številka 50 • leto XU • cena 350 din Celle, 17. december Ш7 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Malo snega a odlična smuka Bo ali ne bo padel sneg узад tako na debelo, da bo možna smuka in zimsko veselje na domačem hribu, se sprašujejo otroci. Zaenkrat je možno uživati v snežni opojnosti na več kot tisoč metrih nadmorske višine. V vseh večjih smučarskih centrih Slovenije so že pognali vlečnice, te se že nekéú časa vrtyo tudi na Golteh, Rogli in Kopah, kjer je od 20 do 30 centimetrov snega. Če bo konec tedna sončen, potem bo, kot prejšnjo soboto, ko je nastal ta posnetek na Golteh, smučati res pravi užitek. EDI MASNEC ^Sklicujem zborovanje!'' Bodo v krajih pod Pohorjem res usta- novili občino? Stran 3. ¥ Jelenu so zavrnili plače Prikrojena bilanca in nova afera v Konjicah? Stran 9. Gradbincev preveč? Tema tedna predstavlja položaj gradbincev na Celjskem. Stran 4. Zima beia bo soide vzela Na CeUskem še za plužonle In sipanje že vse pripravljeno v osmih občinah celjske- ga območja so se vsi vzdrže- valci cest, ulic in trgov do- bro pripravili na zimsko službo. Ponekod primanj- kuje le denarja, če bo pada- vin in nizkih temperatur veliko, pa bo treba v drugi polovici zime zagotavljati še dodaten denar. Sicer pa je zimskih vzdrže- valcev cest na Celjskem veli- ko. Vse magistralne, regi- onalne in večino lokalnih cest tudi pozimi vzdržuje celjsko Cestno podjetje, ve- čino mestnih ulic in trgov občinska komunalna podjet- ja, kr^evne ceste pa čistijo in posipao večinoma kar kr^evne skupnosti same. Obširneje o tem v pri- spevku na 5. strani. Gorenie v Nazarjali se širi Jutri bodo v Goren je vi delovni organizaciji Ma- li gospodinjski aparati v Nazarjah slovesno pre- dali namenu nove pro- store, namenjene razširi- tvi in posodobitvi proiz- vodnje. S tem vlaganja v tej de- lovni organizaciji še ne bodo končana. V krat- kem bodo skušali tudi za- menjati nekatere starejše stroje, da bi zmogli načrt za prihodnje leto, ko žele izdelati milijon in dvesto tisoč malih gospodinj- skih aparatov. Hkrati bo- do izboljšali delovne po- goje delavcev. Sicer pa bo že letos 455 članski nazarski kolektiv izdelal milijon in štiri- najst tisoč aparatov, od tega pa jih izvozil kar 590 tisoč. S tem bodo lanski izvoz podvojili, lansko proizvodnjo pa povečali za 15 odstotkov. Sestavni del samoupravljanja Ob dnevu oboroženih sil razmlšllamo o vlogi Ј1Л v sedanjih kriznih razme- rah so vse pogostejša tudi vprašanja s področja varno- sti in obrambe. Pri iskanju poti nadaljnjega procesa po- družbljanja nalog SLO in DS se, glede na množico različ- nih pobud in idej, v javnosti lahko ustvari tudi napačen vtis, da se v Sloveniji zavze- mamo za neko posebno obrambno samozaščitno or- ganiziranost. Zato tudi ne kaže sleherne pobude takoj opredeljevati za sovražno, če še trenutno iz takšnih ali drugačnih razlogov ni spre- jemljiva ali pa ne prispeva k razvoju zastavljenega kon- cepta. Demokratične institu- cije bodo morale v času na- daljnje demokratizacije v družbi vedno bolj prisluh- niti tudi obravnavi vprašanj s področja SLO in DS, saj ni nič tako dobro, da ne bi mo- glo biti še boljše. y zadnjem času se zaostru- jejo tudi razprave o vlogi JLA v naši družbi. JLA želi- jo v teh razpravah prikazati kot končnega razsodnika urejanja razmer v Jugoslavi- ji. Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali res želimo sto- riti vse, da ne bi prišli v situ- acijo potreb po vojaški inter- venciji, ali pa se želi s takimi špekulacijami prispevati, da do tega pride. Menim, da ni potrebe in razlogov za take teze in ugibanja. V našem si- stemu imamo dovolj zdravo- razumskih sil, ki so sposob- ne v okviru svojih pristojno- sti, vs^ na daljši rok, rešiti trenutne razmere tako, da ne bo prišlo do stihijskega raz- raščanja takšnih razmer. v katerih bi se JLA v resnici znašla v vlogi represivnega faktoija in bi morala interve- nirati. Ob prebiranju in razmišlja- nju o teh vprašanjih se mno- gokrat lahko ustvari napač- na predstava, kot da gre za pomembne razlike med sta- lišči civilne družbe in stališči ter ocenami v JLA. Seveda vedno ne gre za popolnoma identične ocene o vseh odpr- tih vprašanjih, a razlike ven- darle niso takšne, da bi one- mogočale skupno odgovor- nost do nadaljnjega razvoja koncepta SLO in DS ter do JLA, kot komponente naših skupnih oboroženih sil. To dokazuje ugotovitev, da je sodelovanje med prebivalci in različnimi civilnimi orga- nizacijami z JLA tudi na na- šem območju tradicionalno dobro in uspešno, pa čeprav je le-to večkrat zgolj na ma- nifestativnem področju. Da bo varnost in obramba postala sestavni del samo- upravnih pravic, dolžnosti in nalog slehernega subjekta naše družbe, bo treba ta vprašanja vedno bolj pove- zano obravnavati z usodo možnosti našega samo- upravnega razvoja. Doseči bi morali, da bo proces po- družbljanja dobil nov polet, tudi z dodatnim angažira- njem JLA po vpetosti v družbo, večjo odprtostjo in sodelovanjem, da bo sistem SLO in DS deloval še učin- koviteje kot sestavina poli- tičnega sistema. Usoda na- daljnjega razvoja obrambno varnostne funkcije družbe mora postati sestavni del samoupravnega odločanja. Tu ne more biti dileme. VIKI KRAJNC Zahtevno do lastnega dela Tudi tokrat razgrinjamo pred vas, spoštovani bralci, našo vizijo Novega tednika in Radia Celje v prihodnjem letu. Res je to, kar boste lah- ko obširneje prebrali na tret- ji stran le povzetek, pa ven- dar upamo, da smo uspeli povedati, kjer vidimo naš razvojni izziv. Postati želimo še bolj odprti za demokratič- ni dialog, za vaša mnenja in predloge, pisati hočemo o vseh vprašanjih in področ- jih, ki predstavljajo vaš in naš vsakdan. Zavedamo se krize, v kate- ri smo vsi skupaj, vemo pa tudi, da tam, kjer zmorejo povezati znanje in samo- upravljalsko ustvaijalno moč, zmorejo kljub krizi še vedno dobro delati. Poroča- nje o takšnih primerih bo tu- di ena stalnic našega dela. Družbena pomoč (sofinan- ciranje) v realnem deležu si- cer zopet upada, vendar bo- mo vsaj pri startu v nasled- nje leto storili vse, da doseže- mo dogovorjene deleže ob- čin ustanoviteljic. Seveda pa bomo kot doslej večino sred- stev zopet morali pridobiti sami. Nenazadnje tudi z uva- janjem novih, komercialno zanimivih dejavnosti. Sicer pa časopis in radio ostajata v svoji programski shemi v glavnem nespreme- njena. Le še večji kakovosti, poglobljenosti, znanju in od- prtosti bomo namenjali svo- je delovne in ustvarjalne zmogljivosti. Ob tem upamo in želimo dvoje: da ne bi bili prisiljeni več tolikokrat popravljati ce- ne časopisa in da bi ostali tudi v prihodnje naši zvesti bralci in poslušalci. BORIS ROSINA Ponovljene volitve v Cellu v ponedeljek se bodo ponovno sestali delegati pro- gramska-volilne konference SZDL Celje in ponovili drugi krog volitev za novega predsednika občinske konference. Na volilni listi bo le en kandidat to je Slavko Pezdir, ki je dobil več glasov v prvem krogu na konferenci pred dobrim tednom dni. Tako so se po več kot enoumi razpravi v torek odločili člani novega predsedstva občinske konference. Do zapletov je prišlo po ugovoru delegata Zveze borcev NOV СеЦе Staneta Kokalja-Janeza, ki je v svoji pismeni pritožbi občinski konferenci menil, da volitve niso veljavne, séO so po zaključenem drugem krogu naknadno iskali še enega volilca, ki bi rešil zadrego z enim manjk^očim glasom. Tako je bil Slavko Pezdir izvoljen z enim naknadnim večinskim glasom, s čimer so se izognili ponovitvi celotnega kadrovskega postopka, ki ga v takem primeru predvideva poslov- nik. Volilna komisija je pri tem gotovo imela namen stvari poenostaviti, jih obravnavati bolj življenjsko in manj togo. Vendar pa ni mogoče zanikati, da je šlo za napako v postopku, ki ne d^je n^boljšega občutka pri vsem skupsò, v vse prej kot prijeten položaj pa postav- lja tudi »novega« predsednika. Tega so se zavedali vsi člani predsedstva, kar precej težav pa so imeli, da so se odločili, кдј storiti. Poslovnik namreč podobnih situa- cij ne predvideva, pa tudi sicer ni v skladu z novimi razmerami, v katerih se pojavlja za eno funkcijo več kandidatov. Kljub spodrslj^u v drugem krogu vohtev pa je bil celoten postopek predvsem demokratičen, dovolj široko in javno popravljen. Prav to pa je tudi bistvo celotne zmede, s^j je bil prvič za bodočega predsed- nika kandidiran nekomunist. Kako je to vphvalo na nekatere delegate, se je jasno pokazalo v razpravi na programski konferenci, ugovori in pritožbe so le nada- ljevanje vsega tega. Zato se lahko upravičeno sprašu- jemo, ali ne bo ponovitev konference ponovno povod za še kakšen ugovor. Škoda, séu se tudi tako zapravlja ugled sociahstične zveze. T. CVIRN 2. STRAN - NOVI TEDNIK 17. DECEMBER 1987 Od Ukrepov več škode kot koristi Zaviralo razvoj tržnoga gospodarstva In Izvoz, menijo v Savlnjsko-šaloškl zbornici Savinjsko-šaleška gospo- darska zbornica je pripravi- la oceno vpliva intervencij- skih ukrepov Zveznega iz- vršnega sveta na poslova- nje organizacij združenega dela in nekatere gospodar- ske panoge v občinah Vele- nje in Mozirje. Osnovna ugotovitev je, da so ukrepi le še eno administrativno vmešavanje v gospodarje- nje ozdov, ponekod silijo delovne organizacije v še težji položaj, drugod pa vnašajo vsaj zmedo. V Velenju in Mozirju ugo- tavljajo, da so ukrepi še po- večali neusklajenost cen, zla- sti v predelovalni industriji, da še bolj otežujejo prehod na tržno gospodarjenje, po- leg tega pa izvoza, kije pogoj za prestrukturiranje gospo- darstva, z ničemer ne pospe- šujo. Vse združeno delo je ta- ko v še težjem položaju, le pri večjih izvoznikih se po- dražitve nekako izničujejo z nižjim tečajem dmarja. Pri- zadete so tudi delovne orga- nizacije, ki jih zamrznitve cen sicer neposredno ne pri- zadenejo, saj se posledično manjša kupna moč prebival- stva in s tem zožuje tržišče. Narašča tudi nelikvidnost, zato marsikatera delovna or- ganizacija ne poravnava ob- veznosti v predpisanih rokih. Poglejmo le nekaj prime- rov. V Gorenju Gospodinjski aparati, kjer se ubadajo s kr- šitvami in izsiljevanji doba- viteljev, so se materiali za proizvodnjo podražili za 30 odstotkov, tako da znaša nji- hov strošek pri proizvodnji namesto dosedanjih 83 kar 94 odstotkov. Na domačem trgu sicer lahko podražijo iz- delke za 12 odstotkov, ven- dar se boje, da tega domači kupci ne bi več zmogh. Ob precejšnjem izvozu v tej de- lovni organizaciji del podra- žitev materialov pokrivajo z več vrednimi konvertibil- nimi velutami, vendar ne v celoti. V Veplasu so se jim surovi- ne podražile za 24 odstotkov, s povečanjem vrednosti tu- jih valut in zmanjšanimi sti- mulacijami pa lahko pokri- vajo le 4 odstotke podraži- tev. Tako dela proizvodnja za domači trg z izgubo, ob tem pa se domače tržišče po- časi tudi zapira. Nekaj per- spektiv vidijo le v večjem iz- vozu, vendar iz tujine že do- bivajo zahteve po znižanju cen. Višje cene mesa in mleka še vedno ne pokrivajo proiz- vodnih stroškov, ki so zaradi razdrobljenosti kmetij v ve- lenjski in mozirski občini precej visoki. Cena mleka bi morala biti vsaj 100 dinarjev višja, mesa pa vsaj 500. Poleg tega so se dvignile tudi cene zaščitnih sredstev, to pa po- meni stagnacijo pridelave ali z drugimi besedami vrnitev na situacijo izpred petih let. BRANE PIANO Posvet o prestrukturiranju Vse bolj se govori o nujnosti preobrazbe družbenih dejavnosti, da bi bile te bolj učinkovite in bližje potrebam ljudi. Tako se vse pogosteje uveljavlja pojem prestrukturi- ranje tudi za področje družbenih dejavnosti. Kaj pre- strukturiranje je, pa si marsikdo po svoje razlaga. Zato je republiški zavod za planiranje dal pobudo za pro- jekt, ki naj bi prestrukturiranju v družbenih dejavno- stih dal konkretno vsebino. Projekt pripravlja Inštitut za sociologijo iz Ljubljane, ki je do sedaj pripravil predštudijo o tem. O ugotovitvah iz te bo govora tudi na današnji raz- pravi o Prestrukturiranju družbenih dejavnosti, ki bo ob 17. uri v dvorani medobčinskega zdravstvenega centra v Celju, organizira pa jo društvo sociologov in politologov našega območja. VVE Kritike skregane z matematiko šentjurski delegati SZDL o kmetijstvu Kmetje znajo resnično raci- onalno gospodariti, to je ena redkih gospodarskih dejavno- sti, kjer je kapital v celoti iz- koriščen - so ugotavljali dele- gati na programsko-volilni konferenci občinske konfe- rence socialistične zveze v Šentjurju. Ob tem pa so po- udarili, da velja kmetijstvo še vedno le za preskrbovalno in ne za gospodarsko dejavnost. »Kmet še vedno ni priznan kot poklic, naše statistike vo- dijo kmetijce kot nezaposlene. Kmetije z zd^ priznanim zem- ljiškim maksimumom ne daje- jo dovolj dohodka, zato prihaja še vedno do tega, da mladi za- puščajo domačije. V svetu ta- ko majhnih kmetij ni, saj se družine na njih ne bi mogle preživeti. Menim, da bi morali maksimum odpraviti ali pa ga vsaj povečati, s tem pa kme- tom, ki dobro gospodarijo, omogočiti delo«, je povedala Nevenka Cmok iz šentjurske Kmetijsko živilske šole. Ob tem se postavlja tudi vpraša- nje, kako ob uveljavljeni, a ne- premišljeni kmetijski politiki, sploh ohranjati kmetijstvo. V Šentjurju kot izrazito kme- tijsko usmerjeni občini že pri- haja do krčenja kmetijske pri- delave, s^ kmetje niso pri- pravljeni delati v lastno iz- gubo. Odgovorov na vprašanja, ka- ko vzpodbujati kmetijsko pri- delavo ob paketu protiinflacij- skih ukrepov, ki krnijo in manjš^o stimulacije kmetij- cem, v Šentjuiju seveda ni bilo slišati. Zato pa je bilo več raz- prav o tem, zakaj kmetu, ki do- bro gospodari in svojo zemljo polno izkorišča, ne bi omogo- čili še boljšega dela. Delo s sredstvi v osebni lasti, kot pravimo obrtništvu, na papirju vzpodbujamo in trdimo, da je to eden od izhodov iz krize ter možnost okrepitve gospdar- stva, hkrati pa kmetu, ki prav tako gospodari s svojo zemljo, ne dovolimo pametnega in ekonomsko upravičenega de- la. Dotlej, da bomo imeli kme- tije, ki bi d^ale mesečno štiri poprečne osebne dohodke, in bi gospodarji na lastnih doma- čijah lahko »mirneje« zadihali, bo najbrž preteklo še veliko ča- sa, so ugotavljali v Šentjurju. Gre pa za to, da se končno za- vemo, da kmetje ostanek do- hodka na kmetiji resnično vla- gajo v razvoj in posodobitev lastnih proizvodnih zmoglji- vosti. Delegati šentjurske občin- ske konference socialistične zveze so ponovno izvolili za svojega predsednika Ludvika Mastnaka, podpredsednik ostaja Rado Marot, sekretar pa Ferdo Žagar. »In pri tem nam ne bo poma- galo kritiziranje, včasih naivno in nestrokovno, drugič pa že zlonamerno ugotavljanje sla- bosti«, je poudaril Stanko Les- nika iz šentjurskega Kmetij- skega kombinata. Takšno kri- tiziranje je namreč, če že z ni- čemer drujgim, skregano vsaj z matematiko, s^ ne moremo trditi, da danes vsi izgubljamo - gre namreč za prerazporeja- nje in prelivanje dohodka, ki žal zaradi slabega načrtovanja nikomur ne daje razvojnih možnosti. IVANA FIDLER Naiožlie za nove programe Šmarska resolucija za pri- hodnje leto predvideva 4-od- stotno rast družbenega proiz- voda ob 2-odstotnp rasti zapo- slenosti. Za 5 odstotkov naj bi porasel Hzični obseg indu- strijske proizvodnje, izvoz pa za 7 odstotkov, od tega na konvertibilno območje za 10 odstotkov. Razmeroma visok bo uvoz opreme in repromateriala, 36- odstotno povečanje pa bo predvsem na račun večjih vla- ganj za posodabljanje in nove programe v Steklarni Boris Ki- drič, Steklarski šoli in v Zdra- vilišču Rogaška Slatina ter v Metki v Kozjem. S tem naj bi v občini Šmarje pri Jelšah leta 1988 dosegli 2,5-kratno pokri- tost uvoza z izvozom. V kmetijstvu, ki je poleg tu- rizma in steklarstva gonilna gospodarska panoga v občini, bo, kot predvideva resolucija, pridelava mleka večja za pol- tre tji odstotek, prireja beko- nov za 12,5 odstotka, prireja piščancev za skoraj 2 odstotka, proizvodnja ribeza za blizu 16 odstotkov ter proizvodnja pše- nice za nekaj manj kot 7 od- stotkov. Za industrijsko prede- lavo naj bi odkupili 800 ton grozdja, proizvodnja jabolk pa naj bi se povečala za slabih 43 odstotkov. Na isti ravni kot le- tos n^ bi ostala proizvodnja valilnih jajc, zmanjšala pa se bo prireja mlade pitane govedi ter prireja pitanih telet, kar je pripisati neugodnim ekonom- skim razmeram v tej panogi kmetijstva. Nadaljevali bodo z urejanjem zamočvirjenih zemljišč, prihodnje leto bodo pridobili 478 hektarov zemlje na Bučkem in Olimskem po- lju, na katerih bodo pričeli tudi s komasacrjskimi deli. V šmar- ski občini, kjer je doma tudi vinogradništvo, bodo obnovili 25 hektarov vinogradov. Ena od pomembnih nalog prihod- njega leta je še pričetek izdela- ve agrokarte, ki bo osnova za nadaljnje načrtovanje v kme- tijstvu. Po predvidevanjih resolucije za leto 1988 n^ bi se v turizmu število nočitev povečalo za okoli 2 odstotka, od tega števi- lo nočitev tujih gostov za 5 od- stotkov. Zdravilišče v Rogaški Slatini bo vlagalo predvsem v posodabljanje in obnovo se- danjih zmogljivosti ter v uredi- tev smučišča in golf igrišča v Jelšingradu. V Atomskih to- plicah v Podčetrtku bodo pri- čeli z izgradnjo apartmajev v okviru novega projekta »Atomska vas«, zgradili pa bo- do še recepcijo in trgovino v kampu. Naloga prihodnjega leta je tudi priprava programa poslovno-tehničnega sodelo- vanja med Zdraviliščem iz Ro- gaške Slatine in Zdraviliščem v Podčetrtku. Ko je koncem prejš^ega tedna o osnutku resolucije za leto 1988 reizpravljal izvršni svet skupščine občine Šmarje pri Jelšah, nanjo ni imel bi- stvenih pripomb, dokument pa bo v javni razpravi mesec dni. Imel pa je pripombe na predloženo analizo starla in možnosti razvoja obrti v občini Šmarje pri Jelšah. Obsežna študija je namreč zgolj podoba sedanjega stanja, premalo pa je v njej nakazan razvoj s kon- kretnimi programi. MARJELA AGREŽ Vse za krepitev moči fronte ШШШÊШШШÊÊÊШШИÊШШШÊÊШÊÊШШÊÊÊШШШШШШШÊÊШШÊШШÊШÊÊШÊ^ÊШÊÊШ^^ÊШm Velenjska SZDL Je zastavila nove naloge Gospodarska in družbena kriza se v vseh okoljih kaže tudi v zastoju delovanja in padcu ugleda družbenopoli- tičnih organizacij, obenem pa se krepita pomembnost in vloga socialistične zveze. Ta- ko je tudi v občini Velenje, kjer so minuli teden frontniki položili račune za zadnja štiri leta, zaustavili usmeritve za delo v naslednjem štiriletju in izvolili novo vodstvo Ob- činske konference socialistič- ne zveze občine Velenje. Znotraj socialistične zveze, ki mora postati še bolj odprta in akcijsko učinkovita, si bodo tako v Velenju prizadevali po- spešiti proces demokratizacije zveze same in družbe nasploh, storili bodo vse za kvalitetnej- še življenje in ustvarjanje ino- vativne družbe. Obenem bodo skušali mobilizirati kar največ ljudi za krepitev družbenoeko- nomskega razvoja in izvedbo stabilizacije, posebej pozorno pa se bodo posvečali tudi vpra- šanjem varovanja okolja in od- pravi nezavidljivega položna energetike. Iz razprave na programsko volilni konferenci so v naloge frontne organizacije v Velenju zapisali tudi, da bodo svojo družbeno nadzorno vlogo uve- ljavljali z zahtevami po celovi- tem obveščanju o stanju na po- sameznih področjih, z zahteva- mi za pojasnila, obrazložitve in komentarje konkretnih izva- jalcev določenih nalog v Vele- nju. V ta namen in zato, da bi k delu v socialistični zvezi pri- tegnili čimveč občanov, bodo spodbujali razprave o povsem konkretnih vprašanjih na vseh ravneh. Od občinske konferen- ce do krajevnih konferenc, od zborov krajanov, uličnih in va- ških odborov ter sosesk, sek- cij, do problemskih konferenc, javnih tribun in razprav. BRANE PIANO Na čelu velenjske Občinske konference socialistične zve- ze je dosedanjo predsednico Nado Hudarin zamenjal Pan- krac Semečnik, za podpred- sednika pa sta bila izvoljena Jelka Fužir in Janez Miklav- čič. Martin Budna pa bo še naslednja štiri leta sekretar občinske organizacije. Zadnje seje SIS v Laškem v Laškem se vrstijo zadnje redne letne seje skupščin sa- moupravnih interesnih skupnosti. V torek so se sestali delega- ti občinske kulturne skupno- sti, danes (v četrtek) je sklica- na seja Občinske zdravstvene skupnosti, jutri bo zasedala občinska telesnokulturna skupnost, prihodnji teden pa še skupnost otroškega var- stva, občinska izobraževalna skupnost in občinska skup- nost socialnega skrbstva. Na dnevnih redih so običajna poročila o delu v minulem obdobju, nekatere skupnosti pa so že pripravile delovne in finančne načrte za prihodnje leto. Najbrž se nikjer ne bodo mogli izogniti razpravam o polož^u družbenih dejav- nosti, ki so se po zadnjih ukrepih znašle v nemajhnih težavah. Občinska skupnost otroškega varstva bo, poleg običajnih tem, obravnavala tudi realizacijo ekonomske cene oddelkov vzgojnovar- stvenega zavoda občine La- ško in sklepala o povišanju teh cen. NK Pfiegra - možnost miadiii Laški mladinci ustanavljajo malo gospodarsko enoto Vse kaže, da bo v Laškem kmalu zaživela nova mala gospodarska enota Megra. Njen ustanovitelj naj bi bi- la občinska konferenca Zveze socialistične mladi- ne. O pobudi je razpravljal tudi laški izvršni svet, ki je podprl mladince v njihovih prizadevanjih za razvoj drobnega gospodarstva v občini. Zamisel o Megri je končni rezultat večih predlogov o mali gospodarski enoti, za katero se laški mladinci za- vzemajo že nekaj časa. Nav- sezadnje so se opredelili za delovno organizacijo, ki bi sklepala kooperacijske po- godbe za različne poslç. V za- četku bi posredovali pred- vsem storitve z gradbeno mehanizacijo, kasneje pa bi glede na možnosti prevzeli posredništvo še za nekatere druge dejavnosti, predvsem za zaključna in druga grad- bena dela. V bistvu naj bi Megra nadomeščala neko vr- sto obrtne zadruge. Zaenkrat je neformalno že zagotovljen posel v vrednosti milijarde in pol dinarjev, od katere bi ostalo 70,5 milijona din čiste- ga dohodka, kar bi zadosto- valo za poslovanje v prvem letu, tudi če ne bi sklenih no- bene nove pogodbe. Člani izvršnega sveta so soglasno menili, da morajo mladim omogočiti uresniče- vanje njihove zamisli o uspešnem gospodarjenju, vendar so imeli tudi nekate- re pomisleke. Opozorili so na morebitne težave, ki bi se lahko pojavile kljub ugod- nim izračunom. Predlagali so še en temeljit posvet s strokovnjaki, da se ne bi prenaglili v predvidevanjih oziroma ustanovitev takšne organizacije, katere ukinitev ob morebitnem neuspehu ne bi bila preveč boleča. Zato naj bi Megro razvijali posto- poma. Zaenkrat naj bi bila v njej zaposlena le dva delav- ca, kasneje pet. Posebej so poudarili, da morajo od vse- * ga začetka skrbno izbirati kadre. Izvršni svet pa mladih ni podprl le načelno. Dali so na- mreč pobudo, da bi Megri na pomoč pri premagovanju za-' četnih težav priskočile tudi nekatere delovne organizaci- je. Pomagale naj bi s stro- kovnimi nasveti pa tudi z de- narjem oziroma osnovnimi sredstvi, če mladinci ne bi dobili za ustanovitev potreb- nih 10 milijonov dinarjev kratkoročnega kredita iz bla- gajne občinske rezerve, ki je ob koncu leta praviloma že povsem osiromašena. NADA KUMER IZJAVE. MNENJA... Bogdan Gregorin, predsednik OK ZSMS Velenje o polož^u mladinske organizacije: »VObčinski konferenci ZSMS Velenje ugotavljamo, da so vsi problemi, ki so prisotni pri delu z mlado generacijo oziroma med mladimi, pogojeni s samim fìnanciranjem te družbenopolitične organizacije. Že dolga leta opozarjamo, da sredstva, kijih dobivamo iz proračuna, ne zadovoljujejo potreb za aktivno vsebin- sko delo z mladimi. Če namreč hočemo to mlado gene- racijo vzgojiti in pripraviti za nadaljnje delo, moramo tej populaciji ljudi dati poleg moralne podpore tudi sredstva. Že dolgo tudi predlagamo, da se v proračunu posebej prikažejo osebni dohodki funkcionarjev na Občinski konferenci in materialni stroški ter posebej sredstva za izpeljavo zastavljenih programov. Če bi to storili, bi kaj hitro ugotovili, da dobi mladinska organi- zacija le sredstva za plače in stroške, vse ostalo pa mora naprositi po organizacijah združenega dela. Zaposleni tako več kot polovico delovnega časa preži- vimo po podjetjih, se ponižujemo in prosimo za denar, namesto da bi delali z mladimi za naš lepši jutri.« Mirjan Beve, pomočnik direktorja v šent- jurskem Alposu, o vplivu protiinflacijskih ukrepov na izvoz: »Menim, da je za našo delovno organizacijo poveča- nje izvoza najboljša rešitev. Pri tem bomo imeli veliko težav, saj je s staro in iztrošeno tehnologijo težko proiz- vajati izdelke, ki odgovarjajo svetovnim merilom kakovosti. Vendar smo že doslej približno tretjino fizičnega obsega proizvodnje izvozih, na tujih trgih pa veljamo za zanesljivega proizvajalca. Pri tem pa me vseeno nekaj zelo skrbi. Menim, daje »klirinški dolar« močno precenjen in da ob usklajevanju tečajnih list ni bilo ustvarjeno pravo razmerje med izvozom na klirin- ški in konvertibilni trg. Vemo, da je izvoz na Zahod veliko težji, saj tam lahko prodamo le visokokako- vostne izdelke - proizvodnja le-teh pa naj bi bila tudi naša dolgoročna usmeritev. Ob tako precenjenem kli- rinškem dolarju pa se bo večina naših delovnih organi- zacij rajši odločala za izvoz na klirinški trg, kar ne bo vzpodbujalo posodabljanja tehnologije in iskanja novih, zahtevnejših proizvodnih programov.« 17. DECEMBER 1987 _г NOVI TEDNIK - STRAN 3 Programska in razvojna zasnova Novega tednika In Radia Celje v letu loes Razvoj novinarstva je v zadnjih dveh letih doživ- ljal preporod, ki ga preteklo obdobje ni zmoglo, smelo ali hotelo priznati. Vse več soočanj o vitalnih vpraša- njih med pišočimi ljudmi, vedno močnejše pritegova- nje znanja v razmišljanje in ocenjevanje našega vsakda- na, ter na tej osnovi pri- pravljenih osnov delovanja javnih medijev do izhodiš- ča, ki jih tudi v Novem ted- niku in Radiu Celje upošte- vamo v programski zasnovi za naslednje leto in kot vse- binsko stalnico za dopolni- tev srednjeročnega obdob- ja, v katerem smo. Letošnje leto je bilo za or- ganizacijsko samoupravno aktivnost v tozdu Novi ted- nik in Radio Celje še posebej zahtevno, ker smo se na za- četku leta srečeval z eksi- stenčnimi vprašanji. Skupaj z medobčinskimi organi smo jih začasno sicer uspeli reši- ti, vendar se že v trenutku, ko razmišljamo o letu, ki je pred nami, vse strukturalne enote rušijo in bodo zahteva- le ponovno skupno prouči- tev. V letu 1988 predvideva- mo pomembno samouprav- no in poslovno preusmeri- tev, ki bo naravnana pred- vsem v to, da dosežemo več- jo stopnjo pokrivanja lastnih odhodkov s prihodki. Ta usmeritev je pogojena z iz- kušnjami letošnjega leta, ko je kljub izjemnemu poveča- nju (index preko 220) delež družbene pomoči v strukturi dosegel najnižjo stopnjo v zadnjih šestih letih. Takš- no razmerje nas sili v obliko- vanje produkcijskega oddel- ka, kjer bomo z znanjem, no- vimi kadri in organizacijski- mi prijemi na področju eko- nomske propagande uspeli pokriti predviden izpad do- hodka. Novi tednik in Radio Celje sta vedno bolj usmerjala svo- je sile k tisti vsebinski usme- ritvi, ki je predvsem hotela po svojih močeh prispevati k integraciji regijskega pro- stora, obenem pa nismo ho- teli opustiti poročanja o do- godkih, ki so se zgodili v po- sameznih krajevnih skupno- stih, kjer se ljudje srečujejo in živijo. Hišna vsebinska orientacija ob teh stalnicah paje bila predvsem v tem, da skušamo predno pišemo o problemu, le-tega spoznati, prodreti v njegovo srž in takšnega ponuditi bralcu ali poslušalcu v oceno, informa- cijo ali ravnanje. Naša vse- binska usmeritev ostaja na teh osnovah tudi v prihod- njem obdobju, pri tem pa bo- mo vsebino našega pisanja uravnavali predvsem po skupno dogovorjenih izho- diščih, ne oziraje se na to, ali bodo ta vedno v skladu z rav- nanjem in usmeritvami v re- giji ali v posamezni občini oziroma celo v krajevni skupnosti. Takšna vsebinska orienta- cija seveda zahteva tudi spremembo miselnosti vseh tistih, ki jih Zakon o javnem obveščanju opredeljuje kot »dajalce informacij« in nji- hovo transformacijo v sfero soustvarjanja javnega mnenja. Novi tednik in Radio Ce- lje trenutno zaposlujeta 32 delavcev. Obstoječa ka- drovska zasedba nam v tem trenutku kljub zasedenosti vseh novinarjev povzroča probleme, ki so vezani pred- vsem na to, da sta dve po- dročji in ena občina prak- tično nepokriti. V srednjeročnem planu do leta 1990 smo zapisali, da moramo zaposliti vsaj še tri usposobljene novinarje, od tega moramo v prihodnjem letu zaposliti vsaj dva novi- narja, ki bosta takoj ob pri- hodu sposobna v celoti prev- zeti naloge na področju kme- tijstva in na območju občine Mozirje. Devetmesečni obračun poslovanja TOZO Novi ted- nik in Radia Celje je bil pre- senetljivo ugoden. Vendar je to rezultat zlasti naših naporov, saj je v skupnem prihodku 419 milijonov din družbene subvencije le 31.676 tisoč din. Družbeni dogovor, ki uravnava odno- se med ustanovitelji in NT ter Radiom Celje je po le- tošnjih pomladnih zapletih v svoji končni obliki pred- videl delež družbenega pri- spevka v letu 1987 15% z rastjo 3% letno tako, da bi leta 1990 dosegel z valoriza- cijo 25% v strukturi prihod- ka. Letošnja prognoza za konec leta je zopet okoli 8% deleža v strukturi prihod- ka. Tista namreč, ki jo lah- ko pričakujemo od podpis- nikov sporazuma. . Leto 1988 bo po naših oce- nah vs^ v časopisno-grafič- ni dejavnosti zahtevalo svoje: 1. Prilagodljivo uravnava- nje celotnih gibanj v odnosu do cene papirja grafičnih storitev, poštnine in drugih stroškov od cene časopisa. 2. Bistveno povečanje lastnih prihodkov z naročni- no, prodajo oglasnega pro- stora v obeh medijih, novo cenovno konstrukcijo in do- slednim vztrajanjem pri za- gotovitvi vsaj 18% deleža so- financiranja občin usanovi- tel^c v strukturi celotnega prihodka. V delovnem kolektivu, kjer je vsaj dvakrat teden- sko sestanek novinarjev planska obveznost za oba medija, ni za sestanke več prostora. Pet do sedem no- vinarjev, ki jim je poleg osebne komunikacije tele- fon najhitrejša vez s svojim okoljem se drenja na enem telefonu. Radijski studio, na kate- rega smo bili še pred dvemi leti tako ponosni, danes teh- nično slabše opremljen kot katerikoli zasebni disko. Reporterska radijska tehni- ka je diktafonska. Težave nanizane doslej so tiste, ki nas tarejo že od vče- raj in se jih ne bomo znebili niti jutri. Kadrovski, pro- gramski, vsebinski, tehnični, organizacijski, agencijski in populacijski domet Novega tednika in Radia Celje sta v celjski regiji takšna, da ne- sporno zmoreta in znata po- krivati občine celjskega ob- močja kot regyski informa- tivni center. Pri tem ne želita nadvlade nad občinskimi glasili in radijskimi postaja- mi v regiji, ne glede na tradi- cijo pa predlagamo in zahte- vamo programsko in vsebin- sko dogovarjanje. Poleg tega pa v perspekti- vi načrtujemo: - tehnično prenovo in pro- storsko doorganiziranost obeh radijskih študijev. - vzpostavitev linkovske zveze z Radiom Ljubljana - dokompletiranje reporter- ske tehnike. Še vedno nismo opustili misli o Novem tedniku, ki bi izhajal dvakrat tedensko. In končno: naša vizija kabelske televizije je vpeta v razmi- šljanje, kako tudi ta medij uporabiti za obveščanje, predvsem pa za ustvarjalen demokratičen pogovor. Ve- mo, da pri tem delu in bodo- či nalogi ne bomo mogli biti sami, zato je še toliko po- membnejša programska in delovna povezava vsega no- vinarskega potenciala v re- giji- RADIO CEUE - j Večla poslušanost Bisvetni novosti, ki smo ju v radijskem sporedu vpe- ljali, podaljšan čas oddajanja za 13 ur na teden in novinar- sko voditeljstvo popoldanskih oddaj z dežurnim redaktor- stvom, sta med poslušalci naleteli na ugoden odmev. Radio Celje je z novo vsebinsko zasnovo za leto 1987 postal bolj živ radio, bolj sveže so informacije, bistveno več je neposrednega stika s poslušalci, ponujenih je več podat- kov in drugih informacij - radio je bistveno bolj komunika- tiven. Moderatorji-voditelji oziroma dežurni novinarji so k tej komunikativnosti doprinesli največ, čeprav smo v nov slog radijskega dela »padli« takorekoč nepripravljeni. Ugriznili smo v kislo jabolko novosti, predvsem zato, ker smo vanje poklicno in človeško verjeli, da so tiste prave, najbolj radijske. To je bila v resnici velika prenova, ki še vedno traja in se bo z mnogimi dobrimi izkušnjami nadaljevala tudi prihod- nje leto. Zato se tudi v prihodnje ogrevamo za čim bolj svobodno radijsko-programsko shemo, ki jo v temeljnih obrisih ohranjamo. Poudarek bo na kontinuiteti že zastav- ljenega programa izobraževanja in usposabljanja novinarjev in moderatorjev za radijski govor in nastopanje pred mikro- foni Radia Celje, prav tako bomo nadaljevali z rednimi lektorskimi pogovori. Oboje naj v večji meri kot doslej zagotovi kakovost radijskega govora in informacij, saj se zavedamo tudi kulturnega poslanstva medija. Za letos ocenjujemo, da smo dosegli bistveno večjo poslu- šanost, kadrovsko (novinarsko) komaj zdržali vse napore zaradi novosti in daljšega časa oddajanja, da smo uspešno začeli s (samo)izobraževanjem in strokovnim usposablja- njem, da smo v napovedovalski in moderatorski okvir sode- lavcev uvedli nekaj novih ljudi, da pa skoraj nič nismo dosegli pri slišnosti. Vprašanjem slišnosti in prenove radijske tehnike, ki je tudi zdržala bolj po naključju in zaradi zaslug tehničnega strokovnega kadra, bomo v prihodnjem letu morali name- niti osrednjo pozornost. Od programsko zastavljenih nalog za letos. Radiu Celje ni uspelo uresničiti le ene, to pa je že več let nazaj in tudi za letos obljubljena linkovska povezava Celje - Ljubljana. Zato ni nobene možnosti za kakovostno neposredno vključeva- nje v skupni program radijskih postaj Slovenije oziroma v programe RLJ. Novinarsko dopisniško sodelovanje z RLJ je zgledno, telefonsko posredovanje informacij, oblikovanje posebnih oddaj, aktualnost in kakovost informacij pa ocenjeno z visoko oceno s strani dopisništva RLJ. Za izjemno uspešno ocenjujemo tudi sodelovanje s celjskim dopisni- štvom RLJ. Sprehod po programski radijski shemi bo tudi v letu 1988 obetal naslednje intonacije: ponedeljek bo športno obarvan, zlasti dopoldanski pas oddsyanja, torek ostaja glasbeno-kul- turniški, sreda svetovalno-kontaktno-informativna, četrt- kov dopoldan ostaja v tipu oddaje Dopoldan z vami dok^ svoboden, izjema je oddéga Srečanje z leti, medtem ko je popoldan namenjen poglobljeni obravnavi resnih družbeno- političnih, gospodarskih in drugih tem. Petkov dopoldan ostaja mozaično razvedrilen in tudi humorno-satiričen, sobotni dopoldan podoben, vključujoč reportaže in pogo- vore, nedeljski pas pa bo nudil široko paleto, v kateri bodo našle svoje interese vse starostne in posebne kategorije poslušalcev (otroške, kmetijske, etnološke obarvane oddaje, čestitke in pozdravi). Za vsakogar nekaj, pa ostaja še naprej temeljno vodilo v glasbenem sporedu Radia Celje, delež domače (slovenske) ustvarjalnosti pa se bo še povečal. NOVI TEDNIK - Drèz velikih sprememb Gmotni, kadrovski in organizacijski položaj tozda v letu 1988, ne bo dopuščal pomembnejših sprememb pri obliko- vanju Novega tednika. Zato predlagamo, da tudi v letu 1988 Novi tednik obdrži enako vsebinsko zasnovo, frek- venco in obseg izhajanja ter notranjo organizacijo lista. Ko smo konec leta 1986 objavili predlog vsebinske zas- nove za leto 1987, smo predvsem obljubili, da bomo s pri- spevki v Novem tedniku spodbujali strpen, demokratičen, kulturen in argumentiran dialog. Obljubili smo, da se bomo pogumneje zavzemali za razvoj demokratičnih procesov v družbi, da bomo odločneje zavzemali stališča do vseh družbenih vprašanj in še zlasti, da bomo mnogo več kot v prejšnjih letih dogodke komentirali. Uvedli smo tudi 3 nove mnenj ske rubrike (Iz dveh zornih kotov. Po sledi pobud in vprašanj. Izjave, mnenja). Te mnenjske rubrike so dobro zaživele, kar dokazuje, da je bila odločitev uredništva o njihovi uvedbi pravilna. Prihodnje leto želimo v uredni- štvu nadaljevati po tej poti in se tako še hitreje in odločneje odzivati na pobude iz okolja. Od vseh zastavljenih nalog smo po naši notranji oceni še najveé naredili z uvedbo komentiranih prispevkov. Kljub temu, da nismo večali obsega časopisa, se je močno povečalo število objavljenih prispevkov, kar govori o tem, da so ti krajši, s tem pa tudi bolj bralni. Vse to se je odrazilo tudi pri nakladi časopisa, ki je v primerjavi z lanskim letom nekoliko višja kljub trikratni podražitvi, v katero smo bili zaradi vse višjih stroškov prisi- ljeni. Novi tednik ima ob koncu leta 1987 8843 naročnikov, ki prejemajo 9080 izvodov tednika v korportaži pa pov- prečno prodamo 8160 izvodov. Realna, prodana naklada tednika je tako 17.240 izvodov in pričakujemo, da bo v začetku leta 1988 presegla 18.000 izvodov. Za leto 1988 ne predlagamo sprememb v organizaciji časo- pisa. Spremembe pričakujemo predvsem v še doslednejši izpeljavi zastavljene vsebinske zasnove. Doseganje tega cilja pa je pogojeno z ureditvijo gmotnih in še zlasti kadrovskih vprašanj. Delo redakcije bo mogoče smotrno organizirati šele, ko bo hiša kadrovsko optimalno zasedena. Zaradi ■kadrovskega primanjkljaja namreč v letu 1987 nismo mogli v celoti izpeljati zastavljenih nalog, posebej slabo pa smo poročali v drugi polovici leta in občine Mozirje, s področja turizma in s področja kmetijstva. Kadrovska sanacija tako ostaja prva naloga uredništva. Med novostmi, ki pa jih lahko predlagamo za prihodnje leto, je priloga Novega tednika, ki bi jo oblikovali predvsem zunanji sodelavci. Zamisel o tej prilogi je že stara. Njena zasnova naj bi bili daljši teksti, razmišljanja o vseh vidikih družbenega življenja. Vsebovala bi lahko tudi krajše eseje, literarne prispevke, zlasti pa družbeno kritična, ustvarjalno naravnana besedila. Izvedba te priloge, ki bi izhajala občasno, je odvisna od tega, ali bo uredništvo uspelo obliko- vati krog zunanjih sodelavcev, ki bi bili pripravljeni objav- ljati v njej tovrstne prispevke. »Sklicujem zborovanje!« Bomo v SlovenlH Imeli še eno občino? Dobra dva meseca potem, ko so Zreče slovesno proglasili za mesto, se je med sedmimi krajevnimi skupnostmi z zre- škega konca in med dvema z bistriške- ga, pojavila pobuda, da bi le-te skupaj tvorile novo občino. Ideja pa menda ni tako mlada, kot je mlado mesto. Naglas so o njej v tem mesecu govorili že drugič: prvič, 4. decembra na nefor- malnem »zborovanju« in drugič, še bolj glasno in formalno v ponedeljek zvečer, ko je predsednica Krajevne konference socialistične zveze Zreče Danica Fem po- novno sklicala sestanek. V uvodnem po- ročUu, ki je bilo osnova za nadaljno raz- pravo, je nanizala argumente, ki govore v prid ustanovitvi 66. občine v Sloveniji. Vendar pa bo potrebno čimprej zabrati tudi protiargumente in dodatne argu- mente, ki bi to pobudo še okrepili ali pa ovrgli. Šele potem bo mogoča javna raz- prava, ki jo zakon v takem primeru tudi predvideva. Čimprej bo potrebno razčistiti tudi z očitki, češ, da konjiška občina zreško področje že dolga leta zapostavlja in celo ovira njegov razvoj. Šele z razčiščenimi pojmi in čistimi računi bi se moglo govo- riti o varianti za ustanovitev nove občine. Tako sta razpravo povzela tudi predsed- nik skupščine občine Avgust Špoljar (na sestanek je bil povabljen kot član sveta krajevne skupnosti Zreče in ne v pred- sedniški funkciji), in ki je pozival k strp- nemu dialogu, in novi predsednik Občin- ske konference SZDL Slovenske Konji- ce Božidar Punčuh. V novo občino naj bi se združile kra- jevne skupnosti: Skomarje, Resnik, Go- renje, Stranice, Dobrava-Gabrovlje, Vi- tanje in Zreče (iz zdajšnje konjiške obči- ne) in krajevni skupnosti Oplotnica in Kebel (iz bistriške občine). Argumenti »za« Argumenti »za«, kot so jih nizali sklica- ni, temeljijo na ugotovitvah, da živi na tem območju (po zadryem popisu leta 81) 12500 prebivalcev, da imajo na tem ob- močju sedeže tri delovne organizacije - Unior, Comet in Kovinar in več tozdov - LIP, GG Vitanje in GG Oplotnica. Te tri delovne organizacije in en tozd z zreške- ga območja so lani ustvariU 39 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva občine. V njih je zaposlenih več kot 3000 delav- cev ali 45 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Zlasti Unior in Comet sta moč- no izvozno usmerjeni delovni organizaci- ji, saj njihov delež v izvozu znaša 60 od- stotkov celotnega izvoza gospodarstva konjiške občine. Lani so te tri delovne organizacije izvozile za 6,3 milijarde di- narjev izdelkov. V argumentih »za« je bilo slišati, da vidijo ljudje s tega območ- ja v pospešenem razvoju svoj življenjski interes zlasti v razvoju turizma na Rogli in ryenem zaledju, v kmečkem turizmu in kmetijstvu. Nova občina naj bi bolj razvijala tudi malo gospodarstvo in kvar- talni sektor. Vzporedno z vsem tem pa bi se odpirala tudi nova delovna mesta. Pa- dali so očitki, da vodstveni ljudje (zlasti v preteklosti) niso imeli posluha za razvoj turizma. »Turizem pa je pesem bodočno- sti za ta konec«, je dejal direktor Uniorja Marjan Osole, »saj se bo industrija v pri- hodnosti vse bolj avtomatizirala.« Potem so si besedno štafetno palico podajali, eni bolj, drugi mary glasno, eni bolj, drugi malo m^ prepričani in tipa- je, tudi predstavniki krajevnih konferenc ostalih krajevnih skupnosti. Pomisleki »proti« Naglas si je pomisleke »proti« takšni radikalni potezi v razpravi že kar na za- četku upala izreči Marinka Marzidov- šek, sicer krajanka Zreč in članica pred- sedstva OK ZSMS Slovenske Konjice, ki seje vprašeda, кгц vse to potegne za seboj. Predvsem upravo in vse, kar zakon dolo- ča za ustanovitev nove družbenopolitič- ne skupnosti. Dobila je odgovor, da je bojazen odveč, da bodo upravni in drugi funkcionarji delali v glavnem volenter- sko, da prostore in pogoje za delo imajo in podobno. Nasprotja so tu in treba jih bo razčistiti, vendar ne kar tako počez. Oblikovah bo- do posebno delovno skupino, ki bo dodo- bra poiskala argumente »za« in »proti«. Šele potem bo mogoče reči, kam se bo nagnila tehtnica. MATEJA PODJED 4. STRAN - NOVI TEDNIK 17. DECEMBER 1987 Gradbincev preveč? Slabši rezultati ¥ Ingradu In Obnovi. Z nowlml ukrepi ¥sl ¥ slepi ulici četudi še čakamo na drugo »porcijo« iz paketa antiinflacij- skega programa, je bilo že po prvi »obdaritvi« naše vlade jasno, da so ukrepi v nekaterih panogah gospodarstva povzro- čili še večja nesorazmerja, kot so bila tista, zaradi katerih so bili ukrepi sprejeti. Dokaz tem trditvam so dogajanja v prede- lovalni industriji in v nekaterih drugih panogah. Tudi gradbe- ništvu se po vsem, kar je bilo ponujenega, ne obetajo časi razcveta, posebno še, ker je njegova usoda močno odvisna od dogajanj v drugih vejah gospodarstva (pa tudi pri cenah se ne ve čisto natančno, ali so zamrznje Planinska zveza Slovenije, M Savinjska in vsa planinska c štva, ki deliyejo na območju vinjske doline. Na zboru b dobili priznanja tisti, ki so us] no opravil izpit za markacisti Celiani razočarali Na Ptuju je bilo republi prvenstvo za slepe in slabo ne v igri z rahlo zvenečo Lanski republiški prvaki Cel so bili tokrat samo sedmi v stavi brata Ivan in Franček N nik ter Stane Spolenak. ZŠAM Celje VABILO Vabimo vas na redno predavanje voznikov inštruktorjev, ki bo21.12.1987,ob16.1 v prostorih ZŠAM Cel Slomškov trg 1/1 če imate prijatelja, ki bi ; lei pridobiti spričevalo inštruktorja, ga obvestite pripeljite na seminar. Podrobne informacije I ste dobili pred pričetki pouka. Po petih letih prvi sadovi Pred mnogimi desetletji je imel v Celju svojo domo- vinsko pravico med šport- nimi panogami tudi namiz- ni tenis. Nato je prišlo do zastoja in ostalo je samo pri vsakoletnih Frenkovih me- morialih, ki so jih organizi- rali pri TVD Partizan Ga- berje. Pred leti pa se je v šport- nem društvu Ingrad zbrala skupina ljubiteljev te igre in ustanovila аИ bolje poveda- no oživela sekcijo za namizni tenis, ki jo je kot vodja prev- zel Jernej Pelko, trenersko delo pa je padlo na ramena Anatolija Sazonova. Pro- stor za vadbo so dobili v telo- vadnici ekonomske šole. Pred dobrimi desetimi dnevi je bil končan jesenski del v 1. B republiški ligi vzhod, kjer so Celjani osvojili naslov je- senskega prvaka. Res je, da imajo enako število točk tri ekipe (Ingrad, Murska Sobo- ta in Sevnica), vendar imajo Celjani boljšo razliko v setih. Trener Anatolij Sazonov: »Pred začetkom prvenstva takšnega uspeha nismo pri- čakovali. Računali smo na tretje mesto, zdaj smo na vr- hu. Naša prednost je, da ima- mo enega kvalitetnega igral- ca, bivšega državnega mla- dinskega prvaka Krešimirja Marasa, ob njem pa dva mla- dinca, ki sta bila lani še pi- oniija. Naslov jesenskega pr- vaka je za nas velika spodbu- da za osvojitev tudi končne- ga naslova prvaka ter napre- dovanje v 1. republiško ligo. Tako kot vse ostale manjše športne panoge tudi igralce namiznega tenisa moti po- manjkanje denarja. »Telo- vadnico nam plačuje ZTKO, ostalo je na bremenih Ingra- da in posameznikov. ZTKO smo tudi predlagali, da bi po osnovnih šolah ustanovili podsekcije, najboljše pa ka- drirali v naše vrste, kjer bi nadaljevali z sistematičnim delom. Žal pa tudi ni denar- ja. Poleg pomanjkanja de- narja je tudi problem ustrez- nih strokovnih in sodniških kadrov. Upam pa, da bomo tudi to uspešno reših in da se bo kvalitetni in množični na- mizni tenis v Celju še razvi- jal, ne pa nazadoval, kot je pred leti.« TONE VRABL Prvenstvo severnovzhod- ne regije v namiznem tenisu za mladince je bilo v Mur- ski Soboti. Sodelovalo je tu- di šest mladincev sekcije za namizni tenis pri ŠD Ingrad Celje. Na republiško prven- stvo sta se uvrstila Leber in Štrljič, ki sta se med 40 po- samezniki uvrstila med osmerico oz. četverico, med dvajsetimi dvojicami pa sta zasedla celo drugo mesto. Tri medalje za celjske atlete na svetovnem prvenstvu v daljnem Melbournu v Avstraliji se je na stadionu, kjer so bile leta 1956 olimpijske igre, končalo 7. sve- tovno prvenstvo v atletiki za veterane. Nastopilo je preko 5000 atletov iz več kot petdesetih držav v domala celotnem olimpijskem programu. Med nastopajočimi je bila tudi močna skupina atletov iz Jugoslavije, ki se je vrnila s štirimi medaljami - dvema zlatima in dvema srebrnima. Kar tri medalje so prišle v Celje. Nataša Urbančič in Jože Kopitar sta bila najboljša v svojih kategorijah v metu kopja, Branko Vivod paje osvojil srebrno v skoku v višino. Četrto medaljo je dodal zagrebški metalec kladiva Zvonko Štiglič in to srebrno. Kopitar je postal že drugič svetovni prvak med veterani, prvič mu je to uspelo v Novi Zelandiji. ŠAHOVSKE4 VESTI .„-M 10. Ciianov memorial 12. decembra so se šahisti de- setih ekip pomerili na hitropo- teznem turnirju v počastitev spomina na šahista in gradbe- nega strokovnjaka inž. Ivana Cijana. Devet let so brez težav zmagovali šahisti Ingrada, letos pa je presenetila ekipa Ema in osvojila prehodni pokal. Za zma- govalno ekipo so igrali Stevan Džordževič, Franc Gazvoda, Sta- ne Pertinač in Stane Brglez, dru- gi so bili šahisti Ingrada (Strei- cher, Krk, Plahuta, Studnička), tretje mesto je osvojila ekipa Že- lezarne iz Štor, 4. MIK Prebold, 5. 7. KIL Liboje, Pomuije in Ve- grad, 8. Kovinotehna, 9. Beton Zagorje in 10. Cinkarna. DEAN ŠUSTER Zmaga KS Lava šahovska sekcija pri Partiza- nu v Vrbju pri Žalcu je pripravi- la v prostorih krajevne skupno- sti Žalec ekipni šahovski turnir. Zmagala je KS Lava I pred ša- hovsko sekcijo Vrbje in KS Lava 11. Zmaga Staneta Skoka Društvo invalidov Žalec je pripravilo redni mesečni hitro- potezni tumir za posameznike, kjer je nastopilo 16 šahistov, po- leg domačinov tudi gostje iz T. Velenja. Zmagal je Stane Skok Žalec pred Jožetom Štormanom, oba Žalec, tretji pa je bil Velenj- čan Stane Hajšek. JOŽE GROBELNIK Šaiiovska tekmovania v KS Lava V prostorih KS Lava so odi- grali novoletni nagradni hitro- potezni tumir v šahu. Nastopilo je sedem šahistk, ki so tekmova- le dvokrožno. Zmagala je Bojana Zorko (ŠK Žalec) pred Vero Jaz- binšek (Šentjurt, Majo Lah (KS Lava), Treziko Šoster (Frankolo- vo), Antonijo Rozman (Vojnik) itd. Jutri, v petek, bo šahovska sekcija KS Lava gostovala v T. Velenju in se pomerila s KS Go- rica, v nedeljo pa bodo doma pri- pravili kvaliteten nagradni novo- letni hitropotezni tumir. Organi- zator je povabil mnoge znane ša- histe iz celjske regije, med kateri- mi naj bi bilo tudi osem mojster- skih kandidatov. Celjski šaliisti znova v 1. ligi V Slovenj Gradcu je bilo fi- nalno tekmovanje, kjer so se po- merile po prvi dve ekipi iz vzhodne in zahodne republiške lige. Iz celjske B skupine sta se v finale uvrstila Celje in Slovenj Gradec, iz A pa Slovenske Konji- ce in Impol. V 1. kolu so Celjani premagali Impol 4:2, v 2. kolu Slovenske Konjice 6:0 in v 3. ko- lu igrali 3:3 z domačini. Končni vrstni red: ŠK Celje 5 točk (13), 2. Slovenj gradeč 4 (9,5), 3. Sloven- ske Konjice 2 (6,5) in 4. Impol 1 (7). V celjski ekipi sta bila naj- boljša Robert Cegler in Lojzka Pongrac, ki sta dobila vse tri par- tije, po dve točki so dodali Božo Štucl, Franc Pešec in Jano Ber- var, eno točko pa mladinec Blaž Korošec. Najbolj razburljivo je bilo v zadnjem kolu, ko so doma- čini na vsak način poskušali pre- magati Celjane in se tako uvrstiti v 1. repubhško ligo. To bi se jim že skoraj posrečilo, saj so vodili 2,5 proti 1,5, vendar je najprej Ce- gler zmanjšal razliko, nato je Ber- var remiziral, piko na »i« pa je dodala Pongračeva in ekipna zmaga se je preselila v Celje. Tako bodo celjski šahisti po daljši odsotnosti znova nastopili v republiški hgi, kjer upajo na večji uspeh. Šentjur tretji v A vzhodni republiški ligi so lep uspeh dosegli šahisti Šent- jurja. Za Slov. Konjicami in Im- polom so osvojili 3. mesto. Novoletni turnir dobil dr. Osip Tudi šahisti Šentjurja so pri- pravili novoletni hitropotezni tumir. Zmagal je dr. Stanko Osip, za njim pa so se zvrstili Ka- rel Mandot, Ivan Diaacci in Ivan Kolman. Po štirih hitropoteznih turnirjih vodi dr. Osip pred Kol- manom in Janežičem. B. MALEC 17. DECEMBER 1987 _г NOVI TEDNIK - STRAN 17 .ep zaključek športnih iger ;lpu prehodni pokal za leto 1087 v dvorani Hmezada v Pe- ovčah je bil v soboto zaklju- k 24. sindikalnih športnih er občine Žalec, ki jih vsako to pripravi komisija za ort in rekreacijo pri občin- am sindikalnem svetu. Pri- ditev je bila kulturno, ortno, zabavna, najboljšim ;ipam pa so podelili pokale. Zbrane je пгургеј pozdravil edsednik OSS Žalec Ivan jdlan, v imenu pokrovitelja ireditve Zaije Petrovče Bru- ) Randl, o igrah pa je govoril inko Banovšek, predsednik )rnisije za šport in rekreacijo •i OSS Žalec, ki je povdaril, i so jih tudi letos pripravili množičnem in tekmovalnem ;lu, na njih pa je nastopilo i93 zaposlenih iz 35 OZD in Tigih organizacij. Sekretar Občinskega siudi- ilnega sveta Žalec Karli Saj- >rt je na slovesnosti ob za- Ijučku 24. sindikalnih šport- ih iger podelil dve plaketi, rejela jo je konferenca os- Dvnih organizacij sindikata arja Petrovče in osnovna or- mizacija sindikata Tovarne igavic Polzela in sicer za izvoj športa in rekreacije kolektivu. Po kategorijah je neOvečji )rast števila ekip pri vetera- h, 68 odstotkov, število ude- tencev pa se je od lani pove- jo za 6 odstotkov. Letos so istopih v naslednjih športnih mogah: rokometu, šahu, od- jjki, namiznem tenisu, ma- m nogometu, atletiki, košar- i, kegljanju, krosu, ter za Božičnost še v hoji-planin- kolesaijerxju in ribolovu. Končni vrstni red za mno- pnost. 1. skupina do 50 zapo- bnih: 1. LIKO Liboje, 2. ZN Žalec, 3. PM Žalec; 11. skupina do 100 zaposlenih: 1. Komuna- la Žalec, DEM Podlog, Elektro Šempeter; do 300 zaposlenih: 1. SO Žalec, 2. VVZ Žalec, 3. Sigma Zabukovica; IV. skupi- na do 500 zaposlenih: 1. Ferra- lit Žalec, 2. Juteks Žalec, 3. Aero Šempeter; V. skupina nad 500 zaposlenimi: 1. ТГ Prebold, 2. SIP Šempeter, 3. KIL Liboje itd. TEkmovalni del - starejše članice: 1. SO Žalec, 2. TN Pol- zela, 3. TT Prebold, SIP Šem- peter; mlajše članice: 1. TT Prebold, 2. SIP Šempeter, 3. WZ Žalec; veterani: 1. OOS delavcev pri obrtnikih, 3. Ju- teks Žalec; starejši člani: 1. TT Prebold, 2. Ferralit Žalec, 3. SIP Šempeter; mlajši člani: 1. SIP Šempeter, 2. TN Polzela, 3. TT Prebold itd. V kulturno zabavnem pro- gramu so sodelovali Hmeljar- ski instrumentalni kvintet, moški pevski zbor Petrovče, ženski pevski zbor Zćuje Pe- trovče ter učenci OŠ Petrovče. Program je povezovala Irena Jelen. TONE TAVČAR Vinko Banovšek, predsednik komisije za sindikalne športne igre, podeljuje pokal Jelku Pesjaku iz Ferelita za osvojeno prvo mesto v množičnosti do 500 zaposlenih. Športniki iz Tekstilne tovarne Prebold so osvojili kar pet pokalov in sicer so bili prvi v množičnosti v skupini z nad petsto zaposlenimi, v tekmovalnem delu so bili pri mlajših članicah prvi, pri starejših članicah tretji, pri starejših članih prvi in pri mlajših članih tretji. POD KOSI I. B zvezna liga: košarkar- jem Merxa se ni uresničila veli- ka želja, da bi v Zagrebu proti Novemu Zagrebu prvič osvoji- li par točk tudi na tujem. Tako še vedno ostíyeOo z eno samo zmago na 12. mestu, srečanje v Zagrebu pa so izgubili 98:88. Tokrat se je izredno razigral mladi Urbanija, kije dal kar 22 košev. Zadnje jesensko kolo bo 19. decembra. Merx pa se bo v dvorani Tehnične šole srečal z neugodnim sarajev- skim Železničariem, ki je na drugem mestu in eden najres- nejših kandidatov za naslov prvaka. Trener KK Merx Boris Zrin- ski: »Po pričakovanju je zma- govalca odločil skok pod koše- ma, kjer so bili Zagrebčani uspešnejši in kjer smo jim de- loma parirali le v prvem polča- su. Kasneje so domačini vod- stvo povišali na kar 23 točk, kar pa nam je uspelo do konca kljub odhodu ključnih igral- cev na klop zaradi petih oseb- nih napak, občutno znižati.« II. zvezna liga ženske: po ne- k^ zaporednih porazih doma in na tujem je tokrat uspelo košarkaricam Kors Rogaške zmagati v Mariboru, kjer so s 87:89 premagale Maries Bra- nik. Najučinkovitejša je bila Polutnikova 29. Rogaška je s petimi zmagami na četrtem mestu. S tem je končan jesen- ski del. Iger so igralke Kors Rogaške izmed štirih sloven- skih ekip najbolje uvrščene. Republiška moška liga: Co- met je doživel najtesnejši po- raz proti Hehosu v gosteh 89:88, nizek je tudi poraz Žele- zaija v Novi Gorici 95:90, med- tem ko so pravo katastrofo do- živeli košarkaiji Rogaške v M^iboru, ko so izgubih z vo- dečo ekipo kar 112:83. Najbolj- ši strelci pri Cometu Šmid 32, Železar Kahvedžič 40 in Roga- ška Kidrič 21. Lestvica: 4. Co- met, 7. Rogaška in 11. Železar Štore. Pari 10. kolo v soboto, 19. decembra: Comet-Triglav, Železar - Maribor 87 in Roga- ška - Minerćil Slovan. Republiška ženska liga: v 9. kolu poraz in zmaga. Izgubile so košarkarice Cometa na Je- senicah 74:64 (Šporar 14), Met- ka pa je zmagala v Murski So- boti z Metalservisom Pomuije 67:70 (Jurše 30). Lestvica: 7. Metka, 9. Comet. Prihodrge 10. kolo v soboto, 19. decembra: Comet - Odeja in Metka - Labod. Z. SKL moški: košarkaiji Šentjurja nabirćOo točke. To- krat so na domačem igrišču premagali ekipo Slovenske Bi- strice 96:78 (51:48), največ ko- šev pa so dosegli Prezelj 29, Zorko 26 Polutnik 24 in Mar- tič 10. V Šoštanju je bilo sreča- nje med domačo Elektro in ekipo Polzele prekinjeno v 36. minuti pri rezultatu 77:68 za domače zaradi napada gostujo- čega igralca na sodnika. Košar- k^i Prebolda so na gostova- nju uspeli premagati ekipo Mute 76:72, čeprav sta sodnika izključila Kudra in Udriha, ki sta bila najboljša pri Preboldu. Slednji se je izkazal s številni- mi skoki in 21 točkami. V na- sledrxjem kolu zasluži pozor- nost predvsem tekma na Pol- zeh, l^er bodo gostovah še ne- poraženi Šentjurčani. TV - DEAN ŠUSTER Posredovalnica z veliko izbiro - mali oglasi v Novem tedniku glasbo se učiš za vse življenje Ú let Glasbene šole Žalec hode proslavili s tremi prireditvami Pred tridesetimi leti, ko > v Žalcu ustanovili Glas- ino šolo, so imeli 62 učen- Л in tri učitelje za klavir, ^ala in trobila ter harmo- ko. Danes 16 pedagogov i| drugih delavcev te usta- ve poučuje 350 učencev ';oraj vse instrumente. jVsa ta leta je bilo vodilo jasbene šole Žalec del ki- tajskega pregovora »Če načr- tuješ za vse življenje, vzgajaj človeka«. Prav pedagoški pristop mladim glasbeni- kom lahko rodi tudi dobre uspehe, teh pa v dosedanjem delu te ustanove ni manjka- lo. Kar 27 nekdanjih učencev je končalo glasbeno šolanje, 18 pa se jih še izobražuje na Srednji glasbeni šoh ali na Akademiji za glasbo in Peda- goški fakulteti. Tudi na re- pubhških in zveznih tekmo- vanjih so učenci te šole pose- gah po najvišjih priznanjih. Seveda se tudi ta šola uba- da z vrsto problemov. Tu so prostorske težave in težave s kadri, ki jih vedno manjka. Veliko pomoč pa jim nudijo bivši dijaki, ki radi priskoči- jo na pomoč, tako s poučeva- njem kot tudi pri raznih na- stopih. Ravno zato se je pri njih zvrstilo vehko učiteljev in glasbenih sodelavcev, ki jih ne moremo vseh našteti. Ne moremo pa izpustiti rav- nateljev, ki so stah na čelu te šole. To so bih: Drago Pre- dan, Alojz Šutej, Nada Šehh, Zoran Kovač, Maijan Koz- mus in zdiO Tanja Cehner. V žalski glasbeni šoh bodo obletnico proslavih s tremi prireditvami. V ponedeljek, 21. decembra bo v dvorani Glasbene šole umetniški ve- čer nekdanjih učencev, v sredo, 23. decembra bo v dvorani Kulturnega doma Žalec jubilejni koncert, obe prireditvi bosta ob 18. uri. Glasbena šola Žalec pa je vedno pomagala tudi pri or- ganizaciji otroške glasbene prireditve Pesem in mladost, ki bo letos 27. decembra ob 15. uri v Kulturnem domu Žalec. ^ Raj ko Džordževič (Ave, ^¡Vitamin itd.) se zadnje ča- se ukvaija predvsem z menadžerstvom in upa, da bo uspel kmalu spravi- jti velenjsko skupino Šank rock v Anghjo • Ansambel Braneta Klavžarjaje že posnel ma- terijal za novo kaseto, ob tem pa so zamenjali tudi dva člana. Bas sedaj igra Peter Vodeb (Rekreacija) prepeva pa Darja Švajger • Tatjana Dremelj vztraj- no trdi, da bo njena kase- ta v prodaji še ta teden, plošča pa nekaj dni kas- neje • Nekatere narodno- zabavne ansamble, ki so nastopili na libojski reviji močno zanima kdaj bodo na Radiu Celje na spore- du posnetki s te revije. Vse obveščamo, da bo to po novem letu. Samo, da nekaterim potem ne bo žal • Diskoteka Jajgoda pa obvešča ljubitelje te glasbe, da bo v soboto zvečer pri njih gostovala Simona Weiss, ki je pred nedavnim izdala veliko ploščo • ^'»dinski pihalni orkester Glasbene šole Žalec, ki ga vodi Stanko Podbregar, se s svojimi nastopi uveljavlja tudi izven -ßke občine. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. I WANT YOUR SEX - GEORGE MICHAEL (9) 2. CALL ME - SPAGNA (6) 3. OKRENI SE. IDI - NOVI FOSILI (5) 4. JAČI OD SUDBINE - BORIS (10) 5. SAMO MILIJON NAS JE - AGROPOP (4) 6. HERE I GO AGAIN - WHITESNAKE ' (5) 7. NA VESELICO - OBVEZNA SMER (8) 8. YOU WINN AGAIN - BEE GEES (2) 9. ITS A SIN - PET SHOP BOYS (10) 10. BEAT PATROL - STARSHIP (7) Lestvica zabavnih meiodij Je na sporedu Radia Celje vsako sot>oto ob 17.15 uri. DomaČe melodije: 1. LEPA MORA BIT'- HENČEK (9) 2. SAMO ENKRAT SE ŽIVI - AVSENIK (5) 3. ZA TVOJ NAJLEPŠI DAN - DOBRI ZNANCI (9) 4. POET UUBEZNI - SLAVČEK (4) 5. NA SONČNI STRANI ALP - RUPAR (4) 6. IMEJMO SE RADI - VINIČARJI (3) 7. UUBICA LAHKO NOČ - KMETEC (10) 8. MOJA DEŽELA - SLOVENSKI MUZIKANTJE (10) 9. VSI IMAJO ŽEUE - KLINC (1) 10. NOCOJ S TEBOJ BI RADA ZAPLESALA - STOPAR (8) Lestvica domačih meiodij Je na sporedu Radia Cei)e vsal( ponedeijeic ob 17.15 uri. KUPON lestvica zabavnih melodij_ izvajalec_________________________ lestvica domačih melodij- izvajalec_____________________ ime in priimek____ naslov______________ Nagrajenca: Boštjan Pere, Miklošičeva 1, Celje Jože Pilih, Trnovlje 8. Celje Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v nrodaialni MELODIJA v Celiu. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 17. DECEMBER 1987 »Alanka, ljubezen našega rodu, otmi jo smrti, da ne umrem jaz in z menoj mnogo zvestih molojcev. Zakaj dobro poznaš svojega orla, kadar se hoče do sita^napiti krvi.« Alanka ni čula vseh besed. Strast ji je glušila posluh. Ali kakor bobneč udarec v sredo njenega sklepa so zvenele besede Balambakove: otmi jo smrti, da živim jaz. Čutila je, da se nekaj ruši in trga, desnica se ji je stresla, ko seje dotaknila strupa, skritega v nedrjih. »Če umre? Če ji zavdam ? Moj orel se napije krvi - tudi moje. On bo sumil. On me nabode na kolec. On, moj orel!« Balambak je odtegnil zaveso, tihi mrak je objel Alanko. Na preprogi, kjer je vasovala tolikokrat ona ob Tunjušu,je ihtela v onemoglem joku Ljubinica. Alanki so se skrivili tanki prstki kakor kremplju ujede. V očeh so žareli plameni, divja sila je vzbočila njena ramena, vse telo seje nagnilo proti Ljubimci, da bi planila nanjo in zasekala v njeno belo polt nohte, jo zgrabila za razpuš- čene lase, jo pahnila iz šotora in jo pomandrala v blato, njo, ki ji je izneverila in ovražila njenega orla. Tedaj je Ljubinica začutila njeno bližino in dvignila glavo. Skozi stremene las so se ozrle v Alanko plahe, objokane oči, pobledelo lice, prepojeno z bridkostjo. Ko je Slovenka zagledala žensko, je dvignila proseče roke: »Otmi me, vrni m.e obupanemu očetu! Nagradé te bogovi!« Alanka je ukrotila besni val hrepenenja po maščeva- nju, koje videla pred seboj nesrečno, zdvojeno, uničeno deklico. Na mišicah krog stisnjenih ustnic seji je zibala slast in se pasla ob trpljenju tiste, kateri je zaprisegla smrt. Sklonila se je k njej in jo ogovorila kakor Ba- lambak. »Ne jokaj, kraljica! Tvoj ljubeč je šel v Bizanc. Same- vala boš!« »V Bizanc? Tunjuš? O, o, usmiljenje - otmi me iz njegove roke, sicer se umorim, preden se vrne.« Ob tem seje napojila duša Alanke z novo slastjo. »Ha, njegova ljubica ga sovraži, zaničuje. Ha, preklet- stvo bogov, ker je pahnil od sebe mene, ki ga edina ljubim! O bogovi, kako ste mi dobri in pravični!« Nenadoma seje polegel v Alanki najhi^ši vihar, ost, naperjena v LJubinico, je otopela, želo je izgubilo strup! »Kaj govoriš? Velikega kneza Tunjuša, sina Stile, pehšš od sebe?« »Proč z njim, proč od mene! Daj mi strupa! Morana, pridi, samo proč od njega, razbojnika! Besi na njegovo pot, pogibel, koder hodi!« Kakor bliski so se snovale Alanki misli. Pozabila je na strup v nedijih, pozabila na edini smoter, zakaj dvigali so se novi načrti pred njo. Sedla je k LJubinici. »Ti me ne poznaš. Jaz sem Alanka, krajica Hunov, žena tistega, katerega je zastrupila tvoja ljubezen.« ljubinica seje preplašena umaknila s preproge, pre- križala roké in seji priklonila. »Kraljica, naj bodo bogovi s teboj, vladaj z njim, ker on je velik in mogočen. Toda moje srce ga sovraži.« Alanka je vsesala pogled v bledo lice LJubinice. Po glavi soji begale misli, dvigali so se načrti, zoreli sklepi: »Maščevanje njej in njemu.« Po dolgem molku je izpre- go vori la: »Alanka te otme!« Ljubinica se ji je zgrudila k nogam in ji objela kolena. Preteklo je nekaj dni. Na noč se je zmeglilo. Težka koprena je legla na ráven v Podonavju. Tanek dež seje cedil iz nje. Ted^ je završalo po šotoru: »Rop, rop, rop!« Pastirji so pribežali povedat, da so Varhuni napadli čredo in da jo tirajo s seboj. Kakor bi trenil, se je izpraznilo šotorišče. Balambak je drl za Varhuni. »Sedaj!« To je bil sklep Alanke: »Ljubinica na beg, v meglo, v smrt! In jaz sem čista pred njim! Moje srce se pa ñapase ob njegovi bridkosti!« Črna noč je zavila šotorišče Hunov v neprozorno temo, iz katere je žarelo le še nekaj drobnih ognjev s krvavo rdečimi očmi. Tedaj sta izza Tunjuševega šotora hušknili dve temni senci in šli neslišno iz tabora v dolino, kjer seje še paslo nekaj konj. Kakor dva dečka sta bih senci - Alanka in Ljubinica. V usnjati cenici je nosila Ljubinica nekaj brašna. Srce je vibrano pialo obema, da je vztrepetavalo na nedijih belo pražnje. Ko sta dosegli konje, je zaklicala Alanka svojo kobilico po imenu. Sepetßje je izgovorila njeno ime. Kobilica je rahlo zarezgetala in pritekla h gospodarici, grebla s kopitom pred njo in uklanjala vzbočeni vrat. Alanka je pošepetala nato LJubinici ime drugega konja. Pogumno je šla med čredo, ponovila nekajkrat ime in velik, slok dirkač je oprezno dvignil glavo ter se približal Slovenki. Segla je v cinico in mu ponudila pest dateljnov. Konj je zadovoljno pokimal in zmlel slaščico. Hitro sta pritrdili sedli, uravnali brzdi ter zaje dih. Počasi, tiho, korakoma sta jahali po mehki travi, da ne zbudili straže v taborišču. Ko seje razprostrla pn njima stepa, ko so ginili temni obrisi gorá, je Alani pognala. Namočena zemlja je zacmokala pod kopi konja sta zletela kakor senci dveh oblačkov, kadar pi veta jadrno pred mesecem. Alanka je nagibala čedai bolj na levo, doklér nista obkrožili hriba in se jima razprostrla temna, nepregledna ravan, ki Je korr. mračno sivela v oblačni noči. Ko se Ji Je zdelo, da zadostno označila smer, Je ustavila kobilico. »Jezdi dalje! Do jutra si pri Donavi. Če ne dobiš broc poženi konja v valove. Preplava!« Ljubinica se je pribhžala Alanki, da so se dotakr stremeni in zažvenknili. »Bogovi te nagradé!« Pogledala ji je v lice in zdelo se ji je, da v črni ш gledata izpod čepke nanjo dva žareča oglja kakor < volkodlaka. Spreletelo jo Je do mozga. »Pomni, da si prisegla! Če me izdaš, smrt tvojei rodu!« Alanka Je zasukala kobilico in zdiijala nai Tudi LJubiničin konj se je zaobrnil, da ga je iztež vzdržala in obrnila v nasprotno smer. Ko se Je b Alanka oddaljila, Je ustavila kobilico, zloben smeh jj udaril skozi stisnjene ustnice, da se Je prestrašila pritisnila roko na usta. »Le dobro goni, vrabuljica razplakana! Po tej poti prideš nikdar do Donave! Ne boš ti kraljica Hunc ljubica boš kakega klatečega se Obra v Meziji ali revna večepa volkovom izpod Hema! Srečno pot!« Alanko je vnovič posilil smeh, da je zastrla ust periščem in pritajeno hihitala v dlan. Previdno je pri dila domov in se splazila v svoj šotorček. Oblečeni legla na volčjo kožo. Ljubosumno srce se Ji je nasič ob maščevanju. 17. DECEMBER 1987 _г NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 17. DECEMBER 1981 f MODNI KOTIČEK pripravlja VLASTA ARČAN-CAH Za naidaljšo noč Spet je najdaljša in najlepša noč v letu tik pred nami. Za to priložnost pa se, posebno nežnejši spol srečuje z večnim pro- blemom - kaj obleči? Ker je povprečna denarnica vsako leto tanjša in zato nakup večerne obleke vedno večji izdatek, si bomo mnoge tudi letos pomagale z drobnimi popravki in dodatki pri že stari obleki. Če ste mlade in vam odvečni kilogrami še ne delajo težav, pa lahko že pozabljen kos garderobe iz mamine omare z malo domiselno- sti in šiviljskega znanja kar v enem popoldnevu spremenite v prikupen, po zadnjih modnih zapovedih kreiran model. Letos je mini, pa naj bo tisti, ki se dviga visoko nad kolena, ali tisti, ki jih le diskretno odkriva, prisoten tudi pri večernih oblekah. Boki in pas so v središču pozornosti, zato deluje silhu- eta po zaslugi elastičnih in pletenih tkanin nadvse fluidno. Zelo modne so balenaste obleke, kijih lahko preuredimo iz klasičnih nabranih kril. Tudi mala črna obleka bo z asimetrično vstavlje- nimi čipkami delovala kot nova. Ramena so to sezono zopet postavljena na svoje mesto, torej občutno manj poudarjena, zmanjšal se je tudi rokavni izrez. Barve pa so več ali manj iste, kot lani: črna, bela, modra, precej je sive in bordo rdeče. Oušeno zelje Potrebujemo: zeljno glavo, tanko zrezano, večjo, na rezine zrezano čebulo, 3đkg masla, olupljeno in na rezine narezano jabolko, sol in poper ter tri žlice juhe. Zelje najprej razrežemo na štiri dele, mu odstranimo stržen in ga drobno zrežemo. Če imamo trdo belo zelje, je dobro, da ga eno minuto blanširamo v slanem kropu. Zelje nato odcedimo in prelijemo s skodelico hladne vode. Sesekljano čebulo damo v ognjevarno posodo skupaj z maslom ter segrevamo, da se čebula zmehča. Nato dodamo zelje ter olupljeno in zrezano jabolko. Začinimo, dobro pomešamo in prilijemo juho. Ognje- varno posodo pokrijemo s papirjem in pokrovko ter dušimo 45 minut pri 170°C na najnižjem mestu v pečici. TV SPORED NEDELJA, 20. 12. 8.00-22.25 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 8.15 VIDEO STRANI; 8.25 ŽIV ŽAV; 9.20 SUPER STARA MAMA, ponovitev 7. dela angleške otroške serije, 9.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.50 Kranjska gora: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM(M), prenos 1. teka (tudi za EVR); 11.00 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM(Ž), posnetek 1. teka iz Piancavalla; 11.30 M.Laurence: VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 8. dela avstral- ske nadaljevanke; 12.20 PROPAGANDNA ODDAJA, KOMBINIRANI PRENOS: 12.25 Piancavallo: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLA- LOM(Ž), 2. tek; 13.00 Kranjska gora: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA- NJU - SLALOM(M), 2. tek (tudi za EVR); 14.00 DOMAČI ANSAMBLI- ANSAM- BEL VLADA SREDENŠKA; 14.30 PLANET ZEMLJA: SOLARNO MORJE, ponovi- tev 6. oddaje dokumentarne serije; 15.25 J.Janicki-A.Mularczyk: HIŠA, 6. del poljske nadaljevanke; 17.00 WILL PENNY, ameriški film; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 KINO; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 M. Vitezović: VUK KARADŽIČ, 7. del nadaljevanke TV Beograd; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 ZDRAVO; 22.40 VIDEO STRANI PONEDELJEK, 21. 12. TV MOZAIK; 10.00 ZRCALO TEDNA; MATINEJA; 10.20 Ciklus Axela Cortija - KAM IN NAZAJ: Dobrodošli na Dunaju, avstrijski film (ČB) (do 12.20); 16.35-23.05 TELETEKST RTV UUBLJANA; 16.50 VIDEO STRANI; 17.05 TV MOZAIK, ponovitev; 17.25 RADOVEDNI TAČEK: Vrata; 17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET, 12. oddaja; 17.45 ZNAK, 5. del otroške serije TV Sarajevo 18.15 GLASBENI ROPOT; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 OBZOR- NIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 D.Steel: USODNA KRIŽANJA, 5. del ameriške nadaljevanke; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 OMIZJE; 22.50 VIDEO STRANI TOREK, 22. 12. 10.00 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV; Kemija: ONESNAŽEVALCI ORGANSKEGA IN ANORGANSKEGA IZVORA, Naravoslovje: Svet okoli nas - Vulkani In potresi, Obrambna vzgoja: OSNOVNI POGOJI PREŽIVETJA; 11.00 JEZIKOVNI UTRINKI; 11.05 TUJI JEZIKI, ANGLEŠČINA XXVIII., FRANCOŠČINA XI, (do 12 05); 15.40-22.50 TELETEKST RTV UUBUANA; 15.55 VIDEO STRANI; 16.10 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.10 PERISKOP; 18.25 POROČILO S PRO- GRAMSKO-VOLILNE KONFERENCE RK-SZDL SLOVENIJE; 18.50 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PRO- PAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPA- GANDNA ODDAJA; 20.05; SLOVESNA AKADEMIJA OB DNEVU JLA, prenos; 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.40 INTEGRALI; 22.20 TV DNEVNIK; 22.35 VIDEO STRANI SREDA, 23. 12. TV MOZAIK; 10.00 MOSTOVI; MATINEJA; 10.30 T.Osmanli: ZVEZDE 42, pono- vitev drame TV Skopje (do 12.15); 15.45-23.20 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 16.00 TV MOZAIK, ponovitev; TUJI JEZIKI; 16.30 ANGLEŠČINA XXVIII.; 17.00 FRANCOŠČINA XI.; 17.30 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 18. del; 17.40 P.Zidar- L.Trofia: UTONILO JE SONCE: Sledovi časa; 18.15 AIDS, 2. del Izobraževalne oddaje TV Zagreb; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 FILM TEDNA: LOVEC, ameriški film; 21.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.45 BOSANČKI, dokumentarna oddaja; 22.25 TV DNEVNIK; 22.40 VIDEOGODBA, ponovitev; 23.10 VIDEO STRANI ČETRTEK, 24. 12. 10.00 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV; Glasbena vzgoja: ZAPISI ZA MLADE - RADO- VAN GOBEC, Kulturna dediščina: ZGODBA O STARI LIVARNI; MATINEJA; 11.05 BRONCO BILLY, ameriški film, ponovitev (do 12.55); 15.55-00.40 TELE- TEKST RTV UUBLJANA; 16.10 VIDEO STRANI; 16.25 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.30 J.Tomažič: POHORSKI STEKLAR; 17.40 PISMA IZ TV KLOBUKA; 18.25 POTROŠNIŠKA POROTA; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA: 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 T.Mann: ČAROBNA GORA, 1. del nemške nadaljevanke; 23.00 TV DNEVNIK; 23.15 KDF- KRONIKA TELESA; 23.30 MANJŠINE - BOGASTVO EVROPE: V DEŽELI SAMOV, ponovitev; 00.00 GLASBENA ODDAJA; 00.30 VIDEO STRANI Oddajniki H. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK; 17.30 OTROŠKA ODDAJA; 18.00 POTOPIS; 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 19.00 TV KOLEDAR; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 IZROČILO IN SPOROČILO; LOK, balet (samo za U2); 20.45 POROČILA; 20.50 DOKUMENTARNI VEČER; 22.20 ČAS KNJIGE (do 22.50) PETEK, 25. 12. TV MOZAIK; 10.00 TEDNIK; 11.00 SVET NA ZASLONU, 1140 PORTRj Dr Mifia Potočnik: MATINEJA; 12.20 T Mann: ČAROBNA GORA, ponovitev dela nadaljevanke (do 14.00); 14.45-01 05 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 15 VIDEO STRANI; TV MOZAIK, ponovitev; 15.15 TEDNIK; 16.15 SVET ZASLONU; 16.55 PORTRET: Dr.Miha Potočnik; 17.35 PRAVLJICA O CAt^ SALTANU, 5. del; 17.50 SUPER STARA MAMA, 8. del angleške otroške nadal f vanke; 18.15 SVET ŽUŽELK, izobraževalna oddaja; 18.45 RISANKA; 18 VIDEO STRANI; 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROl GANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK in POROČI Z ZASEDANJA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE; 20.10 PROPAGANDNA ODDA, 20.20 PLANET ZEMLJA: ZEMLJINA USODA. 7. oddaja dokumentarne seri 21.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.20 J. Jakes: SEVER IN JUG, 13. del am( ške nadaljevanke; 22.10 TV DNEVNIK; 22.25 TEKMOVANJE, ameriški fi| 00.25 REZERVIRAN ČAS; 00.55 VIDEO STRANI Oddajniki IL TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK; 17.30 OTROCI IN ČAS, otroška oddaja; 18.00 ZNANO« 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 19.00 DOMAČI ANSAMB ANSAMBEL VLADA SREDENŠKA (samo za U2); 19.30 TV DNEVNIK; 20 RETROVIZOR, zabavnoglasbena oddaja; 20.45 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21 IGRANI FILM; 22.35 EN AVTOR, EN FILM (do 23.00); OPOMBA: B 14.00-15.00 DAN ZVEZE PIONIRJEV JUGOSLAVIJE SOBOTA. 26. 12. 7.45-23.20 TELETEKST RTV LJUBLJANA. 8.00 VIDEO STRANI; 8.10 RA( VEDNI TAČEK: VRATA; 8.25 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET, 12. oddaja; { KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 18. del; 8.45 J.Tomažič: POHORSKI STEKL 9.05 P.Zidar-L.Trofia: UTONILO JE SONCE - Sledovi časa, 5. del; 9.40 PR LJICA O CARJU SALTANU, 5. del; 9.55 PERISKOP; 11.10 ČEZ TRI GO Slovenski oktet poje slovenske narodne; 11.40 OMIZJE; 13.40 ŠOPEK D0( ČIH; 14.15 SAKRALNI KONCERT DUKA ELLINGTONA, ponovitev; 16.05 PR UICE OD VČERAJ, češkoslovaški risani film; 17.10 POZDRAV GENU KELLV ameriški dokumentarni film; 18.25 NA ZVEZI; 18.45 RISANKA; 18.55 VIC STRANI; 19.00 KNJIGA; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANC ODDAJA; 19.25 ZRNOM VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 ZRCALO TED 20.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.15 AMERIKANEC V PARIZU, ameriški f 22.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 M.Laurence: Vf TEV V PARADIŽ, 9. del avstralske nadaljevanke; 23.10 VIDEO STRANI Oddajniki IL TV mreže: 14.40 KAKO BITI SKUPAJ; 15.10 ZBOGOM, GOSPOD CHIPS, angleški f 16.40 DRAMA, ponovitev; 17.40 DAN PIONIRJEV, prenos; 18.40 DALLAS, a riška nadaljevanka; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 SOBOTNI GLASBENI VEČ 21.45 POROČILA; 21.50 FEJTON; 22.20 JAZZ; 22.50 ŠPORTNA SOB( (23.10); OPOMBA: VATERPOLO - MORNAR : MLADOST RADIO CEUE Četrtek, 17. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami, lOj Poročila, 10.40 Srečanja z leti; Popoldanski spored: 14.00 Napov informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prei RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Surr gozdovi domači, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 18. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik, (vmes 10.00 poročila in 10.10 Žveplometer); Popoldanski spored: 14.00 Naj ved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Česti in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turiz smo ljudje, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 19. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami, 9 Kufiarski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Film sprehodi, Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Po čila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 KronI 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 20. 12.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poročila, 9.30 Ot3 stila, 10.00 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetij: oddaj^ 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poroí 13.00 Čestitke in pozdravi, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 21. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Športno dopold (vmes ob 10.00 Poročila); Popoldanski spored: 14.00 Napoved, infon cije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdr 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 1Ì Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 22. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe (vmes 10.00 Poročila); Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 1! Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke In pozdravi, K Rezerviran čas, 17.00 Kronika. 17.30 Naši zbori, 18.00 Zaključek spor« Sreda, 23.12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami, (vrne: 10.00 Poročila) in ob 10.15 Koledar prireditv. Popoldanski spored: t Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki In odmevi, 1' Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mli 18.00 Zaključek sporeda. Zrak v Celju v prvi polovici preteklega tedna je bila stopnja onesna: sti zraka z S02 v Celju sorazmerno nizka. V drugi pol tedna se je vreme stabiliziralo. Že v petek popoldan se je dila temperaturna inverzija, ki se je dokončno razgradila v nedeljo. Inverzijo so spremljale nizke temperature in s tudi intenzivnejše kurjenje, kar se je odrazilo tudi na st onesnaženosti zraka. Tako je bilo že v petek najvišje 1/2 povprečje 0,75 mg S02/m^ zraka. V soboto smo med 13. 14.00 zabeležili najvišje 1/2 urno povprečje v tej zimi 0,i S02/m^ zraka. V nedeljo je bilo najvišje 1/2 urno povp 0,70 mg S€í2 m^ zraka. V petek, soboto in nedeljo so tudi 24 povprečne koncentracije presegle z zakonom predpisane višjo dovoljeno vrednost. Unicurve valve - varčevanje z gorivom Kako pri vse višjih cenah naftnih derivatov privar- čevati vsaj nekaj denarja, a brez omejevanja svojih voženj z avtomobilom? To je vprašanje, ki si ga dan- danes vozniki vse pogosteje zastavljajo, a do nedav- nega pravega odgovora še ni bilo. Zdaj v Avtomotorju ponujajo učinkovito rešitev - vakuumski ventil, ki v poprečju prihrani 15 odstotkov goriva. Unicurve valve ali »varčni kanadčan«, kot so ga pri nas že ljubkovalno poimenovali, je naprava, ki urav- nava trenutek vžiga, vpliva na učinkovito izgorevanje, moč motoija in poraba goriva. Vakuumski ventil je mogoče vgraditi v vsak avtomobil, ki ima vakuumsko aktivirano uravnavanje trenutka vžiga, takšni pa so sko- raj vsi avtomobili z bencinskim motorjem. Vakuumski ventili so tehnično preizkušeni, zanima- nje zanje paje v svetu zelo veliko. Pri nas jih prodajajo v trgovinah Avtomotoija v Mariboru, Ravnah, Slovenj Gradcu, Trbovljah, Titovem Velenju in Celju, kjer vam ponujajo tudi obširnejše podatke o delovanju in vgrad- nji ventilov. V Avtomotorju so v učinkovitost vakuum- skih ventilov celo tako prepričani, da kupcem ponujajo tudi 15-dnevni preizkusni rok in če v tem času ugoto- vijo, da niso prihranili goriva, lahko Unicurve valve vrnejo. Kako vgraditi vakuumski ventil? če ste spretni in svoj avtomobil dobro poznate, potem lahko vakuumski ventil sami vgradite. Seveda je pred tem potrebno preveriti nastavitev vžiga, saj ventil Oliavi svojo nalogo le pri optimalni nastavitvi vžiga. Ce pa mislite, daje avtomobil varneje prepustiti stro- kovnjakom, potem vam vakuumski ventil v Celju vgra- dijo na Avto-moto zvezi. V Avtomotoiju pa vam ponu- jajo tudi podrobnejše informacije o vgraditvi vakuum- skega ventila Unicurve valve. Poprečni prihranki goriva Napravo, ki bi v poprečju prihranila 15 odstotkov porabljenega goriva, je seveda potrebno temeljito testi- rati. Doslej so to poleg kanadskega izumitelja in proiz- vajalcev opravile še številne delovne organizacije in posamezniki, a nihče ni nameril manj kot 10-odstotni prihranek goriva. 17. DECEMBER 1987 _г NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 17. DECEMBER 191 17. DECEMBER 1987 _г NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 17. DECEMBER 1987 V OSRČJU JE VEDNO NEKAJ DOBREGA IN KORISTNEGA llmeжaclov hotel GOLDING RUBIN v Žalcu JE v osrčju moje dežele. Tudi igrainica na srečo Odprli lo bodo ¥ Rogaški Slatini v Zdravilišču Rogaška Slatina si vztrajno prizadeva- jo da bi popestrili svojo po- nudbo in tako se v bližnji prihodnosti obeta več novo- sti: z novim letom bodo od- prli novi zimski center s smučiščem in drsališčem. Na smučišču bo obratovala vlečnica, dolga 370 metrov, ki bo v eni uri lahko prepe- ljala do 900 smučarjev. Smu- čišče bo razsvetljeno, zato se obeta tudi prijetna nočna smuka. Ker pa letos še ne bo mogoče kupiti teptalnega stroja, bo na zares dobro smuko treba počakati do pri- hodnje zime. Novost za tiste, ki se poi- gravajo s srečo, pa bo nova igralnica, kjer se bodo rulete začele vrteti spomladi, pred začetkom glavne sezone. Igralnico z ameriškim nači- nom hazardiranja bo odprl Casino iz Nove Gorice. Še ta mesec bo Zdravihš- če, v sodelovanju s koncert- no direkcijo iz Zagreba, od- prlo novo diskoteko s 60 se- deži, vendar pa bo lahko sprejela še več obiskovalcev. Diskoteka v restavraciji Son- ce bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. ure zvečer do treh zjutraj. M.A. Obadli i pilil Ni čudno, da se nam nabralo toliko nesmM ge, ko pa šef državm zasluži toliko kot čiZ stilec v propadajoéeem kapitalizmu. ] Po podražitvah slad- korja in bencina bode nekateri počasneje prišli do sladkega živ ljenja. j ; Nekateri dajejo toli ; ko, da še sami ne opa zijokdajjimzmanjk^ \ OBAÌ Dedek Mraz »na posodo« Sliši se zelo zahodnjaško, a vendar je res. V Celju ima- jo dedka Mraza na posodo. Po vzoru Mariborčanov so se odločili za takšno pope- stritev ponudbe za novolet- no praznovanje otrok v Pi- onirskem domu Cvetke Je- rinove v Celju. V sodelova- nju s študentskim servisom so za to vlogo pripravili šest študentov in učencev, ki bodo katerikoli dan, ob kateremkoli času, na voljo vsem, ki želijo otroke prese- netiti z obiskom pravega dedka Mraza. »Poleg prireditev, ki jih vsako leto organiziramo v naši občini, so tudi takšne, ki jih za ožji krog otrok orga- nizirajo hišni sveti, pionirski odredi v krajevnih skupno- stih, pa tudi delovne organi- zacije. Mnogokrat so nas kli- cali, da bi jim pomagali najti dedka Mraza,« pravi Ivanka Marič, pomočnica ravnatelja v pionirskem domu. »Letos jim bomo lahko ugodili. Pri nas bodo lahko naročili obisk dedka Mraza s plesnim ali lutkovnim programom ali pa samo dedka Mraza, ki bo prišel, razdehl darila, po- kramljal z otroki in se nekaj časa igral z njimi«. Dedek Mraz bo lahko pri- šel tudi na dom, če bodo starši hoteh presenetiti svo- jega otroka. »Obisk dedka Mraza na domu bo veljal 6000 dinaijev. Mislim, da to ni previsoka cena, zlasti še, če se več družin odloči za skupno praznovanje Novega leta,« meni Ivanka Marič. Tako. Starši pa imajo še eno skrb manj. WE Ženskam v veselje Celjani so bogatejši za no- vo konfekcijsko trgovino, ki jo je v Gubčevi 8, nasproti blagovnice »T« odprl kolek- tiv MIK iz Prebolda. Trgovi- ne bodo vesela prav vsa de- kleta in ženske, ki so rade modno oblečene, saj je v pe- stri ponudbi poskrbljeno prav zanje. V trgovini je mo- goče najti konfekcijske, pa tudi butične modele za vsa- ko priložnost. L. KORBER Lutkarji iz Šmihela v Avstriji Prosvetno društvo Bra- slovče bo prihodnje leto praznovalo sto letnico ob- stoja. Prireditve v ta namen so se že pričele, v praznova- nje pa se je vključilo tudi prosvetno društvo iz Šmi- hela na avstrijskem Koro- škem, s katerim imajo Bra- slovčani že deset let trdne prijateljske in kulturne stike. Prejšnji teden je lutkovna skupina prosvetnega dru- štva Šmihel gostovala v Bra- slovčah z lutkovno igrico Igra z oblaki. Prireditev je bila namenjena učencem OŠ Braslovče ter podružnične v Letušu. O igri in sodelov- nju je predsednik KPD Šmi- hel Karel Gril povedal, da so veseli, ker sodelujejo pri praznovanju tako visokega jubileja kot je sto letnica bra- slovškega društva. »Vsako leto naštudiramo kako igro, tokrat je to otroška. V njej nastopajo učenci, dijaki, štu- dentje in drugi,« je povedal Gril. Emil Ribič, ravnal OŠ Braslovče pa je dod »Sodelovanje med Brasld čami in Šmihelom traja deset let, na naši šoli pa Šr helčani gostujejo drug Dan njihovega nastopa šoli smo proglasili za kult ni dan, tako da so si igro li ko ogledali vsi učenci, ol nem pa so imeli priložn spoznati kako uspešno de je društvo slovenskega po kla onstran meje.« TONE TAVČ »Birkenauu je sledil Auschwitz,« pripoveduje Minka. »Krematorij je žrl iz- stradana telesa, bikovka je nenehno poskakovala po mučenikih. Človek je nehote moral pomisliti na Kristu- sa ... Lotil se meje tifus. Šti- rinajst dni sem ležala v neza- vesti. Nekaj tednov pozneje je v taborišče prišla Tončka, neuničljiva Roza in takoj za- čela z agitiranjem za našo stvar. Tončka trpljenja v ta- borišču ni prenesla: leta 1944 je zaradi slabega srca umrla. Skupaj z ostalimi Kozjanka- mi sem ji v baraki 24 izkazala še zadnjo čast, poslednje spoštovanje do te pogumne žene, ki so jo zasramovali in pretepali že na celjskih uli- cah, kjer je morala skupaj z drugimi trpini nositi na pr- sih vehk napis: JAZ SEM BANDITKA ANTONIJA ČEČ-ROZA. Povsod so bili okostnjaki, po ves mesec so ležali naoko- h. Vzdržati je bilo treba za vsako ceno. Kdor je v Ausch- witzu izgubil voljo, je bil iz- gubljen.« In se je Minka spomnila na domače trate, na hišo, sose- de, vinograde tamkaj po sončnih virštanjskih rebreh, vriskanje ob trgatvi in na po- božna romanja na Martinovo v kleti, ko zori mošt in so pozabljene skrbi.. . petje obvije zidanice, kozjanske gorce . .. Takrat se jim je do- movina približala, zlezla glo- boko vanje, lahko bi seje do- taknil z roko, človek težko razodene to občutje, imelo te je, da bi ji dejal, pojdi, primi me za roko, pobegniva! In so zapele, tiho, pretiho, a hlad se je izgubil iz srca. Vsaj za hip. Januarja 1945 so zapustili taborišče. Se prej so esesovci zažgali dokumente, potolkli nekaj sto ljudi. Strel s pištolo v glavo je bil prava milost. Milost za ničvredne pse. Kot da je človeško bitje pozabilo na sram. In vendar se je začelo naj- lepše popotovanje v življe- nju Marije Beline z Marofa pri Lesičnem. V prividu so se kazali obrisi Bohorja, cerkvic na pobočjih, po str- minah raztresenih njiv, zna- menj ob poteh, mlinov ... vse to seje nenadoma strnilo v veličastno podobo. Esesovci pa so še kar na- prej streljali, fronta se je pri- bliževala, pa tudi domovina! Ko seje vrnila, ni bilo obli- ža na rane: mož ubit, vašča- ni, ki so bili z njo v Starem piskru, ustreljeni, zà njimi so ostala - in še to ne za vsemi - poslovilna pisma ... In vendarle - sreča: otroci so bili živi in zdravi! Hišo so jim pred koncem leta 1944 požgah ustaši. Zno- va jo je zaskelelo. Tisto, kar je ponudila Min- ka, grenkosladka pijača, za- reže po grlu. Zdravi menda kot vse, kar je grenko, so re- kli njega dni. Vrsto bolezni. In če zdravi, zakaj je ne bi potočil človek kapljo, dve? A prepričanje, misli Minka, da hočeš biti zdrav, moraš imeti v sebi. Tako kot moraš imeti v sebi prepričanje, da delaš prav in da te tudi s parom volov ne morejo premakniti. Odlikovanja, ki jih je dobila, so le zunanje potrdilo ti Ni jih malo, pa tudi po nah ne vise. Kozjanska r jih skriva, kaj vem kje, brž nekje med sveže zlik mi, dišečimi rjuhami, kc navada. Morda pod »i štrom«, v »kaselcu« moi ti, v škatljici s spomini. »Saj človek ni delal z; Lačnemu, žejnemu, por potrebnemu je treba pc gati, šele potem naj se čk povpraša, kako in kaj. ] misel bodi - misel na čl ka. Greh bi bil, velik gre! bi se izognila svoji < nosti!« Največje odlikovanje spoštovanje. »Na smeh gre človeki slišiš, kako se ljudje puli odlikovanja, koliko ui nosti plane na dan, ka zamere se zakote!« Navsezadnje bi moral biti odhkovanje tudi z ker je dobesedno z golir kami, s pomočjo sosedi dobrih ljudi, otrokom p vila nov dom. »Nič ni pretežko, kar j ba postoriti!« Zaradi sem vedno globoko sp vala besede iz Jurčič-L kovega Tugomerja: Hiša Minke Belinatove je nova: domačijo so konec 1944 požgali ustaši - kot večino kozjanskih kmetij. Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!« Po njihovih dejanjih jih boste spoznali! Spoznanja narede sleherno pot v dolino lažjo.