sredo in saboto izhaja in velja: za celo leto . . 5 tor. - kr. za pol leta . . 2 „ 70 „ za četert leta . n 40 » Po pošti: za celo leto . . 6 for. 30 kr. za pol leta . 3 „ 20 „ za četert leta . 1 » 70 „ SLOVENEC. „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!' 1 Nar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje : 5 kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr* ktera se trikrat natiskuje; veee pismenke plačujejo po prostoru* Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. St 27, V Celovcu v saboto 15. aprila 1865. Tečaj I. Delajmo, pomagajmo si sami! (Konec) — a —.Pa tudi med gospodo bi se imele naše narodne naprave mnogo bolj razširjati. Do zdaj ude¬ ležuje se naša gospoda veči del le slovenskih citavnic in „slovenske maticeKaj pa je s knjigami? Kaj z družbo sv. Mohorja? kaj z »Cvetjem 11 , ki ga skorej le šolska mladina podpira? Koliko slovenske gospode v Ljubljani še ne ve, da imamo Slovenci beletrističen list, »slovenski glasnik 11 , ki se more meriti, če ne ekstensivno, pa gotovo intensivno z večino nemških beletrističnih li¬ stov ! Bog nam ga obrani še mnogo let, naj bi že sko¬ rej v sedanji obliki na dveh polah izhajal dvakrat na mesec! Pa bo že, naj ga le slovenska gospoda bolj podpira. Potem bi mu pa tudi svetovali, da zameni svoje ostro filologične stvari z bolj praktičnimi kultur- nohistoricnimi članki. Večkrat slišimo tožiti slovenske gospodičine, da bi rade čitale slovenske knjige in ča¬ sopise, ali v teh ne najdejo lepih novel, kakor v nem- škik knjigah. Dajmo jim »Cvetje 11 , dajmo jim »Glas- nik“ v roke! Komej se gosposko dete počne učiti či- tati, že ga obsipljejo strici, botri, Miklavž, božično drevo z vsakterimi »Grosspapa - Erzahlungen 11 , ,,Robinsoni 11 , Schmidovimi , Hofmannovimi in drugimi spisi. Zakaj se slovenski strici, botri, miklavži, in kakor se še vsa ta gospoda imenuje, ne ozrejo tudi v časih po družbi sv. Mohorja, po »Cvetniku 11 , po »Babici 11 , po »Anderse¬ novih 11 pravljicah, po »darku pridni mladosti 11 ? itd. Te knjige lepo vezane bi otrokom gotovo tudi toliko ve¬ selja napravljale, kolikor nemške, ako ne še več. Družbo sv. Mohorja bi pa prosili, naj bi svojim knjigam prid- jala tudi kake podobe, bodi si narodnih mož, bodi si slovenskih krajev, ali pa druzih. Smidove povesti imajo pa žalibože tako zunanjo obliko, da bi se otrokom prav nič ne prikupile. Kaj, ko bi se poskerbelo novo izda- nje Robinzona z ilustracijami? Kako bi se bogat bo¬ ter prikupil svojemu birmancu, da ga zapiše za do- smertnega uda v družbo sv. Mohorja! Do smerti bi se vsako leto, ko bi mu došle knjige, hvaležno spomi¬ njal svojega botra (goteja)! Gospoda slovenska ne le v čitavnicah, tudi doma, pri domačem ognjišču bodi narodna! Rodbina je te¬ melj vsake deržave, je temelj vsakega naroda; na rod¬ bini sloni tudi slovenski narod. Skerbimo pred vsem, da stojimo na dobrem temelju! Podpirajmo pa tudi z vsemi silami materijalno naše narodne naprave. Mi Slovenci nismo bogati, ali z zdru¬ ženo močjo, kakor naš vladar pravi, da se vendar do¬ sti izpeljati. Nismo bogati, pa vendar pošiljamo lepe novce v Afriko, v Ameriko, v Rim, kar je tim veče hvale vredno. Da se pa naše male sile preveč ne razcepljejo, treba je, da vso našo darežljivost za zdaj obračamo samo v eno stvar, in to v najpotrebnišo. Gotovo pa nobena naprava ne potrebuje za zdaj toliko podpore, kakor »slovenska matica 11 , da bi mogla že skorej doseči svoj cilj. Res tudi družba sv. Mohorja je po¬ trebna, ali ona že stoji na tako dobrih nogah, da na tanko spolnuje svojo nalogo. Obernimo tedaj za zdaj vse sile »slovenski matici 11 ; ne samo, da pristopimo v njo kot udje, ampak pomagajmo jej tudi z dobrovolj- nimi darovi. Ako vsaki domoljubni Slovenec, in to so gotovo vsi udje slovenskih čitavnic, da na mesec samo 10 no¬ vih kraje. »slov. matici 11 , narastla bi njena glavnica vsako leto za 2000 gld. a. v. Koliko pa je še domo- moljubov, ki niso v čitavnicah! Tudi slovenska mla¬ dina mogla bi si naložiti ta narodni davek, kajti ona najbolj razumi vredni cilj naše »matice 11 . Koliko naši mladi ljudje zakadijo v zrak s smodkami in lulami; bi si li ne mogel vsakdo na mesec pritergati pri tobaku 10 nov. kr. narodu v korist ? Kaka pomoč bi tim pri¬ šla iz vseh strani »matici 11 ! To naj bi se tako dolgo nadaljevalo, dokler doseže mati čin kapital 100.000 gld., ker toliko denarja jej je gotovo treba, ako hoče, da iz- polnuje nalogo. Potem naj bi se pa tudi k drugim na¬ pravam obernili. Vsaka čitavnica (naj mi gg. čitavnični udje ne za¬ merijo, da zmirej na čitavnice terkam; saj so nam one, do zdaj žalibože edina središča, kjer se vse slovenske moči stekajo) naj bi vsako leto enkrat ali večkrat na¬ pravila kako narodno zabavo, bodi si v čitavnicah, ali v gledišču, ali kje drugod v korist »slovenski matici 11 . Naj bi se v vsaki čitavnici in morebiti tudi kje drugod napravile Skrinjice z napisom »za slovensko ma¬ tico “. Večkrat bi kdo kak krajcar notri vergel, in s časom nabrali bi se goldinarji. Tudi igravci naj bi v sreči ne pozabljali »matice 11 in darovalibi jej kaki del svo¬ jega dobitka. Marsikdo ima doma kako stvar, ki je nič ne potrebuje, drugemu bi pa prav prišla. Naj jo prinese v čitavnico, kedar je več udov skupej, ter naj jo izlicitira v prid »slovenski matici 11 . Bilo bi ob enem dosti zabave in koristi — utile dulci! Posebno pa še prosimo slovenske rodoljube, naj ne zfibijo novorojene naše »slovenske matice 11 v svojih oporokah na bolni postelji; z zlatimi čerkami bodo za¬ pisana njih imena v zgodovinske bukve »slovenske ma¬ tice 11 na vse veke!— Tu sem načertal nekoliko dobrih svetov, naj bi se kolikor mogoče posnemali; gotovo bode le v korist na¬ šemu narodu. Niso pa to prazne izmišljije; saj smo čitali v novinah, da na Češkem s tim načinom zbirajo novce za narodno gledišče. Exempla trahunt, izgledi vlečejo ! Podpirajmo z vsemi silami naše narodne na¬ prave, da pripeljemo nas narod do veče stopnje izo- braženja, tim pa posredno tudi k bolj emu materijalnemu stanju. Viribus unitis, — pomagajmo si z zedinjenimi močmi, pomagajmo si sami! Deržavni zbor, Obravnovalo se je 5. t. m. o finančini upravi. Zbornica deržala se je terdno tega, kar je finančini od¬ bor nasvetoval, ter je zbrisala 495.189 gld. od 8,932.320 gld., ki jih je vlada tirjala. Za finančino str a' je dovolila 6,025.000 gld., tedaj 234.727 gld. manj/j — 106 — kor je pa vlada zahtevala. Tudi pri deželnih in okraj¬ nih finančinih vodstvih so nekaj izbrisali. — Za dav¬ karije dovolila je zbornica 3,425.324 gld., ravno toliko, kar je nasvetoval fin. odbor, za stanoviti kataster pa 1,174.796 gld. — 6. t. m. se je najprej med poslance razdelila nova čolna tarifa in pa naredba, ki kaže, kako naj bi se vpeljala. To vse izročilo se je posebnemu odboru. — Potem pa se je zbornica spet posvetovala o tem, kar potrebuje fin. ministerstvo. Razna društva, kakor Lloyd, podonavska brodarska družba, južno- severno zvezna, Tišina, zahodna Elizabetina in za¬ hodna , češka Reihenberška in južna deržavna že¬ leznica, vsa skupej dobila so dovoljenih 6,033.218 gld. podpore. Dovolila jo je tudi nekterim zalogam zemljiščinih odvez, in denarničnim upravam; le nekdajnim ministrom, ki smo jih že imenovali, odrekla je zbornica po odbo- rovem predlogu toliko, kar imajo čez 8000 gld. več. O tej sitni stvari ne govorimo več. Na Angleškem, kamor nas vedno zavračajo, se kaj tacega z lepa ne pri¬ peti. Saj se pa temu tudi ne čudimo! Kaj lepo in koristno bi pa bilo, ko bi se kdo izmed naših poslan¬ cev po rajnem Cobdenu zvergel. Delovanja bi do¬ bil na tem polju dosti in slavili bi ga tudi, če bi le količkaj k materijalnemu blagostanju pripomogel. Ali tako ni druzega slišati, kakor od vednega očitovanja in — zbrisovanja, ki se ve da tudi kaj pomaga, ali v seda¬ njih žalostnih okoliščinah ni edino potrebno. Treba bode globokoje seči in z bolj radikalnimi pripomočki na pomoč priteči. Naj bi to poslanci zdaj o velikonoč¬ nih počitnicah resno preudarjali in boljših pomočkov poiskali, sicer bo — žalostna! Že se kaj zelo mudi! Nikarte več čakati! Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijanste. Q V Celovcu. — V četertek ob šestih zvečer so peli tukajšnji pevci veličastni oratori „Kristus na oljski gori 11 prav lepo in ginljivo. Po mestih pa je že tudi taka navada, da o takih priložnostih vse v cerkev dere, oči in ušesa pase, brez pobožnosti — vse tako tako kakor v gledišču. To ni kaj spodobno! — Zdajni celovški župan, g. Jezernik, je vi zadnji seji mest¬ nega svetovavstva naznanil, da ga ni več mar župan¬ stvo, in da se mu tedaj odpove. Ker so ga prosili, naj še ostane, on pa ničesa rekel ni, ne vemo, kako je. — V Šent - Mohorskem okraju bode zavolj dolžnih 57 gld.J28 kr. kmetija več ko 3000 gld. vrednosti pro¬ dana. Se ni konca! — Iz Ljubljane došlo nam je naznanilo velike „besede“, ki jo bode napravila tamošnja čitavnica združena z južnim sokolom velikonočni pon- deljek v pomoč ubozim Notranjcem. Naj je nikdo ne zamudi,^komur čas in okoliščine pripuščajo. Program je bogat. Želimo ji pa prav dober uspeh! * Iz Celovca. (Kupčija s slovenskimi knjigami). „Slovenija“ piše 1. 1849 str. 885: „Od- govor zavolj cene gosp. Vertovcovih shodnih govorov. V 95. listu „Slovenije“ vpraša častiti gosp. Svečan slovensko društvo v Ljubljani: zakaj da se g. Leonu, bukvarju v Celovcu, ne dovoli navadnih 25 od 100, da bi se željno pričakovani „shodni govori 11 gosp. Vertovca tukaj kupovali po ravno tisti ceni kot v Ljubljani? in na izvedenje , ki mu ga je g. Leon na to vprašanje dal, žaluje gosp. Svečan, rekoč: „ako se godi to z zelenim lesom, kaj bo s suhim ?“ Rodoljubnemu gospodu odgovorimo tole: Na svet g. Lerherja, ki je razpošiljanje „govorov“ prevzel, je sklenilo slovensko društvo bukvarjem 10 od 100 do¬ bička dati. Gosp. Lerher je storil ta predlog, nad- jajoč se, da slovenski bukvarji bojo^pri slovenski knjigi z nižim dobičkom zadovoljni. Če morebiti ravno vsi niso bili s tim zadovoljni, so vendar, kolikor je nam znano, razun gosp. Leona, vsi te bukve, kakor v Ljubljani, po 40 kr. prodajali. Če gosp. Leon ni mogel s tem dobičkom shajati, naj nam bi bil oznanil, da jih po ti ceni ne prodaja, po viši pa tudi ne, — in slovensko društvo, ki nikjer ne išče obogatenja, pa tudi nobenega goldinarja potro¬ siti ni v stanu, bi bilo gosp. Leonu in vsem bukvar¬ jem veči dobiček dovolilo , kakor ga je v današnji seji zares sklenilo, da razun 10 od 100 dobi vsak buk- var pri 10 iztisih še enega poverh. Da pa 10 procentov bukvarjem dobička dajati ni nenavadno, nam kaže ravno gosp. Leon sam, ki v Ljubljano gosp. Lerherju „Drobtince“, „Blaže in Nežica 1 ', „Sveto opravilo 11 itd. tudi z 10 procenti po¬ šilja, ki pa zavolj tega čez navadno ceno nikdar ni poskočil. V Ljubljani 29. listopada 1849. Odbor slov. društva. 11 5 Iz Celovca. (Še nekaj o slovenščini v Borovljah.) V 17. listu „Slovenca