List št. 73.
Zakaj toliko vsajenih sadnih dreves vsahne.
v
Cas se bliža, da se bojo jele jame pripravljati, v ktere se bo prihodnjo spomlad sadno drevje sadilo. Ker pa se večkrat tožbe slišijo, da tu in tam ni svet in kraj za sadje, moramo te pritožbe pretresti, da zvemo koliko je resničniga na tem.
Kako ravna marsikter gospodar, kadar sadno drevje vsaja? Takole: lopato zastavi nekterekrat v zemljo in skoplje jamo, ki je komaj 2 do 3 čevlje široka in k večimu poldrugi čevelj globoka; v jamo postavi drevesce, verze zemljo na korenine, jo potepta z nogama, vtakne zraven drevesca kol, ter ga priveze na-nj, — in tako prepusti drevce, naj rase kakor hoče.
Pri takim ravnanji — ali je čuda, da toliko drevja hira in celo vsahne! in da potem takim ljudje tožijo: „pri nas ni svet za sadno drevje", čeravno je le malo malo tacih krajev, kteri res niso za sadje pripravni.
Pri sadjoreji je nar več ležeče na kraji, kjer se drevje sadi, na lastnosti zemlje, v ktero se sadi, in na ravnanji, kako se vsaja.
Kar lego kraja vtiče, mora sadno drevje biti v zavetji, da je obvarovano ojstrih vetrov; scer bo jalovo raslo in sadja ne donašalo. Kdor posebno hrušk in jabelk ne more v zavetji imeti, stori prav, ako jih ne sadi.
Kar zemljo vtiče, hoče sadno drevje imeti suho, gorko, globoko zemljo; na mokrih, kislih in sosebno na močirnih zemljiših se ne sponaša nobeno sadno drevo dobro.
Je svet suh ingorak, dobra zemlja pa plitva in spodno zemljiše ni rahlo, je treba, da se z nar veči skerbjd jame delajo, kamor se drevje vsaja.
To se pa tako zgodi, da se za drevje, ki visoko rase, nar manj 6 do 8 čevljev široke in 2 do 3 čevlje globoke jame napravijo in dno jame okoplje in zrahlja. Je pa dobra perst bolj plitva, spodej^ zemlja terda ali kamnje debelo, se morajo jame še širji in globokeji napraviti.
Za visoko hruševo drevje naj bo jama vselej saj 3 čevlje globoka in dno jame za 1 čevelj globoko zrahljano.
Jame naj sekoplejo v jeseni; dobra perst naj se na stran spravi in loči od peska, ilovce ali kam-nja, — čez zimo naj ostanejo jameodperte.
Debelo kamnje ni nikdar dobro, da bi se spet v jamo nazaj verglo, ampak dobre perst i je treba. Scer je treba tudi vsakimu drevesu 1, 2 ali 3 truge dobro podelaniga gnoja ali mešanice (komposta) pridjati.
—    290   —
Če človek pomisli, da ima vsajeno drevor 30 do 100 let na enim mestu stati in da iz nič ne more sadu roditi, ker ono ravno tako živeža potrebuje, kakor potrebuje živina piče za meso, mleko in loj, bo lahko spoznal, da se morajo jame z rahlo in rodovitno perstjd napolniti, po kteri korenine živež dobivajo.
A ko gospodar tako umno ravna, bo veselje vži-val nad lepim drevjem, obloženim z obilnim sadjem!
Franc Trumer, višji vertoar.
(Iz tednika Staj. km. dr.)