Cena Lit. 18*-A-
£ URADNI LIST |
POVERJENIŠIVA POKRAJINSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA ODBORA ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Uredništvo in uprava: Ajdovščina
Ajdovščina 20. aprila 1946.
Leto I. — Št. 8
VSEBINA:
58.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o poslovalnici za posredovanje dela in njenih poverjenikov za Slovensko Primorje (Uradni List št. 2 z dne 21. aprila 1945).
59.	Odredba o pomoči nezaposlenim delavcem.
60.	Odredba o delavskih zaupnikih.
61.	Uredba o povračilu potnih in selilnih stroškov.
62.	Uredba o prometu z vinom in o cenah vina. Popravek.
Razglas,
58.
Odredba
o spremembah in dopolnitvah odredbe o poslovalnici za posredovanje dela in njenih poverjenikov za Slovensko Primorje (Ur. List št. 2 z dne 21. aprila 1945).
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo
odredbo.
člen 1.
člen 1 se spremeni:
Za vse ozemlje Poverjeništva PNOO se ustanavlja Urad za posredovanje dela s sedežem v Ajdovščini, ki stoji pod vodstvom in nadzorstvom Poverjeništva Pokrajinske Zveze 'enotnih sindikatov delavcev in nameščencev v A jdovščini.
Urad za posredovanje dela pri Poverjeništvu Pokrajinske Zveze enotnih sindikatov delavcev in nameščencev v A jdovščini ustanovi pri vsakem krajevnem medstrokov-nem svetu enotnih sindikatov in pri vsakem podružničnem odboru enotnih sindikatov poverjenike za posredovanje dela kot svoj podrejeni pomožni organ.
člen 2.
Točka 1 tega člena se spremeni:
1. Naloga Urada za posredovanje dela je, najti prosto zap>oslitveno mesto ali najti osebe, katerim je določena 'zaposlitev potrebna. Urad in poverjeniki za posredovanje dela morajo zato skrbeti, da sestavijo kar naj popolnejšo evidenco o nezaposlenih delavcih in prostih zaposlitvenih mestih.
člen 3.
1.	odstavek, točka a), člena 3 se spremeni:
Zaradi kar najuspešnejšega posredovanja dela morajo Urad in poverjeniki za posredovanje dela:
a) vzpostaviti kar najtesnejše zveze z vsemi oblastmi in koncesioniranimi podjetji, delavskimi sindikati in delo-da jalci.
Člen 4.
Člen 4 se spremeni:
Posredovanje dela spada v izključno pristojnost Urada odn. poverjenikov za posredovanje dela. Vsako drugo posredništvo dela je prepovedano.
člen 5.
člen 5 se spremeni:
Vsi delojemalci morajo biti prijavljeni pri Uradu za posredovanje dela oz. pri njegovih poverjenikih.
člen 6.
člen 6 se spremeni in dopolnjuje:
Za nastop ali razrešitev službenega razmerja je potrebna predhodna odobritev Urada za posredovanje dela oz. njegovih organov. Urad za posredovanje dela sme odobritev odkloniti, v kolikor bi nastop ali razrešitev službenega razmerja nasprotovala narodnogospodarskim interesom.
Izjemoma sme delodajalec, kadar bi odlaganje imelo za posledico težko osebno ali imovinsko škodo, sprejeti delovno moč tudi brez predhodne odobritve Urada, vendar pa mora vsak tak primer naknadno, in to najkasneje v treh dneh, prijaviti in opravičiti. Prav tako se morajo prijaviti enostranske predčasne razveze službenega razmerja (izstop, odpust) in jih mora stranka, ki razvezo zahteva, v treh dneh opravičiti.
Delavec in nameščenec, ki ji mje ¡»mujena namestitev bodisi svoje, stroke ali poklica ali druge stroke in ki te zaposlitve r.e sprejmejo, bo Urad za posredovanje dela črtal iz seznama brezposelnih in dotični izgubijo vsako pravico na podporo, pripadajočo jim v smislu odredbe o po-1moči nezaposlenim delavcem in na posredovanje dela.
V primeru da prizadeti z zdravniškim spričevalom izkaže upravičenost odklonitve namestitve, more Urad po svobodni oceni to upoštevan.
člen 7.
člen 7 se spremeni:
Urad za posredovanje dela vodi vodja Urada za posredovanje dela, ki ga imenuje izvršni odbor Poverjeništva Pokrajinske zveze enotnih sindikatov delavcev in nameščencev v Ajdovščini po predhodni odobritvi Poverjeništva PNOO za Slovensko Primor je. "
Vodja Urada posluje po veljavnih predpisih in po direktivah oddelka za socialno skrbstvo pri Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini.
člen 8.
člen 8 se spremeni:
.Na predlog vodje Urada se nastavi sporazumno s Poverjeništvom PNOO tudi druge potrebne uradniške moči pri Uradu.
člen 9.
člen 9 se spremeni:
Krajevni medstrokovni sveti enotnih sindikatov in podružnični odbori enotnih sindikatov imenujejo za vsak okraj in kraj, kjer se za to pokaže potreba, po enega okrajnega odn. krajevnega poverjenika za posredovanje 'dela iz vrst funkcionarjev svojih odborov po predhodni 'odobritvi okrajnih ali krajevnih NOO.
Člen 10.
člen 10 se spremeni:
Za kritje stroškov Urada in pomožnih organov se pobirajo istočasno s prispevki za socialno zavarovanje posebni prispevki za posredovanje dela.
Višino prispevka za posredovanje dela določi Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje v Ajdovščini.
za nepreskrbljene otroke, ki. imajo nasproti njemu zakonito pravico do vzdrževanja.
člen 3.
Podpor zaradi nezaposlenosti ne morejo dobiti delavci:
a)	ki so odpuščeni po svoji krivdi ali so zapustili delo svojevoljno brez opravičenega razloga;
b)	ki so brez opravičenega razloga odklonili ponujeno delo ali namestitev;
c)	dokler prejemajo hranarino (bolniško podporo) ali porodne podpore, rento za onemoglost in starost, za nezgode ali kake druge redne podpore, ki so zadostne za njihovo vzdrževanje in vzdrževanje njihovih družin;
č) ki imajo druge dovoljne dohodke za vzdrževanje sebe in svoje družine.
člen 11.
4.	odstavek člena 11 se spremeni:
Kazni izreka na predlog Urada za posredovanje dela odn. njegovih poverjenikov okrajni INOO, v čigar območju je obrat oz. podjetje delodajalca,
člen 12.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 10. aprila 1946.
Načelnica oddelka
za socialno skrbstvo:	Poverjenik:
Marija Bernetič s. r.	France Perovšek s. r.
59.
Odredba
o pomoči nezaposlenim delavcem.
Poverjeništvo PNOO za SlovenskoPrimorjte, po odobritvi. Vojne Uprave JA za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo
odredbo.
člen 1.
Urad za posredovanje dela je pristojen tudi za dajanje pomoči, ki jih dobivajo nezaposleni delavci. Vsak nezaposleni delavec se mora javiti uradu ali pri okrajnem odn. krajevnem poverjeniku Urada za posredovanje dela onega okraja ali kraja, v katerem je ostal brez dela. Kjer ni urada za posredovanje dela ali krajevnega poverjenika, se prijavi nezaposleni delavec pri okrajnem poverjeniku Urada za posredovanje dela.
člen 2.
Vrste pomoči so:
a)	redne podpore;
b)	izredne podpore.
Pravico do redne podpore ima vsak nezaposleni delavec, ki izpolnjuje pogoje, predvidene s to odredbo.
Izredne podpore lahko dobijo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, samo v kolikor ima Urad za posredovanje dela za take podpore razpoložljiva sredstva.
Podpore se dele v osebne podpore in družinski dodatek. Družinski dodatek dobi nezaposleni delavec
člen 4.
Pravico do redne podpore dobi delavec 7. (sedmi) dan po prijavi nezaposlenosti, če je v obračunskem razdobju dosegel potrebno članstvo pri Pokrajinskem zavodu za socialno zavarovanje. Obračunsko razdobje se računa na 24 mesecev in 7 dni (727 koledarskih dni) nazaj od dne prijave nezaposlenosti.
Dan, za katerega je delavec imel pravico do hra-narine, porodniške podpore ali rente, se ne računa v obračunsko razdobje, ki se podaljšuje za zbiranje teh dni. Najmanjše potrebno članstvo pri ustanovah socialnega zavarovanja znaša 200 prispevnih dni (osem mesecev). V članstvo se šteje samo oni čas, za katerega so bili predpisani prispevki za nezaposlenost.
Za demobilizirance, ki so bili zaposleni pred vstopom v NOV ali POJ, se šteje doba, odslužena v vojski, v članstvo.
. članstvo se dokazuje s potrdilom pristojnega Pokrajinskega zavoda za socialno zavarovanje oz. njegovih poslovalnic.
člen 5.
Redna pomoč se izplačuje v tedenskih zneskih tedensko ali 14-dnevno za nazaj samo za polne tedne nezaposlenosti. Prva podpora se izplača najkasneje
14.	dan, a pri začasnih (sezonskih) poklicih najkasneje mesec dni po dnevu prijave nezaposlenosti.
Trajanje rednih podpor je odvisno od trajanja članstva v obračunskem obdobju in ne more biti daljše od 26 tednov. Na vsakih 200 prispevnih dni (osem mesecev) članstva se računajo 4 tedni redne podpore. Ako je delavec imel neprekinjeno 12-meseč-no članstvo, dobi razen zgoraj navedene podpore na-daljno podporo za 6 tednov, a če je imel nepretrgano članstvo 24 mesecev, dobi podporo še 14 tednov.
Višina podpore je odvisna od mezdnega razreda in družinskega stanja.
Tedenska podpora znaša za vsak teden nezaposlenosti :
V mezdnem razredu 0—It
III—IV V—VI VII—IX X—XII
brez druž. dod 80 140 220 290 450
z druž. dod. 140 200 280 350 510
člen 6.
Za ugotovitev mezdnega razreda je merodajen najnižji razred zavarovanja v poslednjih 75 prispevnih dnevih (3 mesecih). Ako dokaže zavarovanec, da
v tem najnižjem razredu ni bilo zavarovanih polnih 25 prispevnih dni (en mesec), se vzame naslednji višji mezdni razred.
V	primeru, da imata na redno podporo pravico istočasno mož in žena, prejme osebno podporo in družinski dodatek v polnem znesku oni, ki je zavarovan v višjem razredu, a zakonski drug dobi osebno podporo po svojem razredu.
Po izčrpanju redne podpore dobi delavec ponovno pravico, čim je dosegel novo članstvo v delavskem zavarovanju, najmanj 200 prispevnih dni (osem mesecev).
Ako delavec redne podpore ni izčrpal, obdrži 12 mesecev po izplačilu zadnje redne podpore pravico na neizčrpani del redne podpore poleg pravice na novo redno podporo, ki bi jo bil med tem dosegel.
člen 7.
Izredno podporo morejo dobiti delavci, ki so bili zavarovani pa niso dosegli pravice do redne podpore ali pa so jo že izčrpali, pa se nahajajo v težkem gmotnem stanju. Izredna podpora ne more biti višja od tritedenske redne podpore v naj višjem mezdnem razredu dotičnega delavca tekom enega leta.
Delavcem, ki ne morejo dokazati nikakega članstva v delavskem zavarovanju, se lahko da manjšo podporo od slučaja do slučaja, največ trikrat tekom enega leta.
V	izredno težkih slučajih se more odobriti izredna podpora za tri tedne po najvišjem razredu brez obzira na članstvo v socialnem zavarovanju pod pogojem, da se v to svrho ne porabi ve,č kot ena petina kredita, določenega za izredne podpore.
člen 10.
Urad za posredovanje dela razpolaga s svojo imo-vino v me j ah\ odobrenega proračuna. Proračun se napravi najkasneje do 31. decembra kot zadnjega dne tekočega proračunskega leta.
Za upravne stroške, osebne in materialne, se ne more potrošiti več ko. 17 % predvidenih proračunskih dohodkov. Ostanek se mora porabiti za podpore nezaposlenim delavcem.
Proračun odreja Izvršni odbor ESZDN.
člen 11.
Kazni za prekršitelje predpisov te odredbe se izrekajo v denarju od 1Q0 do 10.000 lir, v ponovnem slučaju v trojnem znesku, v kolikor prekršek ne vsebuje kaznivega dejanja.
Kazni izreka kot prvostopna oblast okrajni INOO, v čigar območju je obrat ali podjetje delodajalca, na predlog Urada za posredovanje dela.
Proti odločbi o kazni je dopustna pritožba. Pritožbo je vložiti v roku 8 dni po prejemu odločbe na Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje — oddelek za socialno skrbstvo.
člen 12.
Točnejša navodila glede izvedbe in tolmačenja te odredbe izdaja Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje — oddelek za socialno skrbstvo.
člen 13.
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 10. aprila 1946.
člen 8.
Postopek pri dajanju podpor je naslednji:
Prošnja za podporo se napravi na predpisanem obrazcu, kateremu se priključi potrdilo o družinskem stanju in o članstvu pri socialnem zavarovanju. V kolikor se ta potrdila ne oskrbe po službeni poti, so oblasti dolžne izdati jih brez plačila takse.
Nezaposleni delavec se prijavlja Uradu zaradi zaposlitve oziroma zaradi brezposelne podpore na dneve, ki jih Urad odredi; prijavljati pa se mora najmanj dvakrat tedensko.
Podpore izplačujejo pristojni Uradi ali poverjeniki za posredovanje dela.
člen 9.
Dohodki, ki z njimi razpolaga Urad za posredovanje dela, so redni in izredni... Redni dohodki so prispevki, ki se pobirajo na področju Poverjeništva PNOO v višini 1 °/o od enodnevne zavarovane mezde od
1.	maja 1945 dalje na podlagi odredbe z dne 6. avgusta 1945 o obveznem socialnem zavarovanju.
Izredni dohodki so: dotacije, obresti ter ostali izredni dohodki.
Prispevke za Urad za posredovanje dela pobira Pokrajinski zavod za socialno zavarovanje v Kopru obenem s prispevki za ostale panoge socialnega zavarovanja. Za stroške pobiranja prispevkov in za ugotavljanje članstva ter dajanje statističnih podatkov, potrebnih za poslovanje službe, posredovanja in dajanja podpor, odbija Pokrajinski zavod za socialno zavarovanje 5 °/o od pobranih prispevkov, a 95 °/o nakazuje Uradu za posredovanje dela.
Načelnica oddelka
za socialno skrbstvo:	Poverjenik:
Marija Bernetič s. r.	France Perovšek s. r.
60.
Odredba
o delavskih zaupnikih
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na osnovi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo
odredbo.
člen 1.
V vseh zasebnih, zadružnih in javnopravnih podjetjih, uradih, ustanovah in organizacijah, v katerih je zaposleno najmanj 5 delavcev, nameščencev in uslužbencev, se volijo zaupniki delavcev, nameščencev in uslužbencev (delavskih zaupnikov).
člen 2.
Delavski zaupniki so po zakonu izvoljeni predstavniki delavcev v podjetju in so v tem svojstvu stalno v stikih z ljudskimi oblastvi in z upravo podjetja ter z delavskimi in nameščenskimi sindikati.
člen 3.
Naloge delavskih zaupnikov so:
a)	da se trudijo za zaščito socialnih, gospodar^ skih in kulturnih koristi delavcev, nameščencev in uslužbencev;
b)	da pomagajo pri pospeševanju dela in delovne discipline v podjetjih, uradih in ustanovah;
c)	da nadzorujejo proizvodnjo in izvajanje načrta v podjetjih, razen v vojnih podjetjih odnosno zasebnih podjetjih ali oddelkih zasebnih podjetij, ki delajo izključno za vojsko;
d)	da pomagajo pristojnim oblastvom pri nadzorovanju, kako se izvršujejo zakoni, uredbe in na-redbe oblastev.
Naloge delavskih zaupnikov so predvsem tele:
I.	Socialno področje:
1.	sporazumno s sindikalnimi organizacijami posredovati pri pogajanjih ob pripravljanju in sklepanju kolektivnih delovnih pogodb, delovnih norm in nadzorovati izvrševanje teh pogodb in norm;
2.	obvezno posredovati pri odstranjevanju ali pri sporazumnem reševanju vseh sporov, nastalih iz delovnega razmerja;
3.	sodelovati pri določanju norm, akordnih tarif, povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso že urejeni s kolektivno pogodbo, ob sodelpvanju s sindikalnimi organizacijami in delodajalci in nadzirati njih izvrševanje;
4.	skrbeti za strogo izvrševanje vseh ukrepov, ki so predpisani po pristojnih narodnih oblastvih za zaščito delavcev in vajencev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja in obveščati in pomagati ljudskim oblastvom v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na zakonske predpise o zaščiti delavcev;
5.	da dajejo upravam podjetij svoja mnenja o sprejemanju in odpuščanju delavcev in nameščencev, da vodijo evidenco o nesrečah v podjetjih in o tem redno obveščajo pristojno oblastvo;
6.	sodelovati pri upravi delavskih ustanov svojega podjetja, delavskih stanovanj, otroških zavetišč, kuhinj itd.;
7.	vzpodbujati delavce in vajence k strokovnemu izobraževanju in usposabljanju;
II.	Gospodarsko področje:
8.	dajati s sindikalnimi organizacijami, z upravo podjetij in s pristojnim narodnim oblastvom pobudo za delo, dvigati delovno disciplino in boriti se proti sabotaži;
9.	sodelovati na gospodarskem poprišču in uvajati praktično izkušnje .poenotenega knjigovodstva v za pospeševanje proizvodnje;
10.	med delavstvom uveljavljati smisel za racionalno delo v podjetju in na delavskih sestankih pretresati vprašanja o pomanjkljivosti in težkočah, ki ovirajo uspešno proizvodnjo, predlagati ukrepe za njih odpravo in skupno s sindikalnimi organizacijami organizirati tekmovanje za zboljšanje načina dela, za izpolnitev proizvodnih nalog in za maksimalno izkoriščanje zmogljivosti podjetja.
člen 4.
Delavski zaupniki se volijo z neposrednim tajnim glasovanjem na podlagi kandidatnih list (proporcionalni primer).
Aktivno volivno pravico imajo delavci in vajenci obeh spolov, zaposleni v podjetju ob času volitev.
Pasivno volivno pravico ima s pogojem, da ima politične pravice, vsak volivec, ki je dopolnil 18. leto starosti.
člen 5.
Volitve delavskih zaupnikov izvedejo volivni odbori redno v mesecu maju vsakega leta. Pri sezonskih podjetjih in pri tistih, ki začnejo delo po tem roku, se volitve opravijo po tem določenem roku.
Volivni odbor sestoji iz delavskih zaupnikov, katerim je mandat potekel.	i
Volivni odbor mora imeti najmanj 3 člane. Ako se volivni odbor ne more sestaviti, ker delavci prej niso volili zaupnikov, ali pa, ker je mandat vsem zaupnikom prenehal ali zato, ker so V podjetju manj ko 3 zaupniki, ga določi Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje na predlog sindikalne organizacije, oziroma ga dopolni izmed delavcev tistega podjetja.
Predlagatelji vsake sprejete kandidatne liste smejo odrediti v volivni odbor svojega predstavnika in njegovega namestnika; to se mora navesti na kandidatni listi. Predstavniki kandidatnih list oziroma njihovi namestniki imajo pravico prisostvovati delu volivnega odbora,
člen 6.
Mandat delavskih zaupnikov traja leto dni do naslednjega rednega volivnega roka.
Pred pretekom enega leta preneha mandat delavskim zaupnikom v naslednjih primerih:
a)	z odstopom;
b)	z izstopom iz podjetja;
c)	z odpoklicem, ako se zato na zborovanju izjavi večina delavčev, zaposlenih v podjetju oziroma v oddelku;
d)	z izgubo političnih pravic ali z obsodbo za nečastno dejanje;
e)	s smrtjo.
Prazna mesta se morajo popolniti izmed izvoljenih namestnikov najpozneje v roku 14 dni.
člen 7.
število delavskih zaupnikov in njihovih namestnikov se določi po številu delavcev, zaposlenih v podjetju. Ako je v podjetju zaposlenih:
od 5	do	20	delavcev,	se	voli 1	zaupnik;
od 21	do	50	delavcev,	se	volijo	3 zaupniki;
od 51	do	100	delavcev,	se	volijo	4 zaupniki;
od 101	do	150	delavcev,	se	voli 5	zaupnikov;
od 151	do	250	delavcev,	se	voli 6	zaupnikov;
ako je pa več ko 250 delavcev, se na vsakih nadaljnjih 100 delavcev voli še po 1 zaupnik, toda z omejitvijo, da ne sme biti v enem podjetju izvoljenih več ko 20 zaupnikov.
Ako ima podjetje več samostojnih oddelkov, sme vsak oddelek voliti delavske zaupnike, toda skupno število vseh zaupnikov tistega podjetja ne sme biti večje od števila delavskih zaupnikov, določenega v prednjem odstavku.
Ako ima podjetje na raznih krajih svoje naprave z najmanj 5 delavci, se volijo delavski zaupniki posebej za vsako teh naprav.
člen 8.
V podjetju, kjer je zaposlenih več ko 100 delavcev, morajo imeti delavski zaupniki poslovnik za svoje poslovanje.
Delavski zaupniki so dolžni dajati pismena poročila o svojem delu, in to po navodilih, ki jih predpiše Poverjeništvo PNOO — oddelek za socialno skrbstvo.
člen 9.	| 61.
Delavski zaupniki ne prejemajo za opravljanje svojih nalog nobene nagrade.
Ako so delavski zaupniki primorani opravljati kake poverjene jim dolžnosti v času službe, se jim ta čas šteje, kot da so ga porabili na svojem rednem poslu, Pri akordnih delavcih pa se čas, porabljen pri opravljanju takih dolžnosti, obračunava v sorazmerju z njihovim povprečnim zaslužkom.
člen 10.
Podjetja delavskih zaupnikov zaradi opravljanja njihove zaupniške dolžnosti ne smejo odpuščati.
člen 11.
Lastniki-in upravniki zasebnih podjetij in upravniki javnopravnih in zadružnih podjetij, ki ovirajo delavske zaupnike pri opravljanju njihove dolžnosti (člen 3), ali pa se pregreše po določbah člena 9 in 10 te odredbe ter tudi tisti, ki preprečujejo članom voliv-nih odborov izvrševanje njihove dolžnosti, se kaznujejo po teži dejanja takole:
a)	z opominom, ki se objavi v dnevnem časopisju ob stroških podjetja;
b)	z denarno kaznijo do 20.000 lir;
c)	s prisilnim delom do 3 mesecev.
Kazen po točki »c« se lahko izreče ali sama ali
pa hkrati s kaznijo po točki »b«, če je poslodavec ravnal proti delavskemu zaupniku s posebno brezobzirnostjo.
Pri odmeri višine kazni se posebno upošteva, ali obstoji hudobni namen, poslodavčeva družbena pokvarjenost in ali je to dejanje storjeno v povratku.
Ako poslodavec ni fizična oseba, se kaznuje odgovorni vodja, oziroma odgovorni član uprave kot pravne osebe.
če se izrečena denarna kazen od obsojenca ne more izterjati, se spremeni ta kazen v kazen prisilnega dela, računajoč na vsakih 150 lir po 1 dan prisilnega dela; toda ta kazen ne sme znašati več ko 3 mesece prisilnega dela.
če se izrečena denarna kazen ne more izterjati od odgovornega vodje ali od člana uprave kot-pravne osebe, je za denarno kazen nerazdelno odgovorna pravna oseba.
člen 12.
Za postopanje o kaznivih dejanjih iz člena 11 te odredbe so pristojna okrajna narodna sodišča.
člen 13.
Izjemno od predpisov členov 5 in 6 te odredbe se opravijo volitve delavskih zaupnikov za leto 1946/47 v dobi od 1. do 31, maja. Za opravo volitev se sestavi glavna komisija od 3 do 5 članov, ki, jo na predlog sindikalne organizacije odredi Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje.
Ta komisija predlaga okrajnim ali mestnim INOO v potrditev volivne odbore v podjetjih, katerih'člani morajo biti delavci iz tistih podjetij.
člen 14.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 10. aprila 1946.
Načelnica oddelka
za socialno skrbstvo:	Poverjenik:
Marija Bernetič s. r.	France Perovšek s. r.
Uredba
o povračilu potnih in selilnih stroškov.
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje in na osnovi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo
uredbo.
člen 1.
Nameščenci Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje, kakor tudi nameščenci vseh podrejenih okrajnih in mestnih NOO, ki službeno potujejo 5 in več kilometrov iz svojega službenega kraja, imajo pravico do dnevnice in do povračila potnih stroškov.
člen 2.
Službeno potovanje se smatra kot tako samo v primeru, če se vrši na osnovi pismenega naročila pristojnega starešine.
V pismenem naročilu starešine se mora označiti smer in cilj potovanja in približno trajanje istega.
Za službena potovanja v zaupnih zadevah ni treba navesti ne smeri, ne cilja, ne trajanja potovanja.
člen 3.
Dnevnice znašajo:
1)	na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje L. 300.—,
2)	na področju Federativne Ljudske Republike Jugoslavije Din 120.—.
Za službena potovanja v druge kraje odredi dnevnico Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje za vsak posamezni primer posebej.
člen 4.
Dnevnica teče od časa odhoda na službeno potovanje pa do časa prihoda. Za vsakih 24 ur, uporab- -ljenih na potovanju, se računa polna dnevnica, za razliko, večjo od 12 ur, se računa tudi polna dnevnica ter za razliko, manjšo od 12 ur, se računa pol dnevnice.
Za potovanje, ki traja 5 ur ali manj, se priznajo samo efektivni izdatki.
člen 5.
Za vsako službeno potovanje ima nameščenec 'pravico do povračila stroškov za vožnjo na vlaku, ladji ali avtobusu. Za eventualno uporabo privatnega avtomobila mora biti izrečno dovoljenje starešine; v nasprotnem primeru se prizna nameščencu samo kilometrina.
člen 6.
Za službena potovanja po krajih, v katerih je nemogoče potovati z rednimi prometnimi sredstvi, pripada nameščencu kilometrina od 10 lir za kilometer na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in 5 din za kilometer na področju FLR Jugoslavije.
Pri delu na terenu ne pripada nameščencu kilometrina za izvršeno hojo po terenu, ampak samo za odhod do centra prostora, kjer se vrši delo na -terenu, in za povratek.
Kilometrina se prizna samo na osnovi potrdila o oddaljenosti, katero izdaja pristojna gradbena oblast.
Člen 7.
Za vsako službeno potovanje ima nameščenec pravico, da dvigne iz naslova akontacije dve tretjini onega zneska, ki odgovarja približnemu proračunu stroškov za dotično potovanje.
člen 8.
Potni račun je treba predložiti v roku 8 dni po izvršenem potovanju.
V	opravičenem primeru more starešina ta rok podaljšati.
V	potnem računu se mora označiti številko in datum naloga za službeno potovanje, dan in čas odhoda na pot in povratka in kronološki red gibanja iz kraja v kraj.
Za vsak efektivni izdatek, naveden v potnem računu, se morajo priložiti dokazila (vozna karta in slično).
člen 9.
V	primeru premestitve po službeni potrebi ima nameščenec pravico na povračilo^ selilnih stroškov, katerih višino je treba opravičiti z dokazili.
člen 10.
Za podatke o potnih in selilnih računih in za pravilnost priloženih listin je odgovoren nameščenec materialno, disciplinsko in kazensko.
Potni strošek in selilni račun morata biti overjena od pristojnega starešine, potem ko jih je predhodno pregledal.
Tako pregledan in overjen račun mora starešina direktno predložiti pristojnemu finančnemu odseku radi likvidacije.
člen 11.
Nobeno službeno potovanje ne more trajati dalje od 15 dni, razen če je pristojni starešina v nalogu za službeno potovanje predvidel daljši rok.
člen 12.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 10. aprila 1946.
Poverjenik: France Perovšek s. r.
62.
Uredba
o prometu z vinom in o cenah vina.
Zaradi zagotovitve preskrbe prebivalstva in pravilne razdelitve z vinom, izdaja Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje po odobritvi Vojne Uprave J. A. za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slov. Primorje in na osnovi pooblastila PNOO za Slov. Primorje in Trst z dne 31. julija 1945, naslednjo
uredbo.
Člen 1.
Vino se smatra za predmet, ki spada pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo ter se zato ukinja prosti
promet z vinom. Prepovedana je vsaka prodaja vina, ki nasprotuje predpisom te uredbe.
Upravičeni odkupovati vino sta le Vipavska vinarska zadruga ter Okrajna nabavna in prodajna zadruga v Kopru.
Pridelovalci so dolžni ponuditi vse presežke vina v nakup tema zadrugama^.
člen 2.
V Veljavi ostanejo vse že sklenjene pogodbe o prodaji vina, v kolikor so sklenjene v pismeni obliki in v kolikor se izročitev izvrši najkasneje do 6. aprila 1946.
člen 3.
Zamenjava vina za drugo blago se sme vršiti samo preko zadrug.
Zamenjano blago za vino sme pridelovalec uporabiti le v svojem kmečkem gospodarstvu ter je izključena nadaljnja prodaja.
člen 4.
Za preskrbo vina po okrajih skrbe Združenja gostilničarjev. Vino smejo nabavljati izključno pri omenjenih zadrugah. Njih delo nadzirajo okrajni INOO.
člen 5.
Določajo se naslednje naj višje cene vina pri proizvajalcu:
a)	za namizna vina do 10% alkohola po Lir 80.— za liter,
b)	za namizna vina do 11% alkohola po Lir 90 — za liter,
c)	za specialna kvalitetna vina in vina z več kot 11% alkohola po Lir 100.— za liter,
d)	za buteljčna vina določi ceno oddelek za trgovino in preskrbo pri PPNOO za Slov. Primorje.
člen 6.
Odkupne vinarske zadruge smejo nabavni ceni priračunati 6% brutto zaslužka. V tem zaslužku so všteti prevozni stroški od proizvajalca do zadružnega skladišča (kleti) ter vsa manipulacija z vinom.
člen 7.
Vsi razpečevalci vina na drobno so dolžni predložiti pristojnemu INOO kalkulacijo radi odobritve prodajnih cen. Nihče ne sme točiti vina, ako se ne more izkazati, da mu je prodajna cena odobrena.
Ob določanju detajlnih cen morajo okrajni INOO upoštevati:
a)	plačano nabavno ceno;
b)	20% brutto zaslužka od te nabavne cene; ■
c)	od 1%—3% v kritje prevoznih stroškov.
Primernost in upravičenost transportnih stroškov
presojajo okrajni INOO po svobodni oceni, upoštevajoč krajevne prilike.
d)	Trošarina.
člen 8.
•O vsakem nakupu vina izda zadruga prodajalcu potrdilo, v katerem navede količino, sorto, stopnjo alkohola in ceno vina.
člen 9.
Kršilci te uredbe se kaznujejo z denarno globo do zneska Lir 50.000.— ali s prisilnim delom brez odvzema svobode do 6 mesecev. Obenem se lahko odredi zaplemba vina.
Te kazni izrekajo okrajni INOO.
V težjih primerih, kakor tudi v slučajih povratka, se lahko na predlog javnega tožilca postopa po določilih uredbe o pobijanju gospodarske sabotaže in nedopustne špekulacije (Uradni list št. 1.).
člen 10.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave.
Ajdovščina dne 27.marca 1946.
Poverjenik: France Perovšek s. r.
Popravek
I)	V odredbi o prijavni in odjavni dolžnosti prebivalstva, objavljeni v Uradnem listu z dne 20. februarja 1946, štev. 43/6, se glasi pravilno na strani 40, v 7, členu, 8. in 9. vrsta:
»stanovanju zunaj vojaških bivališč so dolžni vojaški štabi prijaviti in odjaviti število vojaških oseb e.
Datum iste odredbe je: Ajdovščina dne 31. januarja 1946.
II)	V odredbi o nadaljnjih spremembah in dopolnitvah odredbe o izvajanju obveznega socialnega zavarovanja na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje z dne 6. avgusta 1945, štev. 1, odnosno
21.	septembra 1945, štev. 11, objavljeni v Uradnem listu z dne 20. marca 1946, štev. 52/7, v členu 10 (19),
1.	odstavek, 2. vrsta, se glasi pravilno:
»dodatek za otroke v znesku L. 24 za vsak delovni dan«.
člen 7.
člen 7 se glasi pravilno:
»Rentniki in upokojenci, ki so istočasno prejemali rente ali pokojnine od italijanskih zavodov za socialno zavarovanje in od države na osnovi enega delovnega razmerja, bodo prejemali eno rento ali pokojnino po tej odredbi. Z ozirom na to se navedeno ne nanaša na rentnike ali upokojence, ki so istočasno prejemali rente ali pokojnine od italijanskih zavodov za socialno zavarovanje in od države na osnovi različnih delovnih razmerij.«
člen 8.
člen 8 se glasi pravilno:
»V 'primeru, da dobi nekdo pravico na rento iz zavarovanja za primer nezgode in na pokojnino iz za-
varovanja za onemoglost, starost in smrt, ima ta zavarovanec pravico samo na eno nakazilo, in to na ono, ki je večja.«
člen 9.
člen 7 prejšnje odredbe se spremeni v člen 9.
člen 8 odpade popolnoma.
člen 9 se spremeni v člen 10.
člen 10 se spremeni v člen 11.
člen 11 se spremeni v člen 12.
III)	V odredbi o določanju in izplačevanju minimalnih rent in pokojnin iz socialnega zavarovanja na področju Slovenskega Primorja z dne 31. decembra 1945, objavljeni v Uradnem listu štev. 54/7 z dne
20.	marca 1946, se glasi pravilno v 3. členu, 1. odstavek, točka 1:	'
»Za upravičence do osebnih pokojnin.«
Ajdovščina dne 10. aprila 1946.
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje.
Razglas.
Po razpadu Italije in za časa nemške okupacije je izginilo skoraj vse cestarsko orodje in inventar, razne priprave in material za vzdrževanje cest ter oprema cestarskih hiš in skladišč.
* Ugotovljeno je, da se mnogo tega materiala nahaja v raznih privatnih stavbah in pri kmetovalcih.
Uprava cest pri oddelku za gradnje Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje poziva tem potom vse, ki posedujejo kakršen koli material, opremo ali orodje, last Uprave cest, ki je prevzela vso imovino bivše avtonomne družbe za ceste (Genio civile) na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje; da ' to javijo v roku 14 dni Upravi cest v Vipavi, odnosno cestnim bazam v Ajdovščini, Idriji, Postojni, 11. Bistrici in Kopru ali pristojnim poveljstvom Narodne zaščite.
Proti vsakomur, ki bi ne prijavil odnosno izročil zgoraj navedenih predmetov v odrejenem roku, se bo uvedlo kazensko postopanje.
Ajdovščina dne 10. aprila 1946.
Uprava cest pri oddelku za gradnje Poverjeništva PNOO.
Objave
Priloga k št. S
Sklep.
Vpis zadrug.
Sedež zadruge: Ilirska Bistrica.
Besedilo firme: Mizarska zadruga z omejenim Jamstvom v Ilirski Bistrici.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne
4.	novembra 1945 za nedoločen čas.
Naloga zadruge: Nabava surovin, orodja in drugih potrebščin svojim članom ter izdelovanje in vnovče-vanje vseh v mizarsko stroko spadajočih izdelkov.
Skrb za strokovno izobrazbo svojih članov, zlasti tudi vzgojo naraščaja.
Zadružni delež znaša 1000 lir in se vplača ob pristopu.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Oznanila se izvršujejo na zadružni razglasni deski, vabila na skupščine se pošljejo poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje in vsem članom, sled" njim najmanj 8 dni pred skupščino.
Zadrugo zastopa predsednik ali podpredsednik upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva, za to pooblaščena člana upravnega odbora.
člani upravnega odbora so:
Kirn Joško, mizar v Ilirski Bistrici, predsednik,
Lenarčič Jožef, mizar v Ilirski Bistrici, tajnik,
šlenc Ivan, mizar v Ilirski Bistrici, blagajnik.
Okrožno ljudsko sodišče v Postojni
dne 5. januarja 1946.
Rez 5/45-2.
Sklep.
V p is zadrug.
Sedež: Tolmin.
Dan vpisa: 5. januarja 1946.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Tolminu.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne
22.	avgusta 1945-za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	nabava gospodarskih in življenjskih potrebščin za članstvo brez posrednikov;
b)	vnovčevanje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov;
c)	ustanavljanje posebnih odsekov za pospeševanje posameznih gospodarskih panog; kakor: sadjarstva, vinarstva, poljedelstva, živinoreje, čebelarstva in gozdarstva, če in dokler ni v istem okolišu posebne zadruge te vrste;
č) najemanje in nakupovanje inventarja in nepremičnin, kolikor je v zadružno korist;
d)	sklicevanje članskih sestankov, prirejanje predavanj in tečajev za poglobitev zadružne vzgoje in aktivnejšega sodelovanja ter prebujanja zadružne zavesti.
Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva.
Poslovni delež znaša 100 lir in se vplača ob pristopu.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še s trikratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na zadružni razglasni deski. Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim.najmanj 8 dni pred skupščino.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta dva člana upravnega odbora.
člani upravnega odbora so: Brovč Mirko, predsednik; Lapanja Albina, podpredsednik; Rutar Jakob, Pavčič Bogomil, Lužnik Franc, Perdih Franc, Krivec Alojz, Tuta Teodor, Florjančič Stanko.
Okrožno ljudsko sodišče v Postojni
dne 5. januarja. 1946.
Rez 6/45-2.
Sklep.
Sedež: Ajdovščina.
Besedilo: Okrajna gospodarska zadruga, zadruga z omejenim jamstvom v Ajdovščini.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne
4.	novembra 1945.
Naloga zadruge je:
a)	nabava gospodarskih in življenjskih potrebščin za članstvo brez posrednikov;
b)	vnovčevanje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov;
c)	ustanovljanje posebnih odsekov za pospeševanje posameznih gospodarskih panog, kakor: sadjarstva, vinarstva, poljedelstva, živinoreje, čebelarstva in gozdarstva in dokler ni v istem okolišu posebne zadruge te vrste;
č) najemanje in nakupovanje inventarja in nepremičnin, kolikor je v zadružno korist;
d)	sklicevanje članskih sestankov, prirejanje predavanj in tečajev za poglobitev zadružne vzgoje in aktivnejšega sodelovanja in prebujanja zadružne zavesti.
Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva.
Zadružni delež znaša 500 Lit. in se vplačuje ob pristopu.	•
Jamstvo je omejeno; vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Oznanila se izvršujejo na zadružni razglasni deski, vabila na skupščino pa se pošljejo poleg tega vsem NOO v območju, katerih zadruga posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če pa sta odsotna, dva za to pooblaščena člana upravnega odbora.
člani upravnega odbora so: Štucin Rudolf, predsednik; Pečenko Milojka, podpredsednik; Brajnik Rudolf, tajnik; Bratina Miro, blagajnik; Miška Ivan, odbornik; Špacapan Štefanija, odbornik; Rijavec J&nko, odbornik; Žvanut Ivan, odbornik; Bavčar Angel, odbornik; Krapež Jožef, odbornik; Marc Ivan, odbornik; Seražin Alojz, odbornik In Gruntar Albin, odbornik.
Okrožno ljudsko sodišče v Postojni
dne 28. februarja 1946.
Zt 4/46/2.
Sklep.
Sedež zadruge: Ilirska Bistrica.
Besedilo: Mizarska zadruga z omejenim jamstvom v Ilirski Bistrici.
Na skupščini dne 3. februarja 1946 so bila spremenjena pravila tako:
člen 1. Ime zadruge in sedež zadruge v Ilirski Bistrici: »Lesno produktivna zadruga z o. j. v Ilirski Bistrici«.
člen 2. Naloga zadruge je: da za svoje člane nabavlja surovine, orodje in druge potrebščine ter izdeluje po možnosti v skupnih delavnicah in vnovčuje vse, v lesno stroko spadajoče izdelke. Nadalje skrbi za strokovno izobrazbo svojih članov, zlasti tudi za vzgojo naraščaja.
člen 5. Vsak zadružnik jamči z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Izbriše se član upravnega odbora tov. šlenc Ivan in se vpišeta kot novoizvoljena člana upravnega odbora: Kirn Marija ter tov. Batista Štefan, kot podpredsednik — oba iz Ilirske Bistrice.
Okrožno ljudsko sodišče v Postojni dne 28. februarja 1946.
Zadri 1—5/2.
TISKARNA .MERKUR': LJUBLJASa