SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. I Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravni štvo in ebspediclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniškili ulicah št. 2, I., 17. Izh^a vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 20. V Ljubljani, v četrtek 25. januarija 1894. Letnik XXII. Izjava bosenske mlade/J. 0 tej izjavi je „Slovenecu objavil dva članka, prvi se je oziral na versko, drugi na politično stališče. Radi prvega članka sta pisala proti »Slovencu" članke „Narodu in zagrebški „Obzor". Čudno se nam le to zdi, da nobeden imenovanih listov ni z besedico ne omenja druzega članka, ki je izšel v »Slovencu", preden so listi ocenjevali prvi članek. — Vsaj od „Obzora" bi pričakovali, da bo v svoji resnicoljubnosti omenjal tudi naš drugi članek. Mi smo kazali v iziavi samo versko brezbrižnost in ničesar druzega ne; kedcr je pa bral v naših besedah poziv, naj katoličanje sovražijo muhamedovce, ali naj se z o p e t p r i č n o b o j e-vati ž njimi, ta je zato sam vzrok in mi takemu breztemeljnemu očitanju nimamo ničesar odgovarjati. Zveza vseh domorodnih Bošnjakov proti mažarskemu nasilju ima gotovo dobre vspehe; a ta zveza v časne namene ne sme škodovati večnemu namenu; besede v izjavi, katere smo grajali, pa uprav v tem obziru mešajo pojme, kakor jih tudi meša „bosenski Hrvat" v „Naroduu in „Obzoru". Naša načela, katera smo že nebrojnokrat povdarjali, so ta-le: Časni nameni so le v toliko d)bri, v koliko služijo kot pripomoček k večnemu namenu. In mej te časne namene spada tudi namen države, namen narodnostnih teženj, namen kakeršne kol1 družbe. Ker rodi nesorazmerje postranskih namenov z večnim od Boga odvisni naravi človekovi protivni red ali nered, zato se čuti ta nered ne samo duševno, marveč tudi telesno in socijalno. Recimo tedaj v našem primeru: Država, družina, narod so vedno neurejeni, ako niso njihovi nameni v pravem redu s ko-nečnim namenom človekovim, in namesto da bi bili v srečo in blagor svojim udom, so jim v gorje — v vseh ozirih. Razmerje človekovo do konečnega namena pa določuje vera, in sicer — prava vera, zato tedaj: katoliška vera. Zato so stavki, da narodnost nima z vero ničesar opraviti, kakor piše bosenski Hrvat, neresnični in pravemu katoličanu ptuji. Da je verska brezbrižnost v našem slučaju že rodila sadove, v^mo iz skušnje. Z nekaterimi hrvatskimi listi vred smo grajali, kar je pisal „Obzoru glede slavja zmage pri Sisku. Tedaj smo brali v njegovih predalih, da to zmagoslavje ni slovansko, in da ni prav, veseliti se, da se je zabranilo polu-mesecu gospodstvo na Hrvatskem. Ali je to slovansko? Bosenskega Hrvata na-daljno sumničenje glede trapistov in redovnic, ki žrtvujejo vse svoje moči ubogemu ljudstvu, in njegova trditev, da so mohamedanci bližje bosenskim katoličanom, nego ti, pa dokazuje le to, da je sumničenje v Bosni že prešlo v meso in kri. Saj je nedavno „Obzor" v več dopisih napadal frančiškanski red v Bosni, češ, da ni dovolj hrvašk. Za Boga, kdo je potem še hrvašk ? Niso nam neznane razmere v Bosni in Hercegovini in dobro vemo, da ima javne podpore katoličanstvo najmanj. Saj je liberalec Masaryk v delegacijah razkril ne-brojno hudih ran. Kako so uprav muhamedovci pro-ganjali škofa, frančiškane iu redovnice, ko sta dve muhamedovki hoteli se dati krstiti? Kako vpliva mejverska šola na dijake, koder sedi mubamedovec poleg razkolnika, katoličan poleg Žida? — Uprav v tem času je za katoliško vero in njen vpliv v Bosni in Hercegovini neizmerno škodljiva verska brezbrižnost, ki se zrcali v nekaterih besedah dijaške izjave. Sicer pa je zgodovinsko neresnično, da nima hrvaštvo ničesar opraviti s katoličanstvom. Kje pa je temelj hrvaškemu državnemu pravu ? Toda pametnemu bralcu bodi to dovolj, a samo to pristavljamo, da bi smeli zahtevati od lojalnosti nasprotnikov, da tudi omenjajo v našem listu zadnjo soboto objavljeno politično oceno imenovane izjave. Od „Si. Naroda" tega ne pričakujemo, pač pa od „Obzora". Deželni zbor goriški. Peta seja deželnozborska je bila danes dne 23. jan. 1894. Deželni glavar jo otvori ob 5. uri 40 min. in ker ni nikake nove došle vloge, prestopi se koj na dnevni red. Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo dež. odbora, v čigar imenu je poročal poslanec in odbornik Pajer. Vsled poročila se dovoli podpore 300 gld. učitelju gluhonemice Antonu Rudež-u, da more z deželno pomočjo dati v tisek .poučno knjigo za gluhoneme. Pregledovalci knjige delo zelo hvalijo, kar je poudarjal tudi poročevalec. Potem sledi pet poročil iinančnega odseka o proračunu raznih zalogov za 1. 1894, katere ima dežela v svojem oskrbovanju. Predlogom dotičnih poročevalcev zbor pritrdi brez ugovora. Tu naj le omenim, da je poročevalec o zemljiščno-odveznem zalogu, dr. vitez Tonkli, v svojem poročilu na-glašal, da je letošnje poročilo o tem zalogu za d n je, ker koncem I. 1894 ta zalog preneha. Potrebščine tega zaloga se bodo pokrile tudi zadnje leto z 9% doklado na vse izravne davke. Slednjič so poročali udje peticijskega odseka o prošnjah za podpore. Tu ni bilo nič manj ko 12 poročil. Po predlogu poslanca Mahorčiča se uslišijo prošnje 4 dijakov, katerih dva obiskujeta kmetijsko veliko šolo ua Dunaju, dva pa vinorejsko šolo v listek Čarovnik. Spisal J. V. I. Težko, da veste, kje se pravi v naši vasi „pri Jedovcu". Prav doli v spodnjem koncu vasi, kjer se zavije potok, ki teče skozi vas, proti jugu, stoji staro, pa precej obširno pohištvo. Izvzemši dimnik, popolnoma lesena hiša, — hiši nasproti onkraj malega smetnega dvorišča, drugo pol zidano, pol leseno poslopje, ki je krilo v zimskem času v svojih spodnjih zaduhlih prostorih nekaj mršave drobnice, in par repov goveje živine, v zgornjih zaprašenih pa seno, slamo in drugo raznovrstno klajo, — nadalje od hleva nekaj v stran star, s pajčevino znotraj in zvuuaj bujno preprežen svinjak, — to vse skupaj so imenovali vaščanje že od nekdaj — Jedovčevo. Obširno iu — kakor se je ua prvi pogled videlo — nekdaj trdno posestvo pričalo je jasuo, da so morali biti svoje dni Jedovci močni, kar se tiče tistega, ki izpod palca uhaja. A kakor je že na svetu, „rod stari hira, gine", in ž njim tudi njegove vrline. Kdor je za časa, ko se je vršila naša povest, le mimogrede uprl pogled na Jedovčevino, moral je biti preverjen takoj, da Mm ^ sedaj ni več tako pri Jedovcu, kakor je bilo morda „njega dni". Hiša, hlev, svinjak, — vse je glasno klicalo: zidarja in krovca. Hiša sama stala je že še nekako trdno, čeprav so jej že tudi na tej in oni strani pohajale moči. Vzlasti strehi poznalo se je, da nima več poguma brez človeške moči čakati zime in boriti se za svoj obstanek. Ob lepem vremenu pošiljalo je božje soluce svoje zvedave žarke skozi prevotljene deske v podstrešje, ob grdem je pa jokajoče nebo lilo svoje solze skozi špranje in luknje. A zastran tega bi bila hiša še lahko stala — cela stoletja. Toda, kadar je prihrula jeseni doli s Korena burja in je poredno žvižgaje iu piskaje trgala deske raz hišo in se hudobno upirala v trhle tramove, da so se stokaje udajali, — takrat se je pač včasih malo preveč majalo pri Jedovčevih. A ko je kaka dva dni pozneje stopil gospodar — za Matevža Jedovca so ga imeli zapisanega v krstnih bukvah — malo krog hišnih oglov ter leno podbil tu pa tam pod podslonjen tram kak kamen, jo bilo pa zopet dobro do prihodnje nevihte. Strehe pa ni popravljal Matevž Jedovec! Ni imel navade! „Kdo bo pa lezel gori vrh hiše?" — mislil si je Jedovtc. — „Tudi ni varno!" Toda hlev, hlev! Ta je le še čakal kake lepe priložnosti, da se sosede na tla. Čeravno na vseh koncih in oglih podslonjen iu podprt z bruui, koli iu količi, vendar ni mogel več stati po koncu ter je vedno lezel nekam proti tlom. Zanimivo je bilo res včasih gledati tako-le jeseni, kake šale so uganjali vetrovi z Jedovčevim hlevom. Sedaj ti je prirohnel doli s Korena krivec in se uprl od jedue strani, da so škripali in hreščali trhli tramovi pod silnim navalom, — za tem pa je pritisnil drug od druge strani, da so popadali po tleh podslonjeni bruni, — mej tem pa je odjeujal krivec ter se hudobno zadri v luknjasto streho, da so letele vprek deske, kakor perje od kure, kadar jo obišče — jastreb. Celi hlev pa se je zibal od leve do desne in naprej in nazaj, da je vsasih cele suhega voleta v temnem hlevu jelo skrbeti, da ne bi se podrla njegova ljubezujiva domačija! Taka je bila Jedovčeviua za časa Matevža Je-dovca! Stari Jedovec, Matevžev oče, skrbel je še toliko, da je tu pa tam včasih nadomestil kak sprhuel tram z novim, — a ko so njega odnesli tja med mrtve k cerkvici sv. Andreja, od tedaj so trohneli in se podirali tramovi in bruna pri hiši in hlevu, kakor se jim je ljubilo. Pa ti je bil res čuden človek tisti Matevž! Vsekako se ni dalo tajiti, da ni bilo pri njen vselej vse v redu v onih predalcih, kamor je Bog človeku shranil razum, vendar je imel Matevž poleg te pri- Klosterneuburgu ; vsak dijak dobi podpore 100 gld. Isti poslanec poroča še o treh prošnjah, in sicer o prošnji Katarine Golja, bivše učiteljice v Mirnem, o prošnji Pavlo Rubbia, vdove po ranjkem deželnem davkarju, in o prošnji Katarine Vuga, žene bivšega deželnega sluge. Prva se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da jo toplo priporoča pri dež. šolskem svetu, o drugi, ker vživa vdova pokojnino 360 gld., se prestopi na dnevui red, tretja pa se usliši in se prosilki dovoli 100 gld. podpore. Po predlogu poslanca dr. Lisjaka se dovoli društvu za varstvo avstrijske trtoreje ua Dunaju podpora 00 gld. Isti poslanec poroča tudi o prošnji društva za katoliške šole v Avstriji, ki je ustanovilo posebno šolo na Dunaju za vzgojo učiteljev ua verski podlagi. Če tudi se je v poročilu priznal namen društva po vsem kot hvalevreden, ker hoče vzgoje-vati učitelje v pravem verskem duhu, ali ker se pripravniki podučujejo le v nemškem jeziku in ker bi po zvršeuih študijah no mogli službovati v naši deželi, zato predlaga odsek prestop na dnevui red. Predlogu zbor pritrdi. Po predlogu poslanca Kočij aučič a se prošnja nekaterih dijakov ua goriškem gimnaziju zavrne. Vsled poročila poslanca Dottori-ja se dovoli štirim učencem košarske šole v Foljauu iu nekaterim učencem obrtnijske šole v Marjanu podpora, in sicer vsakemu po 30 gld., kakor se slednjič tudi usliši prošnja košarske šole v Foljanu in se jej nakaže 50 gld. S tem je bil zvršeu dnevui red. — Prihodnja seja bode v četrtek, dne 25. t. m., ob 5. uri popoldne. Realna politika. Iz Zagreba, 16. jan. V novejšem času se govori in piše v naši državi prav često o neki realni politiki, ki bi imela zameniti današno narodnostno politiko. Prvi zagovorniki njeni so Nemci iu Mažari, ki mislijo Slovane na ta način zaslepiti ter se tako vzdržati na krmilu le njim povoljne vlade. Nasprotniki naši se nadejajo, da se bodo Slovani oklenili te njihove ponudbe ter prodali za skledico leče vse dosedanje svoje vspehe na narodnjem polju. Do tega ne pride, saj so se Slovani že toliko opametili, da svojim nasprotnikom ne morejo izročiti svoje usode, marveč da jo hočejo še nadalje braniti z vsemi postavnimi sredstvi. In ni li tudi ta realna politika, ki nam jo z vso silo vrivajo, prava sleparija? Nemec in Mažar sta popolnoma varna v narodnostnem pogledu ter hrepenita le za tem, kako bi mogla na škodo Slovanov razširiti svoje gospodstvo. A v gmotnem pogledu sta tudi oba naroda najbolje obskrbljena, kar je vsakemu dobro poznato. A kaj zahteva Slovan? Nič več, kar imata oba naroda v obilnej meri. Ravnopravnost je geslo vseh Slovanov v našej državi, in le ta se jim mora dejansko podeliti, kakor jim je po državnih postavah priznana. Realna politika pa je opravdana le pod tem uvetom, da se v istini rojene napake še celo kopo drugih, ki so se pa vse združevale v jednem vrhu: v lenobi. Len in malomaren je bil Matevž Jedovec do skrajne meje. Da bi bil kedaj prijel za kako delo, da bi bil tu pa tam pri hiši kaj popravil ali pospravil, tega Bog varuj! „Se mi pa ne ljubi!" tako je navadno dejal Matevžek, če ga je stari h kaki reči priganjal. Odtod menda tudi to, da ga vaščanje niso v obče drugače nazivali, nego s priimkom: „Jedovčev Truden". Od jutra do večera je Matevžek ali prestavljal tista svoja suha kolena malomarno krog hiše, ali pa je podil kure po dvorišču, ali pa je mačka gonil s kakim krepeljcem po skednjih. Najrajši je pa še ali na vrtu ležal pod jablano ter zdehaje gledal, kako se pode oblaki po nebu, ali pa je ležal v izbi pri peči ter dolgočasno gledal, kako se muhe gonijo po izbi. Redkokedaj je Matevžek prijel za kako delo. Te slabosti svojega sina poznal je tudi stari Jedovec. zatorej je želel, da bi si dobil Matevžek kako razumno ženo. Ko mu je o tej reči stari spomnil nekega dne, odprl je Matevžek na široko usta, debelo pogledal odeta, obrisal se krog ust in potem dejal: „Ženil? Ženil d» bi se? Kako se pa ženi?" Oženil ga je par mesecev potem stari sam. Dekla Marijana, ki je služila pri hiši, izrekla j« skrbi enako za vse narode obširne države, a da se radi nje narodna ravnopravnost ne prezre. Posebno zanimivo je, da se tudi pri nas ua Hrvatskem navdušujejo neki krogi za realno politiko. Nedavno je bilo v poluslužbeuem nemškem listu, ki je popolnoma v židovskih rokah, objavljeno nekoliko člankov v interesu realne politike. Pisatelj zagotavlja, da ni privrženec nobene stranke hrvatske, nego misli, da bi bilo^najpraktičneje baviti se le z gmotnimi vprašanji, kajti od dosedanje politike nima Hrvatska mnogo koristi, a še manje pa bi imela, ko bi se vodila dalje v duhu hrvatske opozicije. Ta hrvatski brezdomovinec tedaj očitno prizna v poluslužbeuem listu, da nima Hrvatska od Ogerske prave koristi, kakoršno bi morala dobivati od zavezue kraljevine, kar mu prav radi verjamemo, četudi te trditve privrženci današnie vlade nočejo odobravati. Da se tedaj dosežejo vtče koristi za Hrvatsko, svetuje omenjeni brezdemovinec, naj se preda Mažarom popolno vodstvo v politiki in Hrvati naj v to svrho slobodno žrtvujejo še nekaj od svoje avtonomije in naj konečno popuste svojo narodno politiko za gmotno korist. Tako bezobraznega predloga do zdaj nismo še čitali v nobenem našem časopisu, ter moramo priznati, da je to vrlo žalosten znak današnih naših političnih odnošajev. Čim odločneje stopa ua dan naša zedinjena opozicija, tem več se pojavljuje v našem političnem življenju zgoraj opisanih eksistencij; saj so pa tudi v prilog današnjemu vladnemu zi-stemu, da se odstrani vpliv opozicije na narod, ter da se istemu zamažejo oči z obljubami o gmotnem blagostanju. Da je temu tako, najbolji dokaz so naše volitve v deželni zbor, v kateri se volijo možje takega mišljenja. Bi li drugače mogoče bilo, da se za hrvatski sabor izbere za poslanca ogerski Srb, ki ni celo pripadnik hrvatski? To se je dogodilo te dni v Simanovcih, kjer so izvolili za poslanca na našem zboru Popoviča, ravnatelja Tokolianuma v Budimpešti. Jeli potem čudno, da se nahaja v našem deželnem zboru že precejšnjo število takih mož, ki simpatizujejo z omenjenim sodelavcem poluslužbe-nega lista. Hrvatska ideja je takim poslancem celo trn v oku ter se slednjič oklepajo nazorov o realnej politiki, ki je pa koristna le za nje, nikdar pa ne za narod hrvatski. Sreča je za narod hrvatski, da se je še v pravem času zedinila opozicija, ki take namere naših sovražnikov odločno pobija ter visoko drži narodno zastavo. Realna politika po dokazu dr. Franka ne more imeti za nas nobene koristi. S številkami je dokazal omenjeni poslanec v saboru ne davno, kako Ogerska gospodari z našimi dohodki. Od 22 milijonov letnega prihoda dobiva Hrvatska za svoje avtonomne zadeve le nekaj čez 7 milijonov, vse drugo ostane za zajedniške posle. In vkljub temu ogromnemu preostatku za zajedniške zadeve se vendar le za Hrvatsko razmerno najmanje potroši. Najbolji dokaz tega so naše zapuščene reke, močvirja, slabo razvita obrt, zapuščeno rudarstvo itd. A tako ravnajo z nami Mažari zdaj, ko se hrvatska opozicija nekega dne staremu „srčno" željo, da bi ona hutela vzeti Matevžka, — „če že ni drugače". In stari tudi ni dolgo pomišljal, — Matevžku je bilo pa itak vse — prav. Matevž in Marijana postala sta mož in žena. Stari Jedovec ni več dolgo gledal „sreče mladih dveh", še tisto zimo so ga odnesli iz hiše. — In sedaj bi vsakdo izmed blagovoljnih bralcev mislil, da je Matevž sledil svojemu očetu v gospodarstvu. Toda temu ni bilo tako! Mariiana, njegova „ljubez-njiva" slabša polovica, prevzela je vse gospodarstvo. Ker se, kakor navadno, Matevžu tudi tu ni ljubilo prepirati se z Marijano in potegovati za svoje pravice, katere so mu pristojale po vseh cerkvenih in posvetnih pcstavah, prisvojila si je Marijana vse gospodarstvo, ter Matevža posadila — v kot. Kaj je potem pomagalo, če so imeli pri gosposki s pečatom in podpisom zaznamovano, da je pri Jedovčevih gospodar Matevž Jedovec, — če pa ni bilo res! Da to ni prav, da ima Marijana vse gospodar stvo, to je Matevž vkljub svoji skromni bistroumnosti spoznal kmalu in spoznaval je vedno bolj in bolj, čira starejši je prihajal. Spoznal je vendar prepozno ! Marijana si je bila prilastila že do cela gospodarstvo, Matevž je bil pa — hlapec. In gor,e mu, če si je včasih drznil, vtakniti se v kako reč, *. /»r bori proti tej krivici, ter je morda celo tudi del vladnih privržencev tega mnenja z opozicijo; a kako bi ravnali potem, ko bi se jim narod hrvatski predal popolnoma v roke. Seveda bi za njih bilo to po volj no in morda za njihove prijatelje na Hrvatskem, a za narod hrvatski bi to bila propast narodna pa tudi gmotna. Proti takim nazorom mora se narod hrvatski odločno upreti ter se živo okleniti današnje opozicije, boreče se proti tem pogubnim načelom. Politični pregled. V Ljubljani, 25 jauuvarija. Dalmacija. Dalmatinski Italijani in za njimi nemški liberalci že kličejo vlado, da naj z vso strogostjo postopa proti Hrvatom. Po časopisih tožijo, da v deželnem zboru vladni zastopnik z zadostno odločnpstjo ne postopa proti Hrvatom, ki baje z vso brezozirnostjo delajo opozicijo vladi. Nekateri Hrvatom nasprotni listi zahtevajo, da se naj zamene mnogi uradniki pri naraestništvu v Zadru, ker so po svoji preteklosti že preveč zavezani proti Hrvatom. Namen temu očitanju je očividen. Nastaviii naj bi se laški uradniki, kateri naj bi gledali, da zopet pomagajo Italijanom in Srbom proti Hrvatom. Dokler so sedanji uradniki, nimajo Italijani nobenega upanja, da bi dosti pristašev spravili v deželni zbor pri kacih novih volitvah. Drugače bi pa bilo, ko bi jih vlada z vsemi silami podpirala. Kmalu bi bila vsa mesta za Hrvate izgubljena, pa tudi v kmetskih občinah, posebno koder je mnogo pravo • slavnih, bilo bi mnogo zmešnjav. Poslednja leta je za dalmatinske Hrvate pri volitvah bil položaj ugoden. Vlada se v volitve ni mešala. Bati se je zatorej, da so se volilci malo od vadili hudih volilnih bojev, ker bi bilo le Italijanom v korist. Seveda ne vemo, če se bode sedanja koalicijska vlada upala postaviti z vso odločnostjo na italijansko stran. Moravsko. Tudi na Moravskem se vidi, da so se odno;aji mej konservativnim plemstvom in narodno strauko ohladili. V deželnem zboru konservativni plemenitaši podpirajo vlado tudi proti narodni stranki. To prihaja pač od tod, daje narodna stranka začela hoditi po potih, po katerih hodijo Mladočehi. Konservativni veleposestniki bodisi na Češkem ali na Moravskem pa nikdar za Mladočehi ne pojdejo, to bi bila morala moravska staročeška stranka tudi vedeti. Steintvender bode zopet kandidoval in ima baje veliko upanja, da bode voljen. Vodstvo nemškega „Schulvereina" je z Dunaja naročilo svojim podružnicam, da delajo za Steinwenderja in proti Schonererju, ko bi kandidoval. Pa tudi vladni organi bi v tem slučaju porabili ves svoj vpliv za Stein-wenderja, ki se je izrekel za koalicijo in očitno ne kaže prusofilstva. Ogerski načrt zakona o ženitvah. Od-' sek zbornice poslancev je končal posvetovanje o tem zakonu in izvolil odsek šestih članov, da sestavi poročilo. V ta odsek so voljeni trije liberalci in trije do česar po Mariianiui sodbi ni imel pravice. Včasih, kadar je opazil, da mu vsled vedne namake gnije seno v podstrešju, in če je potem po dolgem razmotrivanju iu premišljevanju prišel do trdnega spoznanja, da bi bilo dobro, ko bi se dotične luknje v strehi s kako desko zamašile, in če si je drznil potem na to opomniti svojo „ljubeznjivo" in izreči „vročo željo", da bi se to storilo, mu je ona kratko odvrnila, da bo že ona to oskrbela, da naj ga to ne skrbi, da naj rajši gleda, da bo živina imela dosti nastlano itd., itd. In pridejala mu je še par Ijubeznjivih priimkov, in Matevž je — molčal. „Bo že kako," — mislil si je, — „bo pa Marijana!" A Marijana ni storila ničesar; dež močil je nadalje seno skozi streho iu hlev je lezel na kup, kakor preje. Tak gospodar je bil Matevž Jedovec! Po letu je pasel ovce gori pod Srnjaki od Sv. Jurija do Sv. Mihela, po zimi je pa doma Marijani vodo nosil iz vodnjaka, sekal korenje in repo prašičem, tu pa tam še celo pmnedel po hiši, če je bilo treba, da je Marijanica lahko počivala. — Seveda! Zvečer še le, ko je stopil s polomljeno svetilko po vegastih stopnicah gori v podstrešje, kjer je imel leto iu dan svoje nepostlano. mrzlo ležišče, gori še le so se mu spočile roke iu ušesa, ki so imela prestati čez dan marsikaj. J ^jc opozicijonalci. Poslednji so pa seveda tudi za civilni zakon. Pravosodni minister je obljubil, da bode v posebni seji odsekovi dal nekatera pojasnila zastran veljave novega zakona za vladarsko rodoviuo in pa zastran državnopravnih pomislekov glede Hrvatske. Ko pododsek dovrši svoje delo, začela se bode lahko razprava v zbornici poslancev, ako se ne pokažejo kake ovire. — Liberalci pa sedaj premišljajo, kako bi malo izbrisali vtis katoliškega shoda. Več mestnih zastopnikov budimpeštauskih katoliškega veroizpove-danja — seveda le po imenu — se je posvetovalo, da se skliče shod s\obodomiselnih državljanov, ki bode protestoval proti sklepom katoliškega shoda. Pozvala se bodo tudi druga mesta, da prirejajo take shode. Pomenljivo je pa, da se je naglašalo, da se taki shodi ne sme,o omejevati le na katolike. Seveda gospodje spoznavajo, da brez židov in kalvincev ne gre. Da se sklicujejo le katoliki, bi shodi bili tako slabo obiskani, da bi le potrjevali, da je katoliški shod bil pravi izraz mueuja ogerskih katoličanov. Cesar Viljem in knez Bismarck. Nemški cesar je poslal knezu Bismarcku v Fridrichsruhe svojega krilnega pobočnika Moltkeja, da mu v njegovem imeuu častita na okrevanju za influenco in mu izroči steklenico dobrega starega vina. Knez se se je za častitanje zahvalil cesarju, v katerem mu zagotavlja, da ga v kratkem obišče v Berolinu. 0 tem dogodku se sedaj na dolgo in široko razpravlja po časopisih. Ker se je cesar sam za to odločil, se tudi ue more vedeti, kakega političnega pomena je vsa stvar. Najbrž le c.jsar želi spraviti se z knezom Bismarckom pred njegovo smrtio. Da bi Bismarck zopet vstopil v državno službo, o tem ni govora, ker je še vedno jako slab. Nekateri mislijo, da je cesar hotel s tem korakom pridobiti za vladno politiko posebno mnoge južno-nemške Bismarckove častilce. V južni Nemčiji je namreč nekaj politikov, ki le zaradi Bismarcka nasprotujejo grofu Capriviju. Ob jednem je omeniti, da je zadnji čas bil tudi grof Herbert Bismarck pri neki slavnosti v Berolinu in so ga nekateri člani cesarske rodovine jako odlikovali. Ta udeležitev se je zmatrala pri dvoru za znamenje, da Bismarck želi sporazumljenja s cesarjem. Japanski cesar je minoli mesec bil razpustil parlament zaradi hudih uasprotstev proti vladi. Po slancem se zdi sedanja vlada preveč prijazna ino-zemcem. Parlament je pa proti inozemstvu jako nezaupljiv. Tako je neki poslanec predlagal, da se kaznuje vsak Japauec z ječo ali globo, ako bi posredoval inozemcem pri kaki trgovini. V.ečina parlamenta je bila za ta predlog. Pa še več drugih zakonov je nameraval parlament skleniti, ki bi oteže-vali vsako občevanje z iuozemci. Vsetn tem zakonom se je pa hudo uprla vlada, ker zrnatra baš trgovino za najboljši pripomoček v povzdigo države. Vlada in cesar pa tudi ne odjenjata, ko bi opozicija zmagala pri novih volitvah; zmatrala bode to za dokaz, da narod še ni sposoben za ustavno življenje in vlada bode najbrž ustavo za nekaj časa ustavila. Morda bode pa opozicija kaj prijenljivejša postala, In tam gori je včasih Matevž dolgo v noč sedel na suhem senu ter medlo gledal v polu-temo, kojo je delala brleča svetilnica. Iu ondi je večkrat izlekel izza hodnične srajce mali zavoj ter iz njega odvil nekove do skraine mere umazane iu raztrgane bukve. In ob takih prilikah se mu je razžarilo lice in zgubančeno čelo, in skoro strastno je zrl v tiste liste tako dolgo, da je začela pojemati svetilnica. Tedaj je pa zopet zavil vse v ovojec ter skrbno spravil pod srajco. Da ima Jedovec včasih dolgo v noč luč pod streho, to so kmalu zapazili tudi sosedje. Razlagali so si to različno: jedui dobro, drugi slabo. Ko je pa neki večer poredni sosedov pastir zlezel pod Je-dovčevo streho, da bi videl, kaj dela Jedovec toliko časa pri luči, — pravil je zjutraj strmečim sosedom in sosedinjam, da je videl sedeti Matevža ob svetil-niči z nekimi bukvami v rokah, da je sedaj vstal, sedaj zopet zgrudil se vzdihovaje na ležišče, in še le pozno v noč da je legel spat. Iu ko je h koncu pripovedovanja lažnjivo pa-stirče še pristavilo, da je videlo potem v temi prikazati se nekaj črnega, ki ni bilo, kakor človek, pa vendar človeku podobno, tedaj so bili vsi sosedje iu sosedinje jedilih mislij: da pri „JedovČevih dveh" ni vse — prav. (Dalje 8Wdi>) ko bode videla, da ce3arja resna volja je, narediti konec ustavnemu življenju. Seveda se mora tudi priznati, da je nezaupnost proti tujstvu nekoliko opravičena, ker mnogi tuji trgovci le gledajo, da bi Japance kaj osleparili iu sami pridobili večji vpliv v deželi. Tako uepošteuo postopanje pa vzbuja ue-voljo proti inozemcem sploh. Cerkveni letopis. Tiraspoljski škof v Rimu. Začetkom tega meseca so se listi mnogo pečali s tiraspoljskim škofom Z e r z o m , ki pastiruje v gubemiji kersonjski in tavridski vzlasti katoliške nemške naseljence. Cerkvi sovražni časopisi imajo vedno namen sumničiti sv. Stol co in sejati razpor mej katoličani. Žalibog, da se jim to največkrat posreči. V tem slučaju so jeli pisati, da je šuofa Zerza poslala ruska vlada, da bi prepričal sv. Očeta, kako dobro se godi katoličanom v Rusiji in da bi za-branil nameravano okrožnico, v kateri so se imele razkriti vse krute krivice ruske vlade iz novejšega časa proti katoliški cerkvi. Legalo se je vse vprek, da se vzlasti Francija temu proti vi, češ, da bi se potem razdrla francosko-ruska zveza. Trdili so celo, da obeta Rusija sv. Očetu pomoč, da si zopet pridobi svoje dežele. Tako pisarjenje ni ostalo mej Poljaki brez vspeha. Vse vprek je jelo sumničiti sv. Stolico in nezaupnost do Rima se je širila mej vsemi sloji poljskega prebivalstva. Ruski listi so podkurjali to sumničenje in so jeli pisati o razmerju ruskega cesarstva in papežev. Skoraj vsi so priobčili neko pismo, katero je pisal 1. 1800 car Pavel papežu Piju VII. in v katerem ga vabi, naj pride v Rusijo, če bi mu ue bilo več mogoče ostati v Rimu. Obeta mu svobode in varstva in vsega, karkoli potrebuje kot glavar katoliške cerkve. Vse te namišljene vesti pa je te dni pojasnil škof Zerz sam, ki ravno sedaj biva pri svojih soro-dovineih na Virtemberškem, v »Kolnische-Volks-Zeitung" takole: „Da se ne bo napak sodilo, izjavljam, da moja pot v Rim ni imela ničesar opraviti z zadevami katoličanov v poljskem kraljestvu, marveč da je bila samo v zvezi z mojo škofijo. Od ruske vlade nisem dobil nobenega naročila za sv. Očeta v zadevah, ki se ne tičejo moje škofije in tudi sv. Oče mi ni naročil ničesar za rusko vlado, kar bi se tikalo kogarkoli, razven moje škofi ie prebivalcev. Zerz." — Sedaj je pač jasno, da je tudi v tem slučaju laž imela veliko viogo. Socijalne stvari. Cena žitu pada. Ta resnica se čuti vsako leto bolj. Tu prijavljamo zopet jeden dokaz: Kakor smo že poročali, je bila vlani letina v Galiciji izredno slaba. Žita po največ dobivajo z Ogerskega. Tudi tu se ni posebno obnesla vlanska letina. V toroskem okraju na pr. trpi 74 občin lakoto, ker niso skoraj ničesar pridelali. In veudar je cena ogerskemu žitu tako majhna, da bi gališki poljedelci niti ob najboljši letini ne mogli konkurirati ž njo. To vzbuja v poljskih listih vsakovrstna premišljevanja, kako bi se dalo pomagati deželi. Do malega vsi zaključujejo, da se mora poljedelstvo še bolj omejiti in da je za zemljiške posestnike jedina rešitev — živinoreja. Živine potrebuje Evropa vedno več in izvozi se je tudi vedno več v tujino iz našega cesarstva. Kmet, komur ni mogoče izdatno se pečati z živinorejo, mora propasti. Obdelovanje se niti v velikem, še manj pa v malem, ne izplača. Davki se pa morajo plačevati. Lahko je umevno vsakemu, kako važno gospodarsko vprašanje je tedaj: ohraniti, vzdržati iuzboljšati kmetu vse pogoje, ki so potrebni za živinorejo. Kmet in njegov obstanek nam mora biti več, nego milijoni tujega kapitala, ki ima le namen izrabljati fizično moč prebivalcev in zemlje in katerega delovanje rodi neizogibno— kmečki p r ol e t a r i j a t, ali če hočete reči: beračev uebrojno četo. Vprašanje glede gorenjskih planin, glede vodovodov v krajih, koder zaradi pomanjkanja vode ue morejo krmiti mnogo živine, iu sploh vsa vprašanja, ki se tičejo živinoreje, so v tesni zvezi z vprašanjem: Ali je mogoče v dobi menčestersko-liberalnega kapitalističnega gospodarstva ubraniti popolnemu propadu kmečki stan? Mi trdimo, da se mora ubra- niti in če bi bilo treba za to tudi najgorjega brezobzirnega, najpožrtvovalnejšega boja, in dalje trdimo, da nikomur, kdor ne prizna te trditve, ne moremo pustiti častnega naslova — domoljuba. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. januvarija. (Državni zbor) se prične po poročilih dunajskih listov dne 22. februvarija. Deželni zbori bodo torej zborovali še kake tri tedne, kranjski deželni zbor, kakor se Čuje, dovrši svoje delo okoli 15. februvarja. (.Iz celovške škofije.) Že dolgo časa boleha jako nevarno prečast. g. dr. Val. Nemec, stolni kanonik, dekan itd. v Krki. Nevarno bolehal je tudi prečast. g. Lovro Serajnik, prošt itd v Tiujah, ki obhaja prihodnje leto svojo dijamantno sv. mašo. Oba iskrena rodoljuba slovenska priporočamo čast. sobratom v „memento"! (Nezgoda) Iz Radeč, 24. jan.: Preteklo nedeljo popoldne se je peljal g. G. S. s svojim znancem iz svoje graščine „Novi grad" v boštanjski fari na postajo Zidani most. Med vožnjo se vsled slabe poti prevrne voz in omenjena padeta iz njega, ne da bi se jima pripetila kaka nezgoda. Zdaj se pa konja splašita ter polomljeni voz in hlapca, ki je imel vajeti okoli roke ovite in jih torej ni mogel izpustiti, s seboj vlečeta. Potem skočita čez neko grapo, v kateri hlapec obleži, in divjata dalje, dokler ne zadeneta ob drevo, kjer jih potem neki mož ustavi. Hlapec je na nogi iu glavi precej, a ne nevarno poškodovan. Hvala Bogu, da se kaj hujšega ni zgodilo. — Pred nedavnim se je hotelo v našem trgu ustanoviti »pevsko društvo", kar se pa vsled brezbrižnosti nekaterih ni posrečilo. —- Tudi to je — nezgoda. (Nova šola v Pod kraju.) Iz Radeč: Spomladi z mesecem aprilom se odpre v naši občini nova ekskurentna šola in sicer v Podkraju. Obiskovati jo bodo morali tisti otroci, ki so od radeške šole preveč oddaljeni. Po ukazu šolske oblasti naj se na njej podučuje vsako leto od prvega aprila do konca oktobra po dvakrat na teden. To je pa lahko rečeno, a zelo težko storjeno. Kajti kdor poznii pota spomladi, in jeseni, po katerih bo hoditi učiteljem in otrokom v novoustanovljeno šolo in sicer po celo uro in še več, nam bo brezdvorano pritrdil, da meseca aprila in oktobra skoraj naravnost ne bo mogoče omenjenega ukaza izpolnjevati. Zato bi bilo umestno, da bi se šola pričela še le začetkom maja in končala z mesecem septembrom. (Glas izmej občinstva.) Pod tem naslovom omenili smo dne 23. januvarija, da sta mestni blagajnik in kontrolor v ponedeljek pobirala „štantniuo" ter da nista bila v uradu, tako da so se morale stranke vračati domov, ne da bi bile opravile svoj posel. Iz verodostojnega vira pa smo pozvedeli, da nista bila omenjena gospoda istodobno odsotna iz pisarne ter da so bile stranke redno postrežene. (Predavanje v muzeju.) Jutri v petek, 26. t. m., zvečer ob šestih bode imel g. Jernej Pečnik v imenu »Muzejskega društva" predavanje v bralni sobi Rudolfinuma. Govoril bode v svojem prazgodovinskem razkopavanju v letu 1893. in razkazoval zanimive najdbe z Magdalenske Gore. (Iz Celovca), dne 24. jan: C. kr. koroška kmetijska družba una svoj letošnji občni zbor dne 14. marca v Celovcu. — Vreme je tu zadnje dui nenavadno jasno iu tople. Snega bilo je doslej jako malo in še kar ga je, hitro taja. (Protestantske dijakonise v Celovcu.) Iz Celovca, dne 24. januvarija: Včeraj se je škandalozna zadeva radi protestantskih dijakouis, ki so se poklicale kot postrežnice v tukajšnjo bolnišnico iz Berolina, spravila v razgovor tudi v deželnem zboru. Deželni odbor je namreč poročal o tem, kako se ima zbolj-šati in preosnovati služba postrežnic v deželni bolnišnici. Oglasil se je pri tej točki poslanec č. g. G. Einspieler in v daljšem govoru srečno in dobro pobijal — nesmisel, da se v deželo kliče prote-stantke iz Berolina! Kazal je z mnogimi spričevali, kako vestuo in skrbno opravljajo katoliške usmiljene sestre posel postrežnic v premnogih bolnišnicah in nasvetoval: »Deželnemu odboru se naroči, naj preiskuje, bi li ne kazalo postrežbo bolnikov v novi bolnišnici izročiti usmiljenim sestram." Predlog se je od vseh poslancev malo-ne jednoglasno podpiral ter izročil finančnemu odseku. — Omenim naj pri tej priliki, da vlada tu prava pravcata — prusomanija! Postrežn ce kličejo iz — Berolina! Učitelja za nameravani zavod za slepce so poslali v — Berolin, dasi je v Avstriji dosti izvrstnih takih zavodov. In sličnib stvarij bi se dalo morda navesti že več! —m— (Redka starost.) V Št. Petru na Vašinjah na Koroškem je umrla pred nekaterimi dnevi občinska uboga „Jera", stara 100 let! (Žid Žida !) V Levovem je otvoril pred Božičem neki žid trgovino z vinom. Da bi bil privabil k sebi občinstvo, je jel prodajati jako dobro in pošteno vino jako ceno. Steklenice, ki so njega stale po 70 kr., je dajal po 50 kr. O tem je izvedel žid, ki je ravno v tisti ulici tržil tudi z vinom. In hotel je imeti kaj dobička od tega. Najel je tedaj več Židov, katerih je vsak kupil pri novem trgovcu nekaj steklenic. Tako si jih je nabral do 500 iu veselil se je, da se mu je kupčija tako dobro sponesla. Ko hoče poskušati, kakšno je vino in odpre steklenico za steklenico, vidi, da je prevarjen. Tekočina je bila zmes vode, kisa in kdo ve, česa še. Ves razjarjen hiti k trgovcu in ga začne izdelavati: „Ti lupež, hudobnež, kakšno vino si mi prodal". A skupil jo je. Novi trgovec in njegov židovski brat ga je vrgel iz sobe in mu žugal, da ga bo tožil za razžaljenje časti. Ker je prevarjeni vino tako skrivaj spravljal v svojo prodajalnico, da ni nobeden tega videl, ni imel prič iu ne more tožiti zvitega konkurenta, ki je v zvijačnosti prekosil svojega sobrata. Društva. (Prostovoljno gasilno društvo v Šentvidu nad Ljubljano) je napravilo pre -tečeno nedeljo svojim udom in podpirateljem pred-pustnico. Lepi prostori .Rokodelskega doma" so bili natlačeno polni. Razven domačinov so bili gostje tudi iz Loke, Medvod, Ljubljane itd. Vspored je bil fino sestavljen in točno izpeljan ; reči se sme, da se na kmetih ne najde kmalu toliko dobrih in izurjenih močij kakor v lepem Šentvidu. Peli so precizno in z občutkom, dve pesmi so morali na splošno zahtevanje ponoviti. Igra: .Brati ne znd!" je šla gladko in naravno čez oder. Konec pa je bil najboljši, vsaj za mnoge, ki so imeli srečo. Gasilno društvo pa je bilo zadovoljno z obilno udeležbo, kar bode čutila tudi društvena blagajnica. Želimo vrlemu društvu krepkega razvoja! (Kmetiško obrtno bralno društvo v Vipavi) imelo je svoj občni zbor 21. jan., na katerem se je vršila tudi volitev novega odbora. V odbor so bili voljeni enoglasno vsi prejšnji odborniki, tako da je ostalo vse pri starem. Telegrami. Celovec, 25. januvarija. Dr. Nemec, kanonik in dekan krški, je sinoči umrl. Pogreb bode v soboto. Celovec, 25. januvarija. V deželnem zboru je poslanec Hock ugovarjal Einspie-lerjevemu predlogu zastran usmiljenih sester, zagovarjala sta predlog knezoškof in poslanec Einspieler. Z ogromno večino se je sklenilo, da se Einspielerjev predlog izroči finančnemu odseku. Dunaj, 25. januvarija. Opoldne se je ustrelil državni poslanec dr. Jaques, kakor se sodi, iz melanholije. Praga, 24. januvarja. Zaslišalo se je več zatožencev, ki pa niso nič novega izpovedali. Potem se je prečitalo obširno gradivo, ki se tiče Mrve, zlasti tudi, kaj je on izpovedal pri policiji. Jutri se zaključi zaslišanje zatožencev. Praga, 25. januvarija. Deželni zbor je odklonil z vsemi glasovi proti glasom Mlado-in Starooehov Podlipnega predlog, da naj se izroči njegov predlog o odpravi izjemnega stanja v Pragi in okolici odseku v pretres in poročanje. Beligrad, 24. januvarja. V skupš^.... razvil je ministerski predsednik program nove vlade, ki želi dobrih odnošajev z vsemi državami in se bode po možnosti, opirala na vse stranke. Poslanec Rista Popovio je hotel nekaj ugovarjati, ali mu ministerski predsednik ni pustil v besedo, Oital je dalje razne spise. To je vzbudilo silen krik v skupščini in ministri so bili prisiljeni zapustiti zbornico, ki se je tudi zaključila, ko se je prečital kraljevi ukaz, s katerim se zborovanje odloži. Belgrad. 25. januvarija. Neresnična so poročila nekaterih časopisov, da vre v notranjem Srbije in se je torej bati izgredov. Po vsej deželi je red in mir. Premovana lekarna Piccolijeva v Ljubljani razpošilja proti povzetju želodčno tinkturo in sicer v škatljicah po 12 steklenic (1 gld. 36 kr.) in poštnih zavojih po 55 steklenic (5 gld. 26 kr.) itd. Poštnino plača, kdor naroči. 584 6 10-4 Tu j ei. 23. januvarija. Pri Maliču: Krause, inženSr; Homero in Muhak iz Trsta. Aal iz Monakovega. — Langraf, Schnaderbeck, Hilf-reich, Marin, Waller, Klein, Aichholzer, Kollermann, trgovci; Mahler in Blau, potovalca, z Dunaja. — Ossmann potovalec, iz Lipnice. — Kopetzky iz Beljaka. Pri Slonu: Ed. Legat, kapelan, iz Lipice. — Demberger s soprogo iz Tržiča. — Lovvinger iz Gorice. — Eckstein, Wagner, Geisel, Hula, Korngut, Bontadi, trgovci, z Dunaja. — Gavrilovič, trgovec, iz Petjinje. — Aufmuth, trgovec, iz Gradca. — Globotschnig, trgovec, iz Žalca. — Beniger, trgovec, iz Ilir. Bistrice. — Oplatek, Svoboda, trgovca; Wihan, Karol Hofmann, Josip Luck, Oskar Nedbal iz Prage. Pri bavarskem dvoru: Ostermann iz Kočevske Reke. — Hofmann z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru: Demetrij Marco, trgovec z lesom; Vidmar iz Trsta. — Potscher, posestnik, s soprogo, s Štajerskega. Pri avstrijskem caru: Speck, trgovec, iz Crefeld-a. — Vesel iz Zamostec-a, — Ivan Tic, pevec, iz Frančiškovih kopeli. Vremensko sporočilo. i Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrukomera t mm toplomera ]>o Celzija 24 t a. zjut. 2. u. pop. 9 u. zveč. 735-1 737 0 740 2 1 0 3-8 4-6 brezv. si. vzh. » megla oblačno n 4 70 dež Srednja temperatura 31 za 5 0 nad normalom Tržne cene v Ljubljani dne 24. januvarija. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, . . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, . . Koruza, „ . Krompir, Leča, Grah, „ . . Fižol, ., . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Špeh svež, „ bktl. gl-jkr 7 50 6 — 6 60 8 _ 5 90 5 50 2 20 13 — 13 — 8 — 1 — — 68 56 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, ,. . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ ,, . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno. 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ gl. [kril — 64 — 75' — 2,, — 10 — 64 — 54 — 56 — 38 — 40 — 16 3 57 2 87 7 — 0 i 52 1 Potrtim srcem javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naji-[ nega očeta, odnosno tasta, gospoda h zasebnika ki jo včeraj ob >/.,12. uri ponoči, po dolgem in težkem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za li m1 ra joče, v 75. letu svoje dobe, preselil se na oni boljši svet. Pogrebni sprevod krenil bode v petek, dne 26. januvarja, ob '/<5. uri popoludne, od hiše žalosti, Marijin trg štev. 3, na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se bode pokojnik položil k večnemu počitku. Svete zadušne maše brale se bodo v več cerkvah. Predragi rajnik bodi priporočen v blag spomin. V Ljubljani, dne 25. januvarija 1894. Ivan Frisch, Kristina Frisch, sin. sinaha. Javna zahvala. Za božično drevo, prirejeno ubogi šolski mladini, prejela je podpisana sledeče darove: Od štirih neimenovanjh gospodov iz Slavonije 45 gld.; gospoda Pavel Lozar in A. Zebre nabrala v prijateljskih krogih 44 gld.; g. J. Suvva 25 gld.; slav. kmetijska posojilnica ljubljanske okolice, bratje Koslerjevi, g. Šimeter Petar iz Starega Grada in g. Kralj i/. Hrvatske h 10 gld.; g. Jos. Pleiweis in g, Dobrovič iz Jelša k 5 gld.; bratje Reinings-haus in g. Hudabiunigg a 3 gld.; razun tega še od nekaterih gospodov manjše doneske. Mej druzimi so podpisani velikodušno podarili: g. Schrey veliko število dobrega kruha, gosp. Foderl mnogo krofov, g. F. Urbane raznovrstne obleke in g. Seidl, kakor tudi gospa Tometova okusnih klobas. Plemenitim darovateljem in darovateljicam usojam se na tem mestu imenom obdarovane mladine izreči najtoplejšo zahvalo, ter jih prositi, da blagovole ubožnim našim šolarjem tudi v prihodnje ostati dobrotniki. V Šiški, dne 24. januvarija 1894. Ana Juvančič-eva. Zahvala. Prisrčna zahvala blagorodnemu g. Martinu B e r d a j s - u, trgovcu v Mariboru, za obilne poslane knjige: Vse prav pride. Sava ob juž. žel., dne 22. januvarija 1894. M. M o 1 e k , župnik. Stev. 379. Razglas. 49 3-2 Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem plmšTb© p^m&til^ms.ta z letno plačo v znesku 480 gld. Prosilci za to službo izkazati se morajo poleg znanja slovenskega iu nemškega jezika v govoru in pisavi, da so dovršili ali celo gimnazijo, oziroma realko, ali pa spodujo gimnazijo, oziroma spodnjo realko in trgovinsko šolo. Prošnje s spričevali in o dosedanjem poslovanju vložiti je v teku štirih tednov pri ravnateljstvu mestne hranilnice ljubljanske. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. dno 18. januvarija 1804. D n n a j s* k a borz a. Dne 25. januvarija. Papirna renta 5%, lt5% davka , 98 gld. Srebrna renta 5%, 16% d&vka . 97 '„ Zlata renta 4%, davka prosta j20 t i, avstrijska kronina renta, 200 kron 97 . Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. . 1023 „ Kreditne akcije, 160 gld..............355 . London, 10 funtov str)............125 . Sapoleondor (20 fr.)....... 9 „ Cssarski cekini .... , . 5 . Nemških mark 100 . 61 „ 10 kr. 90 , 20 „ 50 „ 45 „ 96 . 91 „ 32'/., Ona 24, januvarija. Ogerska zlata renta 4% .117