M koristi delav-, lfudstva. Delav-!l go opravičeni do yiagt kar produclra|o. Thla p*p«r la devoted to the interest« of the working class. Work-tra ara entitled to all what thev produce. ¡Â^iîl ••*>»<>mau«r, Dm. e. IWT, at tb« oftto. atChteaco IU. uod«r ihr ac\ of Contr,M of Marohlrd. 1W>. Office: 2146 Blue laland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". ti PAZITE! ne številko v oklepa|u-ki a« naha|a poleg vašega naslova, prileplfe-ne«a «poda) ali na ovitku. Ako (242) |e številka . tedat vam s prihodn|o številko našega lista poteče naročnina. Prosimo. ponovite |o tako). Stev. (No.) 241. Chicago, 111., 23. aprila (April) 1912. Leto (Vol.) VIL ¡lediee socialističnih porazov. ||ilwaukee, \ViH. —• "Poraz'' ihvauških socialistov pri zad-sfcčinskih volitvah že rodi ■p|eleg tega pa lahko gojimo opravičeno upanje, da bo čez dve leti nad našim mestom zopet in za vselej zaplapolala rdeča zastava. * f NEMŠKA VLADA HOČE PO MNOŽITI ARMADO. Berolin, 18. aprila. - Stališče ki ga zavzemajo za povečanje nemške armade vladni krogi s cesarjem Viljemom ne čelu, presega že vsako mejo treznosti. Že sedaj vse zdihuje radi neznosnih davkov, a to vlado malo briga. Ona hoče realizirati svoj^iedaste ideje v oboroževanju ter tako konkurirati z drugimi velesilami. Kdo bo plačal tozadevni račun, to je vlado do sedaj kaj malo brigalo. Ona je imela svojo večino v državnem zboru, ki je slepo glasovala za vse vladne zahteve neo-ziraje se na voljo svojih volilceV. Letos pa vsekakor stvar ne bo šla tako gladko skozi, kajti vseh 110 social-demokratičnih poslnn-cev bo zastavilo vse moči, da se ta draga in nesmiselna vladna namena ne uresniči. Vlada namreč zahteva, da se stal na nemška armada poveča za 40.000 mož. Zahteva tudi novih 246 topov in 6:16 strojnih pušk. NOVE ŽRTVE RUSKE KRVOLOČNOSTI. IrtHttlon, 1!). aprila — Iz Rusije prihajajo poročila o nezaslišanem grozodejstvu ruske vlade napram rudarjem v Irkusk. kjer so se dogodili delavski nemiri. To priliko je porabila ruska vlada in zlila svoj smrtni srd nad nedolžne delavce, proti katerim je poslala vojaštvo. Vbitih je 107 in ranjenih 80 rudarjev. V Irkusku in okolici so bogati zlati rudniki, a plače, ki jih dobivajo rudarji, so tako sramotno nizke, da je škandal za dvajseto stoletje. Splošen nemir in nezadovoljnost Je^opazatT tudi med ruskimi delavci, ki ječe pod brezmejno o-krutnostjo krvoločnega vladnega terorizma. Priznanje sodrugu Bergerju. Waahington,' T). C. — Tukajšnji "Iferald" je prinesel naslednjo zanimivo notico o edinem soc. kongresniku Bergerju: "Zanimivo jo opažati efekt, ki ga ima Bergerjev govor v kongresu. Berger enkrat neusmilje no udriha po demokratični stranki : tedaj mu republikanci ploskajo z navdušenjem. Toda nekaj minut pozneje sc pa Bersrer loti Republikancev ter jih tako pošteno ožigosa, da je veselje. Ob tej priliki pa demokratje ploskajo in ae škodoželjno muzajo svojim republikanskim tovarišem. Berger je edini mož v kongresu, kojecra govori vzbudijo vsak Čas pozornost sedaj na eni strani. potem zopet tin drugi." i Že en sam delaven mož vznemirja ves kongres; kaj bodo pa rekli potem, ko dobi Berger v jeseni kakih 15 tovarišev. 8tavka špan8kih premogarjev končana. Madrid, 16. aprila. Sledeč vzgledu svojih angleških, nemških, ameriških in drugih tovarišev so tudi španski promogarji zahtevali času primerno zvišanje plač »in izboljšanje delovnih razmer. Stavka je postala splošna in celo Španijo je pričakovala občutna in-dnstrijska kriza, ker premogovni Podjetniki nikakor niso hoteli Privoliti zahtevami premogarjev. Ker je prišla stavka v času «ploŠnega pomanjkanja premoga po vsem svetu, so bili podjetniki pirisljeni po svojih odjemalcih, da ao dovolili rudarjem 10% zvijanje plač. Premofcarji ao to ponudbo aprejeli in končali štrajk. SPLOŠEN NAPREDEK SOCIALIZMA. Nové žrtve kapitalistične nenasitnosti. NAJVEČJA MORSKA KATA STROFA V ZGODOVINI, Kakor strela iz jasnega neba je zadela ves svet novica, da se je potopil največji parnik na svetu "Titanic", last White Star Line družbe v noči od 14 in 15. aprila več sto milj od suhe zemlje. "Titanic * Je namreč zadel v veliko maso ledu, ki je plavala po morju in se pri tem tako poškodoval, da je postal žrtev skrivnostnega morja. "Titanic", ki je prvikrat križal Atlantik, je vozil 2340 oseb, od katerih se je samo 745 rešilo, drugi so pa postali žrtve katastrofe. Med pogrešenei jih je 120 iz prvega razreda. 195 iz drugega. 550 iz tretjega in 730 uradnikov, mornarjev in drugih vsluž-bencev. Med rešenimi je 210 potnikov prvega. 125 drugega. 200 tretjega razreda in 210 oseb moštva. Rešili bi se lahko do malega vsi. ko bi bilo dovolj rešilnih čolnov. Tako /pa ni večini preostalo drugega kot skočiti v morje z nado na rešitev ali pa na ladiji čakati gotove smrti, ki je prišla nekaj ur po nesreči. Prizori, ki so se odigrali med stariši in otroci, med možmi in ženami. med prijatelji n znanci, so tako strašni, kakor poročajo očividci, da jih ni možno popisati. Zakon za take slučaje zahteva, da se prvi rešijo otroci in ženske in šele pozneje pridejo na vrsto mo-žki. Ta zakon je vzrok, da je med potopljenci tudi več ameriških milionarjev in bogatinov, katerih njih milioni niso mogli rešiti. Potopil se je tudi znani angleški pisatelj W. T. Stead in francoski pisatelj .Tacipys Futrelle. Parnik "Carpathia" — Cunard Line — je ob času katastrofe plul nad 100 milj stran od nesreče. Do- Juneau, Alaaka. - ^ali/eml1'.1.1 P° »»retUënem brzojavn ol>-v Alaski prav hitro napreduje. V('sUln; Titanic" v nevar- Danes je že več mest, ki bodo v najkrajši bodočnosti dobila rdeča lica. Ravno sedaj je na poti po Alaski organizator soc. stranke J. C. Chase. Po njegovih poročilih sodeč bodo socialisti pri jesenskih volitvah zelo močan, ako že ne odločujoč faktor. Socialisti so pred kratkem postavili cel svoj tiket v mestecu Ketchikan. A' Juneau so pri zadnjih volit vab dobili socialistični kandidati po 123 glasov od 374 vseh oddanih glasov. To je bil pr*vi slučaj, da so socialisti postavili svoje kandidate v tem mestu. Burchard, Neb. — T)asi so socialisti prvič nastopili s svojim tiketom, so bile nasprotne stran ke prisiljene združiti se. Toda kljub temu so socialisti izvolili enega odbornika zil mesfno upravo. Daly City, Cal. — Na podlagi izida zadnjih občinskih volitev preide mestna uprava v socialistične roke. Socialisti so izvolili tri od petih odbornikov. Belvidere, 111 — To je največje mesto v Boone count.v-u in izvolitev dveh socialističnih zastopnikov v mestni svet pomeni novo politično življenje za cel okraj. O'Fallon, 111. — Socialisti izvolili dva aldermana in mayorja. Ta ^maga je toliko sijajnejša. ker so se združili zoper socialiste vsi politiki ter agitirali proti socialistom s pomočjo cerkve in salo-onov. Oa je moč zavednega dela-stva nepremagljiva, kaže dejstvo, da so socialisti dobili 15% glasov večine nad vsemi drugimi glasovi. "Kdor se z %mečem bojuje, bo z me-čem pokončan." Izobrazba našega delavstva bo preprečila uresničenje tega avetopiaemsk*-ga izreka nad kapitalisti, ki pošiljajo Kajonete in kole na delavce. nosti in, nekaj časa pozneje, da se potaplja. Carpathia je takoj od plula v smeri nesreče, kamor je dospela pet ur .po prvem obvestilu, a "Titanic" je tedaj že izginil v morsko globočino. ki znaša na onem mestu okrog dve milji. Pobral je vse v čolnih se nahajajoče potnike, ki so imeli to srečo, da je bilo morje mirno. Carpathia je dospela v New York v četrtek zvečer. To je kratka vsebina nove tragedijo, ki je dosegla zgodovinski rekord po svojih učinkih. Katastrofa "Titaniea" je gigantski triumf naše dobe, dobe skrajne hitrosti. Po svojih učinkih je vzvalovila in vznemirila ves svet, katerega je zdramil grozni moment ter ga pri vedel do toga. da je začel pojmovati krizo moderne civilizacije. Svet danes opravičeno vprašuje in premišljuje. naj li smatra višek modernega razvoja za svoj uspeh ali poraz samega sebe. Profit je danes naš bog in hitrost je kadilo s katerim se ta boj časti. Po vseh mestih, po vseh državah, po vsem svetu se vrte trojna kolesa z divjo silo. Hitrost! hitrost! ta je simbol našega časa, pa naj pri tem pade še toliko človeških žrtev. Mlini, rudniki, vlaki, karo, avtomobili in letalni stroji vso drvi in hiti v imenu in v proslavo, velikega boga Profita, ki vlada vosolni moderni svet ter drži človeštvo na tehniei. Tisoči mrtvecev in ponesrečencev so u-gladili in tiglajajo pot po kateri drvi razvoj modernega prometnega sistema. TTveljavljenje tega strmljenja je opažati od najmanjšega privatnega obrata do največjega korpora-cijskega podjetja. To je vzrok, da ao človeške žrtve vsak dan številnejše. Tam zunaj na neskončnem in vsegamagočuem morju sc skušajo morski velikani v brzini ne oziraje se na to, da so stotine človeških bitij izpostavljene skrajni nevarnosti. In "Titanic", največji in najvarnejši parnik višek pojmi uejsti moderne tehnike, je v gonj za rekord v hitrosti postal žrtev nesmiselnega stmrljenja po hitro sti, ki je tesno zvezana s* profitoui "Titanic" je imel biti zmagova lec v vsakem oziru tako tudi hitrosti. Strmljenja po hitrosti te vrste kakor tudi ista v vsem velikan skem in groznem prometu današ njega dne. nodpustiijo grešijo ker docela puščajo v uemar var nost ljudi j. Ko bi White Star Line družba imela le senco tiste skrbi za varnost nji izročenih potnikov, kakor jo je imela za svoj profit, bi bil "Titanic" zadostno opremljen z rešilnimi čol ni. bi danes imela čisto in mirno vest, na kateri pa danes leži neiz-brisljiv madež koristolovstVa. Se veda. — čolni stanejo denar in tudi težki so, vsled česar bi se hitrost zmanjšala, a družba bi od tega ne imela profita. Zato se ji je zdelo zadostno, ako je imela rešilnih čolnov samo za eno četrtino potnikov. m Zadnpi rešilni čoln je bil spuščen. Poldrug tisoč čutečih Slove ških bitij je zrlo v žrelo, ki jih j< imelo v nekaj trertotkih pogoltniti— brez rešilnega angelja! Kako grozna situacija! Toda — Ka ko jasna slika in čist odsev današnjega družabnega sistema! Sicer nič novega za nas delavce, nič nevsakdanjega. kajti mi smo izpostavljeni temu nenasitnemu žrelu kapitalističnega zmaja da na dan. Ali so rudniške katastrofe v Cherry, Primero. McCurtain, Blue field in druge, kaj milejše od one na "Titanic"? Tisoči železničar jev in drugih industrijskih delavcev pade vsako leto kot žrtev iste kapitalistične samopašnosti, ki je zahtevala zase "Titanic". Tam zunaj na mrzlem, črnem in skrivnostnem oceanu se potaplje "Titanic". Solze, ki jih je rodil obup so zamrzle. žarki upa so u-gasnili, srce se krči pred pretečo grozo, leden mraz dreveni ude, težki vzdihi smrtonosnih bolečin napolnjujejo vsemir in dramijo svečanostno tišino večnega oceana. --Tesno skupaj se objem- Ijeta milionarka in njena sluškin-ja. nevesta mogočnega denarnega kralja, posuta z diamanti in z zlatom. išče tolažbe pri najskromnej-še oblečeni izseljeni k, ki je tam v Karpatih zapustil svojo borno bajtico, ter ošla z možetn v svet iskat sreče! V mraku pričakuje multimilionar odločilnega trenutka. Misel mu uhaja v bodočnost, ki je zanj mrtva, v preteklost, ki je bila zanj z cvetkami posuta. Cemu so mu zdaj milioni, katere je prešal iz delavskih mas vso življenje. Na, svet m i I ione, a «Inj mi samo borno življenje! Daj! — Zastonj je tvoja odkupnina. Usoda ne pozna tvojih milionov, ne pozna razlike mod bogatimi in reveži. T'soda jo neizprosna. Poleg njega krčevito stoka ubog Rumu-nee — delavec, — trpin vse svoje življenje. Edino njegovo upanje — lepša bodočnost — je naj-krutejša prevara, a vest mu je čista, mirna. Zadnji moment! Titaniea ni več. Milioni so brez vrednosti, diamanti, se lesketajo tisoče čevljev doli pod površjem. Tragedija Titaniea je končana. KAKO SE DANES REÔUJE PROBLEM BREZPOSELNOSTI. Toda večje vrednosti kot dolarji in dragulji so človeška življenja, bogatinov in revežev, znancev in neznancev, ki so bila darovana v noči od 14. na 15. aprila aredi "Atlantika" na žrtveniku božan- Chicago, 111. — Ko je pred par meseci problem brezposelnosti in skrajne bede zaradi nenavadno hude zime zopet enkrat prodrl v ospredje in je bila naša kapitaii-stična in vladajoča javnost moralno prisiljena zavzeti se za ta problem, je naš "«lični " demokratski mayor Harrison z velikansko lavdaeijo imenoval posebno komisijo, ki naj ima namen študirati načine in sredstva za od-potnoč brezposelnosti in pomanjkanja meti delavci. Ta komisija je obstajala in še obstoji iz raznih lawyerjev, profesorjev, fabri-kantov in druge različne "gospode". Torej ljudje, ki sploh ne po znajo bede in brezposelnosti mraza in drugega delavcu usojenega gorja, naj pomagajo nešte-vilnim tisočem brezposelnih chi-eaških trpinov iz njih kritične panike. Vsak količkaj trezno misleči človek je moral takoj ob rojstvu že toliko hvalisane komisije vedeti. da je bila ta mayorjeva komisija najoatudnejši "bluff", najkrutejša žalitev, storjena po moči nujno potrebnim delavskim družinam in posameznikom. Kapitalistično časopisje je ob rojstvu te komisije stavilo v oblake mayorja Harrisona, kot vzornega uradnika, ki po očetovsko skrbi za v skrb izročene mu meščane. Razume se, da to krivično "kadilo" ni bilo zastonj. M« »seci so pretekli, minula je zima, od lakote pomrli in zmrznjeni so pod zemljo ter — komisija pri življenju, a do danes se živ krst ni zmenil za brezposelne in stradajoče delavce. Minulo bo* poletje, minula bo jesen, prišla bo zopet zima in prinesla delavcem staro trpljenje. Tako gre leto za letom. f ; Na ta način se pri nas rešujejo problemi, ki pomenijo za delavca živeti ali umreti. To se godi v New Vorku. to se godi v Chieagi, to se godi v San Francisco in to se godi povsod, kjer vodijo krmilo vlade kapitalistične stranke. Najslabše pri vsem tem je pa to, da je večina delavstva še vedno tako zaslepljena, da ne sprevidi norčij, katere uganjajo kapitalistični "delavski" • prijatelji na njen način. Ako je humbug ene teh strank le pregorostosen, tedaj se zdramijo in se vržejo v naročje drugi kapitalistični stranki ter tako pridejo iz dežja pod kap. Preko mej teh strank ne sega njih du ševno obzorje. Rešitev vprašanja brezposelnosti- se ne da odpraviti s posameznimi komisijami v posameznih mestih; kajti brezposelnost postaja vsak dan občutnejša po vseh mestih Z. Dr.; vprašanje torej ni lokalno, ampak splošne, to je narodne važnosti, in zato ga mora reševati ves narod. Dokler pa naši delavski zakoni prepuščajo de-avea kapitalistu, da ga ta po-jubno izkorišča s tem, da ga sili delati po 10—14 ur na dan in da v istem času pride skoro na vsa-oseln .toliko časa o uspešni rešitvi tega problema sploh ne moremo govoriti. Ker pa so danes na o sklenila zakon o sodom — in osem — urnem dolu in vsa 'brezposelnost bo izginila čez noč. Naprej! naprej! Sodrug agitator! — Se nekaj dni in Prvi Maj, naš mednarodni praznik, ho tukaj. Kako ga boš praznoval ' Z brezdeljem gotovo ne, ker to bi bilo n^TH pusti ji vo. Socialisti nikdar ne počivamo ~ j pa bil ali ne bil praznik; počivali borno takrat ko izdahnemo, prej pa ne, dokler imamo zdravje in trdno prepričanje. Ako se vrši v tvojem mestu prvomajska slav-nost in obhod po ulicah, brez dvoma bos zraven. To je del praznovanja ; vsaka delavska demonstracija prvega maja je potrebna — morala bi se vprizoriti povsod. Toda, sodrug agitator, to še ni vse. Prvomajska slavnost nima samo jednega demonstrativnega lica ; zlasti za nas jugoslovanske delavce, ki smo raztreseni po vseh milih in nemilih krajih Amerike, ne. Za nas je glavno, da praznujemo Prvi Maj v znamenju agitacije in propagande za naše časopisje. To je, kar velja. Res je, da agitatorično delo za "Proletarca" traja 365 dni v letu — letos 366 dni — vendar so časi, ko je treba to delo podvojiti, potrojiti, pode-seteriti. In Prvi Maj je tisti dan, ko je treba to storiti! Ako nimaš prilike prisostvovati inanifestacij-skemu shodu v dvorani ali korakati pod milim» nebom, lahko nadomestiš to slavlje s tem, da greš s " Proletareem" od hiše do hiše od gostilne do gostilne in pridobivaš nove naročnike na list. V sve-sti si lahko, da marsikateri izmed novih naročnikov, ki ga pridobiš in kteri danes še nima pojma, zakaj da praznujemo Prvi Maj, bo prihodnje leto korakal v prvomajskem obhodu in sam agitiral za "Proletarca". "Proletarec" izide za prvi maj v slavnostni obliki ka^kor se spodobi delavskemu listu. Ako še nisi naročil najmanj 25 iztisov, stori to nemudoma, ker je že skrajni čas. V pondeljek gre slavnostna številka v tisk in takrat morajo biti vse naročbe tukaj, da vemo koliko tiskati. Ne zamudite te prilike! Vsak agitator, vsak lokalni zastopnik mora imeti cel snop prvomajskega "Proletarca" na razpolago in ga razdeliti med delavce, ki še niso seznanjeni s socializmom in našo stranko. Praznuj Prvi Maj, praznuj ga tako, da se boš^ imel s čim pokazati! Vsaka nadaljna beseda je odveč. NA Važnejše vprašanje j«, če je tvoja žena, tvoj prijatelj in tvoj sosed tocialiat, kakor pa to, če bi bfl Lincoln socialist, ako bi žival. Prvo vprašanje je dolfaioat, drugo skega sistema, v pospešitev pe- zabavo, prvo je večerja o razvidno iz razdeljenih letakov, katere bo razdelil pravočasno zato postavljeni odbor. Sodrug Jože Zavertnik pride dne 26. aprila v Girard, od koder bo po navodilu tajnika tozadevnega odbora za kampanjo, govoril v naselbinah po začrtanem programu. Sodrug Plint, ki je tajnik tega odbora, poroča, da bo sodr. Za-vertniku na razpolago automobil. Sodrugi, ki so Člani jugoslovanskih socialističnih klubov naj skrbe, da bo v vseh krajih koder se vrša shodi, prišlo na shod kar največje število ljudstva. Jugoslovanski delavci v tretjem kansaškem distriktu morajo vsi, do zadnjega moia-premogarja, na te shode! Vsi klubi so dobili posebna na. vodila. Tajništvo J. 8, Z Kapitalist ostane kapitaliat, ¡JjU naj bo alovenaki ali judovski. i l^R© L ET A R EC ztti,ijah» njih stališču napram po- j Ijenja; da ho dobil« njegova žena .^T • iitiki in njih politični akeiji. in otroci odškodnino, a ko* se smrt- UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. tCHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in i*daj*Llj. «dfuftlotaaska delavska tiskovna Ura/ba v Ckicafo. III. tiarocniaa: Za Ar.srico $1.50 *• celo Isto, 7$c s« 901 isU. Za Evropo %2 sa calo Isto. $1 aa pol Ista. Pri $pr*m'?tM hiral,i,'a uolsq novtya nasnanili tudi UTA MI naslov. Ker je v interesu nadih čitatel-jev, da navedemo nekoliko podat* kov o linijskem gibanju v Nemčiji. ker je Kari Legien že dolgo vrato let vodilna sila. Sele leta 1895. moremo zazna-movati znatnejši napredek v atro-kovnem gibanju nemškega delavstva. Od tega časa naprej pa je to gibanje napredovalo skokoma in danes ima to gibanje v aebi nad Ownadand published Event Tuesday by I 500.000 Več kot teiltU gibatlju 80-Soath Slavic Workmen'*. Publishing Compsay r°dno gibanje v Združenih Drža-Chlcafo. ¡ilinois. | vah. Department of Labor, New! PROLETARIAN Glasilo Slovenske organizacije Vork prioMuje na.lednjo stati- Jugosl. socialistične Ameriki. Zveze v wbscbirrion maus: Uaitsd Statss and Canada, U.S0 a ysar, 7Sc lor half year. Foreign countries ti a ysar, $1 for half ysar. ¿«vbmtimno maths on sgrceiSrnt. trAci )i NASLOV (ADDRESS)! é|PROLETi REC" »Utf Hlue Ialand ave. Chicago, 111. at i ko iz Nemčije. Leto 1895 ..... 1896 ..... 1897 ."«... 1898 . . . Sodrug Kari Legien v Združenih Državah. Pred kratkem je dospel v Z. Dr. najvišji uradnik strokovnih organizacij vsega sveta, to je nemški sodrug Kari Legien. Prepotoval bo vse države v interesu | 1911 unij in socializma. Članstvo socialističnih unij ....... 259.175 ....... 329.230 .......312.259 ....... 493.742 1899 ...... . 580.473 1900 ........ 680.427 lfH)l........ 677.510 190 2........733.206 1903 ........ 887.698 liH)4 ...... . 1,052.108 C 1906 1907 1908 ............1,344.803 ............1,689.709 ............1,865.506 ............1,831.731 ............2,128.667 lilije Amerikanske delavske Kari Legien zavzema v Nemfii-1 federacije so 1. 1908. izdale za ji tako mesto v gibanju strokov- podporo svojim članom $2.144.-nih organizacij kakor ga zavzema 395; za posmrtnino so izdale ne-pri nas Samuel Gompers, pred- kako $1,300.000; in $593.541 bol-sednik Amerikanske delavske fe- niške podpore. Brezposelnim so deraeije (Am. Federation of La- izdale $205.254; potovalni stroški bor-) so pa znašali $51.000. On načeluje unijski organizaci- Isto leto so nemške socialistične ji, ki šteje najmanj 500.000 članov I unije izdale okrog $10.000.000 več kot American Federation of (deset milionov). ^¡abor. L. 1907 so nemške soc. unije ) Ob enem je on tudi nemški dr- potrošile $3,000.000 za podpora žavnozborski poalanec ter tako tu- št raj kar jeni — L. 1908 so iste or-di sovoditelj oijtomnegu števila ganizacije izilale $2,000.000 za od-(4.250.000) socialističnih volileev. «kodnino v brezposelnosti in dva Kari Legien je izvrševalni u- I™!'011* (!o1 bolniške podpore. radnik mednarodnega odbora strokovnih organizacij, kojega člani so voditelji skoro vseh evropskih držav. Na podlagi stal išea. katerega on zavzema v delavskem gibanju lahko sodimo njegovo poznanje razmer in splošno znanje. Obenem pa na podlagi navadenih dejstev lahko spoznamo važnost njegovega obiska za našo socialistično stranko in za napredek delavstva sploh. Teh dejstev se socialistična stranka zaveda in bo storila vse, kar je v njenih močeh, da bi priredila čim največ shodov z Kari Legien na programu, kajti gotovo ni nobena oseba bolj opravičena govoriti o strokovnih organi- ' Poleg vseh teh ogromnih izdatkov je /a 1. 1908 ostalo rezervnega fonda celili deset milionov dolarjev. Te številke pač jasno kažejo zdravo ¡11 živahno življenje, ki ga žive nemške socialistične strokovne organizacije. Pri vsem tem p« imajo nemški delavci svojo politično stranko, katera je vlado prisilila, da je storila marsikaj v korist delavstva. kar bi sicer morale unije same storiti. Iz strahu pred socialisti je nemška vlada ustanovila velikansko zavarovalnico v korist delavcev. Vsak nemški delavec, ki je po nesreči postal nesposoben za delo, dobro ve, da bo dobival pokojnino za ostale dni svojega živ- ilo ponesreči, in da bo dobival bolniško podporo, ako zboli. Isti nemški delavec tudi ve, da bo dobival penzijo na stara leta, ko*ie bo več sposoben za delo. Nemška država izda vsako leto okrog 150 milionov dolarjev pokojnine (penzije) onemoglim delavcem. Poleg te splošne zavarovalnice je socialistična stranka prisilila dosti občin k podpiranju brezposelnih delavcev ter jih tako prisilila, da nosijo del bremena, katerega so prej unije nosile, in katerega sedaj same nosijo ameriške unije. * Vse to se je doseglo potom politične delavnosti. Dočim so angleške in ameriške unije nalagale vedno težja bremena na rame avo-jih članov, ao njihove nemške sestre nalagale vedno tfžja bremena na državne rame. To pa nikakor niso vsi uspehi, ki so bili doseženi s pomočjo politične ak(*ije. Nemške unije n. pr. smejo bojkotirati ter ne poznajo nikakih sodniskih prepovedi, na katerih je zgodovina ameriških delavskih bojev izvanredno bogata. Delodajalci ne morejo potom sodišč zahtevati odškodnino za po bojkotu storjeno škodo, kakor se to dogaja v Z. Dr. V mnogih krajih imajo občinske in državne delavske pisarne. Te pisarne preskrbujejo delo brezposelnim. V slučaju štrajka so te pisarne po zakonu primora-ne delavce obvestiti o tem. Strokovne organizacije in socialistična organizacija se bojujeta v Nemčiji/z roko v roki. Večinoma so eni in isti možje v obeh organizacijah. Njih orožje je glasovnica in šlrajk. ko se gre za izboljšanje delavskih razmer. O tem ogromnem delu in nJega uspehih na polju delavskih gospodarskih in političnih organizacij nemškega delavstva, bo govoril so< 1 rug Kari Legien na svojem obisku v Združenih Državah. Našim čitateljem priporočamo, da naj ne zamude prilike slišati tega sod m ga, ako bo govoril v njih naselbini. RUSKA OEOZODEJ8TVA V PERZIJI. Mednarodni socialistični urad v Bruslju je prejel sledeče pismo : Ko ao v Hetipu (Bolgarska) Med nekega bolgarskega bombnega atentata na mošejo mohame-danci v mestu umorili nekoliko Bolgarov, se je vsa evropska javnost razburjala nad tem. Toda danes ostaju tu javnost povsem mirna, v* kolikor prihajajo v poštev dogodki, ki SiiLodigravajo v Te-brisu. V Hetipujljfuad grozodejstvom ogorčeno pr/Uivalatvo storilo pregrešek. V Trebisu pa so Rusi oni, ki ao a pomočjo intrig in zavratnosti zagrešili zločin. Pregrešek se lahko odpusti, ta zločin pa se ne more, že zaradi njegove strahote ne. Nekaj Per-zijcev iz Tebrisa. ki so prišli v Baku, opisujejo dogodke na sledeči način: Dosedaj so Rusi in Samad kan pogubili 280 oseb. 3000 oseb so lihi I i v boju in 300 so jih vrgli v ječe. Prebivalci, ki so vsemu temu ušli, ne vedo, če dožive še drugi dan, kajti roparski poglavar Samad kan, ki so ga Rusi imenovali za guvernerja, odreja kar poljubne usmrtitve. Tebris je podoben eni sami veliki ječi. Nihče ne more ubežati in konzulati civilizirane Evrope ne dajejo nikomur zaščite. Ubogi, razoroženi domačini so brez pribežališča in ne najdejo sredstva, da bi se branili proti grozodejstvom Samad kana. Tiste, ki so ubežali vešalam in ječi, večinoma oplenijo in oropajo njihove posesti. Vsak trenutek morajo biti pripravljeni, da vidijo svoje najbližje'sorodnike usmr-čene. »Ječe so napolnjene z ljudmi, obremenjenimi z verigami, čakajočimi v mukah usodepolne ure. ko bodo žrtvovani evropski civilizaciji. Mnogi izmed njih ne morejo prenesti tega večnega smrtnega strahu ter umirajo na vlaž- Delavske razmere pred 334 leti. Francoski poveljnik Allarij pl. Besancon je našel listino, ohsega-jočo odredim Filipa II., kralja španskega, iz leta 1578., ki je u-rejala delavske razmere v rudnikih burdgunske grofije na Francoskem. Dokument, katerega vsebino je bil 10. januarja 1579.1. sprejel parlament v Dole, se glalSV takole j 1. Mi hočemo in za h t (j varno, da delajo rudarji 8 ur na Umazana kapitalistična i^ renca. Po kakih umazanih »«•edatvih včasih seže kapitalisti*utt sitnost, priča sodba nenakefTdT ža v nega sodišču o procesu ki je vlekel okolu šest let. Leta 1'ifo je pozval glavni ravnatelj ««a narodne družbe za zračne stiaksl* niče v Berlinu delovodjo neke je nemške ladjedelnice, naj proU dan, in sicer v dveh presledkih s , na*.Pa?i: 50,Inai* l,0NklH <*a 1 urnim delom. 2. Ce se valed do-¡ #ovl <,HaT®1 !H' bodo h°teli dela-brc žile de rejo nastopiti do izvršuje hitrejše, mo- i tl * "afnimi «tiskalni- >piti 4 delavci (eden za ' okornWvf * Witekinlove ________________________ i . družbe za gradnjo strojev. i)el0. Socialistična stranka •1 in ženska volilna pravica. Kadar se gre za koristi ubogega delavca. tedaj slovenski kapitalisti zavzamejo . enako stališče, kakor kateri drugi, to je. stališče samopašnosti. • • Ako bi bila slov. newyorška banka last slovenskih delavcev, bi banka sama ne bila nič bolj . v nevarnosti; v nevarnosti bi bil samo Sakserjev privatni žep nih tleh in pod bremenom verig v ječi. Tem jetnikom dajejo samo vsak drugi ali tretji dan košček kruha in kozarec vode. Pri tem jim pravijo: "Jejte, da boste mogli hoditi vsaj do vešal!" Vsak dan prihajajo v ječo felahi C telesna straža) Samad kana in pripovedujejo jetnikom grozne epizode pri usmrtitvah njihovih tovarišev. Pri tem ne pozabljajo pristavljati. da bo sedaj tudi na nje (na jetnike) kmalu prišla vrsta, da bodo na sličen način poklani. Mnogo jetnikov je umrlo, ko so culi te grozne vesti. f- Temu trpljenju in tem grozodejstvom se pridružuje sedaj še strašni mraz. Vsega je kakih 1800 oseb že prej pobegnilo iz Trebisa. Od svojih družin niso dobili nobenih vesti ter jih smatrajo za mrtve. drugim) 6urno nepretrgano delo; kadar konča rudar svoje delo, mora dati svojemu nasledniku v roko orodje, tako da odpade na vsakih 6 ur dela 18 ur počitka. 3. Delavci se plačajo po dogovoru. 4. Ali hočemo in ukazujemo, da se prazniki in nedelje plačajo ravno tako, kakor da bi delavci delali. Pred veliko nočjo, binkoštmi in božičem se dela samo pol tedna. Izvzeti so samo hlapci pri sesal-kali, da preprečijo^ poplavo po jamah. O dnevih pred štirimi Ma-rijnimi prazniki in dan pred praz-nkom dvanajst apostelnov imajo delavci popoldne prosto. 5. Delavci si lahko vzamejo les za porabo iz bližnjega kraljevskega gozda. 6. Del avci si lahko tam, kjer delajo vzamejo kos zemlje, da si postavijo hišo in urede vrt, ravno tako imajo pravico do občinskih pašnikov. 7. Delavci so vseh dajatev in davkov prosti. 8. Delavci imajo svoj lastni trg, na katerem tujcem ni dovoljeno kupovati svoje potrebe. 9. Na trgu, ki se ob desetih dopoldne odpre gostilničarjem, uradnikom in drugim, ni dovoljeno kupovati prej, preden so se delavci preskrbeli z živežem. Tukgj torej imamo 8 celo 6 urni delavnik, plačane praznike in nedelje, pol tedensko praznovanje pred velikimi prazniki, določbe glede na plačo, davčno prostost in druge take določbe, potom ka- vodja naj bi v ta namen nstrsj opilke v stroje imenovane družbe in jrh a tem napravil nerabne. Berlinska družba je namreč rt* peča val a ameriške stroje in je ho-tel s tem nezaslišanim zločinstvo® izpodriniti svojo konkurentinjo. Ali delovodja ni imel kapitalisti*, ne vesti, pa je ponudbo odločno odklonil. Stvar pa je prodrla y javnost in cela vrsta nemških kapitalističnih družb je javno protestirala proti tej nakani, ki se je celo tem izkoriščevalcem zdela od več. Ameriško - berlinska družba je tajila in v navidezno opravi-čenje celo naperila tožbo proti tvrdkam, ki so podpisale protest. Ali ameriškim izkoViščevalcern ae prav nič ni mudilo z obravnavo in so jo umetno zavlačevali celili šest let, samo da so lahko govorili svojim naročnikom o neopravičenem očitku. Pred par tedni pa je držav, sodišče kot zadnja instanca s svojo sodbo ugotovilo, da je mednarodna družba za zračne sti-ckalnice in električne stroje res hotela na gori omenjeni umazani način izpodriniti nemško tvrdko. Krasna je kapitalistična morala. Kako je lep vojaški stan. j V Prem vsi u na Češkem je izostal vojak pionirskega polka, Pr. VVvzoszanski, čez določen čas. Polkovni poveljnik stotnik Mi terih je delavec lahko prišel do '«»r je kaznoval vojaka z enoin-svoje pravice. Kapitalistični go- dvajsetdnevnim zaporom v samot-spodarski red. pa je vse te uredbe i »i celici. Vojak je moral nastopi» pregnal. ter si postavil za princi»)! ti kazen v najhujšem mrazu. Kljub strupenemu mrazu niso zakurili celice. (*'ez osem dni pa so morali prenesti VVvsoszanskega v vojaško bolnico, ker sta mu zmrznili nogi. Zdravnik je moral reveža takoj operirati in je odrezal vojaku za enkrat nogo do členka Najbrž pa doleti tudi drUgo nogo postavil za princip neomejeno izkoriščevanje. meščanske stranke pa so delavstvo obremenile z ogromnimi davki. Korak za korakom si mora delavstvo danes pribojevati to, kar so že pred 334 leti deloma uživali. Toda delavci so svoje vrste prešteli, stopajo složno v organizaci- jo in potom organizacije y hoj za „, „so ".omeni krivice za moža. Naši skupni interesi kot človeška bitja, in naša riTzlika kot mož in žena. vse to zahteva politično moč in socialne pravice ravno tako za ženo kakor za moža. Naša želja je storiti konec sedanjemu kapitalističnemu sistemu, a triumf delavskega razreda ne bo nikoli mogoč brez združenih sil mož in žen, ki so zainteresirani v tem velikem boju Mi ne zahtevamo zrušitve kapitalizma zaradi krivičnega postopanja enega ali drugega posameznega kapitalista, in tudi ne iz sovraštva, katerega bi utegnili imeti do posameznikov v kapitalističnem razredu, amprffc zaradi napredka človeštva in že nujna ohranitev družbe sama zahteva, da je treba strmoglaviti sistem privatne lastnine ter na njega mestu postaviti delavski razred kot lastnik vseh za življenje potrebnih stvari j. Socialni problemi morejo biti pravilno in uspešno rešeni, le ako bodo delali možje in žene z roko v roki za njih rešitev. Vprašanje, ki se tiče ženske volilne brezpravnosti, in kako priti do ženske volilne pravice, je prvo. Katerih sredstev naj se poslužujemo, da naša žena to doseže? Kakor konstitucija govori, ima kongres in postavodaje posameznih držav pravico odločevati, kdo naj voli in kdo ne. Iz dveh vzrokov bo kapitalistični razred prisiljen prej ali slej dovoliti ženako volilno pravico. Prvi je ta. da bo vladajoči kapitalistični razred iz gospodarskih ozirov dovolil volilno pravico ženam svojega razreda v upanju, da ga bo to vzdržalo še naprej na površju vlade ter mu varovalo gospodarske interese. Rastoča ženska zavednost bo prej ali slej tako upljivna, da ne bo mogel niti kongres niti zakonodaje posameznih držav še naprej od-rekati volilno pravico ženam. Neprestana pazljivost in delavnost v prilog popolne in neomejene ženske volilne pravice je najboljše jamstvo proti omejeni volilni pravici, katero bo vladajoči kapitalistični razred hotel klicati na pomoč, da ga reši gotove smrti. Naša prva dolžnost je, da ustvarimo tako javno mnenje, ki bo prijazno ženski volilni pravici. NaŠ program naj vedno dela, in stremi v tej smeri, tozadevno podrobno delo pa naj vrši stranka potom svojih ženskih od-sekov, katerim naj pomaga vse strankino članstvo. Žene iščejo politične moči v brezpravnem razredu samem. Vlada ne pripozna žene kot političnega faktorja v človeški družbi Vseka-kor pa imamo volilne brezpravne ženske danea vsaj eno zavetišče, kjer ims-mo moč posezati v javno življenje, to je. pristojbine plačujoče članstvo socialistične stranke. V tej politični organizaciji imajo ženske svoj glas v določevanju in formiranju programa te politične stranke, ki je edina stranka, ki pripozna fundamentalno pravi« eo žene in jo tudi izvaja. C, ln so vanj® za žensko volilno pravico je glasovanje za Osvobojen je ene polovic .'lovsj škega rodu. Z glasovnico v rokah je žena d»l„vka oborožena z ena kili orožjem kakor njen brat mezdni delavec. Glasovnica v rokah matere orne-gočuje izboljšanje razmer /;i njene otroke. Nikakor ni opravičena trditev, da bi žene ne znale prav uporabiti volilne pravice. Ako pripoznamo, da je žena ravno tako dobra učiteljica, ravno tako dobra in uspešna delavka itd. kakor mož. potem moramo priznati, da bo ravno tako dobra volilka. Le z združenim^ silami mož in žen bomo dosefli izboljšanje zakonitim potom ter pospešili prihod dneva za preustroj vsega socialnega reda. Vitežtvo in spolni oziri preteklosti se morajo umakniti pravičnosti in bratstvu bodočnosti. ODKRITA SKRIVNOST. Nekoč na jesen l 1910 — je iz-cerkv iztopivši bivši du-ik in doktor bogoslovja Fran ot apis "Urezženstvo duhov-v in njegova zgodovina" olná MvÑlenka, s pošto 20 vin.) uvodu pripoveduj«* Loskot ro-lB. Mlad mož plemenitega lica Hi ca je pripovedoval tako le: "Izza «'-asa moje prve mladosti i je ostalo v glavi par izrednih gomili"'1 katere sem razumel še popolnoma šele pred davnim. Spominjam se, da sem kot majhen deček z materjo obiskal iieko-Ukokrat hišo, kjer je poleti stanoval cerkven dostojanstvenik. Hj sem ves navdušen od krasote jobe. v kateri naju je prelat sprejemal. Prelat je bil z nama zelo prijazen; mene je obsipal s pozornostmi. Ko sem nekoč prenehal pregledovati igrače ter se ozrl o-krog sebe, sem zapazil, -kako se prelat nekam čudno obnaša na-jirain moji materi — tako se mi je zdelo kot otroku. In začel sem prelata tolči z roko; on pa me je vzel na roke, me gladil in tolažil. \ — drugič sino bili zopet na vrtu v Uti, kjer se je dogodilo nekaj podobnega, tedaj sem se spustil na prelata z lončkom, iz katerega sem ravno izpil kavo. Čez nekaj časa smo se preselili iz malega mesteca daleč, na drugo stran Češkega, v krasno Pojeser-je. In tu sem bil nekoč z materjo v gozdu in oni cerkveni dostojanstvenik je bil tudi tam. Videl sem, kako mati z njim razburjeno govori; prelat ji je dal nekakšne papirje, toda mati jih je raztrgala in vrgla proč. Pri tem si je jo-kaje pulila lase z glave. Prelat>je one papirje zopet pobiral. Od tedaj ga nisem več videl. Kmalu nato je moja mati umrla. Ostal sem sam z očetom in dvema bratoma. Tudi ta dva sta umrla. Pa še se spominjam, kako mi je oče nekoč držal glavo pod vodo v ribniku; toda zaslišali so se nekakšni glasovi, in jaz sem bil rešen. To je bilo zame dolgo skrivnost. Sedaj pač razumem blazno bolečino očetovo, ki ga je gnala do teh dejanj. Tudi se je obesil prijatelj mojega očeta in njegova smrt je bila v zvezi s smrtjo mojih bratov. ^ Pretekla so leta . . . Pred nekaj časa sera potreboval krstni list. — Stari župnik me povpraša po imenu, katero sem mu povedal. Stresel se je. pobledel, za nekaj časa je bil kot hrom. Nato stopi k pisalni mizi, poišče nekaj v predalu in mi prinese pismo — moje mafere. Moral bi mi ga bil dati že dayno jK Prosil me je jokaje, naj mu oprostim. Bral sem materino pismo z ne- izmerno ganjenostjo. Sporočala mi je, kar mi je tudi župnik potrdil, da je bil iuoj oče oni cerkveni dostojanstvenik. Ker pa ni mogel »polniti, kar ji je obljuboval in ni mogla preživeti razočaranja, se je zastrupila. Toda predno je u-nirla, je napisala teh par vrstic. V mrtvaškem listu stoji zapisano, da je umrla vsled otrpnenja pljuč. Tudi to mahinacijo mi je župnik pojasnil Oče je vedel za razmerje matere in cerkvenega dostojanstvenika ter je zato spremenil bivališče. Toda tudi na Pojeserje je prelat hodil. Ubogi človek, ta moj oče — rednik. Letos pred svojo smrtjo mi je oče vse povedal, tudi kako sta u-mrla moja brata in kdo mu je pri tem pomagal. Sedaj so vsi udeleženci tragedije, o katerih sera pravil, mrtvi; že davno je umrl oni cerkveni dostojanstvenik — moj oče, pred nedavnim župnik, ki je posredoval njegove stike z mojo materjo in letos nazadnje oni nesrečnež, katerega je pripravil ob življensko srečo prelat, kateremu se je priljubilo zelo lepo lice moje matere. Glede lepote ji baje ni bilo na daleč okrog nobene podobne. Po njegovi smrti mi ni treba več molčati. Mladi mož je dokončal, se zjokal in odšel." • Dr. Loskot. bivši katoliški duhovnik. se j«» zamislil. Poznal je namreč onega cerkvenega dostojanstvenika in spoznal sedaj njegovega sina. Zamislil se je torej nad cerkveno prepovedjo, ki za-branjuje duhovnikom ženitev, namočil pero in napisal spisek proti tej nenravnosti. Zastonj. Kes, da je celibat proti naravi, če s«* ga kdo dri: in vse,»kar je proti naravi, j«' greh, res je tudi. da, je pa celibat še večji greh, če se ga ne drži. ker postaja vir zločinov. na kakršnih zgodovina ni revna. Začetkom tega leta je bila pa odgrnjena skrivnost v romanu, ki ga je čitatelj zgoraj bral. Dne 1. prosinca 1011 je dobilo okrajno glavarstvo v Mladi Holeslavi sledečo vlogo: Jas Peter F. P. Hašlar, delavec v Debri, javljam, da izstopam iz rimsko katoliške cerkve ter ostajam brez veroizpovedovanja. Rojen sera 29. rožnika 1876 v Hrast-ju l>ri IIrudimu. Spadam v občino Bradice (okraj Mnihovo Gradišče.) Moja mati se je imenovala po rodbini Celestina Ilavlova. pravi moj oče Jožef J. Hsis, škof. Mati se je omožila z Vaclavom Hašla-roin, ker je pa imela razmerje z Jožefom J. Haisom, je mož od matere odšel in mati se je podala k Jožefu J. Haisu. ki jo je vzdrževal. Cez nekaj časa sem bil rojen jaz, in moj pravi oče je bil Jožef J. Tlais. tedaj ?kof v Kraljevem Mafniška Izdaja. Da tudi mi slovenski socialisti dostojno počastino mednarodni delavski praznik ter tako pokažemo svojo solidarnost z milio-ni zavednega proletariata po vsem svetu, si šteje uredništvo v dolžnost izdati "Proletarca" v slavnostni obliki, kakor običajno, in sicer na osmih straneh. Slavnostna Številka izida 30. aprila. Uredništvo sploh jamči, da bo prvomajska slavnostna številka "Proletarca" nudila najbogatejši material za propagando razredne zavesti in socializma in najprimernejše Čtivo za izobrazbo slovenskega delavca v Ameriki. Vse-bovala bo tudi raznovrstne današnji družabni red karakiterizujoče slike. Uredništvo in upravništvo se je zavezalo, da izvrši svoj del naloge kar bo največ mogoče —drugi d«l naloge morate pa izvri-šti vi, sodrugi. Na delo takoj, vsi! Ne zamudite niti minute! Majska številka mora. v roke slehernemu sldvenakemu delavcu v Ameriki. Na delo agitatorji, zastopniki! Na delo socialistični klubi in napredna društva! Od vas pričakujemo najboljših uspehov. To številka mora iziti najmanj v 10,000 iztisih. Ne čakajte z naročlbalna da zadnjega. Do 27. aprila morajo biti že vsa naročila v upravništvn. Naročite takoj! V vsako večjo naselbino mora najmanj 1000 is-tisov. Cene so sledeče: 10 iztisov 45c; 25 iztisov $1. ;50 iztisov $1.85; 75 iztieov $2.50; 100 iztisov $3.25; 200 iztisov $5.50; 300 iztisov $8.00; 400 iTJtiaov •10.00; 500 iztisov $11.50; 1000 iztisov $19.00. Izpolnite ta kupon ter pošljite nam! UPRAVNIŠTVU ''PROLET ARCA' \ 2146 Blue Isl. Ave., CTIICAGO, ILL. Sodrugi:—Pošiljam $......za> .......... ..iztiaov Majske Številke " Proletarca » I Ime............................................. (Naslov............................................... k...................•- Uraden. Upam, da c. kr. okrajno {lavarstvo vzame moje naznanilo -ia znanje in mi ugodi — s spoštovanjem Peter Frančišek Pavel ilašlar v DebH, 1. jan. 1911." Kdo bi mogel slutiti, kaj so vae pretrpele osebe, ki nastopajo v em romanu? Pripuščamo o škofu llaisu, da ga je vsaj vest pekla. Toda predstavimo si vse živo pe-clo v Hašlarovem zakonu, ko se V njegova žena čez leta vrnila iz kofove rezidence. Ona se je zastrupila in on bi bil škofovega otroka najfaje utopil. Kdo ve", :akšni črni zločini se skrivajo za >pombo o smrti obeh bratov! Preostala je sedaj edina priča črne tronike, Peter, delavec v Debri, in ta je zapustil cerkveno družbo, vi mu je tako postlala na zemlji. On, je kot deček letal v škofiji, >alači svojega očeta, je sedaj uboji delavec. Ostala mu je le tema v duši iu kletev v ustih. Tako poraja cerkev svoje sovražnike, a ona jih išče v napredku in prevratnih naukih. Da, so na svetu prevratni nauki, pa ne takšni, proti kakršnim pridigujejo duhovniki, temveč takšni, kakršne nosi v prsih Peter Hašler. Otrok prevratnih naukov je tudi slikar Fran Kupka. V življen-jepisu, katerega je pravil pisatelju J. J. Macharju — priznava Kupka. da je duhovnikov otrok. Ko je bil deček, so ga tuji ljudje s tem tudi zmerjali. Bil je sin meniha .iz Strahovskega samostana v Pragi. — Samo da je Kupka kot izobraženec in slikar svoje mnenje o cerkvi znal temeljitejše izraziti, kot Ilašlar. Otroci duhovniškega celibata so priče — proti cerkvi. Iz naselbin. Roundup, Mont. — Dolžnost me veže, da napišem par vrst o se-danjem položaju v Roundup-u in okolici. Dela se sicer nekoliko, a nikomur ne svetujem, da bi sem Dodil za delom, ker se delo težko dobi, čestokrat pa sploh ne. Nadalje naznanjam, da ko vse narodnosti politično organizirane, samo Slovani ne. Upam pa, da v kratkem pride čas tudi za nas, da bomo imeli svoj klub ter tako tudi politično delovali za prospeh delavcev ter se ob enem izobra-ževali. Zelo nas j«» vzradostila zmaga, ko j«* bil 1. aprila izvoljen mestnim aldcrmanom Slovan in socialist Filip Dražič. kateremu kličemo Slovenci "Pozdravljen" in mu želimo kar največ uspeha v njegovi težki službi! S socialističnim pozdravom! Martin Meznaršič. Cleveland, 16. aprila t. 1. Slov. soc. klub je na svoji zadnji seji sklenil več važnih stvari zaradi praznovanja Prvega Maja. Ta slavnost. pri kateri bodo sodelovale vse tukajšne angleške in tujegovoreče soc organizacije, 6o-de prekašala vse prejšnje. Med drugimi točkami na programu je tudi "Vstajenje Proletariata", živa slika, katero priredi naš klub. Nadalje, se je sklenilo, da slov. socialistične organizacije tvorijo poseben oddelek pri korakanju. Zberemo se ob 5. uri popoldne na "Public Square" pri postajališču St. Clair Ave. kare. Toliko na znanje članom slov. soc. klubov v Cleveland ir Collinwood. Vabijo se luJi drugi slov. delavci, kateri še niso člani naših organizacij, da se nam pridružijo in tako pokažejo, da se zavedajo svojega delavskega razreda. •Prvi Majnik je delavski praznik! Pridružimo se miljonom naših tovarišev celega sveta v manifestaciji za naše pravice! Pokažimo svetu, da je blizo dan socialne revolucije! M. Petrovčič. Ljudje nasprotujejo socializmu ali iz nevednosti ali pa iz osebnega koristolovstva, drugega vzroka ni! Naznanilo. Čitateljem in prijateljem Pro letarca po vzhodnih državah naznanjamo, da jih v kratkem obišče sodrug in nas *i|fetopnik FRANK PODBOJ, ki je pooblaščen pobirati naro6-nino, sprejemati oglase, prodajati knjiga i. t. d. Rojakom ga kar najtoplejs priporočamo. Najprvo obišče naselbins v Psnnijlvaniji. Uprava "Proletarca". Stran Ka ZA WAUKEQAN, ILL. Vseui članom kluba sto*. 45. Waukegan, 111. in North Chicago naznanjam, da se vršijo redne mesečne seje od sedaj naprej v John Stražišerjevi dvorani na 611 Market St. Obenem vas opozarjam, da se gotovo udeležite prihodnje seje 28. t. m. ob 2. uri popoldne. /S socialističnim pozdravom. J J os. Petrovčič, tajnik. ^ POPRAVEK. V zadnji številki Proletarca sa je v trimesečnem računu zveze urinila neljuba pomota v letnici, stalo je 1911, mesto 1912. ZA MILWAUKEE, WIS. Jugoslov. Soc. TTdruženje štev. 9. priredi 5. maja veliko Majsko zabavo v "Harmonic Hall-i" (1 st Ave in Mineral Stt") Vstopnice v predprodaji 10 c, pri blagajni 25 c. Začetek ob dveh popoldne. Na programu je: ples, šaljiva pošta in uprizoritev lepe predstave iz delavskega življenja: "Grobovi če progovoriti". Govoril bo sodrug E. T. Melms. Soc. poz. — N. Hinich. VSEM TAJNIKOM IN ČLANOM JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NA-ZNANJE! Vse tajnike klubov Jugoslovanske socialist, zveze, kakor vse posameznike, ki imajo opravka z glavnim tajnikom Zveze se obveščala se je unad Zveze preselil iz 1830 So. Centre Ave., na 111 N. Market St., kjer se nahajajo novi prostori skupne stranke. — Vsled tega naj se v bodoče (od 1. apriln naprej) vse Zvezi spadajoča pisma in pošiljatve pošiljajo na tale naslov: SOUTH SLAVIC SECTION, Socialist Party, 111 N. Market St. Chicago, 111. Vpoštevajte to, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Fr. Petrič, tajnik Zveze. ZASTOPNIKI "PROLETARCA" Sodruge v tistih naselbinah, kjer še nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da se zglasijo za zastopništvo. Prijavijo naj se kar potom dopisnice na upravništvo "Proletarca", na kar jim pošljemo vse potrebno. Cleveland, O. in okolica: A. Gradisher, 1158 E. 61 St. Greensburg, Pa.: Frank Matko, Keystone Hotel. Za La Salle, HI: John Rogelj, 1216 3rd Street. Za Springfield, 111.: Frank Bregar, Za Superior, Wyo.: Lukas Grosser, Box 341. Potovalni zastopnik za Penn-svlvanljo. W. Virginijo, New York in sploh za celi East: Frank Podboj. „ ., , Alkohol in polomstvo. V Ge- nevi je napravil italijanski učenjak Ferrari poskuse, ki jasno o-svetljujejo resničnost trditve, kako škodljivo vpliva vživanje alkohola na človeški organizem. Učenjak je dalje časa dajal uživati morskim prešičkom alkohol. Več prešičkov je zbolelo za hudimi krči, podobnim epileptičnim napadom. Pozneje je prešičke u-moril. Kakor drugi raziskovalci je našel tudi Ferrari dalekosežne spremembe v živčnih celicah, krvnih stanicah in v možganih ter v hrbteničnem mozgu. Ferrarjeve živaliee so izkotile mlade in tudi mladiči so imeli bolne pojave in zlasti krče, podobne božjastnim napadom. Ferrari je umoril mlade morske prešičke in preiskoval njih živčevje. In videl je, da se je tudi živčevje spremenilo; opazil je v njem bolne pojave. Ferrarijeva raziskavanja se popolnoma vje-majo z vsakdanjimi izkušnjami zdravnikov. TnVo ie poka/ala statistika Svicarskcga zavoda za epi-leptičnc v Curihu, da so bili povprečno v desetih letih tretjina vseh na novo sprejetih bolnikov otroci staršev, ki so mnogo pili. Z znanstvenimi poizkusi je popolnoma jasno dognano. da alkohol vpliva na vsa živa bitja, ljudi in živali in rastline, škodljivo in provzroča razne bolezni poleg tega. da organizem občutno slabi proti drugim boleznim in jim bolnik preje podleže. . . I Vabilo k veliki dramatični predstavi ROKOVN JAC1 narodna igra s petjem v petih dejanjih, ki jo upriiori SLOV. MLAD. SAM. PODP. DR. DANICA V NEDELJO, 28. APRILA 1912 v Narodni Dvorani. 18. SI. in Centre Av- Vstopnlna - sedeti: 75 • 50 - 35c; za otroke 20c . To bo največja igra, kar se jih je do sedaj igralo v Chicagi. NastopiUf bode okrog 4o oseb. Med posamesnimi dejanji bo gadba in petje. Naj ne bo Slovenca v Chicagi, ki bi zamudil to lepo igro Po Igri bo prosta zabava In ples. Socialisti na braniku ljudskih koristi.' New Castle, Pa. — Socialistični mayor Walter Tyler je izrekel svoj "veto" nad sklepom občinskega sveta, ki dovoljuje tukajšnji železniški družbi uporabo ulic za celih 40 let. Socialistični župan in manjšina v občinskem svetu zahtevata, da se to vprašanje da meščanom na splošno glasovanje. ^Kapitalistična večina se pa temu upira: zato mayorju ni preostalo drugega kot poslužiti se zadnjega sredstva v obrambo ljudskih koristi, to je mayorski "veto". f Ta sklep obČinkega sveta je sedaj neveljaven toliko časa, da bo prišel na splošno glasovanje. Ma-vorski veto občinski svet lahko zavrže, ako zato glasuje dovolj glasov; a socialisti tvorijo tako močno manjšino, da je republi-kansko-deinokratska večina brez moči v tem slučaju. STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZADRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH. Podjetja vseh vrst vstanovlje-na podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo leta i-majo zasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo korist človeštvu. Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba znati vsakemu, ki se šteje naobraženim naj nemudoma naroči knjigo ' ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. S. Z. CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Proletarca, 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. Trgovci knjig dobe popust. ZA MIWAUKEE, WIS. W M. BLOEDORN priporoča Slovencem HARMONIE HALL-O Vogal Ist Ave. in Mineval Street Vse oči obrnjene na Milwaukee. Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialist i kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwau. kee, Wis. ' Trgovina z železnino: Orodje vsake vrste -- Peči - Kuhinjska oprava — Barve — Čopiči — Lopate i. t d. Telefon: Bln. «nfS A. T. TRENTLAGE & SON 38S-91 Grove St. Milwaukee, Wis. Še danes naročite en iztis * slavnega romana "JUNOLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena znižana na dolar s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. Kdorkoli bo poslal na Cunard Steamship Co. Ltd. 21—24 State Street, New Vork, ali cor Dearborf" & Randolph Str., Chicago; ali Metropolitan Bldg., Minneapolis, Minn., znamko za en cent, bo dobil knjižico važnih informacij za potnike, kakor tudi slike glavnih krajev na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem ter Avstriji spolh. FOTOGRAF L. HAGENDORFF ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE sliko. 173 Rced St. MILWAUKEE, WIS. Ako hočete res dobro in po meri narejeno OBLEKO obrnite M * pa rojaka; Kirchgessler & Ermenc ki tudi popravljata, čistita, peglata in barvata obleke. Vsako delo jamčeno. " Slovenci in Hrvatje, podpirajte domače podjetje. | 291 6rovi St., Milwaukee, Wis. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izboroa pijača, izvratna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. Sodrug Milwaukee, Wis. LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenne priporoča Slovencem in Hrvatom «voj dobro saloieni SALOON. Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in drugs moške oprave. 347—349 GROVE STREET. Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon IG. KUŠ LJAN-A 229—1st Ave. MILWAUKEE, WIS. 1 POZOR BRATJE SLOVENCI! » ; Ali te veste k je je dobiti najboljfte mes po najniiji ceni? — Gotovo , v novi prvi Slovenski moderno urejmi mwniri FerRo Bros., 271—1st Ave. !■ Park St. ' mul" ¿"J^y*. iveie in prekajene KRANJSKE KLO- ; es^ssw^vsss^sc ur -j*-«* Pridite in prepričujte se sami 0 naiih cenah kakor tud-i o kukovosti » naAega blaga. ; NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naJle geslo. Ne potabite na« torej obiskati r naii botI mesnici v Joe. Tratniko-► vem poslopju. J MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 851*. .................................................... Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod, Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. , O LAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.; FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHi! ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI i PONGRAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN,-Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, 'Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne poailjatv^ pa gl. blagajniku. IMENIK IN NASLOVNIK URADNI KOV KRAJEVNIH DRUŠTEV A. S. B. P. D. atcv. 1. v Frontenac, Kans. Preds. Anton Kotzman. Računovodja Joeiph Pilny, Frontenac, Box 134, Kanu. Blag.: Kobert Uruber. fttev. 2. v Chicopee, Kans. Preda. Louie Ajdič, b. 131, Chicopee Kaus. Kačunovodja: Anton Schuler, b. 209, Chicopee, Kan«. Blagajnik: Andrej Polovich, Chicopee, Kan«. at. 3. v Nelson, Kans. Preda.: Jacob Kuplen, K. 8. Pitts burg, Kans. Kal u no vodja: John Kuplen, b. 115, Yale, Kana. Blag.: Anton Žagar, R. R. 8, Pittsburg, Kans. Štev. 4. v Mineral, Kaos. Preda.: John Goriok, b. 469, Stone City, Kans. Razumov.: Louis Kovach, b. 305 W. Mineral, Kana. Blag.: Frank dpeiser, b. 136, Mineral, Kansas, štev. 5. v Weir, Kans. Preds.: Franc Perme, R. R. 1, \tyeir, Kans. Računov.: John Govekar, R. R. 1, Weir, Kans. Blag.: Peter Kukovtč, R. R. 1, Weir, Kan«. St. 6. v Tale, Kans. Preds. John Hajovic, Yale, Box 73, Kanp^; Računovodja John Rovht, Yale, Box 117, Kans.; Blagajnik Frank Še-tina, Yale. Box 127, Kana. St. 7. v Coranville, Kans. Preds. John Koron, R. R. 8, Pittsburg Kans. Računovodja: Joaiph Miklauc. b. 64, Yale, Kans. Blag.: Mike Rane-ger (stan ujet) atev! 8. v Fleming, Kans. Preds.: Fr. Krabanja, R. R. 2, Pitts burg, Kans. Računov.: Anton Potočan. R. R. 2, Cherokee, Kans. Blag.: Josef Rahak, R. R. 2, Cherokee, Kans. ' at. 9. t Radley, Kans. Preds.: John Dolanc, b. 41, Radley, Pittsburg, Kans. Računovodja: Anton Komar, b. 92, Radlev, Pittsburg, Kana. Blag.: Frank Tpme, Duokirck R. R. 1, Pittsburg, Kans. at. 10. v Jenny Lind, Ark. Preds. Frank Stucin, b. 226, Jennv Lind, Ark. Računov.: John Eržen, b. 47, Jenny Lind, Ark. Blag.: Leo. Ko-lenc, b. 248, Jenny lind, Ark. St. 11. y Breezy Hill, Kans. Preds. Fr. Kozole, Breezy Hill Sta., Mulberry, Kans. Računov.: Rochus Go-dina, R. R. 2, Mulberry. Kans. Blag.: John fordani, Breezy Hill Sta., Mulberry Kans. *-. 6t. 12. y Cherokee, Kans. Preds.! Tom. Celik, b. 21, Cherokee. Kans. Računov.: John Beranich, R. 2. b. 97, Cherokee. Kans. BLag.: Josef Zupan, b. 241, Cherokee, Kans. at. 13. y Adamson. Okla. Preds.: Ant. Križnik, Adanwon, Okla. Računov.: Rudolf Jeglič, b. 244, Adam-son, Okla. Blag.: Anton Kristan, A-damson, Okla. St/14. v Maynard, O. Preds. Ant. Skoberne, b. 36, Maynard O. Računov.: Leo. Bregar, b. 46, Mav-nard, O. Blag.: Josef Mihenc, b. 2*2 Maynard, Ohio. at. 15. v Pittsburg, Kans. Preds.: John Bettega, Pittsburg, Kas. Računov.: Ant. Dellaaega, b. 483, Frontenac, Kans. Blag.: Givani Valentini, (stanuje t) 8t. 16. v Franklin, Kans. Preds. John žagor, box 3, Franklin. Kans. Računov.: Vine. Esgoršek, R. R. 4, b. 86, Girard, Kans. Blag.: Ant. Košir (stanuje t) at. 17. v Carney, Iowa. Preds.: Vine. Pernat, R. 4, E. De« Moines, la. Računov.: Frank Galanti-ni, 3920-8 Highland Park Sta., Des Moines, Iowa. Blag.: Louis Blasnik: Car ney, Iowa. at. 18. v Winter Quarters, Utah. Preds.: John Reven (stanuje t) Ra čunov.; Roman Sehuiner, b. 45, Winter Quarters, Utah. Blag.: John ¿turner— (stanuje t) at. 19. V Black Diamond, Wash. Preds.: Fr. Kucher, b. 606, Black Dia mond, Wash. Računov.: Jack Schaller. b. 274, Black Diamond, Wash. Blag.: Anton Krawagna, b. 240, Black Dia mond, Wash. MATI. Soeialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) — Nisem se ozrl . . . dasi sem čutil . . . poj mil možnost . . . slišal udarec . . . tako težak... silen . . . Šel sem svojo pot . . . mimo, kakor da bi bil žabo pohodil z nogo. Ko sem bil že na delu, so zakričali ljudje — Isaja so ubili ! Nisem verjel . . . Ampak roka mi je kar ohromela... težko sem jo obvladal ... ni me bolela, ampak kakor da bi se bila skrčila . . . ; I Poškilil je na roko in dejal: — Vse svoje live dni ne operem tega madeža . . . — Da je le sree čisto . . . moj ljubček! — je tiho dejala mati. — Nič si ne očitam . . .ne! je trdo dejal Malorus. — Ampak zoprno mi je vse to! Tako blato v notranjosti ... v prsih ta nesnaga! Cisto po nepotrebnem. — Kaj pa misliš sedaj T — ga je oprezno vprašal Pavel. — Kaj? — se je zamislil Malorus in sklonil glavo; vzravnavši jo, in smeje dejal: — Ali naj rečem, da sem ga udaril ... ne bojim se tega. Am pak sram me je, da bi to pravil.. Stegnil je roke, vstal in ponovil: — Ne morem. »Sram . . . — Slabo te razumem! — je dejal Pavel in zmajal z rameni. — Nisi ga ubil, in če bi ga bil... — Brat moj. vsekako je bil človek . , . veš, da ga bijejo, pa mu ne priskočiš ... ali ni to ostudna strahopetnost . . . Pavel je trdo dejal: — Vsega te ne razumem . . . Pomišljal je nekaj časa in dostavil : — To se pravi, razumem že, a čutiti — ne morem. Piščal je zatrobila. Malorus je sklonil glavo na stran, poslušal krepko tulenje in dejal: — Danes ne pojdem na delo ... — Jas tudi ne . . . — se je odzval Pavel. — Kopat se pojdem! — je smeje nadaljeval Malorus, se mol če napravil in urno odšel. Mati ga je spremila s sočutnim pogledom in dejala sinu: — Reci, kar hočeš. Paša . . . Vem. da je greh ubijati ... a nikogar ne smatram za krivea . . . Žal mi je bilo za Tsaja. Tak droban žebljiček . . . pogledala sem ga in se domislila, kako je grozil, da te obesijo ... in prav nič zlohe nisem čutila, nič rado sti, da je umrl ... a žal mi je bilo . . ? Sedaj pa mi niti žal ni. TTmoliirfila jo, pomislila: potem pa se je začudeno zasmejala in pripomnila: — Jezus Kristus . . . slišiš Paša, kaj govorim t . . . Pavel jo ni eni. Počasi korakajoč s pobešeno glavo gorindol po sobi je rekel premišljeno in jezno: — Andrej ne bo kmalu odpustil satn sebi, ako si bo sploh kedaj odpustil. Mati, to je življenje. Zdaj lahko uvidite v kakšnih razmerah živijo ljudje drug proti druzemu. Nočete, pa morate uda riti! Koga udariti? Tako brezmoe-no bitje. On je večja nodrtina kot vi, ker je neumen. Policaji, orožniki, vojaki, vohuni — vsi so naši sovražniki, pa so taki ljudje kot mi. Njim pijejo kri kot nam; bolj so zaničevani kot navadna človeš ka bitja, kot mi. Ali en del ljudstva so mihujskali proti drugemu. Oslepili so jih s spoštovanjem do dostojanstva, zvezali jih na rokah in nogah, stisnili jih in izvežbali njih kri, da rabijo nekatere kot gorjače proti drugim. Spremenili so može v orožje, v palice in kamenje, kar po tem imenujejo ei vilizirano vlado. Šel je k materi in ji dejal mirno : — Mati, to je zločin! Strašno hudo delstvo#— umor milionov ljudi, umor milionov duš! Vi me razumete — oni umorijo dušo! Ali vidite razloček med njimi in nami. Vbil je človeka, ne da bi hotel. Čuti se osramočenega, on čuti vest. In to je glavno! Aili oni um0 rijo tisoče — mirno, ne da bi jim vest delala očitke in ae jim treslo srce. Oni morijo z veseljem in za- danje črevesih. Pripravilo vam bo zdrav tek in okrepilo telo. V lekarnah — Jos. Triner 1333 —1339 S. Ashland A ve. Chicago, Illinois. — Nič ne vem nič !" je mati šepetala. — Ah, Bog! Vrata so se odprla počasi in Hi bin je stopil v sobo s teškiin kora kom in pripognem. - Tukaj sem, — smehlaje in vzravnajoe svojo glavo. Na sebj je, imel kratak površni jopič, namazan s smolo, izza pasa je gledalo dvoje tem nih rokavic in na glavo je imel kosmato kučmo. - Ali se počutite dobro? Pavel, ali so vas ispustili iz ječe? Kako se počutite Nilovna? — Zakaj vi? Vesel sem, da te vidim. Počasi odlagajoč vrhno obleko je Ribin rekel: - I)a. spremenil sem se v m lizika. Ti pa postajaš gospod. Vidiš, obračam se na drugo "ot. Poravna joe svojo ohlapno sraj* eo, je hodil po sobi, jo opazoval, potem pa dejal: ~ Opaziš lahko, da se lastnina ni povečala, ali obageteli bodete na knjigah. Tako! Najkrasnejša lastnina so knjige. To je res. Povej mi, kako je z vami? — Napredujemo, — je odgovoril Pavel. Da. — je rekel Ribin in de-klamiral kitieo seljaške pesmi. Ali hočeš čaja? — je vprašala mati. Da. hočem čaja. pa poli rek vodke; pa dali mi bodete tudi za jesti. Ne bom odklonil, sploh sera vesel, da vas vidTffit Kako občuje svet s teboj. Mihajl Ivanič? — je vprašal Pavel in se vsedel njemu nasproti. Tako. tako. Dobro. Naselil sem se v Edilgejevu. Ali si že čnl o Edilgejevu? To je fino selo. Vsako leto ima dva semnja in šteje preko dva tisoč prebivalcev. Ljudje so slaba sodrga. Tu ni tem-' ljišč. Vse je razdeljeno v pareele in v najemu. Slaba zemljifta! (Dalje prih.) Napadi influence, ka-élja ali bolečin v ¿iezuh V.sled velikega izgini*)«!, nt bodete imeli vedno dovoljatvoiu. In zakaj? Oni zadušijo vsakega do smrti, da lastujejo hiše, pohištvo, srebro, zlato, ničvreden papir — in vso ceneno zmes, ki jim daje moč, da vladhjo ljudstvo. Pomislite, da ne vršijo tega radi sebe, radi svoje osebe r- I ^^ da se ne poslužujejo umorov in j rt*Clin. ln ranocelntiL L Iidravnilka preiskava brezpi^.. tati je a adtavUa, 1924 Bl Js ^ Ava., Chicago. Ursdajs o4Td.7*1 pol.; od 7 do 9 tvsčer. P* livčl bol.ikt mj puej. ALOIS VANA — izdelovütelj _ sodovicc, mineralne vode in runih neopojnfh pjja£ 1837 So. Fiak St. Tel. Caaal U* V svoji hiši ln če ga bodete rabili po predpisih. 2*>c. in .r>0e. steklenico v lekarnah. Čuvajte so ponaredb. J. AD. RICHTER A CO.. 2il Poarl St.. le« Tort. I. T Dr. ItichUrjrv* Congo Pilule oUjA«Jo. . «ii Prehlajenja se lahko knabite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s 4 4 Pain Expel ler", kakor je popisano v knji žici, v kteri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. POZOR! SLOVENCI! POZOR! S A L O O N s modernim ke?lji&en 8ve*e pivo v sodčkih in buteljk», in drug« raznovrstne pijače ter uai>k. smodke Potniki dobe ¿«dno pr*»* či4če ta niako ceno Poatresba točna Ln taborna. Vsem Slovencem in drugim 41ora.no« se toplo pri pur o A* MARTIN P0T0KAR, 1625 So. Centr» Are. Chicafi Potfsekov SALOON 1237-lst St.. La Salle, 111 rwwwi Slovenci, obiskujte 'paris' restavracijo 1914 Blue Island Ave., Chicago. Lastnik: Tom. Grianias. Postrežba točna. — Jedila dobra..— Cene primerno nizke. Odprto ponoči in podnevu. To« m, fortttaJ podrejeae pija* priporoča rojakom aa PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kalllornlll. kjer se Urfi dobra vina in inportirano pilzentko pivo. Prodaja vina na galune in na drobno. Ant. Schnabl, cor. Trumbull m. in 26. Str., Chicago, III. I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Ghicaf* m Ima ve*jo taJogo ur, veriiit, noy in drugih drago tin. Iirriujs vaakovratna popravila v tej «trakl m salo niaki eeai AVSTRO-AMERIKANS« črta. Najpriprarneiia in najceneje ¿J brodna «rta za Slovele in Hrvati Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Brai poitni in novi parobrodj na dva vijaka: Cesar Franc Jožef I. odpluj« prvi* if New Yorka 15. June 1912. Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Parniki odplujejo iz New Yorka at *redih ob 1 popoldan in i* Trata oo aobotih ob 2 popoldan proti Ne ; Yorka. -- Vei parniki imajo brezžični briokv električno razaveijavo in so moduL urejeni. —Hrana je domača. — MoniT riji in zdravnik govorijo elovenako ie hrvateko. Za nadalne informacije obrnite eo a» naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ne« iirt. Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle 8t., Chi-cago, 111. LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 460 6RAID AVE., KENOSHA, WIS Telefon 1199. rojaki ^ waukeflanu, . . _ Če kočete piti dobre "^V»^ pijače in se zabaviti po domače pojdite k Ba Mahnlch-u, 714 Market Street, Waukegai. Pri njemu je vae najbolje. Kdor nc vrjame, naj se prepiča., Dobra domača kuhinja. éé Odprto po dnevi in po noči. BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldrugač m* m 1816 So. Centre Ave. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clairave toči vino, pivo in isanje prve vrat®. Smodke prve kvalitet* ao na prodaj. Za rwna«obroj*n po*t m> priporoča rojakom v Clevelandu, pa potnikom Laatnik. Ali imate lastnino. Vsakdo ima nekal 1/istnlne. Oni ki ae ne hrierajo za njo jo navadno zgubijo. Najbolja lastnina vsakogar pa je zdravje. Ako ga ne zanemarjate in brzo pripomorete slučajnim nodostatkom, imate pred seboj prilično dol^o in udobno življenje. Prvi znak nedostat-ka je navadno delna ali popolna izpubo teka, moči in energije, glavobol, slab okus v ustih, pokrit jezik, zabasanost. — X teh slueajih rabite takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. ki vam bo izčiatilo celi prebavni sestav, ojaeilo ga in spodbodrilo k rednemu delovanju. Ono je zo. lo dobro za IHodec, jftra in drdb, za revmatične in nenralgicne bolesti, kakor tudi za koliko in nje- Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. 1»/» portirane cigare in cigarete \\< pristno in po zmernih cenah vac. kroupa, 1245 W. 18th St., Chicago 111. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH » —^------HREZ NOŽA I Ozdravim vsacega, kdor trpi na V»rieoceli, Structuri; dalje ozdravi« nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičooih se moških. Ta Prilika je dana zlasti tistim, ki »o izdali ie velike «vote zdravnikom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem 1« ja« edino sredstvo, » katerim zdravim vspešno. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvrto m prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moškib Ozdravim poaitivno želodec, pljuča, ledice ln neprillke v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati) TAJNE moške bolezni zfuha najroea. bolezni v led k a h in jetrih zdravim hitro za stalno iu tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi (Priiskovinje brezplačno) (Nasveti aastonj.) Zastrupljen|e in vseh drugih kožnih I bolezni, kakor prišče,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni! beli tok. boWine v ota-ture, garje, otekline, po-1 dju in druge orgauske bolezni zdravim za staM no. M. A. Weisskopf, M, D, Izkušen zdravnik. Urad nje od 8—11 predpoldnr in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel^ana^7^^^Chicago. Ill DR. ZINS, 183 Clark Str. med Randolph in Clark ____ B Odprto: 8 zjutraj do 8 ivaCar. Ob nedeljah od 8 sjiitr. do4p"p.| Chicago! BARSKA DELA izvriuie točno v vseh jezikih Jugoslovanska zadružna Tiskarna naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY 1830 So Centre ave. Chicago, III. Tiskovine za drultva, pismen papir, kuverte, vstopnice, programi, pozivi, letaki, potrdila, pravila, člsnske knjižice, vtzitnica itd., aa izvriujajo hitro ln solidno. Pri vnanjih naročilih naj se vedno navade kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno. Upraiajt« vedno preje za cena prodno naročate drugje. Naie cana so smerne. .............................................. Gotov denar. Hranilna vloga v tej banki je varna investicija. Nosi 3% obresti in je gotov denar kadar ga rabite INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, 111. 22 letno poslovanje. V soboto večer odprta od 6, do 8. ure. Iii............ w wjw»^»« Varnostni shrambeni predali po $3.00 na leto. wmmmmmmrn wwwwwwm* jugosl. zadružna tiskarna SOUTH SLAVIC COOPERATIVE PRINTERY INCORPORATED 1 Delnice se prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Pristopajte k temu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki bo trdnjava delavska prosvate. Vsa pisma je nasloviti na FRANK PETRICA, 1S30 S«. Ceitre Ave., chicago, ill.