljska pot in stmišča: pravi kos češke pokrajine. Zlasti zanimiva je revija poljedelske mehanizacije. V industrijski palači so razstavljeni številni modeli sovjetskih kombajnov in traktorjev; Šta-linec-6”, ki pokosi v enem dnevu in obenem namlati 25 ha žita. Njegovo povprečno dnevno delo je 7 vagonov žita. Stalinec-8 in traktor Universal so popolni stroji najmodernejše sovjetske poljedelske mehanizacije. Posebno zanimiv je premakljiv čebelnjak, ki je menda edini na Češkoslovaškem, morda tudi na svetu, v katerem je 48 panjev, ki jih lahko premikamo iz kraja v kraj. V okviru poljedelske razstave so organizirane najrazličnejše folklorne slovanske zabave: koncerti, pevski nastopi in plesi-Obisk razstave je prekosil vsako pričakovanje. Samo v prvem dnevu je obiskalo razstavo 120.000 iiu; di, v naslednjih dneh pa do stotisoc ljudi.
Tako bo poljedelska razstava v Pragi ena onih mogočnih pregledov dela in uspehov ne samo češkega» temveč vsega slovanskega poljedelstva in zgovorno priča o visoki stopnji in naprednem razvoju zdravega slovanskega kmetovalca.
Umetnost - Prosveta
11?. ÉlelÉi rojstva
Ja? venijetn v to diaižino svobodnih narodov. Jaz verujem, rtu bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno' človeštvo! Bil bi hinavec in lažnivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale! Nič se ne bojmo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujmo, v to zaupajmo — in laže nam bo trpljenje! Kristus je zmagal, ko je bil na križ razpet: človeštvo je moralo brezmejno trpeti, da si je zaslužilo pr er oj en je in vstajenje!
predavanje v «Ljud-kem odru» v Trslu
dne 20. aprila 19}S
OČISTIMO NAŠO GOVORICO
U V O E
Koliko so se že 'trudili'.naši slovničarji, presojevalci in jezikoslovci, dn bi očist’U slovenski jezik ■vseh tujih spakedranih primesi, pa vse skupaj ni veliko pomagalo. Vsak klic, ki je prišel z njihovih ust ali izpod njihovega perem, je' ostal samo »glas vpijočega v puščam'« in ni dosegel te.gn, kar' je hotel: namreč, dn bi se tako naši časnikarji kakor naši znanstvenik: in pripovedniki temeljilo poglobilo v naš ljudski jezik, ki je tako lep. bogat in pisan, tako prijeten jn mehko zveneč v svojih blagoglasnih besednih in miselnih odten-kih, da nam ni treba iskati besedi ■v »sračjem gnezdite, in da bi vzeli iz njega vse. kar je dobrega, zdravega, čvrstega in s narodovim življenjem zvezanega, preden bi zapisali prazno, nerazumljivo in dosti, krat nepravilno tujko. Naš sedanji pismeni jezik (da ne govorim o vsakdanji govoričil ve bi bit tako daleč odmaknjen od slovenskega jezikovnega bogastva in tako blizu dostikrat nekemu novemu tujemu jeziku (ne poznamo še njegovega imena, imenovali bi ga pa morda lahko nova »rokovnjaščina« ali podobno), ko bi se ravnati po nasvetih, in smernicah vseh dobrih jezikoslovnih razprav, ki • so bile kdaj v la . namen napisane. Prav zares ne bi slišali tolikokrat od marljivih in natančnih bralcev naših časopisov bi knjig, da jim je marsikaj povsem nerazumljivo. Vsem bralcem bomo zato zelo ustregli, če bomo izpulili z naše plevelmlte jezikovne njive vse, kar moti naše slovensko vri o in oko, in vrnili jeziku, kar je njegovega
f. in kar v n jem še vedno živi, pa j če bi morali v zadnji hribovski ! vasi pobirati jezikovne bisere, ki ' so zanesljivo več vredne kakor vsa navlaka, ki smo jo pobrali ko »Lazar drobtine pod gosposko mizo« od raznih lažiomikancev in malomeščanske, v tuje perje vseh barv oblečene gospode.
Plevel med posevki škodi nežnim koristnim rastlinicam, jim 'jemlje pravo lepoto in jih zakriva našim očem, jih pri. rasti ovira in slabi, jih duši in mori, zato ga skrbni in pametni gospodar ob pravem času neutrudno in neusmiljeno trebi s svojega polja, kjer koli in
OBČNI ZBOR SI.OVENSKO — KRVATSKE PROSVETNE ZVEZE
Letošnji redni obeni zbor SHPZ bo v nedeljo 23. maja .Oporazja-mn že danes tovariše deiecate in odbornike prosvetnih društev, da se na ta važni kulturni dan pripravijo. Dnevni red in kraj občnega zbora bomo javili pravočasno.
Glavni odbor.
kadar 'koli se pokaže, da mu ne uniči tega., kar je dobro. Prav lako bi se morali vsi, ki sejejo slovensko besedo v. knjige in časopise zato, dn ii dvignili izobrazbo slovenskega ljudstva, otresli vseh nepotrebnih, nerazumljivih, okorelih in praznih tujk, če nočejo, da se bo nekega dne zgodilo, dri bodo pisali sam: zase. dn ljudstvo njihovega jeziku ne bo več raiumè'io in da bo treba zanj napisati poseben slovar. V političnem kakor gospodarskem življenju smo se
. znali ogniti vsemu tujemu, vsemu, , kar že kazalo na nekdanje.hlapčevanje; zdaj nam je treba zabrisati še. zadnje- sledi tega hlapčevanja, in. to bomo napravili, ako bomo še iz jezika izmetali vse, kar kvari njegovo lepoto in ga oddaljuje od pomenkov izza naših ognjišč. Na ta način bomo prišli do enotnega pismenega -.jezika tako v časnikih, znanstvenih delih, pismih in govoru kakor v. umetni prozi in poeziji in se ne bomo grizli med seboj zaradi malenkosti, kadar gre za naš •skupni jezik. Vzorniki naj nam bodo pri tem naši veliki umetniki, ki jim'je bita materina beseda nad vse, kadar so pisali resnično umetnost, in pomislimo, da se le slabi pisatelji lišpajo s tujimi izrazi in tujo mislijo. Prešeren, Levstik, Cankar in Zupančič nam morajo bili ogledala našega besednega in miselnega oblikovanja, v njihovo besedišče se poglobimo kadar smo t: dvomih, in bomo našli zadovoljstvo nad samim seboj in svojim jezikom. zakaj pisali bomo v razumljivem jeziku našega ljudstva.
* * *
Te misli naj nam služijo prj našem kramljaniu o čišćenju jezika. S tem, kar sem povedal, nisem hotel reči, da je treba zavreči vse, kar se je s tujega presadilo v naš jezik, marveč predvsem to, kar mu jemlje niegovo domačnost in pači njegovo ubranost. Besedi, kakor admiral, agitator, agronomija, akademija, akrostih, aktivist, aktivizem, amfiteater, anarhist, antena, atom, balada, barok, beton, bio-log(ija), centralizem, demokracija.
Umetniška razstava slikarja CESARJA
V	galeriji »Scorpione« je te dni razstava slik slikarja Cesarja iz najnovejše dobe njegovega umetniškega ustvarjanja. Razstavil je nekaj portretov. tihožitij in pokrajin. Cesar je v teh stikati močno napredoval. Postal Je enostavnejši v svojem prikazovanju narave in ljudi, izrazitejši, barvno bolj homogen in bolj naraven. Neposredna in krepka prirodnost je prišla v reli delih še bolj do izraza. Kompozicija barvnih tonov, krepkosz obrisov dajeta slikam življenja in prikleneta oko gledalca nase. Iz vsake slike veje duh okolja. Pri portretih ,se je slikar zazrl v človeka, katerega je slikal. ; Portreta dirigenta Vrabca in igralca Fišerja sta nas prepričala. Svetlobno efektna je slika »Stavci pri stavnih strojih«, življenjsko izrazita je slika, ki prikazuje delo kovačev pred kovačnico. Pokrajine vzbujajo v gledalcu občutja, kot jih lahko vzbuja narava sama. Mislim, da bo vsakdo doživel zadoščenje ob teh slikali/
KONCERT PEVSKEGA ZBORA SENT-' JAKOBSKEGA DRUŠTVA »IVAN CANKAR«
V	petek 7. t,- m. smo imeli priliko prisostvovati zelo dobremu koncertu moškega zbora društva »Ivan'Cankar«. Spored je obsegal narodne, umetne, in partizanske pesmi. Zbor vodi že nulo. go let dirigent Vlado Svara. Jedra tega zbora ih dirigenta se spominja-' mo še iz časov ilegalnega delovanja izpred vojne. Zbor je od takrat' do danes zelo napredoval in spada nedvomno med najboljše naše kvalitetne zbore. Pred kratkih) se je zbor vrnil z uspelega gostovanja po Jugoslaviji, Od sindikalnih organizacij v krajih, kjer je nastopil, je prejel precej lepih daril, ki so bila razkavijčna v koncertni dvorani. Dirige it je na tem ; koncertu lahko pokazal uspehe vztrajnega in načrtnega dela. Svoj obširni program je zbor zelo dobro izvedel. Pevovodja je znal vliti v petje Pravilni tempo in dati pesmim pravo dinamiko.' Pazil je pa tudi na izgovarjavo. Zbor je pel svoje pesmi nepri. siljeno in naravno brez iskanja zunanjih efektov, vpra.v zato pa je njegovo Petje močno učinkovalo na pošlušdlc.e. ki sp zahtevali ponovitev .ravno meh kih..liričnih skladb »Plovi, plovi« in ’lpoien mi . leži«. Pri . težkih umetnih ooshùh je zbor dokaza),, da zmore 'tudi
zahtevnejše skladbe. Pevci solisti so bili prav dobri. Pesem »Slovo«, ki jo je uglasbil dirigent, nas je prepričala. Skoda, da je najbrže zaradi dežja mnogo ljudi ostalo doma. Kdor je zamudil ta koncert, je zamudil mnogo užitka.
OBČNI ZBOR PODPORNEGA DRUŠTVA »DIJAŠKA MATICA« .
V nedeljo 9. t. m, je bil v prostorih Dijaškega doma občni zbor »Draške matice«, ki si je zastavila nalogo, da vzgoji našemu ljudstvu razumništvo, ki bo v tesni povezavi z ljudstvom in zavedajoč se bistva svoje narodnosti pomagalo, da se naša kulturna raven, dvigne. Čeprav ni to kulturna prireditev v pravem pomenu besede, ko: jih sicer beležimo v tem kotičku našega lista, se mi zdi potrebno, da spregovorimo vprav na tem mestu o tem občnem zboru zaradi, kulturno-pro,-svetne pomembnosti te ustanove. Po, ročili tajnika in blagajnika sta jasno prikazali : stanje društva in dijaškega doma ter njun razvoj. Iz teh poročil in iz zapisnika prejšnjega občnega zbora je bilo razvidno prizadevanje dosedanjih odborov izboljšati razmere v domu in nuditi gojencem izdatnejšo pomoč. Odbor je sicer tudi pomagal s podporami za voznino onim dijakom, ki bivajo v krajih ob železnici; in. ki zaradi tega niso mogli bitt sprejeti v dom, z izposojevanjem šolskih knjig it) s šolskimi potrebščinami.
Razveseljivo je dejstvo, da so rano-gi z.asebuiki pristopili kot. ustanovni člani k temu podpornemu društvu, nekateri so vplačali celo večkrat usta-novnino. Naše.ljudstvo rado daruje za »Dijaško matico«. To so nam povedale ..blagajnikove številke. V domu samem nudijo vzgojitelji dijakom pomoč pri učenju. Poskrbljeno je tudi za zdravo razvedrilo dijakov po učnih urah. Dijaki imajo svoj šahovski, svoj modelarski odsek in pevski zbor, na razpolago jim je precej bogata knjižnica in v večernih urah lahko poslušajo radijske prenose glasbenih in drugih programov.
O posameznih poročilih se. je razvila živahna debata. Po teli poročilih in po poročilu nadzornega odbora ter po, malenkostni spremembi, ene točke pravil je bil izvoljen nov odbor. Tudi zadnja točka dnevnega reda je pokazala^ živahno, zanimanje zborovalcev j
J. CESAR: VAS.
z» napredek te ustanove in za poživitev dela pri krajevnih odborih »Dijaške matice«.
PROSVETNA DRUŠTVA
V	torek 4. t. rn. je prosvetno društvo »Simon Jenko« priredilo svojim članom in prijateljem »Večer slovenske pesmi« s sodelovanjem društvenega mešanega kvarteta, ženskega dueta in sopranistke Rožice Kozem. Pri klavirju je spremljaT tov. Aleš Curk.
To društvo se. zelo trudi, da bi svo: jemu članstvu smotrno nekaj nudilo in bilo kulturno žarišče, Ti dve komorni skupini se bosta seveda motali še mnogo vaditi, zato da postane petje homogeno. Zenska glasova sta bila v razmerju, z moškima premočna, zato sta moška glasova zvenela pritajeno in petje se mestoma ni moglo, popolnoma sprostiti.
Sopranistka je pela kot vedno odiič no in prav dober je bil mladi pianist Aleš. Curk.
V	nedeljo 9.. t. fn. so pri odkritju spominske plošče padlim partizanom v Fadričah skupno nastopili pevci iz Padrič in Gropade, Ta združeni pevski zbor, šteje približno 90 članov. Vse kaže,,da bo ja, zbor ostal združen še
naprej, kar je vsekakor bolje, kot da bi imela vsaka vas zase svoj šibak zborček. To pride prav tudi zaradi pomanjkanja pevovodij.
V	soboto je lonjerska dramska skupina uprizorila v prostorih prosvetnega društva »Slavko Škamperle« Jalnovo štiridejahko »Dom«. Predstava je bila zelo dobra in obisk je bil prili. čen. Ta skupina je že večkrat uprizorila :o igro doma in drugod in smo vam o teh uprizoritvah že poročali.
Tako. imenovana »Vesela scena«, katero sestavljajo nekateri člani gledališča, je ponesla zabave in razvedrila na Kontovel in v Skedenj iri sicer v četrtek in v petek. Skoro bi bilo odveč omeniti, da je obakrat doživela velik uspeh.
Na koncu moramo poročati še o nekaterih zastankih. Tako je na dr. Bo, ljunec imel svojo prireditev v korist, sklada za 1. maj dne 25. aprila. Nastopile so žene z igro »Ogoljufana« in zbor. 4. aprila pa je nastopil zbor z borbenimi in , partizanskimi pesmim),
V	Dolini je gostovala. dne 18. aprila lonjerska dramgka , skupina v prid j, maja. z že omenjeno Jalnovo, dramo »Dom«,
demonstracija, dialektika, diplomacija, -divizija, fakulteta, fevd(al% v'ern), film, genera', gimnazija, himna, hotel, impresionizem, inženir, kapital(izeni), kavčuk, kli-ring, komedijant, komunizem, liri. ka, major, materializem, monopoli morala motor, naturalizem, optimizem, organizacija, pnevmatika, racionalizem, radikalizem, .radio; realizem, roman (ca, tika), senzacija, sindikat, socialen, socializem, sociolog(lia), Studio, šport, šofer, tehnika, tercijal(ec), zoolog in še nekaterih .zdravstvenih, tehničnih in vojaških izrazov ne bomo mo. gii dati v plevel. So pa te skorn vse tujke, ki bi jih smeli še rabiti v slovenskem' Jeziku, ki zanje ni našel primernih domačih besedi in morda še za te bomo včasih medi našim kramljanjem naššli ■ pravj-slovenski pomen.
Pri svojem delu se bom omeji? predvsem na naš časnikarski je. zik, ker prihaja danes v skoro -sle« hprno slovensko hišo in najmočneje vpliva na vse naše pismenstvo'» čeprav je po svoli vrednosti naj» nižja vrsta jezika. Njegova zasluga ali bolje krivda je, da je danes tako velik razloček med niim ip pravim pismenim jezikom in da pišemo dvoji jezik: časnikarski, ki je nedosleden in napolnjen z različnimi slovanskim; izposojenkami (zlasti srbsko-hrvatskimi) in z ger. manskimi tujkami, in umetnostni? kier se za isto dejanje, ali isti- piv*: jem rabi domač izraz.
V nekem časopisu sem bral šle. deče: Kdor je kdaj bil v naši deželi. si ne more kaj, da ne bi miA slil nanjo z največjimi simpatija:, mi in spoštovanjem... Slovnična tuo paka je ta, da je predlog z rabljen pred besedama, ki se začeniata v različnim soglasnikom: pravilno bi moralo biti z največjimi simpatijami, in spoštovanjem. Ce pa je mislil pisec zvezati največjimi tudi t spoštovanjem, je zagrešil prav tako hudo napako: če je tako mislil, bi moral pisati: Z največjimi sim? patijami in največjim spostava, njem. S tem pa še nismo končali;. Tudi misel sama ie nerodna. Kako bi bilo, če bi kdo rekel deklet#; da misli nanjo s čustvi, z nagnjenji. h simpatijami in podobno? Mic sl im, da je precej smešno. Ali ne bi bilo lepše, če bi rekel, da goji do nje posebna globoka prijateljska, topla čustva? da jo ima radali da jo ljubi, da čuti do nje po-, sebnn nagnjenja, in če že moia mi-sliti nanjo, da misli nanjo noč itf dan, da veliko, zelo, malce, misli nanjo in podobno. Tudi pidČeva misel bi bila lepša, ko bi jo takole: povedal: Kdor je bil kdaj v našf deželi, si ne more kaj, da ne bi-spoštljivo nanjo mislil in gojit do nje globokih, prijateljskih čustev... Zapomniti si je treba, da mislim d na vprašanje s čim? samo z razumom in da Je na vprašanje kako?, lahko izražamo različne načine naše misli na koga ali kai.
Dalje berem: ... (ih ni ovirat#., da se ne bi stavili v službo nemškemu in italijanskemu okupatorju. Prvič ne moremo v slovenščini rabiti glagola staviti ee v takem pomenu; če ga že rabimo, ga rabi. mo vedno brez se; staviti snope ♦ stave; stavit; črk», besede, htfo: peč. pijavke; staviti kaj v igri, na' kocko, staviti glagol za kaj; staviti ponudbe, upariie v koga; zlat« gradove si. staviti v oblake in podobno, sicer le postaviti sr; vendar nam tudi ta zadnja oblika nič ne more ugaiati; lepše in bolj razumljivo je. če rečemo: stopim n službo. Prevzamem službo, kar čestokrat slišimo in beremo, ni dober izraz, ker lahko nekaj prevzamem šele po odhodu, odpustu ah smrti neke osebe, n. pr.; prevzamem posestvo po očetovi smrti) po. brato-vem odhodu v.' tujino... 'Drugič že kar preveč rabimo tu'ko okupator, čeprav si lahko pomagamo z domačo besedo JKtsfteik,. ki, pomeni osebo, ki ?> nekaj s silo vzela; nemški in italijanski., nasilnik' je ^s silo vzel, zasedel, oav.ojil naš«' deželo; ravno tako bonjo rabili, y.a,: tujko okupacija dpinačo „besedo! zasedba, in bomo .ž njo vsaj toliko; povedali kakqr,, s t^kp. .	7. .. j
.(Nadali e van je pr i hodni ifr»'] i _________.	Crnek J.0S6
L
8
S
i
TO SO ONI..
Srce partizanske borbe na Primorskem
Brez namena, da opazujem spremembe po priključitvi, me je po poslih zaneslo ija gori v goriške hribe, v. lepo cerkljansko kotlino, sredi med gorskima kopama Porezna in Blegaša ki kraljujeta v tem zelenem predgorju Julijskih Alp. Ne prestrmi, do vrha bujno obra-ščeni griči, posejanih z belimi vasicami in z zoranimi -njivami kažejo_
«Zo delovne moči je križ, in bo še bolj» je ponovil Gabrijel.
Pognali so stroj v tek. Kmalu je lezla iz stroja štirikotna glinasta masa, ki jo je v enakomernih presledkih sekalo rezilo. Preden smo odšli, so bile bližnje police že polne izdelane opeke.
Da je delovna šila osrednji problem vsega, sem čutil na vsak ko-
TO SMO MI !
je proslavilo obletnico Osvobodilne fronte
^ ” '	* ■» Tl ■» 1.1   *   >   T /~\ t '    .. . t v . -   .1 -1 J • • -7 - J • X-W . _ . • 1 v • • • . , .
le čisto alpsko lice pokrajine, ka- tivnosti pa so glavni stroji opekar kor gori kje v škofjeloških dolinah.
ZAGRIZENI SOVRAŽNIKI NAŠEGA DEMOKRATIČNEGA DELOVNEGA LJUDSTVA SO 1. MAJA IMELI SVOJE RAČUNE: TANKE BOMO POSTAVILI TAKO, DA JIH BODO VIDELI. GROZEČE BOMO NAMERILI NA NJIH TOPOVE...
...POLICIJA NA MOTORJIH SE BO ZAGANJALA V TO LJUDSKO ZALEGO...-
...IN NA KAMIONIH BODO «NAJBOLJŠI NA SVETU» IZZIVALI POVSOD, KJER SE BODO ZBRALI ONI, DA BI PROSLAVLJALI 1. MAJ...
...OKOLIČANOM PA BOMO SPLOH ZAPRLI CESTE, SICER JIH BO ZOPET TOLIKO KOT LANI IN NASE VAROVANCE BO SPET STRAH... TODA
Malo izmed pomembnejših primorskih krajev je tako trdo občutilo narodno osvobodilno vojno kot Cerkno. Ko si se mu bližal, se je na prvi pogled še zdelo', da
stara ponosna vas stoji, toda kmalu si opazil, da je središče vse razbito, zbombardirano, požgano. Nacistične ofenzive, posebno zadnja, najbolj divja Uk pred osvoboditvijo, pokólj preko 50 udeležencev mladinskega tečaja, partizanski mitingi, to mi je prihajalo na misel.
Letos je velik del hiš že obnovljenih, v središču so do strehe dograjene večnadstropne zgradbe o-krog novo urejenega trga, kjer še stoje sem pa tja ostanki ruševin malih, nekdaj vsevprek zidanih hišic. Obnovitveno delo kipi na desno in na levo, ponekod se že bliža koncu.
«Delavcev manjka», je }X>tožil Balentač.
Osnovna, šola je ista kot nekdaj. Poleg nje pa vse mrgoli mladeži z vikom in krikom na obširnem dvorišču Dijaškega doma. Takoj zraven bo kmalu obnovljena obširna zgradba gimnazije. Karabinerji, miličniki, financerji ali nekaj podobnega je bilo v tej zgradbi v fašističnih časih. (Nisem utegnil pogledati, kaj je tam, kamor so me ob raznih «zgodovinskih» obletnicah zapirali).
Da, nižja gimnazija v. Cerknem! In krasne učne uspehe ima. «Lani je še manjkalo učnih moči, zato je bilo bolj šibko, letos pa je že dobro», je dodal Metod, starosta cerkljanskih šolnikov in vodja vsega prosvetnega dela zadnjih treh, štirih desetletij na Cerkljanskem.
«Popoldne bomo imeli šolsko prireditev v Zadružnem domu», pravi delegatka tov. Juvančeva, in že spet nekaj vneto piše pri mizici: za popoldne, v nagrado najboljšim gojencem.
Zadnji dve leti se vrstijo druga za drugo prosvetne prireditve, skoro izključno dijaške. — Gimnazija, osnovana po osvoboditvi, je duša vsega prosvetnega dela, — brez nje bi bilo Cerkno mrtvo. Jedro tega dela je gimnazijski pevski zbor, ki ga je izvežbal Metod, sedaj pa ga vodi tov. J., dober pevovodja, ki z vso vnemo vodi tudi vse fizkulturno delo cerkljanske mladine. Pa sem slišal popoldne skupno s pevskim zborom tudi sku-
pino gimnazijskih harmonikarjev. Kaj takega res ne slišimo zlepa.
Kaj pa gospodarsko in socialno življenje na Cerkljanskem, se bo kdo vprašal.
Slišal sem bil že večkrat ime «Obnovitvene zadruge». Ta je duša vsega. Osnovala je v svojem okrilju strojno mizarsko delavnico, ki je zadružno povezala vse mizarje Cerkljanskega, razen enega. Pridružili so se nato še kovači ter končno kolarji, vse v obnovitvene namene. Seveda pa delajo vsa dela novogradenj in popravil tudi za zasebnike.
Največje presenečenje pa me je doletelo popoldan: Otvoritev nove opekarne. Da, da strojna električna opekarna sveže zgrajena na polju ob cesti proti Zelinu, deset minut hoje iz Cerkna. Tam, kjer so našli surovino, izvrstno ilovico, neko.) sto metrov nad cesto. Od tu so napeljali vzpehjačo, ki je vsa domače delo Obnovitvene zadruge. Sami Cerkljam so imeli vso pobudo in podporo pri iskanju materiala in surovin, posebno pri okrajnem ljudskem odboru v Idriji. Med temi domačimi iniciatorji slišim v prvi vrsti ime M. Štucina.
Prava umetnina domače inicia-
gnelenje, oblikovanje in re-opeke na električen pogon
ne za zanje
(tudi transformatorji so domače delo), Obnovitvena zadruga je že za časa cone B izvažala les v času dobrih cen ter z izkupičkom kupovala stroje. Kar najmodernejši stroji so to, stroji, ki morejo delati 25 različnih oblik opeke, do 60.000 kosov dnevno. Ze takoj spočetka bodo lahko izdelovali 20.000 opek dnevno, t.j. toliko, kolikor jih je potrebno za zgradbo majhne hiše. Mnogo dela in stroškov so stale peči, na premog seveda, ter zgradbe s policami za sušenje ilovinate opeke. Zato ji priskočil na pomoč okraj z nekaj milijoni dinarjev. Sicer pa je itak opekama okrajna, ker njen gospodarski pomen in proizvodna sposobnost daleč presegata samo lokalne moči.
«Pomisli, da bo že spočetka za-
poslila okrog 40 delavcev», mi pra- j nega LO, fci 3a poznal še iz vi Gabrijel Peternel, duša krajev- j dobe prve Mistične ilegale,
pred dvajsetimi leti. Otvoril je slavnostni miting raz skromen oder,
OTVORITEV ELEKTRO:
.stRoJNe: Opekarne
V CERKNEM.
na katerem je gimnazijski pevski zbor, okrepljen z doinačimi mladinci, krasno zapel nekaj partizanskih in umetnih pesmi — mladinska godba iz Idrije (sami 10 do 17 letni mladinci) pa je pritegnila nekaj udarnih skladb. Zastopniki idrijsko-cerkljanskega okraja so očrtali istočasno pomen slavnostne obletnice OF; kdo ne bi občutil tega pomena, saj stoji utelešen v bleščeči novi zgradbi, ki bo pomagala dograditi ves okraj in če bo treba še več. In ko bo to opravljeno, bo pomagala prekriti vse borne koče gornje Soške doline, sedaj krite s slamo. Do sedaj na to ni bilo mogoče mislili, ker je bilo treba prepeljali opeko sto kilometrov daleč z Vrhnike.
Med udarniki, ki so zgradili opekarno in nagrajenimi delavci so tudi trije Italijani, doli od starih meja.
Zagrebški velesejem-rešen prispevek Jogoslaeiie
K OBNOVI IN RAZVOJU MEDNARODNE TRGOVINE
, V Zagrebu so dne 7. t. m. slav- zuje ludi male lokomotive za ruđ-nostno otvorili 'drugi mednarodni nike, cestni valjar in stroje za građ-
velesejem. Otvoritvi so prisostvovali poleg ministra za zunanjo trgovino Malentija Popoviča jn podpredsednikov Brezidija ljudske skupščine FLRJ Filipa Lokuša in Marka Vujačiča, predsednik hrvatske skupščine Vladimir Nazor, člani raznih federalnih vlad, general Dattilo Lekič za jugoslovansko armado in skoraj vsi diplomatski zastopniki v Jugoslaviji. V otvoritvenem govoru je minister za zunanjo trgovino Popovič poudaril velik naprede^ tako v organizaciji velesejma kakor pri razstavljenih proizvodih, ki ga je Jugoslavija dosegla y prvem letu petletke. Lansko leto je bilo na prvem zagrebškem mednarodnem velesejmu 731 domačih razstavijalcev, letos pa 927. Tujih razstavijalcev je bilo leta 1947. 52. letos jih je 221. Razstavljenih predmetov je bilo preteklo leto 819, letos pa 2000. Letošnji velesejem, je dejal minister Popovič, je važen predvsem, ker dokazuje velike izpremembe. Jugoslavija se letos predstavlja na zagrebškem velesejmu s številnimi novimi proizvodi svoje mlade industrije. Na odprtem prostoru na velesejmu so razstavljeni orjaški stroji za rezanje starega železa in jekla, tračnic itd. Te ogromne škarje, ki tehtajo 40 ton razrežejo s pritiskom 400 ton železno pločevino, debelo 45 mm in drugo železje s profilom do 75 mm. Titovi zavodi LITOSTROJ razstavljajo nove turbine, glavna direkcija zvezne kovinske industrije pa stroje izdelane v Prvomajski tovarni. Razstavljene so tud; brusilnice za precizno brušenje, razne stružnice, hidravlična kladiva, vrtalni stroji in drugo. Tovarna vagonov in železnih konstrukcij Jasenica razstavlja stroje za rezanje pločevine; vojvodinska livarna velik stroj za predelavo konoplje. Razstavljeni so tudi v Jugoslaviji novo izdelani kmečki stroji, dvigalo, kuhinjska posoda in razni hidravlični stroji. Tovarna Djuro Djakovič razstavlja na novo izdelano lokomotivo za ozkotirne železnice. V tej tovarni bodo pričeli v serijah izdelovati lokomotive za normalne železnice. Ista, tovarna prika-
njo. Električna industrija, ki je pred vojno v Jugoslaviji ni bilo ima vrsto novih proizvodov. Razstavljeni so transformatorji do 1000 kw, električni motorji vseh velikosti, med katerimi tudi ogromen električni motor za 600 kw. Na sejmu vidimo nove telefonske aparate, električne vrtalne stroje, žarnice in instalacijski material, likalnike, električne števce itd. Radijska industrija pa razstavlja doma izdelane radij- j skj‘s[roj_ ske aparate tipa « Kosmaj », zvočnike, mikrofone in aparate za oddajne postaje. Veliko zanimimanje pri obiskovalcih vzbujajo jugoslovanski tovorni avtomobili, izdelani v Rakovici in Mariboru.
Poleg tega predstavlja jugoslovanska zvezna Industrija motorjev razne izdelke precizne mehanike, orodja, le-
žajev, zobnik^'X
Jugoslaviji V0 a* v n°vih tovarnah, zgrajeni!1 °svob0ditvi.
V paviljonu Bdeče Armade,
Vse to se v vija tudi z razstavljenimi izdelki bar-
ki je izven	kjer so skupni
paviljoni vric ji	ie razstavljena
moderna nieW11 surilniea za sadje jn zelenja'’0 g^Kljivostjo 5000 kg v 24 ur^čjdj^biiška kovinska industrija pa	poleg raznih
črpalk, avtom»yh iehlnic Ud tu. d! prvi v JUS0 11 izdelan račun-
v«,es.ejnia
V sredim v^vij™a je zgrajen velik okrogri > v katerem
vaste metalurgije, industrije nafte, težkega in iahkega olja itd.
Razstava lesne industrije predsiav-Ija nedvomno eno najbolj močno razvitih jugoslovanskih industrij. V tem paviljonu je postavljen grafikon, ki prikazuje velik napor jugoslovanskih delavcev lesne industrije, ki so izpolnili lanski letni plan za 101,2%.
Veliko zanimanje pri gledalcih zbujajo tudi v Jugoslaviji izdelani spalni vagoni, ki so najmoderneje opremljeni. Močno je zastopana jugoslovanska prehrambena industrija,
iaV'’a e čj-ne indù- j usnjarstvo in tekstil.
razstava .,	___ _____
strije in ruua „ Razstavljene so vsakovrstne ^}. ye!čza, cinka, do zlata in preb1 8 ro. 'steni paviljonu so razstavijetl Je ^Vocii črne mela-Dot>r° kopana Jugosla-
lurgije.
Spoznajmo svojo jBlelo
(Nadaljevanje s 5. strani.) j nas uči z» ^	■ Tn kaj je
da nosi še večji jarem — nezaposle« nost. 98 odst. prejšnjih kamnarjev je izpreženih. Večkrat slišimo, da nosi to krivdo »višja sila«. Kakšna pa je ta? Trpeči, lačni, nagi jo oolje poznajo z imenom — kapitalizem. Ta sila, ki živi med nami kot gosenica na zelenem listju, ima med drugimi tudi to svojstvo, da se seli. Ne mo re pa pustošiti in ne najde življenja j tam, kjer odloča delovno ljudstvo, j ki si ureja gospodarsko življenje skladu s svojo potrebo.
Tamkaj ni kapitalističnih gosenic, ni kriz, nezaposlenosti, izkoriščanja.
To bodi naš nauk in zgled!
In naši ribiči?
Njih »polje« je precej obširno ir. sega od Stevana do Sv. Križa. Težki so delavniki orača in kamnarja, težki so tudi njihovi.
»Na mehkem večkrat trda prede, po vodi rada suša prede«. Lov je lov in sega od morja do trga. Mogoče ji glede trga trenutno malo bolje, A vojna konjunktura plahni In. bo splahnela. Ko bo trg z živili bogatejši, bo nestalnost zaslužka, ki niha na kopnem, zajela tudi ribji lov. Preteklost
Tn kaj je nje«
nauk?
Dokler ne «n^‘lklh ribičev na. stal en s0111 jgietti	ena orga-
nizacija z 11 to'ìko’k'^'Ro PC uelu sodelovanj11*^ jjsedo .Uis.t bodo le ti doživljali 's ari Sok.ot delovno ljud stvo iz os*a K0t>V "''I-Skin vej ir. tožili; »I42 KPrri >.L 'lt; drago, kar
prodani, je	^nj«.
Naj na	ki jDo2orim0 na go-
spodarsko
v naših razme-
.... ......................
na zadn1riš( 0rav ;e moralo ---,„vo i*1*	______
na pravo grama.
Komu
oračem,
Vsem!
lovnega pro*
,avlja!M ,
naKaninarite1 ? besede: samo
ribičem?
Vsem	si*;**' tega
izpo-
itavljene«» m m	zemlja,
‘’sem sia Pos^eJ ^ veiKem obojega spola. sc; ,iaj P0.Sno ai0 rr-ladcmu „bič/zema va. av ona mor» orač in
4ober
svetu, k* .'TW'f'ba jeti javn'0«2 poSlaft6 skrbet*. ^
kladiva*1. oso0« * .** in zavesten krmar sv^ jn ? «Ugnano težnjo
za prosv«10	>*sni.eno svo-
bodo.
Poleg Jugoslavije je na zagrebškem velesejmu najbolj zastopana Sovjetska zveza. V’ ogromnem paviljonu je na odru velika slika tovariša Stalina, okrog katere so razobešene slike 42 herojev socialističnega dela. Po stenah paviljona so razobešeni grafikoni in slike, ki prikazujejo ogromno, delo in napore sovjetskih narodov v 30 letih socialističnega reda, vidimo tiskarno «Pravde», kolhoze, delavce v tovarni traktorjev v Čeljabinsku, tekstilne tovarne in zavode avtomobilov Stalin. Na eni strani so razobešeni grafikoni, ki prikazujejo Rusijo v treh razdobjih: pred oktobrsko revolucijo, dalje razdobje prvih dveh let povojne stalinske petletke. Drugi grafikoni dokazujejo ogromen korak v napredku kmetijstva in industrije v Sovjetski zvezi. V letu 1913 so v Rusiji potrosili za kmetijstvo 210 milijard rubljev, v letu 1940. 1283 milijard, vrednpst industrijske proizvodnje leta 1932 je znašala v Sovjetski zvezi 430 milijard rubljev, leta 1937 pa 960 milijard. Cez tri leta je proizvodnja narasla še za 425 milijard. Ob zaključku stalinske petletke bo industrijska proizvodnja v Sovjetski zvezi dosegla 2 bilijona in 50 milijard rubljev vrednosti. Zanimanje v sovjetskem paviljonu vzbujajo razstavljeni avtomobili, znamke ZIS. Razstavljena sta tudi dva aviona. Poleg tega so dobro zastopani industrijski proizvajalni
slroji, kemična industrija, industrija preciznih strojev ter kino-aparature, telemetri, mikroskopi ild.
Od drugih tujih držav sta se lepo predstavili Švica in Češkoslovaška, kj razstavljata predvsem industrijske proizvajalne stroje, radio tehnični material, elektromotorje, fotografske in kinoaparaluro, zobfe-nikc in ležaje, fizične in kemične aparate za študij, zračne kompresorje, kompase, mikroskope itd. Madžarska razstavlja stroje, tekstil in predvsem kemične izdelke. Poljska ntetalurgične in tekstilne proizvode ter premog. Albanija bilum, rude in lobak. Italija tovorne avtomobile, avtobuse, radio aparale in razne proizvajalne stroje. Francija, Bolgarija, Belgija, Holandska in Velika Britanija so Zastopane po raznih tvrdkah in svojih zastopnikih v Ju-
Slavko Štoka
goslaviji. Trst predstavlja predvsem tvrdka U1VOD, Adria Impex, Radiosa, Bonato-Italo in nekatere druge privatne tvrdke, ki razstavljajo stroje, merila ter kontrolne manometre, radiotehnični material, kino-matogràfske aparate itd. Lepo je zastopana .tudi cona Tržaškega ozemlja pod jugoslovansko upravo. Prikazana je industrija konserviranja rib, ter^ioniača- proizvodnja sadja in vina.
V prvih treh dneh je obiskalo j12 Dutovelj
rak, koder sem hodil. Samo pomislite, da gradi Cerkno svoje porušene hiše in javne zgradbe, da je istočasno zgradilo svojo opekarno večmilijonske vrednosti, ki bo stalno zaposlovala nekaj dvanajstič delavcev in še vrh tega poslalo preko tri sto delavcev in delavk v tovarne na Jesenice, v Novo Gorico in drugam. V tem je osnovni revolucionarni pomen osvoboditve in nove FLRJ, tako za Cerkljansko, vse Primorsko, kot za vso državo. Stoletni problem bajtarstva, lastnikov ali najemnikov revnih kočic z malo zaplato zemlje, ki niso mogli ne živeti ne umreti v domačem kraju, v neprestanem lovu za kako dnino in za košček kruha — ta problem je sedaj rešen. Ta bedna raja je našla pot ti tovarno in postala elitna ustvarjalna armada za dobrobit vsega naroda.
To, kar se je dogajalo pri vseh kulturnih narodih, da se je odvisno kmečko prebivalstvo preseljevalo v mesta, ker doma ni imelo zaslužka, v mesta na industrijsko delo, se dogaja sedaj tu ž bliskovito naglico. Fašizem, ki našemu ljudstvu ni mogel in ni hotel dati kruha, problema preseljevanja v mesta ni rešil. Naši Primorci sami
hite na lov za boljšo bodočnost, a še ne povsod dovolj hitro. Oblastveni pozivi spodbujajo k delu v tovarno vse. ki nimajo dovolj kruha na svojem koščku zemlje.
Diktatura, teror, prisilno delo, kriči v onemoglem besu domača in tuja reakcija ob tem vedrem tempu dela, ki z dneva v dan spreminja obličje le zemlje.
Na večer pred 1. majem sem se vozil po Bohinjski železnici proti Novi Gorici. Stali moram na hodniku. Vlak je do vrha natrpan s potniki: delavci in delavke, ki se vračajo na večer z dela z Jesenic ali drugih krajev ob progi...
Malo dni po priključitvi k Jugoslaviji je stekel prvi vlak po Soški in Baški dolini. Tam, kjer ljubeznivi «zavezniki» v treh letih zasedbe niso «mogli» spraviti železnico v tek, tečejo danes tri dvojice osebnih vlakov gori in doli. In s L majem sta začeli voziti še dve nadaljnji dvojici. Tako postaja Bohinjska železnica pravi delavski tramvaj k dvema delovnima središčema, Jesenicam in Novi Gorici.
Na železnici od Gorice do Repen-tabora je namreč ista stvar, vlak je prepoln: Sedaj sem razumel, od kod je vse ono delovno mravljišče okrog glavne ceste med Šempetrom in Solkanom v. Novi Gorici, okrog drugih veznih in dovoznih cest, okrog reguliranja potoka Koma, na delih ob železniški progi, pri zgradbah na razbitih kolodvorih itd. Najbolj delovno udarniški element so pač mladinske brigade, toda nikakor ne . edine. Prej ko slej je kremeniti Kraševec, Vipavec, Gorjan, ki s svojim znojem prevrača in plemeniti to zemljo.
Na večer sem peš premeril cesto do Sežane. Sem in tja
S
^	9	- *S
illiliili
. - _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________:_______________________________________________________________ :_______________________________________________________________________________________________________________________________________
TODA DEMOKRATIČNO DELOVNO LJUDSTVO JEMVnHRÀCUt^ZAKLJUČILO PO SVOJE. DOBRO, VI TANKE, MI PA SILE NAŠIH DELOVNIH ROK, NAŠEGA NEZLOMLJIVEGA, ZMAGOVALNEGA DUHA.,.
...SVEZA DEKLETA NAŠEGA LJUDSTVA' SE NISO USTRAŠILA POLICISTOV NA MOTORJIH...
...IN TISOCEV NAŠIH MLADINCEV NI USTRAŠILA MOTORIZIRANA SILA NAJEMNIŠKE VOJSKE.,.
velesejem na deset tisoče ljudi. Iz vseh krajev Jugoslavije in Evrope prihajajo posebni vlaki in avtobusi, ki prevažajo vedno nove obiskovalce na to največjo manifestacijo dela jugoslovanskih narodov. V okviru velesejma so organizirane tudi številne kulturne in športne prireditve, turistični izleti v okolico Zagreba in razne zabave, Zagreb je v teh dneh prenapolnjen z ljudmi. Gledališke dvorane, restavracije in kavarne ne morejo sprejeti preobilice gostov.
vidim znamenja novotrasirane železniške proge, ki bo tu skrajšala razdaljo med Novo Gorico in Trstom po jugoslovanskem ozemlju. Proga bo še letos dograjena, so mi rekli.
Rak'eTe, umetni ognji v Sežani na večer pred L majem,veselo vrvenje na postaji v pričakovanju posebnega vlaka na proslavo v Ljubljano to vedro praznovanje delà, te najdragocenejše človeške vrednote, — nam je obel in jam-' stvo za boljšo bodočnost.
Jelinčič Zorko
„VELIČASTNA PARADA JE OSMEŠILA BEDNE POIZKUSE IN NADE NAŠIH SOVRAŽNIKOV. KAMIONI, TANKI, POLICIJA, VSE TO SO NAVADE, S KATERIMI SE PRI NAS NE OPRAVI NIČESAR.
Stran naših kmetovalcev
Prehod k zeleni krmi
Kako io opravimo pri vas? Zelo enostavno. Dokler ie nad hlevom seno, dobi živina seno, ko ga zmanjka, m zapodimo na našo ali pa ji ga rmkosim o in prinesemo v hlev. Tako se je delalo pri nas od zdavnaj in se ponavlja seveda še pri mnogih kmetovalcih tudi danes. Toda kdo bi tudi drugače delal? Slamoreznic pri mnogih kmetijah manjka, zato je nemogoče mešati svežo krmo a senom in jo zrezati mi drobno. S celim senom ine pa zelena krma le slabo meša in (ival jo takoj izbere. In še to: ila-ncs 1-10 zelene krme in 9-10 sena: jutri 2-1Q zelene krme in 8-10 senu in tako naprej. Kdo bi to delal, Saj to niso zdravilne kapljice. Ta. ko se navadno izgovarjamo. Ali pa J> vse res tako?- Skoro da ne.
a Na kaj moramo paziti, ko spreminjamo živini 'krmo?
Edino pravilo, ki se ga moramo 'držati je. da prehajamo od ene 'krme na drugo počasi in ne naenkrat, kot smo navajeni delati. Kdor ne more trave kositi, ampak 'žene živino na pašo, naj ji prej položi v jasli nek ij sena, tako da 'gre na pašo na pol sita. Ce pa dobi živina zeleno krmo v hlevu, pome-‘jujmo jo s senom. Tudi v tem primeru je dobro, če ji damo prej nekaj samega sena. Kdor ima slamoreznico, naj naredi iz sena in zelenjave rezanico. Množino zelene krme vsak dan pečamo, sena pa damo vedno manj. V 10 do 1-1 dneh lahko seno popolnoma nadomestimo z zeléno krmo. tlaka} ne smemo živini naenkrat {zamenjati sena z zeleno krmo?
) Odgovor je ift hek in vsakemu razumljiv. Zato, ker je suha in tr-krma, zelenjava pa mlada in sočna, z veliko množino vode. Ce 'se izvrši sprememba nenadoma in pride vi želodec, ki je dobival do sedaj samo seno, kar nenadoma Večja količina sočne, mlade krme, Póstane V. prebavljanja nered. Krma se začne kvasiti in razvijati pline. Žival postane napeta in lahko dobi kolike, grižo in razne druge bolezni. Posledica je seveda Shujšanje, ki se da le počasi odpraviti, V najboljšem primeru do-
bi žival drisko in shujša. To pa je neizogibna posledica.
Zeleno krmo pokladajmo vedno le svežo!
Pri pokladanju zelene krme pazimo, da je vedno sveža. U gr el n krma živali škoduje, prav tako tudi mokra krma, bodisi od jutranje alj večerne rose, ali pa od dežja. Zeleno krmo kosimo dopoldne, takoj ko se je rosa dobro posušila, ali pa proti večeru, preden rosei pade. V dnevni vročini ni dobro opravljati tega dela, ker se krma, ki je bila nakošena opoldne, spoti in zapari in postane zaradi tega prav tako Zdravju škodljivu kot mokra krma.
Nakošeno zeleno krmo moramo takoj raztrositi v hladnem prostoru po tleh in na redko često pustimo iz površnost^ nakošeno krmo po ves dan na vozu, včasih še celo na soncu. Ce potem žival dobi drisko ah pa uied, ni nič čudnega. Prehod iz suhe krme na zeleno izvršimo počasi, zeleno krmo na polagajmo vedno le svežo, lo sta dve pravili, ki jih moramo vsekakor upoštevati, če si hočemo ohraniti živino zdravo in če nočemo, da num bi shujšala::
Pravilna borba proti peronospori
bo lahko obvarovala naše vinograde uničenja
Peronospora (Plasmopora viticola) in kakor ji še po domače pravimo strupena rosa je ena najnevarnejših glivičnih bolezni vinske trte. V nekaterih letih se močno pojavlja in v velikem obsegu kljub škropljenju, ki ga vinogradniki redno močno opravljajo. A ravno ta rednost povzroča, da se bolezen širi. Razni roki za škropljenje vinske trte proti peronospori namreč niso vsako leto isti, saj se razvoj glivice ne ravna morda po kakem koledarju, temveč so odvisni od vremenskih prilik, ki pa so skoraj vsako leto drugačne. Neuspehi, ki ga cesto doživljajo naši vinogradniki v borb; proti peronospori, so največkrat posledica nepravočasnega škropljenja. Védeti je namreč treba, da s še tako temeljitim in pogostim škropljenjem in najboljšim škropivom ne moremo ozdraviti okuženih rastlin,- Temeljno pravilo za obrambo pred ogroženo rastlino, tako tudi vinsko trto, pravočasno, to se pravi, še pred okužbami zaščitimo, da torej pravočasno opravljam;) '/a-i ščitna škrop!jenja.
! V zadnjih sušnih letih, kot to že I dolgo ne pomnimo, ni mogla pero-
UUV1CA FKKONUSKUKK V PKtiKEZSU t*01) DKOMNOULKUOM
UŠI na breskvah
Uši so zelo nevarne breskvi in ialiko povzroče velikansko škodo, posebno mladim nasadom. Ta go-tasen se kar v trumah držj na 'spodnji strani listja mladih vej in iva novih poganjkih. Tu opravlia-|o svoje uničujoče delo; sesajo fastiini potrebni sok in povzročajo grbančenje in zavijanje listja, ki se več ne razviia. Tudi izločajo hek sladek sok, za katerim mravlje kar norijo. Sok izločajo v ta-ttih množinah, da popolnoma zalijejo liste in ustvarjajo tako podlago za črno rjo.
Uši se množijo zelo hitro, zato h treba pričeti boj proti njim pravočasno, čim se pojavijo. Zatiramo jih različno.
Ako ne škodujemo obliki, ki jo hočemo dali drevesu, bolne poganjke odrežimo in prežgimo.
Z uspehom rabimo tudi razna sredstva za zatiranje mrčesa, toda uporabljajmo jih, preden se listje prične zvijati.
Ob pričetku bolezni, in to velja posebno za drevesa v drevesnicah, lahko napadene poganjke upognemo in pomakamo v posodo z raztopino protigMvičnih sredstev. Vejica naj se prav dobro okoplje v tekočini, da izginejo vsi zračni mehurji s povrSja tekočine, ker ie tako dosežemo, da dobi prav vsaka uš svoj del trupa. Splošno pa je v rabi škropljenje okuženih bre-skVinili vej z dobru škropilnico. Da oškropimo tud; spodnje strani list j a, škropi««a od spodaj navzgor ih od sredine proti robu, tako verjetneje doseže strup usi, ki se grmadijo na spodnjih delil; listja. Najbolje ie, ako to' delo opravljata dva: eden obrača veje i« listje tako, da jih more drugi dobro škropiti. Poginejo le oškropljene- uši!
Pazimo, da se curek iz škropilnice kolikor mogoče na drobno razprši in doseže prav vse uši. Enkratno škropljenje ne zadostuje, ponovimo ga v 4 do 8 dneh, da uničimo še preostalo golazen. Škropimo, ko -je oblačno in ni vetra. Priporočljivo je, da poškropimo tud; tla pod drevesom, da pokončamo uši tudi pod drevesom in jim onemogočimo, da bi zopet zlezle na breskev.
Za škropljenje rabimo raztopino tobačnega izvlečka in zelenega mila, in sicer za 100 litrov vode 1 kg tobačnega izvlečka m 1 do 1 in pol kg mila.
Najprej raztopimo milo v nekaj litrih vroče vode, nato pa to razto. pino vlijemo v. posodo s 100 litri vode in šele tedaj dodamo tobačni izvleček.
Uspešno uporabljamo tudi samo 2 odstot. raztopino zelenega mila, vendarle dokler nj sadje še razvito. ker sicer bi ga milo pokvarilo. V krajih, kjer gojijo breskve v velikih množicah, rabijo raztopino kvasijevih trsk. ki jo pripravljamo tako: Sveže kvasijeve trske, ki jih dobimo v drogeriji, pustimo dva dni namakati v navadni vodi v razmerju 2 do 3. kg na 10 litrov vode, ko trske poberemo iz tekočine, dolijemo še 90 litrov vode, tako da imamo vsega skupaj 300 litrov raztopine. Kvasijeve trske u-porabr.no lahko še drugič, v tem primeru jim dodamo še 1 kg nerabljenih trsk. Da pospešimo delo, moramo skuhati polagoma 1 in pol kg trsk v približno 10: litrov Vode, nakar dolijemo še 90 litrov mrzle, da dobimo tako 100 litrov.
Drug preprost način je ta: 1 in pol kg trsk puhtimo 24 ur rirehča-U v nekaj litrih vode, ki jo segrejemo in raztopimo v njej Sé 1 in (Nadaljevanje na str. 11:)
)	:.v.i :>	■	.(i	'"i
nospora v večji meri nastopiti. Letos pa so vremenske razmere povsem drugačne. Ce bodo prihodnji tedni in meseci še tako deževni in topli, se bo nevarnost peronospo. re tud; stopnjevala. Ako bi kdo mislil, da ie peronospora zaradi zadnjih sušnih let v veliki meri' zatrta, bi se zelo varal; vemo namreč. da trosi v odpadlem listju lahko preživijo tudi dve leti tako, da so okužbe še v tretjem letu možne.
Ce hočemo voditi uspešno borbo proti peronospori, moramo poznati vse okolnosti, ki vplivajo na življenjski razvoj te glivične bolezni. Sele potem bomo vedno lahko določili najpravilneiši čas za vsakokratno zaščitno škropljenje. Da bo pa borba proti peronospori čim uspešnejša, je potrebno, da točno poznamo povzročitelja bolezni, njegov življenjski razvoj in pa zunanje činitelje, posebno vremenske. ki na ta razvoj odločilno vplivajo. Poleg tega pa je seveda še tudi izredno važno, da pravilno pripravljamo in uporabljamo škropiva, posebno- bordoško (modro-galično-apneno) brozgo. Borba proti peronospori bo ■ uspešna le, če bomo t. pravočasno škropili. 2. pravilno pripravili škropiva in 3. pravdno- škropili.
Peronospora je glivična bolezen, ki napada vse zelene trsne dele. Nekaj dni po okužbi ni na trti videti nikakšnih bolezenskih pojavov. Bolezen postane šele vidna, ko se na zgornji strani listov pojavijo tako imenovani oljnati ma-deži, bledorumene lise, ki so posebno lepo vidne, če jih držimo proti svetlobi. Čez eden ali dva dni (ob. suhem vremenu tudi pozneje) se na spodnji strani listov pokažejo značilne prašnate prevleke, ki tvorijo bele. pege; pravimo, da je iz-bruhn.ila bolezen. Listje se na teh mestili kiriglu ppsuli in porjavi, V posebnih Ugodnih vremenskih raz-
merah (vroče in vlažno vreme) pa bolezen lahko izbruhne, ne da bi se prej pojavili oljnati madeži. Kot rečeno,, napada bolezen vse trsne dele. Ce pogledam ; te bete prevleke pod drobnogledom, vidimo nešteto majhnih brezbarvnih, ob vrlin razčlenjenih trosonixcev. ki na svojih koncih odvajajo v o-gromnih množicah drobne, svetle poletne trose (seme), jaiča-' e oblike. To je tako imenovana obiika peronospora. Po'etne trose raznaša veter po trsju in so izvor ponočnih okužb. V kapljici -/.Kte alt rose razpadejo namreč na drobne, tako imenovane blodilniee, id kateri!) je vsaka opremljena z dvema gibljivima bičkoma; z njima se pomikajo v kapljici ter končno skozi dihalne reže vzkaitio v no. traniost zelenih trsnih delov, posebno v listje: okužba je sedaj Izvršena. Glivica se med staničjem naglo širi in razvija, tako imenovane podgobje, a po preteku neka) dni bolezen zopet izbruhne, pojavijo se bele prevleke (trosonosci s trosi). T; poletni izbruhi se v poletju večkrat ponavljajo a šele proti jeseni prenehalo in glivica razvije v. listju in drugih trsnih delih tako imenovane zimske trose, ki so naslednje leto izvor ponovnih okužb.
V obliki teh zimskih trosov glivica torej prežim; pretežno v od-padlem listju, a spomladi ob primerni vlagi in toploti U trosi vzkal sjo v majhne, bučkam podobne tvorbe makrokonidiie. ki izločajo drobne gibljive blodihce z e. ospore; te so opremljene z dvema bičkoma, s katerima se gibljejo v kapljici dežja ali rose ter najprej okužijo mlado listje skozi listne reže. Toplo nočno deževje in primerna toplota (okrog. 18° C) vtem mesecu posebno pospešuje okužbe in razvoj bolezjni. Nekaj dni po o-kužbi, tako imenovani valimi ali inkubacijski dobi, opazimo na zgornji strani listov rumenkaste oljnate madeže in kmalu na to be. le prevleke — prvi poletni izbruh bolezni, ki mu sledijo v določenih časovnih razdobjih nadaljnji.
Rekli «mo že, da bolezni po že izpuščenih okužbah n; mogoče ozdraviti, ker glivici, ki se ie že razrasla med rastlinskim staničjem, z nobenim sredstvom ne moremo do živega. Bolezen torej v njenem napredovanju in širjenju edino lahko omejimo, oziroma preprečujemo nove okužbe. To storimo, ko škropimo vinsko trto s sredstvi, ki. vsebujejo baker. Ta že v najmanjših količinah v vodi raztopljen deluje kot strup na poletne truse peronospore in uničuje njih kaljivost. Zato pa mora biti škropljenje pravočasno in pravilno opravljeno, a to se pravi, še preden sp izvršene okužbe s poletnim; trosi. Skrajni čas za škropljenje 5e. ko se na listu pojavijo prvi »oljna!j madeži«.
O tem, ali je sumljivi trsni list okužen ali ne, se lahko prepričamo takole: List položimo z zgornjo po-površino na moker pivnik ali platneno krpo in ga prekrijemo, s širokim kozarcem, kj smp ga prej od znotraj orosili z vodo: vse skupaj postavimo na topel prostor (25 do 30 stopenj C). Ce je listje okuženo, se v 24 urah pojavijo na spodnji strani listov na mestih »oljnatih madežev« bele prevleke kot zanesljiv znak okužbe. Vendar pa ne smemo škropiti prezgodaj, ker bi nam deževje škropivo lahko predčasno izpralo.
Ob nenormalnih vremenskih prilikah škropimo pri nas prvič v drugi polovici tega meseca ali v začetku junija, nato pa v pusRUunis, ki razdobjih vsakih 10 RA kaz-nim do . 15 dni, kar je
odvisno od vremena. Ce cvetenje dalj časa traja, je treba škropiti v cvet. da tako obvarujemo nežne gredice pred okužbami.
Vendar, kot že rečeno, najugodnejši čas za škropljenje je mogoče določiti le, če točno opazujemo vreme in poznamo življenje peronospore. torej na pòd'agi znanstvenih ugotovitev o življenjskem razvoju te bolezni in njeni odvisnosti od zunanjih, posebno vremenskih vplivov in razmer.
Da določimo pravi rok za škropljenje vinske trte ugotovimo z raznimi računi inkubacijsko, ali vladino dobo v vsakokratnih vremenskih prilikah. Ce nam je vatiina dob« znana, lahko točno določimo rok za pravočasno škropljenje nekoliko dni vnaprei.
fKonec prihodnjič.)
SMQLIKJ
pi i k e ’ìkm k
Smolika (gummosis) se več . ati manj pojavi na vsaki breskvi. Posebno pa se pojavi ria onih, ki rastejo na neugodnih tleh, to je na težki, mrzli, vlažni zemlji, ki vsebuje mnogo dušika. Pojavi pa se tudi na lahki zemlji, kjer primanjkuje posebno apna in je manj kalija in fosforja.
Ze. iz tega razvidimo, da ne smemo breskve saditi na tleh, preden nismo odstranili škodljivih vplivov za breskev. Povsem umljivo je tudi. da ne sadimo breskev v dobro zemljo in z neugodnim podnebjem. Kato naj se vsakdo prepriča, preden jih sadi. ali sta zemlja in podnebje ugodni za breskev ali ne! Poudarjati pa je treba tudi. da zahteva breskev skrbno nego. če hočemo dobiti od nje čim večji pridelek.
Smolika se tudi pojavi, če breskev nepravilno in ob nepravem času obrežemo ali če jo poškodujemo pri kopanju, oziroma jo poškoduje toča.
Da se smolika odpravi, je treba poiskati vzrok v zemlji. Na vsak način je treba vodo odpeljati, kjer zastaja, težko zemljo zboljšati; gnojimo manj z- dušičnatimi gnojili 5n več z apnom, kalijem in fosforjem in šele nato zdravimo rano samo. Premnogokrat nam sinoli-ka drevo popolnoma uniči, posebno pri mladih breskvah se to kaj rado zgodi.
Smolika ni nič drugega kot hranilni sok drevesa,- spremenjen po neki glivici v gumo. Na ta način nam drevo slabi in posamezni deli drevesa se sušijo. Guma tudi zapre cevne poveske, da ne more hrana pravilno krožiti ter zapre luknjice na koži, da ne more koža pravilno delovati. Ako ne odstranimo vzrokov v zemlji, oziroma ne zdravimo rane same, se nam posamezne veje ali tudi cela breskev nekako vname in f>osuši.
Zdravljenje smolike je kaj enostavno. Najprej je treba ra no izčistiti z mokro krtačo; vodi dodamo mazovega mila ali močnega kisa. Rano samo namažemo, ko smo očistili gumo s smolo ali katranom. Veliko laže je pa bolezen prepreči-
(Nadaljevanje na str. 11.)
JfH JE PRIZADEJALA PEKONUKPt}-UKLUM TR I E: JAGODAM, LISTU, ’ CiKUZDU W: TRSU
li
Stran
naših gospodinj
O KREMAHza neg° A°že
V izložbah drogerij in trgovin z dišavami vidimo poleg najrazličnejših lepotilnih sredstev tudi obilico krem za negovanje kože. S svojimi izdelki so zastopane mnogotere tovarne in kemijski laboratoriji, a zveneča imena ter neenake cene, ki so seveda vedno precej visoke, še bolj poudarjajo raznolikost teh proizvodov, ki si jih žene tako žele.
Iz česa so pa sploh ta mazila, za katere potrosijo žene toliko denarja? Seznanimo se nekoliko pobliže s temi svojevrstnimi proizvodi kemikov!
Nobena krema ni glede na svoje sestavine toliko vredna, kolikor stane, pa naj jo še tako hvalijo, naj bo še tako zaželena. Mogoče vam je bila do sedaj skrivnost, da je voda tista sestavina, ki v največji meri nastopa v kremah. Običajno je v njih okoli 70 pa tudi več odstotkov vode. To je izredna močno pomešana in dodobra zgnetena z osnovo ali bazo krem ter še z raznimi posebnimi dodatki. Ker je pa ta mešanica temulzija) povsem enakšna ter bela ali lahko obarvana, ne moremo opaziti, katere snovi jo sestavljajo. Osnovo pa tvorijo različne živalske in rastlinske maščobe, kakor tuđi stearin, ki ga dobe v tvornicah iz loja, ter voski in glicerin. Poleg teh vsebujejo nekatere kreme razne rastlinske sokove, ki ugodno vplivajo na kožo, v nekaterih primerih tudi škrob. Poseben dodatek, ki ga vdno srečujemo, so različne dišave, ki dajejo tem proizvodom značilen in prijeten duh. Po; navadi pa so v kremah, ki imajo posebna zdravilna svojstva, tudi raznovrstne spojine, ki ugodno vplivajo na lahno obolelo kožo. Ako se pa pojavijo na koži raznovrstne kožne bolezni, tedaj ti lepotilni proizvodi ne pomagajo. V tem primeru se moramo Seveda posvetovati z zdravnikom, da nam predpiše zdravilno mazilo, ki ga pa ne dobimo v trgovini s kozmetičnimi proizvodi, temveč v lekarni.
Vse te, lahko bi re!7u nestevilne kreme, so v glavnem sestavljene na isti način. Večinoma so tudi iz istih osnovnih sestavin, ki pa seveda niso pri vseh proizvodih pomešane v istem razmerju. Toda kljub temu ni kreme, ki bi jo lahko splošno uporabljali, oziroma, ki bi bila primerna za vsako osebo, to pa zato, ker nimamo vsi enake kože. Koža nekaterih je zelo občutljiva, kaj hitro se vname, drugi imajo zopet izredno suho ali pa zelo mastno kožo. Ker pa je toliko teh proizvodov na trgu, je ktipovalkam dana možnost, da spoznajo in si izberejo kremo, ki jim je po godu.
Obstajajo različne snovi, ki ugodno delujejo, vendar je že s tehničnega vidika nemogoče napraviti mazilo, ki bi vsebovalo vse snovi, ki bi ugodno vplivale na najrazličnejše kože. Ze ko pomislimo, da je lahko koža suha ali pa mastna, vidimo, da moramo imeti na razpolago vsaj dve vrsti krem: mastno in nemastno. Med tema skupinama je pa še cela vrsta prehodov. Saj se morajo proizvajalci ozirati tudi na kožo, ki ima normalna svojstva.
Suhe-ali nemastne kreme so napravljene brez maščob ali pa z zelo majhno količino mastnih sestavin. Služijo predvsem kot zaščitno sredstvo mastne ali pa normalne (nevtralne) kože. V glavnem so iz stearina, voskov pa tudi iz želatine, škroba in rastlinskih
gumijev. Poleg vode, ki jo je nàd 70 j odstotkov, nastopa tudi glicerin. Dišav je največ l^,. Znana krema Simon je v glavnem sestavljena iz glicerina (71%), vode ter riževega škroba poleg manjših množin še nekaterih drugih snovi. To je značilna glicerin— škrobna krema. Večina suhih krem je iz stearinske osnove. Nekaterim suhim kremam je primešan kumaričen pa tudi limonov sok ali pa sok lilij. Nekatere nemastne kreme vsebujejo precej velike množine pudra; ta jim
Kako premagamo vznemirjenost?
C e se vznemirimo, Jiam srce hitreje bije, poveča se nam krvni pritisk in mišice se nam napno. Večkrat slišimo, da se je kdo tako razburil, da je zbolel, tedaj se znova zavemo, da duševni pretres res vpliva na naše telo.
Vendar pa ni nujno, da nam vsako vznemirjenje škoduje — Izboljša lahko obtok krvi, pomaga, da se izloča v kri večja količina sladkorja in nas vzpodbuja k večji delavnosti!... Govornik ne bo .nikdar dobro govoril, če ne bo nekoliko vznemirjen ,prav tako ne bo zmagal tekač, ki ga ne bo podžigala: neka notranja sila: v neštetih primerih je torej vznemirjenost koristna in celo važna.
Sele tedaj pa je razburjenje škodljivo, če nam ruši naše duševno ravnotežje. Največkrat nastopi laka motnja,'če se nam v življenju pripeti kaj' hudega, če se nenadoma Znajdemo pred situacijo. Za katero ne vemo, če se bomo vanjo lahko vživeli, če ji bomo kos.
Nov položaj nastane, če izgubimo ljubljenega človeka, če izgubimo delo ,če moramo zapustiti svoj dragi dom ali. oddali svoj težko pn-isluženi. denar itd.
Kako naj se zadržimo ob ia-kih primerih, da bomo nov položaj hrabro premagali in ne podlegli nevarnemu notranjemu razburjenju? Vedno in povsod se je dobro obnesel tale nasvet: drzno pogledati novemu položaju i obraz z zavestjo: naj se zgodi kar koli — prenesel bom! Mi ma amo svojo samozavest 7.t) jerali .pa naj se znajdemo pri d še tako mučnim položajem! Vaja Riapravi mojstra. C e nam je borba enkrat uspela, nam bo tudi večkrat. Naša notranja sila raste ob težavah, ki nas sčasoma ne morejo več omajati in tedaj ne more biti za nas več nobeno razburjenje nevarno, našemu zdravju škodljivo. Kdor se zaveda svoje duševne moči, tega ne bo zlepa kaj vznemirilo in razburilo.
Tako moč pa si pridobimo le, če poznamo umetnost duševnega in telesnega jxiòitka. Zal je mnogi ljudje ne poznajo.
Uši na breskvah
(Nadaljevanje z 10. strani.) poi kg zelenega mi'a, nakar dodamo še toliko vode. da iih dobimo 300 Jitrov.
Uši, ki nimajo spočetka perutnic, se same ne morejo preseljevati. zato pa jih človek sam, po svoji nemarnosti prenaša na zdrave rastline; prav tako mravlje, ki jih skrbno negujejo z.aradl že omenjenih sladkih sokov. Za to moramo tudi mravljam zabraniti plezanje na drevo. Za to rabimo običajne smolnate pasove, ki si jih lahko pripravimo sami. tako' da raztopimo 1 kg črne smole v 1 litru bombaževega alj sezamovega olja. Te zmesi ne smemo namazati naravnost na deblo, ker bi s tem onemogočili drevesu dihanje, tem-
več na pas trdega ali pergamentnega papirja, ki ga privežemo na deblo tako, da ne more mravlja pod njim zlesti na drevo.
Končno poudarim še. da so posebno slabo negovane, šibke in zapuščene breskve najbolj podvržene tem boleznim. Negujte torej dobro vse sadno drevje, da ga tako obvarujete pred raznimi škodljivci. Uši se ohranijo od leta do leta na ta način, da si nanesejo jajčec pod skorjo debla. Zopet razlog, zaradi katerega moramo drevje tudi pozimi redno oskrbovali in ga zdraviti.
Kakor pri človeku, velja tudi prj sadnemu drevju, da je bolezen laže zabraniti, kakor ozdraviti.
I. B.
poveča lastnost, dà preprečijo lesketanje kože.
Mastne kreme pa vsebujejo veliko množino maščob. Vendar ne smemo misliti, da tvorijo te kreme zaradi maščob vedno mastno kožo. Maščobe in njim podobne snovi, iz katerih napravljamo te kreme so: svinjska mast, olivno olje, kokosovo olje, sezamovo olje, kakaovo maslo, gosja mast, mandljevo olje, vazelin, čebelni vosek, lanolin,. parafin itd. Posebne vrste teh krem so tako imenovane hladilne Kreme (coldcreams), ki se sestoje predvsem iz voskov in mandljevega olja. Te kožo ugodno hladijo. Potem imamo še čistilne kreme, lanolinske, vazelinske itd.
Poleg teh proizvodov, ki jih običajno srečujemo na trgu so se pa pojavile neke prav posebne kreme: hormonske, vitaminske, radioaktivne itd. Nekatere, tako imenovane kreme res vsebujejo hormone, vitamine ali pa radioaktivne snovi, toda večinoma je to le izmišljotina proizvajalca in reklamna vaba za lahkoverne kupoval-ke.
• Nadalje moramo vsekakor omeniti tudi razne maže, ki preprečujejo opekline na koži po sončnih žarkih. Naša koža se namreč hitro opeče, če je suha. Zato je dobro, da se pri sončenju mažemo s kakršno koli maščobo ali pa kremo. S tein tudi preprečimo, . da izsušena koža ne razpoka. Nekatere kreme za sončenje pa vsebujejo snovi, ki zadrže kvarno delovanje vročih sončnih žarkov na kožo. Teh se moramo predvsem posluževati, ko se spomladi smučamo v planinah.
P. U.
1
» k
I p Lr - *=*
NA SLIKI VIDIMO DVE OBLEKI ZA VROČE DNI
DET! ZH DOM
,} < ~
Neprijeten vonj iz hladilne omare odpravimo, če postavimo vanjo vroče mleko in jo zdrgnemo z vodo, sodo ih milom.
Uhajanje gorilnega plina. Zaradi nevarnosti eksplozije ne smemo plinske cevi preizkušati z gorečo vžigalico, temveč pripravimo brž močno raztopilo mila, s katero namažemo vse pipe in vsa spojena mesta. Na mestih kjer plin uhaja, se prikažejo takoj milni mehurčki. Poklicati je treba Strokovnjaka, da okvaro popravi.
Plinska pipa. Pipa plinskega štedilnika kakor tudi glavna pipa ne sme biti nikdar popolnoma odprta, ker sicer plin brez koristi uhaja.
Zamašene luknjice gorilnika pri plinskem štedilniku moramo često iz-miti z vročo milnico ali vročo raztopino sode in skrtačiti, ker razvija gorilnik sicer manj vročine.
Produšna plinska cev. Dokler prc-dušne plinske cevi ne nadomestimo z novo, jo lahko v sili in potrebi na produšnem mestu ovijemo z izolirnim trakom. Glavna pipa mora biti pri tem opravilu zaprta, da nam plin ne uhaja.
Pravilno izkoriščanje gorilnega plina pri kuhanju. Plin pravilno izkoristimo, če sega njegov plamen skoro do lončevega roba; če gre preko roba, tedaj se toplota brez koristi izgublja.
Pecilna toplota v pečici. Toploto v pečici preizkusimo s tem, da posujemo vanjo moko ali položimo vanjo bel papir. Ce postajata rjava, tedaj je v pečici primerna toplota za peko.
Premočna toplota od spodaj v pečici. Za kolače, štruce, jedi in narastke uravnamo toploto od spodaj na tak način, da položimo posodo s pecivom na pločevino, ki smo jo potresli s soljo ali z belim peskom. Tudi pečenko in jedi, ki jih hočemo obdržati tople, obvarujemo tako pred ožganjem.
Toplota v pečici. Toplomer za pečico kaže točno toploto, ki je potrebna za peko raznovrstnih peciv in jedil. Nizka toplota sega od 120 do 175 stopinj, zmerna toplota od 175 do 205 C,
vroča od 250 do 235 stopinj in zelo vroča od 235 do 285 stopinj C.
Kako napravimo pipe okretnejše? Vodovodne in plinske pipe, ki se težko obračajo, moramo po odvijanju in privijanju očistiti umazanije. Ce nimamo petroleja ali strojnega olja, tedaj nakapamo glicerina na pipe in pustimo, da ga umazanija vpija vase, čez nekaj časa pa nakapamo vnovič, potem ko smo zmehčano umazanijo odstranili s papirjem; po nekaj urah bomo pipe lahko obračali.
Zamreženo okno. Gosta žična mreža, ki jo vložimo v okno, nam ^poleti nadomesti okensko šipo. Zamreženo okno ovira muham in drugim žuželkam dostop v shrambe in prepušča čez noč vanje sveži zrak, ki obvaruje jedila, da se ne pokvariji/.
Zamrežena omara. Zamrežene oma-
re moramo zračiti. Čistimo jih z mii-ničnim lugom, nakar jih moramo dobro presušiti, preden postavimo vanje vroče mleko in druga jedila.
Čiščenje štedilnikove plošče. Crno štedilnikovo ploščo po kuhi osnažimo in odstranimo z nje ostanke jedi s peskom in papirjem ali s pepelom in vodo.
1.	Enkrat na teden moramo očiščeno štedilnikovo ploščo prevleči z mešanico ene jedilne žlice grafitnega praška in ene jedilne žlice vode ter nekoliko beljaka in osvetliti z lošči!-no krtačo.
2.	Tudi če jo zdrgnemo s stisnjenim časopisnim papirjem, na katerega1 smo nakapali nekoliko petroleja, postane lepo svetla. Seveda moramo potem kuhinjo dobro prezračiti, da izgine iz nje vonj po petroleju.
VdaSha Imhmjja
ČETRTEK:	Špinačna juha z ri-
žem, zrezki, krompir, sadje. VEČERJA: Ribe, polenta, radie.
PETEK: Mineštra iz. ječmena in graha, krompir, solata, češnjev štrukelj. U VEČERJA: Polenovka s krompirjem, cvetača.
SOBOTA: Ze’enjadna juha. mesne pogačice, krompirjev pire, .sadje. VEČERJA: Testenine z gnjat-jos), kompot.
NEDELJA: Vlivanci na goveji juhi, pečenka, krompir, beluši, čokoladna krema. VEČERJA: Rižot v. grahom, solata.
PONEDELJEK:	Krompirjeva	ju-
ha, špipača z jajci, ocvrla jabolka. VEČERJA: Hrenovke z gorčico. fižol in radič.
TOREK: Paradižnikova ;uha, testenine z guljazem, pesa. VEČERJA: Ribe, krompir, solata.
SREDA: Grahova juha z ocvrtim kruhom, krompirjevi rog’lički z I mesno omako. VEČERJA: Ocvrta j jajca, kava, šarkelj.
Češnjev štrukelj
I 250 kg moke, 2 in pol žlici olja
ali raztopljenega masla,
V	skledo stresemo moko in ne-
koliko soli, v sredi napravimo jamico in vlivamo vanjo olje ali maslo ter po’agoma tudi mlačne vode. Z nožem vmešavamo mefco v tekočino in ko je testo narejeno, ga gnetemo s prsti (ne z rokami) približno 20 minut. Nato položimo testo na desko, ki smo jo potresli z moko in ga obdelujemo z rokami kakor za kruh, ter ga večkrat z vso silo vržemo ob desko. Ko je testo gladko in se več ne lepi na desko, ga pokrijemo za 30 minut z razgreto posodo, nakar ga razvlečemo na deski aii papirju tako. da postane tanko kot papir, ob robu ga obrežemo, potresemo z nadevom,	privzdignemo
prt in testo zvijemo, ne da bi se ga dotaknil^ z rokami. Štrukelj pečemo pri precejšnjem ognju na dobro namazanem pekaču.
V	testo bj lahko zamešali tudi
en beljak al; celo jajce, vendar si zapomnimo, da	ie predvsem
važno, kako ga delamo.
Zdravniku Stifenu F opfu. ki ie iznašel zdravilo za po-peševanje rasti organ izma, je Cfardeja, zastopnik tvrdke Zavora, ponujal velike vsote, če bi hotel s svojim zdravilom pospeševati rast otrok. Popf je tako zločinsko delo odklonil, zato je Cfardeja sklenil, da se maščuje. Pregovoril je Buka Susa, da je napadel Manhema Beroimeja in izjavil, da sta zločin izvršila Popf in Anejro, Popfa so zaprli. Cfardeja je zdravilo ukradel.
Sodišče je medtem obsodilo Popfa in Anejra na usmrtitev na električnem stolu.
Tomaža Magarafa, ki ie po Popfovi zaslugi zrastel iz pritlikavca s normalnega človeka, so izvabili v Vzorno zdravilišče za učitelja v streljanju.
V zdravilišču so z ukradenim Popfovim zdravilom vzrejali iz otrok odrasle ljudi, ki se bodo pokorili vsakemu ukazu.
Toda Magarafa so kmalu odpustili, ker se jim ni zdel dovolj zanesljiv. Ko je bil Magaraf prost, mu je bila glavna skrb, da reši Popfa in Anejra. Ko je spoznal da je Popfov sodnik in ravnatelj zdravilišča ena in ista o-èeba, je zaupal svojo skrivnost advokatu Edufu. Ta je sestavil priziv proti nepravilni sodbi in ga sam odnesel predsedniku vrhov neg a sodišča. Aržantejsko ljudstvo pa je stavkalo in demonstriralo ter zahtevalo pravično sodbo.
Vrhovno sodišče pa ni dalo še nobenega znaka življenja.
Tridesetega aprila je Mednarodna zveza trgovskih mornarjev in poštnih delavcev sklenila ustaviti povsod razkladanje ladij, prihajajočih iz 'Aržanteje in nakladanje ladij, ki so namenjene y katero koli njeno pristanišče. Stresla so se bogastva hrodolastrnkov ; grožn ja neizmernih izgub in popolnega poloma je visela nad družbami, ki so se ukvarjale z operacijami zunanje trgovine.
' V vseh pristaniščih dežele so že gnili stotisoči ton tovorov kvarljivega blaga, za katero ni bilo prostora v prenapolnjenih pristaniških hlaclilmàcah.
; Zaloge mesa, sladkorja in moke so šle h koncu skoraj v vseh mestih dežele. Policijski transport 1 je krčil promet, ker jc bila zaloga goriva pičla. Zasebna podjetja, železnice in vodni promet so imeli dnevno večmilijonsko izgubo.
Vrhu tega pa so se bližale volitve v skupščino. Sleherni dan stavke je bil v prid ljudstvu, predvsem aržantejskerpu delavstvu, katerega moč dje rasla, z njo pa se je utrjevala Ljudska fronta, iz dneva v dan je raste! ugled komunistov. Treba ge bilo rešiti položaj, dokler ne bi bilo prepozno. ^ .Treba je bilo čimprej izbiti iz rok Ljudske fronte tako važno ugodnost, kakor je ta nesrečna razsodba proti Pop tu in Anejru.
Štirinajstega aprila je prezident republike na ponovno zahtevo Zveze industrijcev in veletrgovcev sklical dve tajni seji.
Zjutraj petnajstega aprila sc je vršila tretja, silno burna seja. Trajala je od desetih zjutraj do poklvanajstih.
Istega dne, okrog dveh popoldne, je predsednik vrhovnega sodišča poklical k sebi odvetnika Kornelija Edufa in mu sporočil, da je po zrelem preudarku prišel do sklepa, da so dodatni dokumenti, ki jih je predložil spoštovani kolega pri drugi apelaciji, vsekakor vredni upoštevanja. Zato je sklenil predlagati sodniku Teku Ursusu revizijo procesa z novim zborom porotnikov, prejšnjo razsodbo pa razveljavlja.
Spoštovani kolega naj to odločbo sporoči Centralnemu stavkovnemu komiteju.
Kornelij se jc zahvalil predsedniku vrhovnega sodišča za čast in zaupanje, vendar pa je izjavil, da obžaluje, da ne more nikomur sporočiti tako važnega sklepa, tako visoke sodne instance, ki je poosebljenje aržantejskega pravosodja, ker ni za to pooblaščen.
Tedaj je gospod predsednik vrhovnega sodišča, ki ga je zadela skoraj kap od ponižanja, povabil k sebi predsednika Centralnega stavkovnega komiteja. Ta pa je bil zaposlen. Namesto njega je prišel predsednikov namestnik, mršav ključavničar z veselimi porednimi očmi. Predsednik vrhovnega sodišča mu je sporoči svoj sklep in vprašal, kaj misli v zvezi s tem ukreniti Centralni stavkovni komite. Ključavničar, je Imel pripravljen odgovor:
— Centralni komité bo še danes pripravil po-
sebni vlak za dostavo sklepa predsednika vrhovnega sodišča v mesto Bakbuk in prevoz vseh oseb z novinarji vred, ki imajo pravico prisostvovati pri reviziji procesa zoper Popfa in Anejra. Dokler bo trajal novi proces, bo obratovala brzojavna proga, ki spaja Bakbuk z Mestom velikih žab.
— Je to vse? — je vprašal predsednik vrhovnega sodišča in skušal prikriti svojo veliko nejevoljo in razočaranje.
— Za zdaj vse, — je odgovoril namestnik predsednika Centralnega stavkovnega komiteja. — Mi ne maramo in tudi nimamo pravice diktirati sodišču svoje zahteve. Da se pa izognemo kakršnim koli naključjem, bo stavka trajala, dokler ne bosta Popf in Anejro spoznana za nedolžna in vrnjena svojima družinama. Zamislite se, ekscelenca, čeprav samo za trenutek, v položaj delavstva. — je pojasnjeval s prostodušnim nasmeškom, ki ga ni mogoče opisati, — pa boste uvideli, da Stavkovni komite ne more drugače ravnati.
Zjutraj šestnajstega aprila je Kornelij Eduf prispel s posebnim vlakom v Bakbuk.
Magaraf in vdova Cargo pa sta se odpeljala skupaj s pooblaščencem vrhovne prokurature v osebnem avtomobilu že prejšnji večer v mesto Lomm. Centralni stavkovni komite je izročil Tomažu Magarafu poverilnico, v kateri je bilo ukazano, da morajo vse bencinske zaloge na poti iz Mesta velikih žab do mesta Lomma neovirano in takoj preskrbeti z gorivom njegov avto.
Zvečer šestnajstega aprila so prispeli v Lomm in povzročili v zakotnem mestu velik preplah, ko so se ustavili pred hišo, kjer je stanoval krajeVni prokuror. Vzlic pozni uri in veliki utrujenosti potnikov se je prestolnični avto dvajset minut pozneje odpeljal dalje. Zdaj sta se pridružila še dva potnika: lommski prokuror, ki je bil sila presenečen spričo naloga, ki ga je prejel, in krajevni zapriseženi stenograf. Zadaj pa je enakomerno brnel motor avta policijskega načelnika.
Oba avta sta se ustavila pred železnim: vrati Vzornega zdraviliškega zavetišča. Ni jim bilo treba dolgo trkati. Vedno isti čuvaj z neprijaznim obrazom je odprl vrata in peljal prišlece k direktorjevi hiši. Policijski načelnik jc pustil enega policaja pri vratih
Bilo je po devetih in na prostranem ozemlju zavetišča je vladala tišina.
Gospod Vanderhunt je z obrazom, ki je izražal brezmejno začudenje, šel naproti nepričakovanim gostom. Prepoznal je gospo Cargo, se ji vljudno priklonil in jo vprašal, kako se počuti. Gospa Gargo mu ni nič odgovorila. Ošinila ga je samo s pogledom, ki je bil poln žalosti, in ogorčenja, toda na direktorja zavetišča ni to nič vplivalo.
Magarafa ni prepozna! in je gledal nanj kakor na popolnoma neznanega človeka.
— S čim vam morem ustreči? — je vprašal gospod Vanderhunt.
•—Imam nalog takoj pregledati stanje vašega zavetišča, — je odgovoril pooblaščenec vrhovne prokurature in predložil nalog.
— Zelo sem začuden, a nimam nič proti temu, — je skomizgnil z rameni gospod Vanderhunt. -— Gotovo ste utrujeni? Predlagal bi vam, da se umijete, povečerjate in si odpočijete od poti, — in pritisnil je na gumb.
— Hvala, ni treba, da se nadlegujete, — je rekel pooblaščenec vrhovne prokurature, — ničesar ne potrebujemo. Jaz bi rad takoj začel s pregledovanjem.
— Kakor želite, — je pritrdil gospod Vanderhunt in poslal nazaj služabnika, ki je prišel na klic zvonca. — Kje bi začeli? Morda pri skupnih spalnicah, da. ne bi potem motili otrok? Zdaj bržčas še niso zaspali
In šli so po vzornem drevoredu, ki so ga obrobljale nizke, sveže prepleskane klopke, k Magarafu znanemu poslopju, kjer so ležale spalnice
za gojence. Na čistih posteljicah sp spali pokriti z izvrstnimi, dragimi odejkami otroci -v starosti od treh do petih let.
Gospod Vanderhunt je gledal na svoje goste, ki jih je semkaj pripeljal, z žalostnim očitanjem in neprestano svareče polagal prst na ustne:
— Za božjo voljo, ne vznemirjajte naših nebogljenčkov! Glejte, že spijo!
In resnično, od spanja zardeli, siti otročiči so spali z zdravim otroškim spanjem.
Brezmejno začudenje in razočaranje, ki je odsevalo na Magarafovem obrazu, je bržčas zbudilo škodoželjno zadoščenje v gospodu Vanderhuntu, toda na zunaj tega ni pokazal.
Po prstih hodeč, da ne bi ropotal, so obšli vse spalnice in povsod so našli isto mirno in ganljivo sliko.
Služabnik je odprl pred njimi okroglo, mračno poslopje, ki jc bilo podobno jahalnici. Tam, kjer se je še nedavno raztezal temni dvojni jekleni tekoči trak, so se njihovim očem pokazali v luči električne svetilke, viseče visoko pod kupolo, deske, opeka, sodi s cementom, kakih petnajst nadomestnih klopic, vedra, polomljen prahoses.
Na ribniku so prišleci zagledali v mirni n mehki luči ščipa nekaj velikih čolnov na vesla, ki so bili opremljeni za vožnjo otrok. Na betonskem pomolu, kjer je Magaraf mislil, da bo našel žleb s torpedi, jc stal lep, čipkast paviljon. V daljavi se je dvigala po svežem lesu dišeča gradnja -— kopalnica za sodelavce zavetišča. Model križarke je izginil.
— Poznate li tega gospoda? — se je obrnil pooblaščenec vrhovne prokurature k Vanderhuntu in pokazal na Magarafa.
—- Ce me spomin ne vara, — je to gospod Tomaže Magaraf? — je spoštljivo odgovoril gospod Vanderhunt z lahkim poklonom. — Z zanimanjem sem zasledoval njegov nenavadni sodni proces m sem videl najmanj sto njegovih portretov v časopisih in revijah. Se morda motim? Je li to res gospod Magaraf? Zelo me veseli, gospod Magaraf!
— Osebno pa nista bila v stikih?
— Nisem imel časti.
— Dovolite! — je vzrojil Magaraf. — .Še petega marca. .
— Gospod Magaraf, prosim vas! — ga. je u-stavil pooblaščenec vrhovne prokurature in se znova obrnil k hladnokrvnemu direktorju zavetišča: — A s to žensko?
— Z gospo Gargo? Z gospo Gargo sem imel čast seznaniti se v prav žalostnih okoliščinah: name je padla žalostna dolžnost, da sem jo peljal na grob njenega očarljivega sina.
— Ali nas lahko peljete k tistemu grobu? — je poizvedoval pooblaščenec vrhovne prokurature in vprašujoče gledal Vanderhunta.
Pričakoval je, da bo zasledil na njegovem obrazu vsaj senco nemira, toda gospod direktor je ostal docela miren,
— Prosim, — je rekel in v nekaj minutah so prišli na trato, sredi katere- se je dvigala nagrobna gomila, posajena s cvetjem.
— Recite, prosim, da prineso dve lopati, — je rekel pooblaščenec vrhovne prokurature.
Ni treba, da bi opisovali mučni prizor, kako so odkopavali grob, kako je lopata zamolklo udarila na deloma strohneli les male krste. Naj še omenimo, da so proti pričakovanju Magarafa In pooblaščenca vrhovne prokurature zares odkrili malo krsto, v krsti pa strohnelo truplo petletnega otroka.. Vdova Gargo ne bi bila prenesla tega pogleda. Magaraf jo je pravočasno odpeljal vstran. To jc obvarovalo nesrečno žensko omedlevice, morda celo težkega živčnega pretresa, a gospoda Alfreda Vanderhunta — ječe'.
Ko je vdova Gargo v začetku januarja zapustila skoraj brez uma Vzorno zdraviliško zavetišče, je gospod Vanderhunt poklical k sebi doktorja Sima Midruba. Nekaj časa. se je ukvarjal z mislijo, da bi dal zasluženo plačilo »temu idiotu« — direktorju bakbuškega zavetišča, — ki mu je podtaknil skupaj s pravimi sirotami tega prekletega Pedra Garga.
Ko si jc s tem olajšal srce, je direktor Vzornega zavetišča prosil doktorja Midruba, naj za vsako ceno dobi kje petletnega mrliča, ki bo lahko izpolnil prazno mesto pod grobom, ki ga je gospa Gargo pred pol ure oblivala z bridkimi solzami. Nastal je majhen spor. Doktor Mi drob se ni strinjal. Vanderhuntov predlog je imel za prazne marnje. Potem pa se je vdal, odbrzel na svojem malem avtu in v dveh dneh se je vrnil iz nekega mesta, ki je bilo poldrugsto kilometrov daleč od Lomma in kjer je imel znanca med bolničnimi zdravniki, z malo krsto, ki je bila zavita v preprogo.
— Zlagal sem se, da moram osvežiti svoje znanje iz anatomije, — je hladno povedal zahvaljujočemu se Vanderhuntu. — Da po pravici povem, je bil to precej zoprn in poniževalen razgovor.
MAK. te MAjEUovÀ
Koman
Šel je, ah, zares je šel! Toda šele mnogo pozneje se je spomnila na ta trenutek, ko ji je dih zastal. Kri ji je bila v sencih ko s kladivom in ni vedela, če so to samo ti udarci ali oni drugi, ki jih je slišala za seboj?
Bili so njegovi koraki. Utihnili so, ko se Je ustavila. Tik za seboj je zaslišala poslednjo stopnjo težkega škornja, V pričakovanju prihodnjih reči in v negotovosti svojega početja je stisnila glavo med ramena. Da, tako so se vedli vaški snubci; kolikokrat je videla Ana parčke v takšni drži! to jo je dražilo in jezilo, zakaj ni marala biti večna gledalka v mikavnem gledališču življenja.
»Vi ste tudi Bilanskova?« jo je vprašal s šepetom.
Kakor da se ni nič zgodilo, si je prizadevala, da bi vtaknila ključ v visečo žabico, toda roke so se ji tresle in poskus se ji ni posrečil.
Prikimala je.
»Prišel bom večkrat sem, hočete?«
Ključ jc spodrsnil po ključavnici, toda ni rekla, hoče li ali noče.
»Vsaj poglejte me, da me Boste poznali.«
Ustrelila je nanj s pogledom, v tem pa se ji je posrečilo odpreti ključavnico. Istočasno je na dvorišču nekdo zakašljal Odskočila sta narazen. Jaruš je šele zdaj snel kučmo, udaril s petami po vojaško in rekel glasno, kakor da sta se pravkar srečala:
»Dobro jutro, gospodična Bilanskova, imam srečo na vse zgodaj.«
Toda brž ko je Ana zaslišala očetov kašelj, je izginila v kaščo. Obdala se je s temo, da bi bolje videla dogodke, ki so pravkar minili. V mislih je iskala podrobnosti, ki so ji uhajale v nagli zaporednosti nenadnega dogodka. Toda preko vseh prijetnih občutkov, ki jih je zbudil v njej Jaruš, jo je vznemirjal strah pred gospodom očetom.
In tudi ta večer, ko preživlja nad šivanjem spet in spet tisto kratko minuto izpreminjajo-čih se občutkov, mora misliti na očeta, na njegovo zlovešče zakašljanje, na njegovo črno senco. Ali jo je videl oče v njeni sreči ali je ni videl? Ji bo v pomoč ali ji bo branil? Bil bi v zmoti! Zdrava Anina sebičnost jc bila na straži, porajal se je odpor.
»Hočem, kar jc moje!«
Igla je bojevito švigala, goste obrvi so se širile nad črnimi očmi, okroglimi, iskrečimi se očmi rodu Biianskih.
Pri gospodu očetu so te oči bodle s črnimi bliski izpod belih obrvi. Okrogle ptičje šarenice so ga delale še bolj podobnega gorskemu orlu. Toda tudi Ana jc znala švigati z očmi, če jo je kdo razdražil; sicer se je njena borbenost pritajila v zenicah, podobnih razbeljenima ogljcma. E-nake podobe so bile Marijine m Lenk ine oči; vsak jc po očeh uganil njun tod in vendar, kolikšna razlika je bila med njima in ostalimi. Mirno, toplo sijanje Marijinih oči jc bilo pri Lenki izpre-menjeno v hladni sij kristalov: in v njeni beločnici je odsevala njihova črna prozornost, slabokrvni kolobarji pod očmi so prehajali v temno modrino in dolge, goste mikavne sušične obrvi so se črno lesketale.
Bridkost in neutešeno hrepenenje sta Lenko neprestano slabili; delo ji je pa d a1 o iz rok. Lenka ni bila ne spretna ne vztrajna pri telesnem delu. Kmalu se je utrudila in povešala glavo.
Ni se mogla sprijazniti z mislijo, da bi se morale v mlinu končati vse njene želje in nade. Neprestano je premišljala, kakšno pot bi ubrala; ho-
dila je po mlinu kakor tigrinja v kletki. Na vseh straneh pa je zadela na trdne mreže.
Ko so' minile počitnice, jc prosila mater, da bi jo pustila v Prago študirat.
Mati jo je pobožala, a le vzdihnila:
»Anton, gre na vojsko, draga deklica, njegove roke bodo manjkale, in potem, ali si že pozabila?«
To je zadostovalo. Lenka je nosila v sebi kot moriini nož spomin na sramoto, katero ji jc prizadel oče na koncu šolskega leta. Kadar koli se je dotaknila tega spomina, jo jc rana zabolela in vedno znova je zakipel v njej odpor.
»Kaj pa, čc bi vendar šla, mama?« je zašepetala in zabliskala z očmi.
»Bog varuj, otrok. A ne glej tako, kar strah me je, kako si mu podobna. Stara sem, bolna, vsaj mene se usmili in dokler sem tu, ničesar ne ukreni.«
Lenka je zaškripala z zobmi. Vedno on, vedno oče! Stal je na straži pred vrati življenja, za katerimi je Lenka slutila toliko lepote!
»Mama, ko bi vas ne bilo!«
Glas ji je zvenel grozeče.
»Molči, otrok, molči! Nekaj si bomo izmislili.«
Danes je Lenka zvedela, česa sta se domislili mati in Marija, Marija bo' hodila na šivanje h gospodični učiteljici. Omenili sta to očetu; samo zobe je pokazal ko hud pes, morda ne bo nasprotoval. Lenka pa se bo pri tem učila skrivaj petja (to je bil Marijin domislek), tudi nemško se nauči, je obljubil gospod učitelj, in drugih predmetov. In mlinarica je vse to odobrila, samo da bi ustregla svoji ljubi Lenčki.
Lenka je začela, prebavljati te obljube. A godilo se ji je kakor lačnemu, ki si teši glad z žvečenjem lesa. Neprestano je glodal v njej odpor proti očetu; oče ni bil zgolj vtelešenje nasilja, ampak tudi o sovraženega suženjstva v hiši, bil je kletka, ki je zapirala njen polet, in vrhu tega še posmeh, ki je moril njeno navdušenje. Skratka: satan. In k temu človeku je bila priklenjena z vezmi in dolžnostmi otroka, temu človeku jc bila podobna, po njem je podedovala težko premagane in vedno znova poganjajoče lastnosti in ktlo ve, če ne gloda v njenem telesu pritajena bolezen po njem, bolezen, ki jo neusmiljeno žene h grobu!
»Mar nisem drug človek, nego je on, samostojen, nov? Ali sem samo njegovo nadaljevanje? Izprememba, s katero priroda večno ohranja njegovo bitje? Ne! Ne! Bom drugačen človek, to bom dokazala! Iztrgam se iz tega kroga, drugje in drugače bom začela!«
Tako so je branila.
V kuhinji je bilo tiho. samo ura je tiktakala, a v štedilniku jc zapresketalo suho poleno, ko je mlinarica podtaknila.
»Ste ko zaklete. Pri nas zares ni veselo«, je zagodrnjala.
Iz veže so se oglasili drsajoči koraki,
»Vsaj da jc ta babnica Kaftanka že tu, tako tesno jo človeku!«
Kaftanka se je privlekla. Prevračala je latvi-ce na mizi, da bi bilo vse pripravljeno za skubi-Ije, in pripovedovala mlinarici dnevne novice.
Ana je vstala od dela, sovražno pogledala na babico in rekla:
»Mamica, dobro bi bilo, da bi vas Kaftanka namazala, preden se ženske zbero.«
»Prav imaš, dekle. Še črhnila ne bi bila o tem. Bolečine pa take, da ne morem spati.«
Ana je že razgrnila pernico po tleh. Marija pa je prinesla kafro in mast, to je bila njena skrb. Zapahnili so vrata, mlinarica je slekla janko, odgrnila srajco in legla na pernico. Kaftanka ji je po-
kleknila za glavo, raztrla mast s kafro na dlaneh in ji začela drgniti boleči hrbet.
Mlinarica je zdravila pozimi vse bo-lezni, zakaj poleti ni mogla misliti na to spričo mnogega dela, Kaftanka je svoje delo zabelila z razlaganjem:
»Uganite, gospa mama, kdo me je poklical! Ne boste uganili, pa če bi do smrti ugibali. Sama gospa majorka! Takšna gospa, bolj učena ko doktor, kadar pa jo božiček obišče z boleznijo, se vendar spomni babice Kaftanke. Ima tudi nekakšno revmo, jaz pa pravim, da ga ni nad drgnjenjem s kafro. Takoj me je peljala v sobo, potem tja, kjer spi, a verujte mi, gospa mama, čeprav sem stara ženska, sem se ustrašila tistih nagib podob, vse stene so jih polne. Samo vsaka deseta jc oblečena. To vam je današnji svet, takšen je svet. Sredi mednje pa so obesili devico Marijo z Jezuščkorfi, sredi venca, tako lepo, da bi bilo nekaj za babico, pravim, domov bi jo vzela. Ta se mi je smejala, da tega ne razumem. Če tega nc razumem, pa drugo razumem, sem si mislila. Potlej pa je vprašala, gospa mama, če sta v mlinu še oni dve starodavni podobici. Glejte jo. zakaj bi ne bili, gospod oče ju ceni kakor oko v glavi. Pa če bi jti prodal.«
Kaftanka je preudarjeno umolknila, toda gospa mama je samo stokala pod prijemi njenih’ dlani.
»Nekoliko še po desni lopatici, Kaftanka. Tega pa, veste, nc proda, tudi v tem je kakor v vsem. Trmoglav, da je strah!«
Kaftanka je že vedela, kar je hotela vedeti. O slikah je poznala vso zgodbo, ki je šla neštetokrat od ust do ust. Kako ju je gospod oče kupil nekoč na dražbi v gradu, ko je prav tisto noč dobil pri igri na kartah. Kako da sta bili marsikomu všeč, ker ju je mlinarica v njegovi odsotnosti kazala obiskovalcem. Marsikdo Je poznal tisti gosposki krst na prvem platnu, svatbo na drugem. Gledalcem je bila najbolj všeč babnica, ki je nft krstni sliki z izrazito pretkanim in zaničljivim nasmehom prižigala svečo za svečo. Babica jc vedela, da je gospod župnik rekel o njej:
»Cela babica Kaftanova pred tridesetimi leti!«
Gospod učitelj pa je rekel:
»Mozartova serenada!«
A škvorski gospod doktor:
»No da, vidi sc ji, da ve: nisem tu zadnje kolo!«
Vse te izreke je vsakomur ponovila, tudi gospe majorki, ki si je prišla ogledat sliki, ko je zvedela o njiju. Toda ni jih kupila nc ona, nc starinar, ki je prišel zaradi slik celo iz Prage.
»Naj visita«, je rekel mlinar.
Njegova beseda pa je bila zakon.
Tudi to je vedela babica. Kako bi tega ne vedela ženska, ki je pomagala, na svet vsemu mlademu vaškemu pokolenju?
Toda skubilje so prihajale, gospa mama sc je stokajc dvignila in ko jo jc babica otrla z brisačo, se je oblekla, odkrevljala in sedla k skublje-nju. Pospravili so pernico, odpahnili zapah in v sobo so prihajale žene in dekleta rdeče od mraza. V kratkem so bile tu vse. Tudi mlinska dekleta so pustila vreče in prisedla k skubljenju. Gospa mama je pristavila vodo za čaj in govorjenje je šlo dalje ko mačje predenje-
Kaftanka ni izpustila iz misli majorke in sf ni mogla kaj, da se ne bi pohvalila tudi vpričo žensk s svojim novim znanjem.
»Kaj pa počne njen študent?« so vprašala dekleta.
\
po vojni
Poljska filmska proizvodnja se je pričela razvijati Sele pred vojno; izdelali so le nekaj umetniških filmov. Za časa o-kupacije pa je filmska proizvodnja bila uničena. V želji, da, udušijo kulturo poljskega naroda, so Nemci prepovedali igrati poljske filme; dovolili so samo nemške propagandne filme, ki so jih pa Poljaki boj. kotirali.
Obnova poljske kinematografije je po osvoboditvi zadela na velike ovire. Ateljeji za snemanje so bili porušeni, zgradbe uničene, aparature pokradene.
Poljski filmski delavci so morali po vojni začeti znova. Pri £eli so zbirati dele porušene filmske tehnike in vzgajati nove filmske strokovnjake.
Konec leta 1945. so ustanovili podjetje «Poljski film» s sedežem v Varšavi. Začeli so izdelovati kratke dokumentarne filme. Polagoma pa so obogateli na izkušnjah in izdelovali vedno več prosvetnih, kulturnih in vzgojnih filmov, katerih kakovost se vidno bolj-Sa, 2e leta 1946. je Poljska na filmskem festivalu v Kanu dosegla precejšen uspeh s svojim dokumentarnim filmom «Vjejjčka», ki je bil nagrajen s pfvo, državno nagrado^
Med najboljše dokumentarne poljske filme spadajo poleg «Vjeličke» še naslednji filmi: «Naše zapadne dežele», film, ki govori o preteklosti in sedanjosti prastarih poljskih dežel, nato «Chopinov recital» glasbeni film, v kateri nastopa poljski pianist Stompka ter «Varšavska povorka», v kateri je prikazana tragedija in preporod Varšave.
V	letu 1946. je Poljska snemala svoj prvi celovečerni film. . Snov za ta film je vzeta iz časov najhujšega trpljenja Varšave; prikazuje bor-po poljskega naroda z osvajalcem, Film je zgrajen v obliki reportaže iz kratkih scen na varšavskih ulicah, na vozilih in v zakloniščih, kjer so se zbirali člani tajne poljske partizanske akcije. Film ima naslov «Prepovedane pesmi».
V	letu 1947. je Poljska pričeta snemati štiri umetniške
filme. Prvi se imenuje «Borbena ulica»; režiral ga je Aleksander Ford; film obravnava vprašanje odnosov med Poljaki in Židi za časa okupacije. Drugi film «Pismo iz Osvjenči-ma» prikazuje na umetniški način hinavstvo v koncentracijskem taborišču. Nosilci glavnih vlog v tem filmu so Poljakinja, Rusinja, Jugoslovanka in Francozinja. Filme je režirala Wanda Jakubovska, ki je preživela nekaj let v ženskem koncentracijskem taborišču v Osviencimu.
Film «Zlata polja». v režiji E. Cekalskega je posvečen borbi za obnovo Poljske. Snov za film je vzeta s področja elektrifikacije vasi. Glavna oseba je podeželski učitelj, ki se e-nergično zavzema z;» elektrifikacijo vasi.
Četrti film «Bronasto srce», ki ga je režiral Urbanovski, nam prikazuje borbo proti o-kupatorju v Sleziji, kjer so se livarji in rudarji zmenili, da bodo sabotirali nemški promet in vojno proizvodnjo in natoi prešli k odkriti borbi s puško v roki. Scenarij za ta film je napisal znani poljski pisatelj Gustav Morcineka.
o o o
Nemška filmska proizvodnja ši je zagotovila pravice na vse romane znanega danskega pisca M. Andersena Noexeja. Prvi film bodo snemali po romanu Pele Osvajalec.
0 0 0
Charlie Chaplin pripravlja nov film, v katerem bo ponovno nastopil v svoji tradicionalni maski potepuha. V tem filmu bo pokazal usodo enega številnih izgnancev, ki so po vojni ostali brez domovine in vidijo v Ameriki obljubljeno deželo; ko pa pridejo tja, se globoko razočarajo.
o o o
Sovjetski filmski umetniki snemajo v mestu Orlovu film, o življenju in delu ruskega klasika Turgenjeva.
0 0 0
Komite za cenzuro v Mem-fisu (ZDA) je prepovedal film «Karlej», ker prikazuje, kako se črnsko dete igra z belim.
Od 16.5.1948. do 22.5.1948.
Slovenska poročila vsak dan ob 7.45,12.45 in 23.15.
Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja. 13.00 Glasba po želji. 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. 19.15 Slovenske popevke. 20.10 Beethoven: Pomladanska sonata, izvajata Trošt Anton in Uroš Prevoršek - (prenos iz Ljubljane). 21.00 Vesela ura.
Ponedeljek: 12.10 Iz čeških in' ruskih filmov. 18.15 Rimski Korsakov:	Šeherezada. 19.00
Slovenščina za Slovence. 20.10 Slovenske narodne pojejo «Fantje s Krasa». 21.15 Simfonični koncert slovenske filharmonije - solist A. Cappone. Dirigent Bogomir Leskovic (Lb) (vmes glasbeno predavanje.
Torek: 12.10 Priljubljene melodije slovanskih narodov. 13.30 Arije in dueti iz oper. 20.00 Pevski koncert baritonista Per-tota Dušana. 21.00 Slušna igra.
Sreda: 13.00 Glasba po želji. 20,00 Bosanske narodne pesmi.
Poje Kozem Rožica. 20.45 Bliss Artur: Koncert za klavir in orkester. 22.30 Fantje na vasi (Lb).
Četrtek: 12.10 Pesmi jugoslovanskih narodov. 13.30 Skladbe Novaka in Janačka. 18.00 Zena in njen svet. 18.30 Violinski koncert. 19.00 Slovenščina za Slovence. 20.45 Pesmi za glas in klavir. 21.00 Radijski oder. 22.30 Zabavni orkester (Lb).
Petek: 12.10 Ruske in bolgarske melodije. 13.00 Glasba po želji. 20.00 Pojejo «Fantje na vasi». 21,00 Portreti velikih skladateljev:	Claude Debussy.
22.30 Koncert pianistke Zofije Deželičeve (Lb).
Sobota:	13.40 Partizanske
pesmi. 18.45 Cesar Frank: Simfonične variacije 20.00 Koroške pesmi pojejo «Fantje na vasi. 21.30 Slovenske narodne. Pojeta Dana Ročnikova in Roman Petrovčič. Na harmoniko spremlja Avgust Stanko (Lb). 22.00 Iz opernega sveta.
JOHN STEINBECK

• « r «c,*-*? o - s-c
Ilustrira B. GROM
169. Daimyjevi prijatelji so bili s svojim enoličnim življenjem kar zadovoljni. Dannvju pa se je stozi.o po nekdanji svobodi. Z dnem. ko se je z dediščino povzpel na višjo socialno stopnjo, je minit-o zanj vse prijetno. 170. Prijatelji so mfeMi, da je bolan in so mu hoteli pomagati; njemu pa r-manjkala prostost in nekega dne je kar izginil. Vsi so biti prepričani, da se je zaljubil in se nekaj dni niso zanj mnogo menili; ko pa se po enem tednu še ni prikazal, so ga šli iskat v gozd. Toda iskali so ga zaman.
171. Zvečer so našli hišo odprto in izropano. Tedaj je vzkliknil Fabio; »To je napravil Danny* Gotovo »se mu je zmešalo, zdaj pa bega po gozdu kot. divja zver.« »Najti ga moramo«, so dejali prijatelji. Opustiti so brezdelje m začeli iskati Dannyja. Našli ga niso, pač pa so slišali, da je nekje kradel, nekoga udaril in da poje z zaprtimi očmi in da je ves drugačen kot sicer. 172. Ribiči so povedali, da je prišel na pomol in se hotel z vsemi pretepati. Nekdo pa ga je udaril z veslom po glavi, nakar je začel razbijati šipe. Razgrajal je, dokler ga ni prijel stražnik in odpeljal v zapor.
Utrujeni so se tovariši vrnili domov in ugotovili, da jim je izginila vreča s krompirjem. »Dan ® je znorel«, je vpil Pilon. »Nevarno je, da se mu pripeti nesreča.« Tedaj so tovariši sklenili, da ga počakajo pri Torelli ju, kamor bo gotovo prišel. »Moramo ga rešiti« so zatrjevali. 174. Torelli pa jih ni pustil v hišo, pač pa jim je ves ogorčen povedal, da jih je Danny okradel in ozmerjal. Ker je lorelli samo slabo govoril o Dannvju, so bili tovariši močno užaljeni in ‘so se vrnili domov.
#1 i S A H % i#
BOTVINNIK
je že postal svetovni prvak
Obe partiji iz xx. Kola sta bili prekinjeni; v nadaljevanju je Botvinnik dobil proti Keresu, Reshevski proti Euweju. Botvin-nik je dobil tudi prekinjeno partijo z Keshevskim iz XIX. ko;a. Z dvajsetim kolom se je zaključil predzadnji krog turnirja. Se pet kol — vsak igralec igra še štiri partije — in turnir bo Končan. Botvinniku, ki je do tu nabral že 12 točk, zadostuje še ena’ sama točka, da ga nihče več ne dohiti; Reshevski ih Smislov sta imela namreč po XX. kolu seie 8 in pol točke. V XXI. Kolu je Keres spet premagal kuweja, smislov in Reshevski sta pa po dvakratni prekinitvi remizirala, v xxil. Kolu pa se je vprašanje prvega mesta definitivno resno: Botvinnik je kar kmalu z Euvvejem remiziral m s tem dosegel potrebno število točk, da ga noben tekmovalec niti teoretično ne more več dohiteti, vrhovni sodnik dr. Vidmar je ze razglasu ta izid. sedaj gre borba le Se z» drugo mesto;.
V Budimpešti igrajo mednarodni turnir, ki je precej močno zaseden, meg madžarskih mojstrov in Jugoslovanov dr. 'l*U
funoviCa, Gligoriča in Tomoviča, je na turnirju še Francoz Tar-takower, Steiner (Avstrija), Rachmari in Foltys (CSR), VVdoa (Anglija) in Radulescu (Romunija) v prvih petih kolih je gu-gorič trikrat zmagal (Radulescu, Benkoe, Foester), enkrat izgubil (Bakony in enkrat remiziral (Steiner); s 3 i/„ točkami je vodil skupno z JBarczo.
Problem za vsakega
Prinašamo še naslednji preprosti problem. Beli: Kbl, Dc2, Lb3 (3 figure). Crni: Kb4 (t figuro).
Diagram 2
Mat v 3 potezah. Pozicija je sicer enostavna ali je ravna zaključna slika dokaj skrita. Ce bi beli kralj stal na b2, bela dama pa na b6, bi bil črni mat. dokler se to ne vidi bi težko prišli do rešitve. 1. Kbl Kb2, .., Crni kralj ima samo dve potezi. Na a5 in na 05 lahko stopi. i. ... K04—b5, 2. Dc2—c7, Kb5—a6. 3. LD3— c4 mat, oziroma 2, ... K05—04. 3. Dc7—b6 mat. Druga pot je: 1. Kbl—02, K04—as. 2. DC2—C6, Ka5—04. 3. Dc6—06, mat. Kakor je problem preprost, j« vsebina dovolj zanimiva.
Jog. Slkošek Ban« .
ŠI?QI%T
Hajduk : Vardar 12 :1
Kmalu potem, ko'si je v italijanskem prvenstvu Torino' «privoščil» zmago 10:0, je tudi Hajduk v tekmovanju za jugoslovansko prvenstvo pokazal, da je sposoben marsičesa. V tekmi, ki jo je odigral v četrtek s skopskim Vardarjem, je zmagal z 12:1, kar je doslej najvišji poraz v I. zvezni ligi.
Lestvica
Dihamo	17	13	1	3	51	19	27
Hajduk	*6	10	2	4	36	13	22
Partizan	16	8	4	4	36	21	20
Lokomotiva	17	6	5	6	20	18	17
Crvena zvezda	15	5	6	4	23	18	16
Metalac	17	3	8	6	14	23	14
Lj. Ponztane	14	4	4	6	16	32	12
Vardar	17	4	4	9	20	38	12
spartak	16	5	1	10	18	33	11
Sarajevo	17	2	7	8	18	35	11
fan) 4:17: 110 m z zaprekami: Albanese (Trst) 15,4; višina: Bernes (Trst) 188!. Marani (Rim) 180, (trije so skočili 175 in trije 170); Jcla-divo: Roveri (Bologna) 45,64 m; troskok: Ghilardi (Bologna) 13.70 >m; 4 krat 400: Pisa 3:30.8; 4 krat 100: Rim 44,7, Genova isti čas; prvenstvo si je osvojila Bologna z 201 točko pred Rimom s 1(10,5 točke.
V zenskih lahkoatletskih tektnah za prvenstvo društev so bili postavljeni v Milanu, Modeni in Genovi nekateri rezultati, ki so vredni omembe. Tako je na 100 m tekla Tagliaferri 12,2 sek. Bora pa 12.6: 800 m Tonam v 2:27.9; disk: Gabrič
1 Jutri se prične v Zagrebu
teniški tlvebej
Jugoslavija : Italija
DRAGO MITIČ,
JUGOSLOVANSKI TENIŠKI PRVAK
39,14 m, Beccar! 36,91; 200 tn: Tagliaferri 26.9; višina: Bettinelli 145, Trebbi in Nalli 140; daljina: Zanut-tigh 51 2, Ctìpghi 505; skoraj 5 m je skočilo več tekmovalk.
_ _
CUCELLt. ITALIJANSKI TENISKI IGRALEC ST. 1.
Beograd : Praga 1:0
To nedeljo se tekme za jugoslovansko nogometno prvenstvo niso odigrale, ker igra jugoslovansko sindikalno moštvo v Franciji, v Beogradu pa je bila tekma med reprezentancama Beograda in Prage. Na tej tekmi se je zbralo 25.000 ljudi. Edini gol je zabil beograjski igralec Mitič ter tako dosegel zmago za Beograd (1:0). - Ljubljanska Enotnost je igrala doma z Bodočnostjo iz Titograda in izgubila z 2:0.
Mah re ži n cl n e o d 1 o é e n o
s o igrati i r m a g n
Torino j« žo siiti rti j golov prvak
V četrtek so odigrali 32. kolo italijanskega prvenstva. Triestina je imela za gosta Bologno in jo premagala /. 1:0. Tržačani so igrali bolje kot kaže rezultat. .Torino je v Milanu v igri z Inter tri minute pred koncem z edinim golom odločil tekmo v svojo korist (1:0), medlem ko je v Turinu z 2:1 Juventus upognila Milan, Ostali rezultati: Sampdorra - Homu 2:1, Salernita-
na - Pro Patria 5:0,
Atajanta 1:1, Vieèriz'a - Genoa 0-3. Alessandria - Bari 3:0, Modena -Napoli 1:0, Lazio - Livorno 4:1. torirto se ne vistavi
V	nedeljò ni. bilo nekakih seneéenj.Torino je v lepi igri odpravit Atalanto s 4:0; Triestina je dosegla samo neodločen rezultat z Vieenzp (1:1), a enako se je zgodilo z njenimi zasledovalci: Lucehe-se-Juventus 2:2, Bologna-Modèna 3:3, Ostali rezultati: Sgiftpdoria-Sa-iernitana 6:3, Roma-Napoli. 1:0, Baru-Lazio 2:1, Alessandria-Fioren-fina 1:0, Pro Patria-Inter 2:0, Li-vorno-Genoa 1:1, Milan je počiva).
Pi» dosedanjih tekmah se že vidi, da ni več odprto vprašanje prvaka, temveč je vse hujša borba med .zadnjimi za obstanek v I. ligi. Pa ludi Milan na drugem mestu mogoče še ni povsem gotov.
Zniiigii ju!>n.sli)i aiiskih miguniKtiišcv v
Jugoslovansko sindikalno moštvo, j ki igra v Franciji, je v Lionu pre- | magalo Poljake s 5:3, (»stali rezul- i tati: Dunaj - R. C. Hussein Dey -J 6:1, Fr-ancija - Belgija 4:4, Romunija - CSR 1:1.
V	Angliji se je zaključilo nogometno prvenstvo. Prvak je postal Arsenal, v pokalnem tekmovanju pa je zmagal Manchester United.
^ iVItikaj «I«brili
inbkfiallRlsbih rezu Ila to u
V	'nedeljo je v -Turinu Tadia vrgel ‘kladivo 52.46 m, Romeo je . skočil'ob palici 3.80 m,• Albanese, je tekel T10 m z zaprekami v 15.1 sek.. v Trstu pa je Mule skočil 6,7T m.
Pri'tekmovanju za lahkoatletsko preeitstfoi italijanskih univerz so biii doseženi nekateri-odlični rezul-1 tali. iPO. .ztni : ^Bassetti.(( Milan j 11.1, 400 m: Ercolessi (Urbino) 49,6; Zi-telii (Trst). 51,2; 1500 m: Sioli (Mi-
Zdi se, da je moštvo Umaga podcenjevalo Nabj ežince, tisto moštvo, ki se bori za «biti ali ne biti» v tisti skupini klubov, ki se bore za prvo mesto na Tržaškem ozemlju. Nabrežine! so pa tudi sklenili, da bodo onemogočili vsako nasprotnikovo akcijo. In tako se je tekma res končala brez gola (0:0) kar je vsekakor uspeh za Nabrežino. Skedenj je premagal,Pristaniške le z, 2:1; pri tem so še Pristaniščniki upropastili lepo- priložnost, ko jfe njihov Kozlovič poslal prisojeno enajstmetrovko mirno gola; enega goia jim pa sodnik ni priznal. Sv. Ana je dobila tekmo z Montebel-lom z 2:0. brez igre (ni nam znan vzrok), ostale tekme so ,se končale takole: Costalunga-Tovarna strojev 3:2, Ponziana-Dreher 2:2, Piran-Milje 2:1, Magdalèna-Rojan 2:1, Ta zadnja tekma se prav za prav, ni končala, kajti sodnik jo je prekinil v 12. minuti drugega, polčasa. Vzrok: že znane nepravilnosti, ki se dogajajo na naših igriščih, oziroma pri naših tekmah. Ni tukaj Lucchese - : mesto za razpravljanje o vzrokih teh nepravilnosti in takega stanja. Razen ovir, ki jih dela našethU športu oblast, so gotovo v nemajhni ; meri vzroki takih razmer pri nas pre- J samih: pri igralcih, pri sodnikih,
krivična, toda treba .se je ukloniti. Priziv je možen po tekmi. Kajti če bi hoteli vse' sodnikove odločitve osporavati, kar ha igrišču, tedaj bi se gotovo nied 22 igralci vedno našel kdo, ki bi protestiral. Stvar ZDTV-a je seveda, da si preskrbi čim' boljši sodniški kader, toda stvar igralcev pa je vzeti sodnikove odločitve na znanje brez protestov, j da o drugih nešportnih izpadih j sploh ne. govorimo.
Lestvica
Prosečahi in Bazovci imajo po dvoje moštev, Openci pa'celo tri,
4= »t *
V nedeljski tekmi' za Košutov ! pokal na progi Bàrkovlje-Devin in j nazaj, ki so jo prevozili dvakrat, je j zmagaj Bartol (Sv. Ivan) pred : Piazzo in Pecchiarichem. Pokal si ; je osvojil športni klub Sv. Ivan.
Tekmovanje med Jugoslavijo in Italijo za Davisov pokal bo 14., 15. in 16. maja v Zagrebu. Italijo bodo zastopali Canapelle, Cucelli, M. Del Bello in R. Del Belo. — V Bukarešti, kjer sta tekmovali Romunija in Francija, je prvi dan že vodila Romunija z 2:0 (mi smo prejšnji teden Že javili, da je zmagala) a potem so vse tri preostale igre dobili Francozi in torej zmagali v razmerju 3:2.
Po srečanju z Italijo odpotujeta Mitič in Palada na mednarodni turnir, ki bo od 19. do 20. maja v Parizu, potem pa na mednarodno prvenstvo Belgije, ki bo od 31, maja do 16. junija v Bruslju.
Razen Italije in Jugoslavije igrajo v drugem kolu še naslednji pari: Nizozemska-Fortugalska, Norveška-Vel. Britanija, Madžarska-Francija, Svedska-Svica, CSR-Brazilija, Bel-gija-Argentina, in Irska z zmagovalcem srečanja Egipt-Danska. Žreb je odločil precej nerodno, da bo-prišlo v tretje kolo nekaj takih reprezentanc, ki so gotovo slabše kot jugoslovanska, italijanska, francoska in madžarska, od katerih bosta nujno dve izpadli v drugem kolu.
! Skedenj	24	15	6	3	81	29	36
i Magdalena	25	14	8	3	54	28	36
!. Dreber	25	14	7	4	46	23	35
j Sv. Ana	23	14	4	5	37	19	32
i Izola	24	12	8	4	42	36	32
i Piran	24	13	4	7	42	25	30
i Aurora	24	13	4	7	37	38	30
Umag	25	8	8	8	30	35	25
j Tov, strojev	23	7	7	9	23	31	21
j Milje	24	8	4	12	38	44	20
j Costalunga	25	8	3	14	37	51	19
| Ponziana	24	7	4	13	43	40	18
j Pristaniščniki	24	6	5	13	21	40	17
Nabrežina	25-	6	4	15	27	60	16
. tVlontebello	24	‘4	4	16	28	54	12
Rojan	25	3	6	16	16	60	12
,. 			—	——					
pri občinstvu. Brez dvoma je zaželeno, da bi bili sodniki nezmotljivi, kar pa je še pri velikih sodnikih nemogoče. Toda igralec se mora zavedati ,da je sodnik tisti, ki edini sme med igro odločati, možno je, da njegova odločitev ne bo čisto pravilna, zdela se bo mogoče celo
Naši halincarji na Krasu so razdeljeni. v dve skupini: v zapadni (A) in v vzhodni (B). V prvi so balinearji iz Sv. Križa, Proseka, Nabrežine, Kontovela, Repna in Gabrovice, v drugi pa iz Bazovice, Opčin, Trebč in Konkonela. V prvi skugiini se odlikujejo Križani,v drugi pa je še težko kaj reči. Križani,
Mednarodna kolesarska zveza je na svoji seji 8. aprila 1948 sprejela med svoje članstvo kolesarski odsek Zveze društev za telesno vzgojo.
Jugoslovani zmagovalci dirke
VARŠAVA - PRAGA * VARŠAVA
Dirka iz Varšave v Prago je bila razdeljena na pet etap». Kot poedi-nec je zmagal na tej progi Jugoslovan August Prosenik, ki je dosegel v prvi etapi tretje mesto, v drugi prvo, v tretji tretje, v četrti, četrto in v preti tudi četrto. Od ostalih Jugoslovanov so na cilj. v Pragi prispeli 8. Tot, 12. Pavlik, 16. Sohnan, 17. Varga, 21. Strain, 23. Celasnik, 40. Ješič. V ekipnem plasmanu je zmagala Poljska, 2. CSR II, 3. Jugoslavija, 4. Madžarska, 5, CSR I, 6. Poljska II, 7. Madžarska H, 8. Bolgarija, 9. Romunija.
Tudi v smeri Varšava - Praga (ta proga, je bila daljša- je zmagal Jugoslovan: Aleksander Zorič. Drugi je bil Ceh, tretji Poljak. Jugoslovanski kolesarski šport, je, kot kažejo ti uspehi, močno napredoval.
lesna zmaga Italije
v plavalnem dvoboju z Àvslrijo
Čeprav smo vneto iskali po Italijanskih športnih časopisih porodil 6 plavalnem dvoboju med Itaiijo iti Avstrijo v Turinu, se nam je ten posrečilo le za drugi dan tekmovanja. Kakšni so bili rezultati prvega dne, nam ni znano. Dejstvo je, da so bili doseženi nekateri dobri rezultati, nekaj je pa tudi takih, da za Jugoslovane ne predstavljajo nikake resne težave.
V 400 m prosto je zmagal Mar',. lena s 5:13 pred Manettijem (oba Italija). V 200 m prsno sta zasedli obe prvi Avstrijki Albert in Kofier s 3:18 in 3:24.5; Italijanska Scipiohi' je kot tretja z rezultatom 3:24.6 postavila italijanski rekord. Na 100 m hrbtno je postavil Koppelstatter s 1.09.2 nov avstrijski rekord, drugi je bil Italijan Massaria s 1:11.2, tretji Zwazl z 1:11.9. Dober čas je dosegla tudi Italijanka Calligaris z 1:13 na J00 m prosto; Avstrijka Davidovic je rabila 1:17.6. V štafeti 4 x 200 so postavili Italijani rezultat 9:24.. Avstrijci pa 9:49.4. V vaterpolu je zmagala Italija z 9:7. Končni izid je 103 točke za Italijo in 102 za Avstrijo.
Z A BISTRE G t JV V E
Križanka
I »
X.
J V £
6
*
$
1
Vodoravno: 1. zvezda repatica -' žitno skladišče; 2.' moško ime — žensko' ime - del kolesa; -3i «lika — vrsta cigaret — učenje;<• 4. žensko ime -- število — vod jugoslovanske vojske; 5. moško ime — Po-
gorje v SSSR; 6. nemška i-eka —. pesnitev; 7. drzen — lep; 8. ptica ■ ne-nedolževT pcflrton;*9v .■vzklik' ‘veselja- ■.' tek: če?.. <lm■ in-
strn ~ vpitje; 10. predlog poljedelska priprava — gozdni bog
starih Grkov; 11. športnik kpn). ska oprema.
Navpično: A. velik kos lesa dan v tednu; B. vihar ~ mesec; C, besen - grm - nesodobna kratica; D.. fizkulturna panoga — ptica — del hiše, E. nemško mesto -krvoločen; F. oseba iz grške mitologije geometrični )ik; G. pokrajina Jugoslavije očrt; H. pijača kača — riba; J. ton - predel Slovenije - osebni zaimek množine; J. reka v Jugoslaviji — žensko ime; K. ptica *— okrasje.
Šifrirana annkdota
Ko je 1 2 3 4 5 6 7 Faleo-
netu, 1 2 10 211—
6 8
1 2 3
9 4 3 5 4
381254
Velikega, 13 4 5. 2 13 4
1 4
12 4 5 2 9 4 11 15 10
11. podelila 9 4 14 «10 2 14 15' 1 15 5
15 16 9 2», je ta dejal: «Ta 9 4
14	11 15 10 — , 17 2 — 1(> .15 18 5 "ila 'prišloja, 1 4'’6 '12 i - ‘5 15
‘ ■	*	“V »., ■■■ v :
-16.2 • U• — 14 8 17, se . 9, 4-,—- 3
15	16 14 12 5 8 19 6 7».
llešitBt/ ugani« si. fi4
Križanka. Vodoravno: 1. Tesla - sokol, 2. rak - slad - mi, 3. Rim - plet
-	meta. 4. Aron - selo, 5. Solun - ko-
kos. 6, trot - bora, 7. Lika . Kola -krt, 8. na - Alali - duo, 9, anoda -ogenj. Navpično:	A. Triestina, B.
EAM - orkan, C. SK - aloa, D. Prut
-	ad, E. zaslon - klas, F. len - boa. G. osat - kolkoz, H. od - Sora, i. Meka - de, J. omelo - Kun, K. Litostroj.
Številčnica: Malta, elita, tlaka, laket, Itaka, klima, Atila, Metlika.
Iziti /.rnhuuja
I. KRAVANJA CIRIL. Jesenice, Delavska ul. 6
H. ŠULIGOJ JOSIP. Bača pri Ma- ' dreju, Sv. Lucija ob Soči .
III. LEBAN IVAN, Tolmin, Zalog 7 '
K. n g»«»u št. <»7
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
■’ Odšovdrni urednik '
Jože Koren
Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu
PfflSIMTii KRITIM
Mnogo Tržačanov je obiskalo te dni zagrebški velesejem. Videli so mnogo lepega in nič takega., kar sicer zapadnjaki poročajo o tem mestu in deželi, v kateri leži. Videli so stroje izdelane v «deželi terorja», videli so marsikaj, česar celo v Trstu ne vidiš. Pa je bil med njimi tudi takšen, ki mu vse to ni bilo prav, takšen, ki je pričakoval, da bo tam tako .kot pjšejo zapadni strokovnjaki. Iskal je, kje bi našel kaj kritiziranja vrednega. Iskal je in iskal. No končno je le našel! Na stroji so bili napisi: (Prosimo, ne otipavati!» «Aha», ie pokazal družbi in tiho pripomnil: «Saj sem vedel, da bo tako; stroji sa. iz kartona; sama propaganda, zato piše, naj jih ne otipavamo» Prijel pa stroja ni, kajti se je držal predpisa. Pa so ga drugi prijeli in
ugotovil:, da je stroj iz prave ko vine in da je le izjava tistega nezadovoljneža papirnata.
'ftuA&C in. "fakte
Mihec: Zvedel sem, da je policija takoj aretirala štiri mladeniče, ki so ob proslavi 1. maja razobesili rdečo zastavo na zvoniku cerkve Sv. Jakoba.
Jakec; Kaj pa je s tistimi, ki so 15, aprila razobesili italijansko zastavo na rotovžu, tu gori nad nama?
Mihec: O teh na policiji ničesaf ne vedo.
Jakec; Razumem, tu se ne mudi. In na vse zadnje bova midva kriva.
Upravičena razburjenost pokojnega fuhrerja

HITLER:	VI, IMPERIALISTI, V TRSTU, CE ZE HODITE PO MOJIH
POTEH IN SE POSLUŽUJETE MOJIH PATENTOV, BI MI LAHKO VSAJ HONORAR NAKAZALI ...
Stari Slovani in Trebčani
so se zelo bali treh stvari: kuge, lakote in kobilic. In so molili k Bogu: «kuge, lakote in kobilic nas varuj, o. Gospod!» Tudi v Trebčah so nekoč tako molili. Do nedavnega. Zdaj pa molijo to molitev v nekoliko spremenjeni obliki, in sicer takole: «Kuge, lakote in vojaških manevrov nas varuj, o, Gospod!» Kajti pred dnevi se je izkazalo, da so vojaški manevri hujša nesreča za njih polja in gozdove kot še tako veliki roji požrešnih kobilic.
vjetski zvezi namreč pošljejo na polja traktorje in ne tanke! Ce že hočete posnemati, potem se poslužujte traktorjev, in sicer tedaj, ko je čas oranja, ne pa potem, ko je že posejano!
PEPA
ryi——r PIŠE
JOČI
Draga Juca!
Se nad Trstom je podnebje zadnje dni pooblačilo, ' štirideset dni, kot kaže, nas deževje bo motilo.
Ta nesreča ni najhujša; druga stvar me vse bolj moti; in sicer: da svet še vedno po fašistični gre poti.
Čudno! Hitler je že mrtev, Mussolini je obešen, njih idej neumnih ta svet pa še vedno ni odrešen!
Le napni ušesa, Juca, pa boš take pesmi čula, kot za dučejevih časov črna srajca jih je rjula.
Policija tc popevke prav z zanimanjem posluša in, če je prav dobre volje, še pomagati poskuša!
Ce pa kdo od SIAU-ja kakšno partizansko ureže, kot bi mignil zapleten je precej v policijske mreže.
In že drugega dokaza zanj dobiti se ne more, pa se kak inšpektor spomni: «Ecco un inloibatore!»
Policija mesto čisti pač po direktivah tistih, ki'jim nemški generali so naenkrat silno v čislih.
Taki generali stregli po življenju so Slovanu, po zapadnih pa načelih zdaj v Marshallovem so planu,' Stvar, ki zadnje čase tukaj se izredno je razpasla, vojna je psihoza. Ta je neverjetno že narasla.
Dobro poučeni krogi kar zastonj ti jo delijo in razširjajo novice, da lasje se ti ježijo.
Po teh «zanesljivih» virih vsak čas vojno bomo imeli in da partizani jutri z boji bodo že začeli.
Partizani pa, kot vidiš, tem vestem ne ugodijo in lepo po paragrafih svoje cone se držijo.
Ali, kako bi veselilo prekomorske zapadnjake, če bi naši zagrešili prepovedane korake!
Se več tankov bi na-mejo potlej morali poslati in še najmanj deset blokov bi zgradili aleati!
Saj že danes od Škofije si do Trsta, stokrat ustavljen in za vsakim je drevesom mitraljez na te nastavljen.
Zdaj Čerin te zaustavi, komaj ta je zadovoljen, se premakneš nekaj metrov, od . Angležev si obkoljen.
Ko Angleži te spustijo,
2e Amerikan te vpraša, kakšni so ti dokumenti, in od kod te sem prinaša.
S Tem pa še ni vse končano!
Le nikar mi ne obupaj!
Končno ustavili te bodo namreč še — vsi trije skupaj! Vzoren red. ti rečem, Juca, je sedaj na cestah naših, še vse hujši kot smo imeli
Kako so slovenski otroci v Trstu dobili učiteljico za angleščino
Tam v kavarni grof Špergauer sede k paši Beloritu in ob kvarUih svojo ženo spravljati začne h koritu:
«v službo, Belorit, jo sprejmi, saj angleška govorica teče ji kot bistra voda »
«Pa naj bo učiteljica
v Trstu na slovenski šoli,» Belorit ugodi grofu in brez tekanja okoli kar ob kvartanju grofico spremeni v učiteljico.
o o o
Kdor bi rad prišel h koritom — naj kvartuje z Beloritom.
DA PREPREČIJO VOJNO...
Washington, v maju 1948. Vojno ministrstvo je določilo 800 zdravnikov, ki se bodo posebej izvežbali in specializirali za zdravljenje ran, povzročenih po atomskih bombah.
Iz te kratke vesti lahko izvajamo sledeče;
DCe hočeš zdraviti rano, mora ta rana nastati. Rana od atomske bombe nastane le v primeru, da take bombe padajo. Po dosedanjih izkustvih padajo bombe samo v času vojne.
2)	Ker je zdravnik za zdravljenje atomskih ran strog specialist, zadostuje en tak zdravnik za .vsakih 2000 mož. Za. zaposlenje 800 zdravnikov-specialistov je potrebna torej vojska, ki šteje najmanj 1,600.000 mož. Toliko mož pa Amerika v mirnem času nima pod orožjem, temveč samo v vojni.
3)	Američani nočejo vojne. V tisku in govoru to neprenehoma ponavljajo. Torej bodo izvežbali
N AL CM AL GA JE
da je nek emigrant pred odhodom v daljni svet prodal nekomu v Trstu znamke brez liina na spodnji strani. Sedaj ga pa policija išče zaradi teh ničvrednih znamk. Točno povedano; mož je kupca brez lima — nalimal.
ob fašističnih ga časih.
Kot sem rekla, dež imamo; a še sonce bo sijalo.
In v politiki bo tudi končno bolj jasno postalo! Te pozdravlja
Tvoja Pepa
RAZVOZLANA UGANKA SLAVOKOMUNISTIČNEGA" USPEHA
Slabo posnemanje
Lepo je, da se želi tudi zapad kaj naučiti od vzhoda. Vendar je želeli točnega posnemanja. V So-
Pogovor s ceste
A: Sem slišal, da bodo Piazza Unità preimenovali v Piazza Lega Nazionale.
B: Res, zakaj pa to?
A: Zato ,da bo prihodnje leto za prvi maj na tem trgu vsaj nekaj leginega.

M.
omenjenih 800 zdravnikov samo tako «za šalo», ker imajo preveč dolarjev, s katerimi ne vedo, kam bi.
Pmjs kupčija
Iz Washingtona javljajo listi, da je senatorska komisija za oborožene sile sklenila, da od vseh slik in drugih umetnin, ki jih je ameriška vojska zajela v Nemčiji, vrnejo le-tej 25%, med tem ko se ostalih 75% podeli med ameriške muzeje in galerije.
Ob tej vesti si moramo predočiti, da je bila pri navalu na Nemčijo z zapada ameriška vojska daleko najštevilnejša, da je najhitreje prodirala in zavzela Porenje, Badensko, Wijrten-berško, Helsensko, Bavarsko, Turingijo itd., torej dežele, kjer se je nad tisoč let, izključno razvijala nemška kultura in umetnost in kjer so bili naj dragocenejši kulturni spomeniki in najbogatejše zbirke umetnin; njihova vrednost gre v milijarde dolarjev.
V gornji vesti poleg tega niso niti omenjene druge vrednote kakor: industrijska podjetja, patenti in tovarniške tajne, stroji in ostale gospodarske naprave, katerih vrednost predstavlja nadaljnje milijarde dolarjev in ki so tudi padle Američanom v roke. Saj je prav, da Nemčija vsaj deloma povrne škodo ,ki jo je povzročila človeštvu. Toda vprašamo se: AH je tudi prav, da se z nemško imovino delajo načrti, kakor je Marshallov plan, ki se razglašuje kot največji dokaz človekoljubnosti in kot zgodovinski čin človeške solidarnosti? Ali je. dostojno, da eden izmed zmagovalcev «velikodušno» ' trka na svoja prsa, češ da ne mara vojne odškodnine, ampak dà hoće pomagati nesrečnemu nemškemu narodu, med tem ko istočasno tlači v svoj'žep brez “dna najdragocenejšo imovino - tegra naroda? AH je praV odrekati pičlo, odškodnino dragim narodom, katerim, so bile opustošene cete pokrajine, . uničeni dese^ji-soči mest in vasi, ubiti milijoni ljudi, med tem ko je lastna polna malha že na varnem tani preko oceana-?
. Seveda je vse to v redu,, ko pa imperialistični ' hlapci v / zapadni Evropi molčijo ih- čelo poljubljajo roko. Business - - je business. In najboljši business je s cucki.