He©diwisn®
politično glasil® za Slovence
Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 vin. brez priloge, s prilogo po 16 vinarjev.
m
2 mesečno prilogo
Slovenska Gospodinja
Dl
S
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista" v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Napredno časopisje. — Delovanje trgovske in obrtne zbornice v 1. 1908. — Politične vesti. — Iz slovenskih dežel. -— Kranjsko: Razno. — Raznoterosti. — Književnost.
Podlistek: Legenda. — Svidenje.
Napredno časopisje.
Predsednik narodnonapredne stranke župan Ivan Hribar je na shodu zaupnikov dne 2. februarja tega leta omenil tudi klerikalno časopisje, njega razširjenje in vpliv med kmetskim ljudstvom.
Res je to! Klerikalci so si 1 e potom časopisja pridobili trdna tla na kmetih. Sicer ni v nemar devati njih naravne organizacije, ko je vsak župnik in kaplan agitator za klerikalno stranko, a vendar ta agitacija ne bi toliko zalegla, ker naš slovenski kmet ni tako neumen, da bi kar slepo verjel, vsaki besedi svojega dušnega pastirja, ki jo izgovori v prilog politični stranki, ampak pisana beseda se ga bolj prime in če se ga neprestano pita z enimi in istimi idejami, se ga te morajo končno prijeti. In neverjetno veliko storijo klerikalci za razširjenje svojega časopisja. „Domoljub" se pošilja v čez 20.000 iztisih, „Bogoljub11 v čez 15.000 iz-tisih na deželo in čeprav niti polovica ni pla-čujočih naročnikov, — večini se kar brezplačno vsiljuje — prodirajo vendar pogubne ideje klerikalizma v maso in vsak bralec se navžije tistega kruha, ki jim ga režejo dr. Lampe, dr. Krek itd. v Ljubljani.
V primeri s klerikalnimi časopisi je napredno časopisje — izvzemši „Slovenski Narod", ki še vedno velja kot prvi slovenski časnik — slabo podprto in sicer iz vzrokov, katerih nas jo lahko sram 1 Večkrat doživimo prizor, da se napredni časopisi in napredne tiskarne pobijajo med seboj, mesto da bi se podpirali. Veliko
fegenča.
Spisal Josip Premk.
Zgodilo se je, da je nekega dne umrl slavni poet Sla v jan Slavjanov prav pri zadnjem stihu svojega akrostihona, ki je veljal krasotici Me-raldi, najlepši devi zemeljske oble.
Umrl je pri mizi, s peresom v roki in niti toliko ni imel časa, da bi zapisal, kje naj se natisne ta njegov zadnji proizvod, še odkril se ni pred belo smrtjo in ni sklenil rok, ampak z nespodobno iztegnjenimi nogami — so ga nag}j trdega in bledega.
Kdor pozna početje in končanje slovenskih pegaza-jahačev, se ne bode čudil, da je sfrčala duša poeta Slavjana skozi dolg špalir prečistih Kerubinov in Serafinov naravnost pred nebeška vrata.
Peter je spal pred vrati in še ves zaspan mu je prijazno pokimal v pozdrav.
Ni se malo začudil, ko je vstopil Slavjan, navajen le hudega in trpkega, v kraljestvo koromandijskih biserov in vseh sladkosti poln kraj. Duše so se veselile, prepevale so himno svetih nebes in se poljubovale vsekrižem brez
premalo se stori pri strankinih somišljenikih za časopisje, ravno ker se njegova važnost podcenjuje. Iz česa prihaja to?
Dočim vidimo pri klerikalcih, da njih časopise po večini izdaja katoliško tiskovno društvo, ki s svojimi podjetji zasluži ogromno denarja in torej tudi lahko veliko žrtvuje za tisk časopisov, izdajajo napredne časopise privatniki, včasih kak konzorcij, ki se pa končno naveliča pokrivati ogromni deficit. In ako naposled vidi, da ne najde podpore nikjer, mu mine vsako veselje, še nadalje podpirati napredne ideje.
Drugič je pa stvar tudi taka, da niti bogati in gmotno dobro situirani somišljeniki ne naroče naprednih časopisov, ker jih itak lahko čitaj o — v kavarni! Napredna stranka ima ravno po mestih največ somišljenikov in po mestih so kavarne, v katerih se dđbe vsi časopisi, zlasti slovenski. Prav lahko bi torej marsikdo žrtvoval par kron na leto, da bi sam imel časopis in s tem podpiral tega izdajo. A nikakor mu ne gre v glavo, da bi plačal za časnik, ki ga lahko čita v kavarni. Torej niti v toliko noče podpirati naprednega časopisja, tem manj, da bi za nepremožne ljudi, ki bi radi čitali, naročil in plačal morda več iztisov ter tako razširjal napredne ideje in pridobival somišljenike.
Pri klerikalcih je pa vse naročeno na „Domoljub" in če je malo bolj premožen kmet, mu župnik naroči tudi „Slovenca.11 Zaupniki pa plačujejo tudi iz svojega po več iztisov „Domoljuba11 za manj premožne kmete in člani klerikalnih političnih društev in kmečkih zvez dobivajo „Domoljub" brezplačno.
Vsega tega ni pri napredni stranki, zato pa tudi časopisi niso razširjeni in torej tudi ni čudno, da se na kmetih le malokdo ogreva za napredno stranko, o kateri ničesar ne ve,
ozira na spol, vse mlado, vse lepo — kot govori sveto pismo.
S trepetajočim korakom je stopil poet Slavjan pred božji stol in se priklonil do tal liki suženj pred mogočnim gospodarjem.
„Slavljen, o Jehova od vekov v veke 1“ je jeknil poet Slavjan, ker edina želja mu je bila, nikdar več zapustiti ta kraj.
A gospod Bog, sedeč na zlatem stolcu, z redko, sivo brado in dobrodušnim pogledom je vedel, da poet Slavjan ne pozna resnice in govori le iz navdušenja.
„Pokaži knjigo svojih zemeljskih zaslug," ga je opomnil gospod Bog in nagubančil lice v gube strogega sodnika.
„O, premodri, o vsemogočni 111 je zavzdihnil poet Slavjan, — „moje ime je — Danguba."
Začudil se je vsemogočni sodnik in izpre-govorii:
„Danguba, ne, tega imena ni v katalogu krščenih duš."
Tedaj je pomežiknil gospod Bog, ozrl se je na zemljo in zagledal dolgo procesijo, ki se je pomikala klaverno, vsa opljuvana in zasmehovana, — pred njimi pa je vihrala zastava v podobi ženijalno zavezane kravate.
izvzemši morda, kar o nji čita v „Domoljubu", da so n. pr. v nji sami brezverci, goljufi, sovražniki kmetov itd.
In vendar ne moremo nikdar in nikoli dovolj povdarjati potrebe, da se razširi napredno časopisje med ljudstvo. In razširjenje naprednega časopisja je prva naloga podrobnega dela za stranko. Edino z naprednim časopisjem si bomo pridobili tla na deželi in pridobili ljudi, ko bodo videli, da se pošteno in dobro misli z njimi.
Kakor je zdaj v izvrševalnem odboru zavelo novo mlado življenje, ko je vsak član dobil nalogo in se je vse delo, ki je poprej slonelo na ramah enega ali dveh voditeljev, razdelilo med posamezne člane, tako mora tudi vsak pristaš narodnonapredne stranke opustiti tisto brezplodno brezbrižnost, vstati mora iz letargije in delati za stranko. Vsega se iz Ljubljane ne sme pričakovati. Izvrševalni odbor bo inicijativno posegel v okraje, storil predpriprave za ustanovitev društev, poslal tudi govornike, toda podrobno delo mordjo pa prevzeti pristaši na deželi sami! In kakor smo zgoraj povedali, prva naloga in točka podrobnega dela je, da se razširja napredne časopise, bodisi da je to „Slovenski Narod", „Gorenjec", „Notranjec", „Belokranjec11 ali „Naš List". Pridobivati je treba tem listom naročnike, nekaj je treba tudi žrtvovati in navdušenim, a nepremožnim somišljenikom naročnino plačati. Ravno taki potem pridno razširjajo časopis med druge in s tem obenem delajo tudi za stranko.
Brezplačno se lista ne more dati, ker ma-terijelno je itak vsak list jako slabo podprt. Vsak list bi pa prav lahko dobro stal, ko bi se naši imovitejši somišljeniki le malo spomnili svoje dolžnosti ter se ne samo naročili na list, ampak tudi plačali naročnino. Ako torej vsi somišljeniki na deželi zahtevajo, da se mora
„Velika proza je zavladala tam doli," je zamrmral in se ozrl pomilovalno v poeta Slavjana.
„Čemu govoriš o ljudeh, ki sodijo s takimi imeni in ne vedo, da so sojeni."
Poet Slavjan je spoznal dobrodušnost božjega sodnika in lažje mu je postalo pri srcu.
„Odgovori! Pokaži torej, da dobiš zasluženo plačilo.11
Tedaj je Slavjan plaho privlekel iz telovnika orumenelo knjižico svojih poezij in jo podal gospodu Bogu.
Mogočni sodnik jo prelistal liki kritik in namrgodil obraz.
„Nekaj si napravil, to je res, pa glej, kaj je vse to? Lupina, a jedra ni! Čemu si lagal in pel drugače kot ti je narekovalo srce? Kaka je ta tvoja ljubezen do tiste Meralde?11
Vztrepetal je poet Slavjan, ko je začul njeno ime in poln navdušenja je odgovoril:
„Nežna in čista je, niti mrvice greha ni v njej!“
„Lažeš!“ se je razjezil gospod Bog in tudi Devica Marija se je nasmehnila.
„Lažeš," je ponovil z resnim glasom. „Take ljubezni ni, ker moja zapoved se ne da izpremeniti!“
dati ljudstvu čtiva v naprednih političnih časopisih, naj podpirajo, dokler stranka ne izda poljudnega glasila, že obstoječe napredne časopise ter jih razširjajo med ljudi. Ako se enkrat napredno časopisje vkorenini v narodu, potem tudi ni več daleč, da zavlada v masah kmečkega ljudstva napredni duh in zmaga napredne stranke!
Delovanje trgovske iti obrtne zbornice v L1908.
Poročilo zborničnega predsednika gosp. Lenarčiča.
(Konec.)
V minolem letu je zbornica kakor prejšnja leta imela priliko, podajati i z j a v e, odnosno predlagati poročila upravnim oblastvom vseh instanc. So to deloma izjave, kijih oddaja zbornica od slučaja do slučaja navadno ob prilikah, ko gre za pojasnitev raznih trgovskih, obrtnih in industrij alnih predmetov. Napredujoči razvoj povzroča samposebi, da se tovrstni, rekel bi, tekoči posli množe redno od leta do leta, prav tako, kakor se vedno množi delo v zbornici vsled tega, ker se tudi drugi uradi in javni faktorji vedno češče obračajo v najrazličnejših zadevah do zbornice; Gros tega dela je nujnega značaja, opravljati je torej treba te posle predsedništvu in tajništvu. Razume se samoposebi, da narašča v zbornici informativna služba, v vedno obilnejši meri se obračajo interesentje do zbornice p i-s m e n o ali še češče osebno.
Vodilo bi preveč v detajl, če bi se hotel tudi le kurzorično dotakniti posameznih strok zborničnega delokroga. Naj omenim le nekatere poglavitne stvari, s katerimi se je zbornica pečala preteklo leto. Zbornica je podala priporočilno izjavo glede ustanovitve obrtnega sodišča v Ljubljani in njega uredbe. Potrebo take institucije je podprla s statističnimi dati, ki kažejo številnost obrtnih in trgovskih podjetij in množeče se število uslužbencev. Predlagala je, naj delokrog novega sodišča obširja mesto Ljubljano in sodni okraj okolica ljubljanska.
Ponovno je imela zbornica priliko zavzemati stališče glede vprašanj, ki so nastala ob izvedbi zakona o penzijskemzava-rovanju zasebnih uslužbencev. Mimo drugih vprašanj je bilo odlične važnosti vprašanje, kako urediti upravo penzijskega zavarovanja. Zbornica ima zavest, da je storila s svoje strani vse, kar je bilo mogoče, da zagotovi deželi Kranjski lastno deželno mesto s sedežem v Ljubljani. Odločitev je žal izpadla v nasprotju z našimi interesi; uspeh je tak, da se je zopet pomnožila za en slučaj pripadlost naše dežele v območju Trsta. Slabe izkušnje, izvirajoče v drugem obziru iz tega, so samoposebi napotile mnogo naj večjih interesentov, da so dali prednost nadomestnim zavarovalnim napravam.
Poet Slavjan je trepetal, ker je cul, da se vale nad zemljo veliki gromovi in strele radi jeze gospoda Boga.
„Vsemogočni! Iz dna srca so privrele besede, ki sem jih vezal v verze, s srčno krvjo sem jih pisal . . . kako bi mogle biti drugačne, kakršno je moje srce ali moja duša."
Marija ga je pogledala z velikimi modrimi očmi in že je imel poet Slavjan na jeziku lep verz, a še se je spomnil o pravem času, da stoji pred božjo kraljico.
„Ni tako kakor govoriš I" je zarohnel nebeški sodnik, ker ni trpel laži in hinavstva.
„Nič drugega ne čutim v srcu, kot ponižno, sveto ljubezen" — je zatrjeval poet Slavjan — „in ako bi me prav tako ljubila tudi ona, bil bi najsrečnejši I"
„Tako —,“ je izpregovoril gospod Bog. „Da nisi poet, bi te vrgel v dno pekla, ker lažeš pred menoj — tako — pa idi in vživaj svojo ljubezen, čisto in nedolžno, dolgih dva tisoč let. In ako te je resnično sama svetost, se ti po pretečeni dobi umaknem s prestola, ako pa se pregrešiš — te pošljem v kraljestvo centavrov! “
Tako je govoril gospod Bog. Marija ga je hotela preprositi, a že je zletel skozi nebeška
Prestopam k vprašanju o organizaciji društva in trgovstva v obrtnih zadrugah in o uredbi obveznih pomočniških izkušenj. Določila obrtne novele so v marsičem izpremenila delokrog obrtnih zadrug, povekšala so tudi njih praktični pomen, zagotovivši tem tvorbam večjo vplivnost in večje sodelovanje v obrtni upravi. Ta okolnost je vzpodbudno vplivala na izvedbo še mnogokje nepopolne ali pa celo popolnoma nedostajajoče organizacije. Ustanovilo se je v 1. 1908 dokaj novih zadrug, med njimi več strokovnih; mimotega pa se je vzbudilo precej takih, ki so bile v dolgoletnem mrtvilu, k rednemu poslovanju. Zanimanje za organizacijo teh vrst raste; brezdvomno je, da bi poslovanje pridobilo, če bi imele zadruge vedno na razpolago sposobnih, primerno izvežbanih funkcijonarjev. V tem pogledu bi morda ugodno vplival p o-seben tečaj, namenjen zadružnim funkci-jonarjem.
Preustrojite v, odnosno prilagoditev pred obrtno novelo obstoječih zadrug novim določbam obrtnega reda je domalega izvršena; obilo posla je dala ta reorganizacija, vendar se na vpoštevnejše neprilike ni namerilo. Šlo je delo dokaj gladko od rok ob stalni in vneti podpori zadružnega inštruktorja.
Paralelno s to akcijo seje izvedla uredba obveznih pomočniških preizkušenj za vajence rokodelskih obrtov. Institucija, dasi povsem nova, brez podobne predhodne uredbe, je dovršena in izvedena v deželi zadovoljivo. Zbornica si je pri izvedbi tega vprašanja vzela za vodilo, da treba urediti te naprave, ki je za prizadete dalekosežne važnosti praktičnim potrebam primerno ter na način, ki jamči zlasti za oblastveno preizkuševalno komisijo točno in brezpogrešno poslovanje. Uredba teh preizkušenj je izvršena na način, da posluje poleg zadružnih preizkuševalnih komisij, katerih je sedaj 32 v deželi, za vse one vajence, ki iz tega’ ali onega vzroka ne morejo prebiti preizkušnje pri kakšni zadružni komisiji, oblastvena izpraševalna komisija s sedežem v Ljubljani. Ta komisija, kateri načeluje ravnatelj umetnoobrtne strokovne šole g. Ivan Šubic, vrši preizkušnje redno štirikrat na leto in njen delokrog obširja celo kronovino. O vplivu te nove uredbe si danes ni moč še vstvariti definitivno sodbe, upravičeno pa je mnenje, da ne ostane brez ugodnega vpliva na izobraževanje obrtnega naraščaja.
V tej zvezi bodi mi dovoljeno omeniti, da je koncem šol. 1. 1907/8 obiskovalo obrtno nadaljevalno šolo v Ljubljani 600 učencev, katerim je prišteti 108 trg. vajencev v gremijalni šoli trg. gremija v Ljubljani. Na obrtno nadaljevalnih šolah izven Ljubljane je znašalo ob sklepu šolskega leta 1907/8 število obrtnih in trgovskih vajencev 865. Podrobno poročilo je razvidno iz statističnih tabel, ki so pridodejane sejnemu zapisniku.
vrata bel golobček in se spuščal niže in niže k zemlji . . .
Nekaj Serafinov je zajokalo po njegovem odhodu, sveti Peter je nakremžil obraz v žalostne gube, a poet Slavjan je že plul v podobi belega golobčka tja proti beli vili in potrkal s klunčkom na okno.
Meralda je ležala v gugalnici in v laseh je imela bele narcise. Tako velika je bila njena lepota, da je zagrulil golobček. Ko ga je Meralda zagledala, mu je hitro odprla in ves presrečen ji je zletel v naročje.
Potem pa ga je zaprla v kajbico.
Včasih mu je prinesla sladkorja in drugih sladčic in se pogovarjala z njim; včasih mu je celo zapela kako pesmico, a golobček je le otožno povešal glavico.
Nekoč ga je na večer spustila iz kaj biče. Sedela je v postelji v lahni tančici in kmalu zdrknila pod odejo. Golobček pa je začel grkati tako nemirno in ni hotel ostati na vzglavju, ampak silil kar pod — odejo.
Meralda se je nasmehnila čudni razumni živalici, a nebo je zagrmelo v čudovitem gromu, ker gospod Bog se je zasmejal na vsa usta.
V hipu je stal zopet pred božjim prestolom.
Tekom leta 1908 je zbornica, ki je dovršila vse priprave za zavod, namenjen pospeševanju obrta na Kranjskem, inicijirala in tudi denarno podprla tri mojstrske potovalne tečaje; in sicer krojaškega v Škofji Loki ter po enega za krojače in za čevljarje v Žireh. Nadalje je zbornica dala na razpolago 22 obrtnikom brezplačno vožnjo do Prage in nazaj, da so si ogledali ondotno jubilejno razstavo. V prešlem letu je aktivirala kakor so poročali časopisi, dežela dvorazredno nižjo trgovsko šolo v Ljubljani s pripravljalnim tečajem.
V vložni zapisnik se je vpisalo leta 1908 5517 poslovnih številk proti 5196 v letu 1907; število odprav je v letu 1908 naraslo na 6173. Legitimacijskih kart se je izdalo 70, identitetnih pa 21. Varstvenih znamk je bilo na novo registriranih 14, obnovljenih 4, izbrisanih 8. Vzorcev in modelov je bilo deponiranih 5. Novih prošenj za bencin je prišlo 17, letna množina v teh zaprošenega bencina znaša 171.100 kg. Pri tem je opomniti, da se odslej ne daje več dovolila za prejemanje davkaprostega bencina le za dobo enega leta. Vštevši še v prejšnjih perijodah dovoljeno mineralno olje v obrtne namene znaša skupni letni kvantum za Kranjsko okroglo 500.000 kg. Nadalje je došlo 7 prošenj za nabavo tovarniške soli po znižani ceni per 172.000 kg.
Zbornična doklada za leto 1908 je vrgla 48.968 K 94 h proti preračunanem znesku 48.000 K.
Zbornica je imela v letu 1908 6 plenarnih sej, med temi dve izredni ter 9 odsekovih sej.
Politične nesti.
Državni zbor se otvori zopet dne 10. t. m. Krščanski socijalci kandidirajo namesto Weiss-kirchnerja dr. Pattaia in upajo, da ga bodo kakor prvega vse stranke izvzemši socialne demokrate volile. Kakor se pa čuje, so jim Čehi korenito zmešali štrene, kajti ti kandidarajo prof. dr. Masa? i k a, ki bi, ako Poljaki, „Slovanska enota" in socijalni d em o krat j e zanj glasujejo, tudi prodrl. Zdaj se bo najlepše pokazalo, kako so slovanski klerikalci v narodnih ozirih solidarni z naprednimi slovanskimi poslanci. „Slovenec'• poroča, da se čuje z Dunaja malo verjetna vest, da se nameraVa kandidirati za državnozborskega predsednika dr. Masarika. Zakaj pristavlja „maloverjetna vest“, se nam zdi jako sumljivo in se nam nehote vsiljuje mnenje, da bi imeli naši klerikalni poslanci rajši nemškega klerikalnega predsednika nego slovanskega naprednega. Izbera prof. Masarika je jako srečna, kajti zanj bi glasovali tudi socijalni demokrat]e, katerim je Masafik zelo simpatičen. Zato bomo tudi po dejanjih sodili našo državnozborsko delegacijo I
Nujni predlogi za prvo sejo državnega zbora. Poroča se, da se bosta že v prvi seji
„Dejal sem, da vživaj svojo sveto in čisto ljubezen dolgih dvatisoč let, a ti si se zmotil že prvi mesec. Kaka je misel, ki se skriva pod varljivo formo tvojih verzov?" ga je vprašal gospod Bog.
Poet Slavjan je spoznal svoj greh in je odgovoril jecljajo:
„Mogočen si, gospod Bog, in mogočna je kri, ki si nam jo vstvaril!“
Tedaj se je gospod Bog nasmehnil in je pomigal s prstom: — na zemlji je umrla Meralda in pohitela pred božji prestol.
„Zakaj ga nisi ljubila kot se glasi moja zapoved, ampak samo občudovala njegove pesmi?"
Marija se je naslonila na ramo mogočnega sodnika in prosila goreče.
„Naj bo! Ker nista hotela svetih nebes, pa se ljubita, kot sta želela I"
In iz nebes sta poletela dva golobčka in se poljubila s kljunčki. Hitela sta na vztok, potem na zapad; včasih, ko je nebo temno, se zaganjata čez valove morja, a kadar je dan jasen, se jih lahko vidi na tistem oblaku, ki beži na večer čez toneče solnce . . .
državnega zbora vložila najmanj dva nujna predloga in sicer poslanec Hribar in tovariši glede septemberskih dogodkov v Ljubljani in češki radikalci radi narodnih preganjanj na Češkem. Kot prvi predmet bo pa vladna debata na dnevnem redu, ker se bo o izjavi ministrskega predsednika takoj zahtevalo, da se o nji otvori debata. Potem prideta na vrsto nujna predloga in nato šele r e-krutna predloga. Glede volitve predsednika v državnem zboru se še ne ve nič gotovega. Krščanski socijalci bodo zahtevali predsednika iz svoje srede in bodo najbrž določili dr. P a t-tai-a za kandidata.
Skupno nastopanje nemškonaprednih in krščanskosoci jalne stranke. Nemške stranke so sestavile posebne komisije, ki so se pretečeni torek posvetovale o skupnem nastopanju v narodnih vprašanjih. Krščanski socijalci so zahtevali tesno spojitev in celo ustanovitev skupnega izvrševalnega odbora, čemur so se pa napredni Nemci ustavljali, češ da zadostuje, če se od slučaja do slučaja nemške stranke zedinijo ter le v narodnih vprašanjih skupno nastopajo.
Posredovanje za mir na Balkanu. Velevlasti so hotele Srbiji vročiti skupno noto, naj preneha z oboroževanjem ih naj se zlasti odpove svojim zahtevam po teritorijalni odškodnini v Bosni, toda ruski minister Izvoljski je izjavil, da bo ruska vlada z oficijelno noto pozvala Srbijo, da odneha od svojih zahtev in naj se zadovolji z gospodarskimi koncesijami, ki jih bo Avstrija določila. Listi pa obenem poročajo, da je Rusija poslala srbski vladi tudi zaupno noto, da bo Rusija vedno stala na strani Srbije in ji pomagala. Srbi so vsled ruskega poziva zelo obupani, a so vendar izjavili, da se ne odrečejo svojim zahtevam in da hočejo dobiti prost izhod do jadranskega morja.
Srbija ne odneha! Ruski poslanik Sergejev je srbskemu zunanjemu ministru dr. Milovanoviču v imenu ruske vlade nasvetoval, naj Srbija odneha od svojih zahtev glede teritorijalnih kompenzacij in glede avtonomije Bosne in Hercegovine, ker teh zahtev velesile ne morejo podpirati. Zglasili so se tudi pri istem ministru poslaniki Anglije, Francije, Italije in Nemčije ter mu isto nasvetovali. Ministrski svet se je takoj po tem dogodku pod predsedstvom kralja Petra o tem posvetoval ter soglasno sklenil, da Srbija pod nobenim pogojem ne more odnehati od svojih, po narodni skupščini fiksiranih zahtev glede teritorijalnih kompenzacij in glede avtonomije Bosne in Hercegovine. Z ozirom na ta sklep srbske vlade je skoro verjetno, da pride do vojne.
Poljski minister rojak vitez Abraha-movič je odstopil, ker mu je poljski klub izrekel nezaupnico. Za naslednika mu je bil imenovan poslanec D u 1 e b a. Abrahamovič in grof Dzieduziki odložita državnozborske mandate in
Svidenje.
Spisal J o s. Premk.	(Konec.)
Alma je za hip utihnila, očividno so jo spomini preveč razžalostili in dolgo je ostala tiho.
„In od tistega trenotka, ko sem zvedela, kako nesramno in gnusno me hočejo prodati, sem imela samo eno željo: oblatiti vso to navidezno čednost teh čislanih ljudi, ki so hoteli barantati z mojo mladostjo in srečo tako čifut-sko, da se mi je zgabila že misel, ako sem se domislila neplemenitosti svojih staršev. — Vi tam v daljni tujini ste bili zame izgubljeni; dvoje, troje pisem ste mi še pisali, in ko sem vam naznanila, da res omahujem nad krutostjo očetovo, ste me imenovali „lahkoživko" in mi voščili obilo — sreče . . . Morda ste res menili, da imate opravka s kako domišljavko, ki vas je res ljubila le radi umetniške frizure, a je bilo njeno srce tako daleč . .'. Ne, jaz sem vas ljubila drugače in zato bo od onih drugačen konec moje ljubezni! . . . Morda celo bolj žalosten, a vsaj zavest bom imela, da tako nisem hotela jaz, ampak drugi 1“
Nato je zopet umolknila in molčal je tudi Vrtnik.
vsled tega izgubi poljski klub dva jako odlična zastopnika.
Veleizdajniški proces v Zagrebu. Dne 3. t. m. se je pričel v Zagrebu „veleizdajniški" proces proti 53 Srbom, ki so obdolženi veleizdaje. Zagovarja jih 35 zagovornikov, med njimi 21 Hrvatov. Časnikarjev je toliko, da niso dobili prostora. Vsi imenitnejši listi cele Evrope so poslali svoje poročevalce. Obtožnica obsega 107 tiskanih strani in bo 2 dni trajalo samo da se jo prečita. O izidu obravnave bomo poročali.
Jz slovenskih dežel.
Jezikovne razmere na štajerskih železnicah. Hočem obrniti pozornost na one za nas toli škodljive razmere, katerih ne bi smelo nikdar pozabiti naše zastopstvo v parlamentu in v prvi vrsti ne naše občine, to so razmere pri prometnih zvezah, pri nas pri železnicah. Ravno pri tem nam kaže vlada, za kakimi cilji stremi. S tem, da nam nastavlja pri železnicah nemško uradništvo, s tem, da nam na štaci j ah niti ne privošči dvojezičnih napisov, kaže, da je sužnja onega vsenemškega gibanja in zagovornica onih vsenemških teženj, katerih edini cilj je germanizacija naše zemlje. Kot vzgled omenjam samo državno progo Celje — Spodnji Dravograd. Del te proge Velenje — Spodnji Dravograd je bil že od začetka sem dvojezičen (so sicer tudi tukaj pomankljaji .glede uradništva in glede napisov samih na štacijah kot: Otišnikov hrib, Dravograd in Slov. Gradec — mesto.) Upali (so, da bode dala naša vlada pri podržavljenju proge Celje — Velenje privatni Južni železnici in deželnim železnicam dober vzgled in da bode popravila, kar je bilo poprej zamujeno s tem, da ojači slovensko uradniško osobje in da nadomesti samonemške napise na štacijah vsaj z nemško-slovenskimi. Kaj še! Proga Celje — Velenje je ostala kot poprej nemška, vsiljuje se nam nemško uradništvo, kondukterji nočejo znati slovenski! Kratkomalo, razmere so se na tej državni progi tako poslabšale, da so za narodnega Slovenca direktno neznosne. Da s tem germanizujočim sistemom pri naši državni železnici ne sme več iti naprej, je samoobsebi umevno. G. državni poslanec Roblek je napravil že glede tega interpelacijo, ki je vzbudila precej krika med Nemci. Treba je, da izpolnijo njegovo delo slov. občine po Sav. dolini. Slovenske občine, vzbudite se, zahtevajte na štacijah slovensko uradništvo in dvojezično upravo I Protestirajte proti zapostavljanju našega jezika na progi državne železnice Celje — Velenje! Storite to druga za drugo in uspeh bo na naši strani. Sramota zares, da se blišče na štacijah izključno slovenske Savinske doline šamonemški napisi. Upajmo, da niso te besede bob ob steno!
Mrak se je zgostil; v temo je potonila sobna oprava; samo okno je svetilo, obžarjeno od kandelabra, ki je svetil doli na ulici.
„Vidite,“ je pričela zopet Alma in v glasu se ji je poznalo, kako je razburjena. „Prav v tem kotu, na tem divanu sem sedela tisti usodni večer; v temi kakor sedaj, da nisem videla sama sebe. Tam v sosedni sobi, kjer je nocoj tako tiho, so zvenele čaše, in jasno sem razločila glas očeta, ki je napival mojemu soprogu na srečno bodočnost. Jaz sem sedela tukaj, same so mi polzele solze iz oči in srce mi je bilo bolesti trdo, skoro ga nisem čutila. Vedela sem, da jočem prepozno, a tako se je moralo zgoditi. Trudna sem bila, a kadar sem se ozrla na postelji, se mi je zazdelo, da stojita tam dve rakvi, črni, grozni, kamor mi bo leči še tisto noč . . . Nič ni groznejšega kot leči v poročno postelj čisti, neomadeževani, ki je hrepenela po trenotku, da podari vse — cvetje težkoljubljenemu, a mora objeti tujca, ki ga srdi in zaničuje in so ji ga vsilili ljudje, ki niso imeli do tega nikake pravice. Zdi se mi, da je lažje stopiti nedolžnemu pod vešala kot devojki v prisiljen zakon... ki je najnesramnejša kršitev osebne svobode! O, tista noč je bila grozna in ne hotela bi več doživeti enake! Do jutra sem slonela tam pri od-
Kako bo z deželnozborskimi volitvami na Štajerskem ? Kakor znano se napredna in klerikalna stranka na Štajerskem še nista zedinili glede enotnega in skupnega postopanja pri deželnozborskih volitvah, ki se vrše meseca majnika. „Straža", ki hoče veljati kot glasilo klerikalne inteligence, omenja govoreč o tem, da bodo koroški Slovenci pri volitvah složno nastopili, da se o štajerskih Slovencih o tem ne more še ničesar trditi in da klerikalni stranki ne kaže skleniti z narodno stranko kompromisa, kajti čemu narodni stranki kaj dovoliti, ker itak nima nikjer nikake moči in je tako slaba, da ne more s svojimi kandidati nikjer prodreti. Tako „Straža". Kdor pa opazuje vstrajno delovanje narodne stranke ter uspehe, ki jih dosega po deželi, ni tega mnenja, ampak da bi imela klerikalna stranka preklicano težavno stališče, ako si hoče priboriti par mandatov, ne glede na to, da je izključeno, da bi mogla povsod prodreti s svojimi kanditati. Torej ne gledati z visokega konja, ampak rajši se dogovoriti, kako naj tudi štajerski Slovenci v slogi in edinosti nastopijo!
Beželnozborske volitve na Štajerskem se vrše meseca maja in sicer voli splošna kurija 7. maja (ožja volitev 14. maja), kmetske občine 17. maja (ožje volite 22. in 27. maja), trgi i n m e s t a 24. maja (ožje volitve 28. maja in 2. junija) in veleposestvo 29. maja.
Občina Kokarje na Štajerskem je dne 1. marca v občinski seji sprejela resolucijo zoper vojno s Srbijo tej jo odposlala na c. in k. ministrstvo za zunanje stvari.
Mariborski Sokol je priredil trimesečni vaditeljski tečaj pod vodstvom načelnika E. Ilicha. Tečaja so se vdeležili tudi ptujski in ormoški Sokoli in se je ta dovršil s prav lepimi vspehi.
Glavna mlekarna v Celju se je ustanovila 18. februarja v Celju. Novo podjetje obeta postati za ves okraj največje važnosti. Ta zadruga temelji na sledečem načrtu: Po celem okraju se osnujejo male krajevne mlekarne, katerih naloga bo, zbirati mleko v svojem ožjem okolišu in ga dopošiljati „Glavni mlekarni v Celju". Slednja ima skrbeti za vnovčenje in sicer v prvi vrsti s prodajo svežega mleka-. Kar bi se ga tem potom ne moglo razpečati, predela se v surovo maslo. Nekaj teh krajevnih mlekarn je ustanovljenih, nekaj pa že pripravljenih. Deleži glavne mlekarne so po 50 K in 10 K, visokost pristopnine bo določilo načelstvo. Zaveza je desetkratna. Kot člani oziroma članice lahko pristopijo v prvi vrsti krajevne mlekarne in posamezni posetniki, nadalje pa tudi razne druge pravne osebe, ki se morajo vezati s pogodbami. Tu bi bilo osobito želeti, da pristopijo razni denarni zavodi, pa tudi druge kmetijske zadruge in pomagajo s tem mlado podjetje, ki potrebuje v začetku večji kapital, utrditi.
prtem oknu, in mislila zdaj to, zdaj ono, a vse kar se je v duhu pojavilo pred menoj, ki je kričalo po nečem, kar bi razsvetlilo te temne zidove in prepodilo morda tudi vse — spomine ... In naposled, ko sem uvidela, da ni pomoči, da je izgubljeno vse, in je smešno klicati nazaj pokopane upe, me je obsenčila tista satanska misel, ki je bila vzrok, da skoro nisem vedela tri mesece, kaj se godi z menoj! . . . Morda se vam studim, ako vam povem, da sem našla v pijači svojo uteho in ne vem, kdaj so bile pokošene moje rože . . . Jaz sem živela v sanjah, težkih in temnih, katerih izvor je bil v — pijači — živela sem v nekakem deliriju. Tako sem preživela svoje poročne dneve; bogve, morda je zunaj sijalo lepo solnce, jaz nisem štela noči... in nisem štela objemov, a dejali so mi, ko sem se znojna in vroča zavedla v postelji, da je poteklo od moje poroke že tri mesece."
Za nekaj hipov je zavladal po sobi zopet mir, svečan mir, še dihanje se ni čulo in Vrtnik je pričakoval z napeto pozornostjo daljne izpovedi . . .
„Kak utis je napravilo vse to na moje stariše, ne vem! Izogibali so se me skoro, in četrti mesec sva se s soprogom ločila. Morda on
Deželnozborske volitve na Koroškem. Katoliško politično društvo za Koroško je že postavilo kandidate za deželnozborsko volitev in sicer v kmečki skupini 1. Velikovec — Dobrlaves: grebinjskižupanFlorjian Ellers-dorfer v Ravžu; 2. Pliberk-Železna Kaplja: Franc Grafenauer, državni poslanec in posestnik na Brdu, morebitni kandidat monsignor Valentin Podgorc v Celovcu; 3. Beljak-Paternion-Rožek: Janez Vošpernik, posestnik v Zgornjih Jezercih pri Vrbi; Trbiž-Podklošter: Josip Škrbina, p. d. Kazin, posestnik in živinozdravnik v Hudih Dolih pri Vratih. V splošni skupini Celovec-Velikovec-Dobrlaves-Pliberk-Železna Kaplja se kandidira Franc Grafenauer, državni poslanec na Brdu. Ta mandat je najbolj zasiguran Slovencem, lahko se pa tudi zgodi, da proderejo slovenski kan-didatje v dveh ali treh okrajih kmečke skupine. Koroški Slovenci bodo složno nastopili, kakor se nam; dozdaj poroča. Želimo le, da zmagajo Slovenci vsaj s tremi kandidati, da ne bo kakor v zadnji dobi le en poslanec (Grafenauer) zastopal tretjino koroških prebivalcev v deželnem zboru.
Višja državna obrtna šola — seveda nemška — se ustanovi v Celovcu. Med ministrom za javna dela in celovško občino se vrše tozadevna pogajanja. Neizmerno ginljiva je vladna skrb za Nemce, če mi zahtevamo obrtnih šol, na Dunaju nič ne čujejo. Bo treba govoriti jasneje.
Kmečka in klerikalna stranka na Goriškem. Goriški klerikalci s strahom gledajo, kako goriški agrarci napredujejo. S prirejanjem shodov in s snovanjem gospodarskih zadrug si pridobivajo čimdalje več somišljenikov, seveda iz vrste klerikalnih pristašev, ki so nezadovoljni z Gregorčičevo politiko. Klerikalni listi napadajo kmečko stranko, da so jo ustanovili liberalci za svojo rešitev in navadno je polovica vsake številke klerikalne „Gorice" posvečena boju zoper naprednjake in agrarce. Zadnjih se še bolj boje, ker je program te stranke, ki smo ga tudi mi v izvlečku objavili, res jako dober za kmete in pripoznava tudi krščanska načela, kar seveda hočejo goriški kakor naši edini imeti v zakupu. Kaj pa ostane še klerikalcem, če ne bodo mogli več udarjati na veliki boben z vero ter zmerjati vse drugo, ki ne trobijo v njih rog, z brezverci? Nič! Nekaj praznega in celo poslopje se zgrudi v prah. Če pojde po tej poti naprej, bo agrarna stranka lahko izpodrinila klerikalce, zlasti ko bi dobila na svojo stran par vplivnih duhovnikov, ki so že zdaj jako nezadovoljni z dr. Gregorčičem, a se ne upajo še očitno nastopiti proti njemu, ker ga kolikor toliko še škof drži. Agrarni stranki, ki je tudi napredna, želimo veliko vspeha in zmago nad klerikalci!
ni tako podel človek, za kakršnega sem ga imela; še vedno me nadleguje, naj se zopet združiva, a jaz ne morem, ne morem! . . . Leto dni bode že poteklo od najine ločitve, a niti enkrat še nisem zaželela po njegovem objemu, dasi trpim neizmerno v tem pustem dolgočasju. No, sedaj ste se vrnili vi, ko sem vas smatrala že davno za večnoizgubljenega . . .“
„Alma," in se ji je zopet nekoliko približal — „tragična je ta stvar in še bolj tragično se more končati, ako ne boste računali s pametjo. Povedali ste mi dokaj, a vendar leži pred menoj še mnogo nejasnega, kar bodem s časom tudi spoznal... Da bi bila vsemu kriva tista kratka najina ljubezen, o tem bi skoro dvomil, dasi sem se tudi jaz često spominjal tistih lepih tre-notkov. Vidite, ali življenje stavi težje zahteve in treba je, da se jim človek pokori, ako noče, da ne podleže. Ako bi se izpolnile vsakemu vse želje in vsi upi, bi bili vsi srečni in v tej sreči neizmerno nesrečni, ker v težavah in zaprekah, ki nam jih stavi življenje, dobi človek moči in se uči ceniti že malenkostno blagodat, kaj šele resnično srečo. Kdor je živel mnogo v nesreči, temu je že malo zadovoljnosti velika sreča, in s tem morate računati tudi vi, ker človek je vedno suženj svojih razmer. Zavreči jih skoro
Glede rešitve ricmanjskega vprašanja piše „Hrv. Korespondenca," da se je državnemu poslancu dr. Matku Laginji, kakor zastopniku Ricmanjcev in Ložanov, posrečilo doseči v ricmanjskem vprašanju sporazum med pristojnimi oblastmi in da je smatrati ricmanjsko vprašanje za rešeno. Sporazum temelji na teh le načelih: Za Ricmanje in Log se nemudoma ustanovi samostojna župnija. H kongrui letnih 1400 kron prispeva cerkev 315 K, ostanek trpi verski zaklad; župljanov ne zadene nikakoršno breme. Župnika bodo volili vsi župljani, ki imajo občinsko pravico. — Cerkvena občina postane župni patron, z vsemi pravicami in dolžnostmi za bodočnost. Za popravo cerkve in župnišča potrebnih 10.000 kron plača verski zaklad. Cerkveni obred je latinski. Na podlagi tega načela bo ordinarij (škof) v smislu dotičnih prepirov rimske kurije uredil rabo slovenščine v cerkvi.
Okr. glavarstvo v Tolminu je razveljavilo sklep občine Livek z dne 2. dec. t. L, da se imajo vse vaške table v občini popraviti s samo slovenskim besedilom. Kakor znano sta na Goriškem deželna jezika slovenski in laški, toda v slovenskih krajih so vaške table slovenske in nemške. Ako se torej občina upira nemškemu jeziku, ki nima nobene pravice na Goriškem, ji tudi državna oblast ne more prepovedati, da ne sme opustiti nemškega jezika.
Meškova „Mati" na tržaškem slovenskem odru. V nedeljo so uprizorili v slovenskem gledališču v Trstu Meškovo dramo „Mati", ki je imela popoln uspeh. Igralci, med njimi zlasti g. Danilova in g. Verovšek, so se z dobro igro zelo odlikovali in poslušalci niso štedili s priznžinjem.
Sokol v Ajdovščini. Ustanovni občni zbor Sokola v Ajdovščini se je vršil pretečeno nedeljo.
Laško realno gimnazijo nameravajo ustanoviti v Gorici. Deželni šolski svet se je povoljno izrekel o tem ter priporočil ustanovitev nauč-nemu ministrstvu.
SCraiijslko*
Za krščanska načela! „Slovenec" si nas je zopet privoščil, češ da uganjamo hinavščino in da pridigujemo krščanska načela zase, dočim smo brezverci — svobodomiselci. Imenuje nas — posili kristjane, in da nas mora biti sram, da se tako ponižujemo ter zatajujemo svoja programatična načela z namenom, da goljufamo ljudstvo. Imenuje nas pobeljene grobove in hinavce! Vemo kako neprikladno pride to klerikalcem, ako se očitno izjavimo, da spoštujemo krščanska načela, na katera hočejo klerikalci vzeti patent. Vprašamo cenjene bralce, ali je še kaj lepšega kakor ravnati se po krščanskih načelih? „Ljubi svojega bližnjega," pravi Kristus, „bodi pošten, zmeren, pravičen nasproti
ne morete, — svobodni pa ste kar se tiče domnevanja o svoji sreči vedno v kolikortoliko, — a posledice? Verujte v usodo, kakor verujejo mnogi, in lažje bode."
Vrtnik je čutil, kako trepečejo njene roke, ki jih je držal v svojih, in hotel jo je tolažiti, dasi ni mogel najti pravih besed, ker prehitro je začul to njeno izpoved in ni vedel, kje bi začel celiti neštete njene rane.
„Vladimir," je zaječala in Vrtnik je začutil na licu njen topli dih, — „vi sodite kakor državljan, a ne kakor človek, ki vidi pred seboj bolno srce in so mu pri tem vsi zakoni človeške morale in navideznih čednosti — deveta briga."
„No, in kako hočete drugače? Tako vendar ne morete živeti vedno, prej ali slej se morate udati."
„To mi vi nasvetujete?" ga je poprašala počasi, in Vrtnik je videl v temi, kako se nagiblje njen bel obraz k njegovemu.
„Da, najbolje je tako, Alma. Slišal sem, da vas soprog ljubi."
„Vi ste to slišali?" se je začudila in se pritisnila k njemu. „Kje, povejte?"
„Jaz stanujem v tej hiši, v pritličju."
sovražniku", ali sploh s tem zatajujemo svoja načela, ako se ravnamo po teh besedah?! To hočemo biti in tista sleparska načela, katera hočejo klerikalci v svojo korist kot krščanska izrabljati, pobijati, to je naša želja. Ako bi se ravnali po krščanskih načelih klerikalcev, bi morali biti hinavski, denuncirati in škodovati kjerkoli mogoče nasprotnikom ter jih uničevati. Mi pa nočemo tega storiti, ampak svetu pokazati, kakšno sleparstvo uganjajo klerikalci z vero, katero izrabljajo v strankarsko korist. Ce bi šlo po našem in če bi se klerikalci res ravnali po krščanskih načelih, potem ne bi bilo toliko sovraštva in prepira, ampak prava ljubezen bi oklepala zatirane sinove slovenske matere.
Javen shod v Ljubljani je pretečeno nedeljo priredil državni poslanec in ljubljanski župan Ivan Hribar. Velika dvorana v Mestnem domu je bila natlačeno polna in volilci so glasno pritrjevali poročilu svojega poslanca. G. poslanec je poročal o svojem delovanju v državnem zboru ter natančno pojasnil sedanji politični položaj v državi po razpustu državnega zbora. Omenil je zlasti združitev slovanskih poslancev, izvzemši Poljake, v „Slovansko enoto" ter izrazil nado, da se bodo najbrž tudi Poljaki pridružili „Slov. enoti." Po poročilu g. poslanca, ki je bilo živahno odobravano, so se predlagale nasledne resolucije, ki so bile soglasno sprejete: 1. Volilci, zbrani na volilnem shodu dne 28. februarja 1909 v Mestnem domu v Ljubljani, jemljemo s polnim zadoščenjem poročilo gospoda drž. poslanca Ivana Hribarja o njegovem delovanju v državnem zboru na znanje, odobravamo vse njegove korake v korist Ljubljani in celokupnemu slovenskemu narodu ter mu izrekamo za ves njegov obilni trud, ki ga nalaga slovenska javnost, iskreno zahvalo z zagotovilom neomajne vdanosti ter s prošnjo, da tudi v prihodnje zastavi vse svoje moči v to svrho, da ščiti in brani interese tako Ljubljane kakor slovenstva sploh. 2. Z ogorčenjem protestiramo tudi proti sestavi nove Bienerthove vlade, katere člana sta zagrizena narodna nasprotnika Slovencev, S t ii r g k h in dr. pl. Hochen-b ur g er. V tej sestavi čutimo bolj nego kdaj jasno namero vlade, vladati proti interesom slovanskih narodov, zlasti Slovencev. Zategadelj tudi naš g. državni poslanec Ivan Hribar ne more zavzemati proti sedanji vladi drugega stališča, kakor one skrajne opozicije. 3. Z radostjo pozdravljamo vesel političen pojav: ustanovitev parlamentarne skupine „Slovanske enote"; ta „Slovanska enota" navdaja nas z iskreno nado, da se bodo poslanci „Slovanske enote" v resnici zavzemali za celokupne koristi vseh slovanskih narodov avstrijskih, zastopanih v „Slovanski enoti" ter tako na zunaj posvedočili praktično slovansko vzajemnost. Trajen obstoj take „Slovanske enote" zamore pripomoči Slovanom v Avstriji in še posebej Slovencem do
„Vi stanujete v tej hiši? Ni mogoče! Koliko časa že?"
„Teden dni."
„In nisem vas videla nikoli. Da, saj sem vedno doma. Ali čula bi vsaj — ali nič več ne igrate —?"
„Pač!"
„Ali niste hoteli; niste se hoteli izdati, kaj ne? O, spoznala bi vas pri prvih glasovih, a vi ste me mislili presenetiti, kaj ne?^
„Nisem vam hotel buditi neprijetnih spominov, a naposled se nisem mogel vzdržati več in sem prišel. Sodil sem vas drugače, no — sedaj se mi smilite!"
„Kako ste dobri, Vladimir. Da, da! Saj ste še vedno isti, ni vas še izpridil svet, o, še vedno so tako dobre vaše oči! \ ladimir — odpustite mi!"
„Ničesar vam nimam odpuščati!"
In tedaj je začutil, kako so zdrknile njene ustnice plaho in počasi po njegovem obrazu in obvisele naposled na njegovih ustnih — dolgo... zelo dolgo ...
„In prišli boste zopet, Vladimir?" ga je poprosila s tahim glasom.
„Prišel! A dajte mi besedo, da uslišite vašega soproga. Dobro vam hočem!"
onih pravic, katere jim gredo po njih moči in po njih številu. Gospodu državnemu poslancu Ivanu Hribarju naročamo, da v „Slovanski enoti" zastavi vse sile v to, da vstopijo v „Slov. enoto" tudi Poljaki in se tako ustvari skupen slovanski blok v avstrijskem parlamentu. K besedi se oglasi še deželni poslanec dr. Novak, povdarjajoč, da ni prijatelj osebnega kulta, a se vendar popolnoma strinja s prvo resolucijo, kajti če kdo zasluži zaupanje in zahvalo za svoje delovanje, je to župan in poslanec Hribar. To zaupanje mu bodi tudi v zadoščenje za vse one napade, ki so leteli nanj v zadnjem času. (Odobravanje.) Ravnotako utemeljena je tudi druga resolucija, kajti udarec vlade, katerega nam je zadela z imenovanjem Hochenburgerja in Stiirgkha, tako globoko, da je ostrina ostala v našem telesu, je tem hujši, ker sta oba iz onega mesta, kjer izhajata „Grazer Tagblatt" in „Grazer Tagespost11, ki sta poživljala vlado, da naj eliminira iz naših slovenskih knjig vse rodoljubne pesmi. (Ogorčenje!) Ta dva moža naj bi nam torej rezala kruh pravice! Dolžnost naša je tudi, da jasno izrazimo svoje mnenje k veselemu pojavu v našem političnem življenju kakor je ustanovitev „Slovanske enote14 in zato predlagam, da se sprejmejo vse tri resolucije. Resolucije se sprejmejo ob splošnem odobravanju soglasno, nakar predsednik z zahvalo poslancem in udeležnikom zaključi shod.
Javna shoda sta se priredila pretečeno nedeljo tudi v Cerknici, kjer sta govorila dr. T a v č a r in dr. Švigelj ter v Litiji, kjer sta govorila dr. O r a ž e n in dr. Ž e r j a v. Oba shoda sta bila jako dobro obiskana in so poslušalci z velikim zanimanjem sledili izvajanjem gospodov govornikov. Z veseljem pozdravljamo delovanje novega izvrševalnega odbora, ki se ne bo trudil zaman, ampak somišljeniki na deželi mu bodo jako hvaležni za njegovo delavnost. Napredna stranka mora pokazati svojo življensko moč in iti med ljudi, kajti somišljeniki na deželi potrebujejo ravno v teh časih najbolj navduševalnih besed in bodrila za bodočnost. Pričakovati pa je, da se bodo tudi drugi sposobni pristaši, zlasti člani zaupnega odbora zavzeli za delo na deželi, kajti delo se ne sme naložiti samo na rame par gospodov, ampak razdeliti, da se bo razpolagalo s čim več govorniki. Vspehi prvih shodov morajo vsakemu odvzeti dvom, da se bo našlo zunaj na deželi pravega odziva in hvaležnih poslušalcev.
Kaj zahtevajo somišljeniki na deželi ? Iz nedeljskih javnih shodov v Litiji in Cerknici so govorniki dobili vtis, da zahtevajo somišljeniki na deželi dvoje. Prvič izdajo poljudno pisanega časopisa, najboljše tednika, ki bi poleg političnih stvari prinašal tudi poučno gospodarsko gradivo ter bil sploh
„Vladimir, vi me ne ljubite več!" je skoro zakričala in se odmaknila od njega.
„8e vedno, Akna!"
»Ali je to res, Vladimir?“ je zaihtela in se mu vrgla na prsi.
„In še bolj vas bodem, samo — obdržite besedo, ki ste jo dali pred oltarjem.11
„Čemu ta krutost, Vladimir!?11
„Ker sva drugače onečaščena oba! Svet ne sodi po srcu, ampak po imenu. Ali boste storili tako, Alma? —11
„Ne morem, Vladimir!11 je kriknila in se mu vrgla na prsi.
«Tedaj vas ne morem obiskati tudi jaz — nič več!11 je dejal odločno Vladimir, a zadnjo besedo je izgovoril že grgljaje, ker nekaj svetlega se je zablisknilo v njeni roki, in curek vroče krvi je brizgnil iz Vladimirovih prsi... —	—
Grozen krik — — in glasbeni učitelj Vladimir Vrtnik je padel — iz postelje.
»Kje sem?14 je zaječal še ves zaspan. „Ah, sanje, težke sanje ... — Uboga Malči! ..."
Nato je prižgal luč in segel po „Večernem listu11, kjer je zopet prebral med novicami že tolikrat prečitane vrstice:
— Danes se je zastrupila gospa Amalija pl. Forn. Vzrok je menda — prisiljen zakon. —
pisan za kmečko ljudstvo. Drugič zahtevajo, naj stranka tudi po večkrat na leto priredi v enem kraju ali v naj bližji okolici shode, ne pa kakor se je doslej vršilo vsakjh pet let komaj enkrat. Obljubili so tudi, če bo vodstvo v Ljubljani tako intenzivno delalo kakor je začetek po shodu zaupnikov pokazal, da se bodo tudi na deželi z vso vnemo poprijeli podrobnega dela, češ da ni šlo klerikalstvo kmečkemu ljudstvu tako v meso in kosti kakor se splošno misli. Ljudje so začeli pridno čitati in dober političen časopis, ki pa ne sme biti drag, bo pridobil napredni stranki jako lepo stališče. Tudi od okrajnih političnih društev si je najboljše obetati, ker le na podlagi take dobro izvedene organizacije bo mogoče odslej vspešno agitacijo začeti. Pogoj je delavno vodstvo, dober časopis in vzbujanje ljudstva na shodih in s predavanji.
Volitev v delavsko zavarovalnico zoper nezgode. Namestništvo v Trstu je razveljavilo volitev v delavski skupini VI. kategorije, v kateri so zmagali Slovenci. Volilci se opozarjajo, naj pravilno podpisane glasovnice, ko jih bodo dobili za novo volitev, pošljejo g. Josipu Lenarčiču, predsedniku trgovske zbornice v Ljubljani. Slovenska kandidata sta: Anton Jeriha, delavec pri D. M. v Polju za člana in Fr. G o m i 1 š č e k, v Solkanu za namestnika.
Javni ljudski shod priredi narodnona-predna stranka v nedeljo 7. t. m. v Kostanjevici ob 4. uri popoldne pri Bučarju. Govorila bosta dr. O r a ž e n in dr. Ž e r j a v.
Penzijsko zavarovanje privatnih na-stavljencev. Ministrstvo za notranje stvari je z dne 31. januarja 1909 št. 1829 v svrho rešitve različnih dvomov o zavarovalni dolžnosti trgovskih nastavljencev naslednja načela kot vodilo postavilo: Odgovarjajoč naravi trgovskega obrta se smatra praviloma zakoniti znak pretežnega duševnega dela le takrat kot dan, ako to duševno delo ne tvori samo spremljevalne okolnosti fizičnega dela, ampak je to smatrati kot bistveni element nastavljenčevega dela. Vsled tega se more le pri takih v trgovini in prometu s posestvi in pri upravi posestev zaposlenih osebah kriterij pretežnega duševnega dela smatrati kot dan, ki delajo v pisarniški, knjigovodski ali blagajniški službi ali če imajo nadzorstvene ali razpolagajoče pravice. Pri drugih nastavljencih je smatrati le v izjemnih slučajih pogoj zakonitega znaka kot dan. Iz tega je torej razvidno, da trgovski nastavljenci niso podvrženi zavarovalni dolžnosti.
Kdo je liberalec in kdo klerikalec. Mlada, a zelo živahna in pametna hčerkica pride nekega dne nenadoma k očetu, znanemu gospodu, in ga vpraša: „Ate, kaj si pa 'ti? Ali si liberalec ali si klerikalec ?“ Oče jo je nekaj časa ves osupel gledal, potem pa jo je v šali vprašal: „Kaj si pa ti?“ „No, jaz sem liberalka." „Le povej, kdo si ti!" „Seveda liberalec.14 Tisti hip stopi v sobo znan spodnještajerski politik, katerega je mala „liberalka" tudi takoj prijela za njegovo politično prepričanje. Tako odločno vprašanje iz ust ljubkega dekletca pa je tega politika spravilo v hudo zadrego. Iz te mu je pomagal oče, kateri je \ prašal hčerko: „ Kaj si pa ti pravzaprav misliš, kdo je liberalec in kdo klerikalec?11 „Tisti, ki kaj da, je liberalec, kdor pa samo za svoj žep skrbi, je klerikalec,11 je bil prompten odgovor. Dekletce je namreč slišalo, da so pri neki zbirki darovali za Ciril-Metodovo družbo samo liberalci, klerikalci so pa imeli svoje polne žepe zaprte; napravilo si je lastno ne ravno napačno sodbo o liberalcih in klerikalcih.
Francoske topove, katerih lastnica je mestna občina ljubljanska, bi rada dobila vojaška oblast za vojaški muzej. Ker so ti ostanki iz francoske dobe vendar zgodovinsko zanimivi in bi, ako se ustanovi res francoski muzej, katero idejo je propagiral naš list, bili eden najvažnejših spomenikov, smo odločno proti temu, da bi se morda izročili vojaški vladi „auf nim-mer wiedersehen." Neki hudomušnež, ki je premišljeval o tem, zakaj vojaška oblast ravno v tem času želi imeti francoske topove, je rekel, da jih bo morebiti rabila za vojno proti Srbiji, ker ima premalo orožja in topov. Mnenja smo
pa, da nikakor ne kaže, dati take važne zgodovinske spomenike iz rok, zlasti ker se po letih lahko pozabi nanje in bi jih bilo le težko nazaj dobiti.
Nagrobni spomenik žrtvam 20. septembra 1908. Ker utegnejo doslej nabrani prispevki zadostovati za skromen nagrobni spomenik padlim žrtvam 20. sept. 1908, se obrača „Združeni narodni odbor11 do slovenskih umetnikov s prošnjo, da bi mu priskočili na pomoč z nasveti, podprtimi s skicami, ki naj se vpošljejo blagajniku dr. Kokalju, odvetniku v Ljubljani.
Podpore potrebnim rodbinam rezervistov in rezervnih namestnikov. Rodbine onih rezervistov in rezervnih namestnikov, ki so sedaj v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji zavoljo pojačenja čet, imajo pravico do dnevnih podpor in sicer rezervisti od 28. novembra 1908 in rezervni namestniki pa od 1. prosinca 1909. Pravico do teh podpor imajo žena, otroci, sorodniki, bratje in sestre dotičnega rezervista, če se dokaže, da jih je on s svojo plačo vzdrževal. Podpora je sledeča: 1. dnevna pristojbina za vsako osebo 69 vinarjev; 2. ako dotična rodbina mora stanovanje plačati, se dobi podpore za vsako osebo za stanovanje 34 V2 vinarja na dan, za otroke izpod 8 let pa se dobi samo polovica zgoraj imenovane podpore na dan, vendar se podpore več ne bode dobilo, kakor je dotični na dan zaslužil. Podpore deli država in se bodo za pol meseca zanaprej plačevale. Prošnje se morajo na politično okrajno oblast poslati.
Poljudna predavanja o jetiki. Ena najvažnejših nalog „deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih11 je, da neprestano probuja ljudstvo in ga poučuje o varnostnih napravah proti jetiki. Predsedstvo deželnega pomožnega društva usoja se torej opozarjati strokovne delavske organizacije in razna društva, da so funkcijonarji deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih vedno radi pripravljeni predavati o jetiki in o raznih vprašanjih, ki so s to ljudsko kugo v zvezi. Ker daljši nalašč v ta namen pripravljeni govor nikdar ne vpliva tako živo, kakor krajša poljudna izvajanja, ki jih narekuje lastna izkušnja, bilo bi najbolje, taka predavanja združiti z drugimi društvenimi prireditvami. Na ta način dalo bi se z vrsto krajših predavanj obdelati vse važne točke, n. pr. boj proti jetiki v rodbini, varstvo otrok, varnostne naprave v tovarnah in obrtovališčih, jetika in naše socijalno zakonodajstvo itd. Društva, ki žele taka predavanja, blagovolijo naj se pismeno obrniti na predsedstvo „deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih".
Poslano vsem p. n. oskrbovalcem nabiralnikov družbe sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda ima v svoji pisarni v evidenci vse nabiralnike in tudi imena hiš, kjer se nabiralniki hranijo in tudi imena onih, ki nabiralnike oskrbujejo. Nabiralnik dobi za vsacih nabranih 200 K družbino diplomo. Takih diplom je oddala družba v dobi enega leta že 16. Družbino knjigovodstvo beleži točno vse dohodke vsakega nabiralnika in jih tudi objavlja v mesečnih izkazih, — nima pa v evidenci imen in virov prispevkov tistih svot, katere se pošiljajo raznim listom, ker ti pošiljajo družbi le svote brez podatkov. Iz tega je razvidno, da raznovrstne pošiljatve ne pridejo v izkaz v „Vestniku14 pod tistim imenom, kakor so morda pošiljalci želeli, posledica temu je ta, da ima družbina pisarna zapisanih mnogo nabiralnikov za „mrtve", ker nima družba izkazanih prispevkov pod njihovim imenom. — Ker se bo splošno vse mrtve nabiralnike poklicalo na delo, utegne biti marsikdo razočaran ali celo razžaljen. — Zato pa prosimo, da se pošiljajo prispevki iz nabiralnikov direktno na vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljano, pa ne potem časopisov. Pove pa naj se pri vsaki pošiljatvi, iz katerega nabiralnika je dotični prispevek, to radi tega, da se upiše poslana svota k pripadajočemu nabiralniku. Kakor želi slov. javnost točnosti in jasnosti v družbinih izkazih, prav tako želimo tudi mi točnih in jasnih pojasnil, da je možno redno uradovanje in jasnih pojasnil, da je možno redno uradovanje in v javnosti izkazovanja. — Pisarna druži) e sv. Cirila in Metoda.
Slovenski učni jezik na kranjskih gimnazijah. Ker so se na Kranjskem ločile srednje šole v nemške in slovenske, na katerih poslednjih se pa še po večini v višjih razredih poučujejo predmeti v nemškem jeziku, je v zadnjem času dovolilo naučno ministrstvo, da se polagoma uvede, in sicer kolikor je na razpolago slovenskih učnih knjig in pripomočkov, na do-sedaj dvojezičnih gimnazijah slovenski učni jezik. Najprej se bo poučeval že v prihodnjem šolskem letu veronauk v petem razredu in grščina v tretjem razredu v slovenščini. Zato se pomnoži pouk v nemščini za eno uro.
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo 7. marca. Ker imamo na Slovenskem že toliko denarnih zavodov, je prav, da se njih uradniki stanovsko organizirajo. Imeli bodo lahko eno najlepših organizacij.
Slovensko planinsko društvo priredi koncem marca v ljubljanskem Narodnem domu razstavo amater-fotografičnih planinskih, pokrajinskih in genre-slik te stroke. Rok za pošiljatev je določen najdalje do 15. marca. Na poznejše pošiljatve se ne bo moči ozirati. Izmed tekmujočih slik si sme odbor izbrati najprikladnejše za objavo v „Planinskem Vestniku". Slike je poslati na naslov: Oskar Skušek v Ljubljani.
Cisti dobiček planinskega plesa v Ljubljani znaša 3175 K 46 h.
Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev je tovarnar in trgovec gospod Ivan Jelačin v Ljubljani zopet daroval znatno vsoto 100 kron, za kar mu odbor tem potom izreka toplo zahvalo, priporočujoč slovenskemu občinstvu, naj velikodušnega darovalca krepko podpira sosebno z naročevanjem njegove izborne kavne primesi.
„Miklova Zala", katero je po dr. Sketovi povesti dramatiziral tajnik Jeseniškega Sokola je piedstavljal na odru dramatični odsek „Jeseniškega Sokola". V nedeljo 7. marca se vprizori ta igra na čast koroškim Slovencem, ki so stalni obiskovalci gledaliških predstav na Jesenicah.
Kaj še zahtevamo od slovenskih gospodinj? V današnjih časih se zahteva od zavednih Slovenk, da kupujejo svoje potrebščine pri slovenskih trgovcih. Prav tako moramo zahtevati od naših gospodinj, da izbirajo tudi pri onih mnogovrstnih predmetih, ki se uporabljajo v vsakdanjem gospodinjstvu. Poleg kave se uporablja skoro v vsaki rodbini tudi kavna primes, ki jo je do zadnjega časa v veliki množini razpečavala pri nas tuja nemška tvrdka Franck iz Zagreba. Odkar pa imamo domačo „Prvo jugoslovansko tovarno za kavne su-
Pisma in dopisnice z laskavim priznanjem in z raznih strani izraženo pohvalo nas sicer zelo vesele — dokazujejo namreč jasno, da je list vreden izdatne podpore slovenskih rodoljubov —, a še bolj bi bilo založništvo zadovoljno, če bi vsi, ki še niso poslali naročnine, izpolnili takoj svojo dolžnost! Lista menda nihče zastonj ne zahteva, zato naj še posebno tisti, ki imajo poslati še zaostalo naročnino, uvažujejo vendar že tolikrat ponovljene opomine; od upravništva so v ta namen prejeli že več nakaznic.
Spominjajte se družbe
sv. Cirila in Rfletode.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K.
Vsled zastanka plačil več velikih tovaren mi je bilo naročeno, veliko zalogo čevljev ponuditi globoko pod izdelovalno ceno. — Prodam torej vsakemu 2 para čevljev z natezki za gospode in 2 para za dame, usnje rujavo ail črno, galoširano z močno zbitimi podplati, najelegant-nejša oblika. — Velikost po št. Vsi 4 pari stanejo samo K 7-—. Pošiljam po povzetju.
S. Korngold, razpošiljalnica čevljev, Krakov št. 3.
Zamenjava dovoljena, tudi se vrne denar.
rogate v Ljubljani11, ki izdeluje znano izvrstno „Zvezdno11 kavo, je že na tisoče slovenskih gospodinj opustilo uporabo tuje nemške Franckove cikorije in kupuje sedaj samo slovensko „Zvezdno" kavo. Želeti bi bilo torej, da v vsaki slovenski hiši za vselej izgine škatljica nemškega Fran-ckovega izdelka in se jo nadomesti s slovenskim izdelkom. One gospodinje pa, ki prepuščajo nakup vsakdanjih potrebščin svojim uslužbenkam, naj redno pazijo na to, da jim trgovec morda iz površnosti ali namenoma ne vsili nemške Franckove cikorije, temveč jim postreže z „Zvezdno" kavo. Ge se bo potem navodilu ravnalo v vsakem slovenskem gospodinjstvu, bo kmalu izginila iz naših krajev Franckova cikorija, obenem pa bo slovenski tovarni zagotovljen uspešen razvoj.
Razdelitev državnih podpor za zboljšanje govejih hlevov v 1. 1909. Z ozirom na dejstvo, da se je nadejati tudi za to leto državne podpore za primerna zboljšanja hlevov, razpisuje glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske razdelitev takih podpor za leto 1909. Državna podpora za zboljšanje hlevov je namenjena tistim kmetovalcem, ki v zmislu tega razglasa zboljšajo svoje hleve do 1. septembra 1.1.
Družbe sv. Cirila in Metoda so se spomnili meseca februarja z darovi denarni zavodi: Posojilnica v Mariboru, Ribnici, Braslovčah, Velenju, Vojniku, Litiji, Žužemberku, Trbovljah in na Vrhniki, kreditno društvo v Kranju in „Južnoštajerska hranilnica" v Celju. Veseleč se ugodnega uspevanja denarnih zavodov zahvaljujemo se jim, da se spominjajo, sestavljajoč bilanco in deleč skrbno pridobljeni letni prebitek, poleg oskrbe lastnega rezervnega zaklada, posebno naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda in se nadejamo, da se združijo vsi slovenski denarni zavodi v ljubezni do našega naroda in da objavimo v letnih družbinih izkazih med podpornimi člani družbe sv. Cirila in Metoda vse slovenske hranilnice in posojilnice.
Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi mnogo in prav lepih velikonočnih in spomladanskih razglednic. Odlikujejo se po varijaciji, kakor tudi po svoji dovršenosti. Nobena trgovina, bodisi v mestu, bodisi na deželi ne sme biti brez teh razglednic. Čisti dobiček je namenjen obrambi in prosveti našega naroda. Vse slovenske trgovine, kakor tudi odjemalce prosimo, da naročajo in upo-
rabljajo v prvi vrsti družbine razglednice, ki se dobe v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Bliža se mlada, vse oživljajoča Vesna, ki bo poklicala slednjo kal v življenje, — o, da bi se vzbudilo s pomladnim pestrim življenjem tudi v našem narodu novo življenje narodne probuje in zavednosti!
Milo slovenstvu v korist. Poročali smo že, da je stopila družba sv. Cirila in Metoda v zvezo z narodnima tovarnama mila, s Fockdm v Kranju in Gaberščekom v Gorici. Danes moremo javiti, da je rodila ta zveza naši družbi uže 200 K, katere ji je poslal g. Andr. Gabršček. Rojaki, vporabljajmo pred vsem drugim tisto blago, ki donaša gmotno podporo za obrambo slovenstva 1“
Raznoterosti.
Pomožna akcija v Mesini. Francoska vlada je poslala zdravnika dr. Cherota iz Pariza v Mesino, da pomaga ponesrečencem. Zdaj se je ta zdravnik vrnil ter objavil v pariških listih poročila, ki vzbujajo veliko senzacijo. Dr. Cherot piše: „Ves ogorčen sem se vrnil iz Mesine. Kaj se je zgodilo z zbranim denarjem? Sel je skozi roke vlade, a ni dospel na kraj namembe. V Regiu in San Giovanni sem videl tarnajoče in stradajoče ljudi, ki so prosjačili ter se obešali na naše obleke. Nikjer nismo opazili oseb, ki bi na pomoč hitele. V tej dolini solz je bila vsaka nada na rešitev zaman. Strašne razmere vladajo v Mesini. 30.000 preživečih Ijudij živi pod podrtijami v barakah. Nikogar ne ščiti streha pred neprestanim dežjem in odtokov za umazanost ni nikjer. Že dva meseca se vedno bolj kopiči blato okrog stanovališč. Zdaj je vreme še precej hladno, toda prvi vroči dnevi morajo prinesti hude epidemije. Več nego 50.000 trupel je še pod razvalinami, vsak dan se jih čez 300 izkoplje izpod razvalin. Povsod se toži o slabi pomožni akciji. Povelja in proti-povelja se menjavajo. Orodja je le v nezadostnem številu. Dela se vršijo brez vsake metode in zato nimajo nikakih uspehov. Zdravnikom se je prepovedalo stopiti na suho, zato so morali apeliratina generalnega guvernerja, da se smejo udeležiti rešilne akcije. Posebno slabo se je godilo Rdečemu križu, kateremu so se vsemogoče ovire postavljale jna pot in se mu prepovedalo, da ne sme razdeljevati podpor. Ladije z živili se ustavljajo in se živila le za denar
roso ilmca o
e
oomci
Rezerv, zaklada iznaša:
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Denarni promet v letu 1907:
Sprejema hranilne Vloge od
vsakega in jih obrestuje

P®
%°l
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po SV^/o 8"*CS«*189 J) 3 S «1 ali z l°/o amortizacijo, na menice pa po 60/0.
Es ko m [p ti raj o se tudi trgovske menice.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure popoldne izvzemši nedelje popoldne.
Poštno-hraniln. račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
03
za
prodajajo. Mi lij oni, ki jih je Evropa nabrala za Kalabrijo, so izgubljeni. V višje ležečih krajih se o kakem rešilnem delu sploh ničesar ne opazi. Vsak dan umre na stotine ljudi, ne da bi se kdo brigal zanje. To poročilo gotovo ni pretirano in mora vzbuditi ogorčenje nad pristranostjo laške vlade.
Hnpžetmost.
Naša bodočnost. List za šoli odraslo mladino. Štev. 1. Leto II. Obsega lepe povesti, zabavne in poučne stvari. V vabilu na naročbo pravi uredništvo: V pretečenem letu smo ustanovili list „Naša bodočnost", da izpopolnimo vrzel med „Zvončkom11, namenjenim šolski mladini in „Domačim ognjiščem", namenjenim staršem in odgojiteljem. Sedaj je postala „Naša bodočnost" samostojen mesečnik in stane celoletno 2 K 50 h. Za šoli odraslo mladino je ta list nujno potreben, ker ima namen, da jo poučuje, zabava in vzgaja, zato ga tudi toplo priporočamo.
„Naši zapiski", socijalistična revija, pričela je 1. marca zopet izhajati in sicer v povečani obliki. Urejeval jo bo dr. A. Dermota.
i
Bw@ji h sirejim!
Priporoča se sioveraslsa trgovina
$
1
1
!
Janko Češnik
SjHiiljana ^ fmgerjeee Klice
Zaloga
M
svilnega blaga za bluze in obleke.
00**1 modnega blaga za žen-yC ^ ske bluze in obleke.
modnega blaga za možke
Zaloga
obleke in površnike.
Zaloga Pcr*Ineka blaga, platna,
^ sifona, inlet, domestik v
v
vseh širjavah.
Zaloga razil0vrstftih preprog, li-^ noleja, volnene, tapestri, jute in dr.
zaves, čipkastih, belih, krem in barvastih, garnitur, volnenih in do-
1
Zaloga
M
Zaloga
1
I
I
1
0
1
Priporočamo našim rodbinam
Jfclin^^o cikorijo.
Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9’60, boljše vrste K 12'—, belo puhasto naskubljeno K 18'— K 24’—, snežnobelo puhasto naskubljeno K 30-—, K 36 —. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsel, Lobes 3S9, P. Plzen, češko.
wm.	—o	—
r Majhlj earno naložen denar
je v sBovenski
Mestni hranilnici ljubljanski
ker je podvržena javnemu nadzorstvu.
Stanje Isran, vloy: nad 34 milijom1 H
1
Hranilnica se nahaja v lastni palači
Bezervni zaklad: nad 1 milijon kron


Denarne vloge se sprejemajo Mi pa pešliinpolemc.lir. poilne liranilnice.
1 Eei
mače izdelanih odej.
Ečiič iizb. ^ Poštena poslrela.
1
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
prej Slonovih ul. št. 3 nasproti frančiškanskemu kloštru.
Za 'varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan jK Oj od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po “fi1 |Q
ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.
Pne 1. in 16. vloženi denar je obrestuje iaf^oj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje prenehalo.
ftenini davek od vloženih obresti plačnje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaracuni.
Posoja sc na zemljišča po 4,/40/0 na leto- z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na ■ kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta g način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6°/0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to-hoče,
Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.


, '„.uuuvu;
(Ki'^injslco)
Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah
— -----——-——
Sleckenpjerd
Kfijinomieenomilo
Najnežnejše milo za kožo in proti pegam.
Dobiti je povsod.
8	S
| Siam šolska oodstea in gg. trgiici! 1
Maročajte in priporočajte šolske zvezke slovenskega izdelka!
Založnik A. $latnar V Kamniku. Glavne zaloge v Ljubljani pri V. Kenda, Vašo Petričič, Iv. Bonač i. dr. ter pri trgovcih po deželi.

M
/S
M
M
Trgovina s špece-
A. Šarabon, Ljubljana ^
Trgovina z moko in deželnimi pridelki
priporoča svojo novourejeno
««
Velika pražarna za kaVo, mlin za dišave
z električnim obratom.
glavno zalogo rudninske Vode.
1 Tožna in solidna postrežba!	fta drobno in debelo!
r
/S
/S
/S
M

Zaloga brinja in sliv za žganjekuho


Zvezdno!
Ustanovljena leta 1882
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V Ljubljani
Podrejena skontraciji „Zveze slov. zadrug1' v Ljubljani
Ustanovljena leta 1882
na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic
ol)vestuj e hranilne vloge po
Poštno-hranilu, urada	§/ fj /	rTTT*
štev. 828.406.	^ (Z /O	™
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Ifradne ure od S. do 12. in od J. do V. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
e hranilnih vlog
Upravno premoženj e kmetske posojilnice 31. dec. 1907
Denarni promet
Stanje
K I2yt34.933.24 K 12.888.795 43 K 59,197.246 20
V---------------vL—— -----------------L/-----------------/
Marreost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po S1/«0/« z 1 1/ž°/o na amortizacijo ali pa po S1///« brez amortizacije; na menice po 6°/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.

x><
I
JosJojina n fijubljani
G) v Šelenlmrpvih ulicah štev. 5 Q
priporoča
iz pristnega angleškega blaga.
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirolskega nepremočljivega ledna.
Najsolidnejša postrežba.
Veronik? JfendcC
JLjubljana, dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna zaloga /fc. $latnarjevih zvezkov
© Anton Turk ©
knjigovez in založnik v LjuMiani na Dunajski cesti
priporoča: -------
ISP' Ravnokar na novo izšli knjigi:
ParEžki zlatar1.
Povest iz dobe kralja Ljudvika XIV. 92 strani. Zbarvano podobo. Cena 60 v. Po pošti 70 vin. Dobiva se tudi v vseh slovenskih knjigarnah.
Iz dobe gaasuta in bojev.
^ Dogodki izza okupacije Herceg-Bosne. Cena 60 vinarjev.
©
Julija Štor
<51
v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne hranilnice
• Največja zaloga
ušii, ženili in oiročjili Mljet
iz najboljših tovaren, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje
Sc
Zmerne cene. Solidna postrežba.
S


Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica V Spljetu
Podružnica V Celovcu
Podružnica V Trstu
Delniška glavnica:
3,000.000 K
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4'l
/lo
Rez. fond:
300.000 K
ICupuje Era prodaja srečke ira vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
r*
Ustanovljena 1.1854
Telefon štev. 210
Prva domača slovenska pivovarna
G. flUERie,ih dedičev, Ljubljana Tl?>i
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno	^
marčno pivo v sodih In steklenicah.

Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.