NAGRADNA IGRA Štajerski tednik STAJERSKEGA TEDNIKA V SODELOVANJU S TERMAMI PTUJ Poiščite navodila za sodelovanje sm. HOTELS i RESORTS na oglasnih straneh v časopisu. Po naših občinah Kidričevo • »Dokazovati moram svoje delo na črno!« O Stran 3 Po naših občinah Kidričevo • Delozi-rali 58-letnega brezposelnega invalida Z> Stran 24 iO> Ptuj, petek, 25. februarja 2011 letnik LXIV • št. 15 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Boks • »Hiter konec je vedno dober konec« O Stran 13 Nogomet • Nekdanji člani »zlate generacije« vedno bolj v ospredju O Stran 11 Štajerski Spodnje Podravje • Počitnice z vonjem po snegu Mladi ustvarjalci in zabavljavci so polni idej Čeprav so letošnje zimske počitnice brez snega, so za mlade iz ptujskih in okoliških osnovnih šol poskrbeli s številnimi prireditvami, ustvarjalnimi delavnicami in igralnicami. Pester program aktivnosti so pripravili tudi v ptujskem centru interesnih dejavnosti, kjer smo včeraj dopoldne med izdelovanjem beneških mask zmotili mlade ptujske počitnikarje. Ob pomoči mentorice Leonore (v sredini) so izdelovali male in velike beneške maske ter pingvine. Tisti, ki jim je bilo več do zabave in igranja, pa so se poskušali v izdelovanju raznih modelov iz balončkov. Kot sta pojasnila brata Malek, ki sta skupaj z mladimi prostovoljci skrbela za počitniške delavnice, je bil odziv med mladimi zelo dober. Na delavnicah, ki so bile za vse brezplačne, so v ponedeljek izdelovali snežake in motive s per-licami, v torek zimske in pustne trganke, v sredo kurente in klovne, včeraj beneške maske, danes pa je na vrsti pustna poslikava obraza in obraznih mask. Skratka zelo pestro in zabavno je bilo, tudi ob raznih športnih in zabavnih igrah, vse pa je močno dišalo po pustu, ki z današnjim dnem dobiva na ptujskem nove in še zabavnejše dimenzije. -OM Foto: Martin Ozmec Ptuj • S četrte seje mestnega sveta Mestne občine kot pokrajinska središča Ptujski mestni svetniki so se 21. februarja sestali na četrti seji. Trajala je štiri ure in pol, od tega so si vzeli dobri dve uri časa za obravnavo delovnega gradiva Službe vlade za lokalno samoupravo o predlogu možne regionalizacije Slovenije, saj je ministrica Duša Trobec Bučan na vseslovenskem srečanju županov dejala, da je politično soglasje glede pokrajin treba doseči še v tem letu. Ob tej priložnosti jim je tudi predstavila idejni predlog regionalizacije Slovenije na šest pokrajin. Ptujski župan Štefan Čelan, ki je v zvezi z regionalizacijo Slovenije že februarja 2008 pripravil gradivo o tem, zakaj je treba na- mesto treh do šestih ustanoviti 11 do 14 pokrajin, je dodatno pojasnil, da so bili na posvetu z ministrico prisotni tudi župani mestnih občin, ki so izpadli iz najnovejšega predloga regiona-lizacije. Gre za MO Kranj, MO Nova Gorica, MO Velenje, MO Slovenj Gradec in MO Ptuj. Vseh teh pet MO predstavlja skupni dokument, ki ga bodo podpisali vsi župani, predlaga pa se tudi, da bi se tudi vse politične stranke izrekle o nestrinjanju s predlogom šestih pokrajin. O Stran 2 NORA PUSTNA ZABAVA Z NAJBOLJŠIMI NARODNO-ZABAVNIMI ANSAMBLI SLOVENIJE !!! Radio-Tednik Ptuj in PP Gostinstvo Ptuj samo za vas prirejata naj veselico leta 2011 na Štajerskem. Zabavali nas bodo: Modrijani, Iskrice, Juhej, Pajdaši, Štajerski baroni in Ansambel Saša Avsenika z najlepšimi Avsenikovimi vižami. Vabljeni v nedeljo, 27. februarja, ob 1 B. uri v Karnevalsko dvorano na Ptuju. Ptuj • S četrte seje mestnega sveta Mestne občine kot pokrajinska središča Ptujski mestni svetniki so se 21. februarja sestali na četrti seji. Trajala je štiri ure in pol, od tega so si vzeli dobri dve uri časa za obravnavo delovnega gradiva Službe vlade za lokalno samoupravo o predlogu možne regionalizacije Slovenije, saj je ministrica Duša Trobec Bučan na vseslovenskem srečanju županov dejala, da je politično soglasje glede pokrajin treba doseči še v tem letu. Ob tej priložnosti jim je tudi predstavila idejni predlog regionalizacije Slovenije na šest pokrajin. Ptujski župan Štefan Čelan, ki je v zvezi z regionalizacijo Slovenije že februarja 2008 pripravil gradivo o tem, zakaj je treba namesto treh do šestih ustanoviti 11 do 14 pokrajin, je dodatno pojasnil, da so bili na posvetu z ministrico prisotni tudi župani mestnih občin, ki so izpadli iz najnovejšega predloga regionalizacije. Gre za MO Kranj, MO Nova Gorica, MO Velenje, MO Slovenj Gradec in MO Ptuj. Vseh teh pet MO predstavlja skupni dokument, ki ga bodo podpisali vsi župani, predlaga pa se tudi, kot je bil predlog kolegija župana, da bi se tudi vse politične stranke izrekle o ne-strinjanju s predlogom šestih pokrajin. Predlog možne regionaliza-cije Slovenije so »raztrgala« vsa delovna telesa mestnega sveta. Preden pa so mestni svetniki poenotili svoja stališča in podprli ustanovitev 14 do 11 pokrajin z vsemi mestnimi občinami kot pokrajinskimi središči, so se sestali tudi na krajšem delovnem posvetu, ker nekaterim številka 14 ni bila najbolj »všečna«. Odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo, ki ga vodi Miroslav Luci, je mnenja, da je predlog za šest pokrajin nesprejemljiv in škodljiv za MO Ptuj. Predlagal je, da mestni svet zavrne tak predlog kot neustrezen in se jasno opredeli za ustanovitev že dogovorjenega števila pokrajin (14), za katerega so se ljudje že opredelili na referendumu, oziroma pristaja na ustanovitev najmanj enajstih pokrajin z mestnimi občinami kot osrednjimi regijskimi središči. V odboru za finance, ki ga vodi Helena Neudauer, so v zvezi s predlogom možne regionalizacije Slovenije podprli že sprejeto stališče na mestnem svetu o členitvi Slovenije na 11 oziroma 14 pokrajin. V odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, vodi ga Miran Meško, so soglasno podprli kompromisen predlog 11 pokrajin z me- stnimi občinami kot središči. Odbor pa je tudi mnenja, da bi se moral ob pripravi projekta regionalizacije upoštevati tudi enakomeren policentrični razvoj Slovenije. V odboru za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, predsednica je Metka Jurešič, so zavrnili predlog možne regionalizacije Slovenije na šest pokrajin, predlagajo 11 do 14 pokrajin z MO Ptuj kot središčem regije. Tudi v odboru za gospodarstvo, vodi ga Rajko Fajt, predlog službe vlade RS za regionalno samoupravo glede regionalizacije ni dobil podpore. Podprli so ustanovitev pokrajin kot instrumentov za pospeševanje razvojne odličnosti v Sloveniji in pozvali vse politične strukture v MO Ptuj, da se vključijo v aktivnosti za podporo ustanovitve do 14 pokrajin, da Ptuj postane regijsko središče. V odboru za družbene dejavnosti pa so pod vodstvom predsednice Lidije Majnik podprli prizadevanje MO Ptuj, da pri najnovejšem predlogu regionalizacije Slovenije zavzame stališče, da se pokrajine oblikujejo najmanj okrog mestnih občin. Branko Bru-men, svetnik SLS, je povedal, da je predlog regionalizacije za MO SLS, pod masko škofij, v katerem po videnju vladajočih ni prostora za Ptuj in Spodnje Podravje kot regionalno središče in območje nacionalnega pomena, nesprejemljiv. Enajst mestnih občin je v zadnjih petnajstih letih dokazalo, da so nosilke razvoja v svojih širših okoljih, zato bi bila vsaka regionalizacija Slovenije, ki tega ne upošteva, neprimerna za naše mesto in okolje ter neprecenljivo škodljiva. Rajko Fajt, SDS, je spomnil, da so se glede števila pokrajin v Mestni hiši na Ptuju že enkrat odločili, predlog posredovali in ga nikoli niso preklicali. Peter Pribožič, N.Si, je gradivo vladne službe glede regio-nalizacije ocenil kot nesprejemljivo, že sprejetih stališč o 14 pokrajinah pa po njegovem ne gre spreminjati. Dejan Le-vanič, SD, je dejal, da bi bilo nespametno vztrajati na politično mrtvem projektu, torej projektu 14 pokrajin, ker pač ne bo dobil večinske podpore. Zato se je treba vprašati, ali želimo z vprašanjem pokrajin resno, da pridemo do neke končne realizacije, ali ne. Morda bi veljalo razmisliti o kompromisu in se najti nekje na sredini, številka 11 je lahko politično sprejemljiv kompromis. Tako kot je mrtev projekt 14 pokrajin, je mrtev tudi projekt treh oziroma šestih pokrajin. Ptujčani vztrajajo pri svojem pokrajinskem središču Miroslav Luci, SDS, je povedal, da se bodo »prilagodili«: če je številka 11 prava številka, bodo v to šli. V nekih drugih časih je bilo skupaj s stranko SD »zlobirano«, da je 14 prava številka. Odločitev o tem bo padla v državnem zboru, treba se bo resnično potruditi v vseh političnih strankah, da se bo Ptuj znašel v številki 11. Veliko bo odvisno tudi od tega, kako bo projekt predstavljen, če bo predstavljen kot dodatno breme proračuna, želene pokrajine na Ptuju najbrž ne bo. Do številke moramo priti čim prej, da z njo pridemo do ostalih občin, ker bomo potrebovali soglasje drugih občin in poslancev. Jasno pa bi morali tudi povedati, da ustanovitev pokrajin ne bo imela negativnih posledic za proračun, ker se bodo posledično zmanjšala sredstva ministrstev, se je zavzel Luci. Vlado Čuš, Zeleni, je mnenja, da bi bilo treba na Ptuj pripeljati še kakšno državno inštitucijo, kar bo imelo težo pri tehtanju argumentov za pokrajino s sedežem na Ptuju, čeprav osebno ne verjame, da bo regionalizacija izpeljana v tem mandatu državnega zbora. Tudi Emil Mesarič, LDS, je najnovejši predlog možne regi-onalizacije, ki podpira nadaljnjo centralizacijo države, ocenil kot nesprejemljiv, od vzpostavitve lokalne samouprave in 11 mestnih občin imamo v Sloveniji »regionalizacijo«. To, da ima Ptuj svojo pokrajino, je enotno, večkrat izraženo skupno stališče. Milan Čuček, LDS, je ocenil, da bo na četrti seji mestnega sveta sprejet sklep glede regionalizacije v pomoč županu Štefanu Čelanu pri nadaljnjih razpravah o tem nekompetentnem predlogu, kakršen je predlog delitve Slovenije na šest pokrajin, in nič drugega. Dokler je v Sloveniji toliko občin, je po njegovem lahko tudi 25 pokrajin. Edina možnost za enakomernejši ra- zvoj, ki so se je domislili naši občani, je bila ustanovitev občine. Ko so v nekem okolju dobili novo občino, je prišlo v njihovo okolje najmanj enkrat več denarja. Osiromašile pa so se mestne občine kot nosilci razvoja. Reakcija in glas, da smo proti predlogu regionalizacije Slovenije na šest pokrajin, je potreben, je ocenil Gorazd Žmavc, DeSUS, kakšna pa bo rešitev v nadaljevanju, pa je odvisna od nas samih in tudi SV Slovenije. »Rešitev« za regionalizacijo pa je v 11 do 14 regijah. Pobuda z 11 pokrajinami, ki jo je podal Štefan Čelan, postaja zmeraj bolj realna, ker je neka faza samouprave že dosežena. Mnenje Stanislava Brodnjaka, DeSUS, je, da je za Slovenijo 14 pokrajin absolutno preveč. Li-dij'a Maj'nik, LDS, si ne želi, da bi na področju lokalne samouprave imeli en center, potem je boljše, da se regionalizma sploh ne lotimo, je dejala. »Težko si predstavljam, da bi zavestno lahko glasovala za to, da bomo ukinili vse institucije, ki so že sedaj regionalnega ali pokrajinskega značaja, in se z zavedanjem podali v to, da bomo vse to preselili bodisi v Maribor ali Ljubljano. Proti temu bom vedno glasovala, dokler bom imela možnost glasovati. Soglašam s tem, kar smo sprejeli na vseh odborih, da podpiramo prizadevanja MO Ptuj in župana, da predlaganim šestim mestnim občinam dodamo še ostale mestne občine ter da so to zametki bodočih centrov,« je poudarila Majnikova. Potem ko so svetniki počasi izčrpali svoje razprave, je postalo tudi jasno, da si ne bodo zaprli vseh vrat. Ker si prizadevajo za svojo pokrajinsko središče, moramo pustiti podobno možnost tudi drugim. Mestni svet je zavrgel delovno gradivo službe vlade za lokalno samoupravo o šestih pokrajinah, ker je nesprejemljivo in škodljivo za pokrajino Spodnje Podravje. Podprl je predlog ustanovitve 14 do minimalno 11 pokrajin z vsemi mestnimi občinami kot središči pokrajin. Trenutno imamo dvanajst razvojnih pokrajin brez dveh mestnih občin, zato je bilo treba sprejeti takšen sklep, je ob koncu soglasne potrditve sklepa, zanj je glasovalo vseh 28 na seji navzočih svetnic in svetnikov, dodatno pojasnil ptujski župan Štefan Čelan. MG Uvodnik Seve in Ema Ker imam zadnje čase raznoraznih bližnje- in daljnjevzhodnih protestov že dovolj, več kot preveč pa tudi domačih političnih obmetavanj, kdo laže in kdo ne, se mi je prav zahotelo malo rumenega opravljanja - brez političnega ozadja. Trenutno najbolj vroča zadeva na slovenski opravljivi sceni je nedeljska Ema - izbor najpopevke za Evrovizijo. Seveda nihče več ne verjame, da ne bo posredi kuhinja in s tem nemalo laži pred izborom zmagovalca in po njem, ampak te laži vsaj ne bodo imele posledic za narod. Koliko pa lažejo tisti, ki trdijo, da bo hrvaška diva Seve nacional (Severina, op. a.) za bednih 600 evrov sedela v letošnji žiriji za izbor naše popevčice za Evrosong, si ne upam ne trditi, ne ugibati. Ne gre mi sicer niti malo v račun, da bi Severinca pustila dva večera po dve urci svojega dragocenega časa za takšno vsotico, medtem ko jo čaka njen milijonski mogotec Milan, ki ji verjetno nitipapirnatih robcev ne upa kupiti za take bedne denarčke. Cisto možno pa je, da se bo Seve res zadovoljila s 600 evri kot njeni pomočnici Mojca Mavec in Darja Švajger, čeprav bo to gotovo edini primer, da bodo vse tri ženske prejele enak honorar za svoj nastop. Ampak edini razlog, ki ga vidim, da bo to naredila, je v tem, da jezi tiste Slovenceljne, ki že zdaj vihajo nosove, kako lahko ena hrvaška estradnica opravlja tako pomembno delo v slovenski žiriji. In da na hrvaški Dori gotovo ne bo Slovenke v njihovi žiriji. Menda, da ne, saj je edini medijsko znani artikel, ki smo ga zadnje čase sploh izvozili na južne trge, razsuta Urša Cepin... Meni je čisto OK in dajem prav tistim, ki menijo, da bo edino Seve najbolj objektivno ocenila nastopajoče (če že ni bila prej podkupljena). Da bo zaradi Seve izbor slab, da ne bo izbrana prava zmagovalka in da bi morala namesto nje v žiriji sedeti Miša Molk, kot je tudi slišati, mi je pa smešno. Kot da je Molkova doslej znala izbrati zmagovalko Evrosonga ... Uf, kolikokrat se ji je posrečilo - da smo Slovenci izpadli že iz polfinala. Sicer je pa itak vseeno, ali ne? Za letos je za Evrovizijo rezerviranih dobrih 200.000 evrov, pa če bo v žiriji sedela Se-verina ali ne. Simona Meznarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Kidričevo • Jasna Klein nezadovoljna z ravnanjem v Boxmarku »Osem ur sem delala na črno -sedaj pa moram to dokazovati! « Foto: M. Ozmec »Tu so vsi zapisniki, izjave, uradni zaznamki zavoda in inšpektorjev, vse je lepo uradno zapisano, jaz pa moram sedaj s pričami dokazovati, da sem 8 ur delala na črno,« negoduje Jasna Klein. se iz neupravičenih razlogov ne boste prijavili na prosto delovno mesto ali če boste zaposlitev odklonili ali povzročili s svojim dejanjem odklonitev zaposlitve s strani delodajalca, vas bo Zavod v skladu z zakoni prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.« In kaj ste storili, ste se prijavili? »Seveda sem na podlagi te napotnice brž napisala prošnjo za sprejem na delovno mesto in iz Boxmarka kmalu tudi prejela odgovor oziroma povabilo na razgovor. Povabili so me, da se glede na mojo vlogo za zaposlitev v družbi Boxmark na razpisano prosto delovno mesto 'delavec v proizvodnji' oglasim pri njih na razgovoru 21. oktobra 2010.« Kaj se je dogajalo potem, ste bili sprejeti? »Pojasniti moram, da sem na razgovor ob naročenem datumu sicer prišla. Skupaj s še 50 drugimi delavkami so nas seznanili s pogoji dela ter nam vsem povedali, da začnemo delati v ponedeljek, 25. oktobra, ob 6. uri zjutraj, ko bomo pričeli tridnevno poskusno delo. Nihče ni imel nobenih pripomb.« Kako pa je bilo potem na vaš prvi delovni dan? »Ko sem v ponedeljek zjutraj prišla v Boxmark, je prišla mojstrica iz priprave dela s seznamom iz kadrovske službe, kmalu zatem je prišel še mojster iz prirezovalnice in prebral imena za prosta delovna mesta. A ker mojega imena ni bilo na nobenem od obeh seznamov, sem to povedala mojstru ter tudi ga vprašala, kaj naj storim. Poslal me je v pripravo dela, ko pa sem prišla tja, so me poslali najprej v pisarno, kjer mi je ad-ministratorka izročila rumeno majico, ki jo dobi vsak novinec v Boxmarku. Ob tem sem izpolnila ustrezen dokument o seznanitvi, o prevzemu majice pa sem se morala podpisati na neki drugi dokument. Potem so me poslali k drugi mojstrici, ki me je odpeljala na delo na kaširni stroj. Tako sem v sku- ï-> A À ■< ' / 1 1 Learning for Our Future boImark Foto: M. Ozmec V začetku tega tedna nas je na težave, na katere je naletela v kidričevskem podjetju Boxmark Leather, opozorila njihova nekdanja delavka Jasna Klein, ki je prepričana, da so jo izrabili za 8 ur dela na črno. Najhuje pa je, da mora kljub številnim uradnim in potrjenim dokumentom, ki to dokazujejo, vse to znova dokazovati ona s pomočjo prič. Očitno nezadovoljna, vidno utrujena in predvsem nemočna Jasna Klein iz Vegove ulice v Kidričevem je ob našem obisku skupaj s svojim možem Dragom, znanim dirigentom cirkovškega in majšperškega tamburaškega orkestra, büa vsa na trnih. Mož, ki je po njenem prepričanju tudi zaradi omenjenih za vso družino pretresljivih dogodkov sredi lanskega decembra doživel kap, je namreč čakal na nujno in zahtevno operacijo, ki jo je v začetku tega tedna v Mariboru izvedel znan nevrokirurg iz V pogovoru nam je pojasnila, da je v podjetju Boxmark Leather v Kidričevem pridno delala dobrih 14 let, tako da jo tam že vsi dobro poznajo, pa tudi ona njih. A ker je zaradi nekih drugih nerazčiščenih zadev z njimi v tožbi, je še vedno na seznamu brezposelnih oseb oziroma v evidenci Zavoda za zaposlovanje Ptuj. Zato je bila precej presenečena, ko je v začetku lanskega oktobra od Zavoda za zaposlovanje prejela pošto, da se ji ponuja zaposlitev prav v Boxmarku. O tem Jasna Klein: »Poglejte, v tej napotnici za zaposlitev na delovno mesto so me z Zavoda za zaposlovanje lepo obvestili, da ima delodajalec Boxmark Leather, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Industrijsko naselje 10, Kidričevo, prijavljeno prosto delovno mesto: delavec za preprosta dela. V nadaljevanju je zapisano tudi, da bo delovno razmerje sklenjeno za določen čas 3 mesecev ter da naj zaradi zaposlitve pošljem delodajalcu vlogo za zaposlitev po pošti ali elektronski pošti. Ob koncu napotnice pa z velikimi črkami: Opozorilo: če Jasna Klein: »Tisti dan dela na črno sem dobila tole majico z napisanim imenom delodajalca, podjetja Boxmark, kot vsi drugi, ki pričnejo delati prvi dan.« pini za kaširnim strojem delo tudi pričela.« Kje pa se je potem zataknilo in zakaj? »Naj pojasnim, da sem med delom tisto delavko iz pisarne, vedno ko je prišla med nas, osebno vprašala, zakaj me ni na nobenem seznamu in kaj to zame pomeni, pa mi je odgovorila, naj ne skrbim za to, naj delam svoje delo, ter dodala, da če je ne bo več nazaj do mene, potem je zagotovo vse v redu. In tako sem mirno delala naprej. Ob 13.40 smo nato vsi 'rumenci' morali na razgovor k vodji izmene, da bi se pogovorili o tem, kako nam je bilo prvi dan delo všeč in kaj menimo o delovnem mestu. Spet je klical imena po seznamu, in ker mojega še vedno ni bilo med njimi, sem se ponovno oglasila ter znova vprašala, zakaj ga ni. On pa se je obrnil k meni in rekel le: 'A to je ta gospa Klein?' To je vse, potem pa nas je vse skupaj poslal nazaj na delovna mesta. Ob 14. uri pa kot strela z jasnega: k meni je prišla mojstrica in mi osebno povedala, da me naslednji dan ne potrebujejo več, češ da za to delovno mesto potrebujejo neki drugi kader, predvsem fante.« Kaj pa ste potem storili? »Seveda sem bila prizadeta in razburjena; o vsem, kar se mi je zgodilo v Boxmarku, sem še isti dan obvestila osebno svetovalko na Zavodu za zaposlovanje v Ptuju, ki mi je obljubila, da bodo ustrezno ukrepali. Na pobudo Zavoda za zaposlovanje sem napisala prijavo na inšpektorat za delo v Mariboru, saj je očitno, da je šlo v tem primeru za delo na črno. Tukaj je uradni zapisnik, ki je bil sestavljen na Zavodu za zaposlovanje v prisotnosti koordinatorice zaposlovanja. V zapisniku je zapisano: 'Gospa Jasna Klein je pojasnila, da je z bivšim delodajalcem Boxmark Leather, d. o. o., v tožbi, ker ji je delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga, delodajalec pa še vedno zaposluje osebe na delovno mesto, kot ga je opravljala sama. S strani Zavoda za zaposlovanja je ga. Klein dvakrat prejela napotnico za prosto delovno mesto v podjetju Boxmark Leather. Prvič se je gospa s svojo svetovalko dogovorila, da se ne rabi udeležiti zaposlitvenega razgovora pri omenjenem podjetju, ker tožba še ni dokončana. Na drugo napotnico pa se je udeležila zaposlitvenega razgovora dne 21. 10. 2010 pri delodajalcu, kjer je izpolnila tudi obrazce o osebnih podatkih kandidata za zaposlitev, saj se je strinjala z vsemi pogoji dela, tudi s triiz-menskim delom. Gospe NN (gre za eno od vodilnih delavk v Boxmarku) je gospa Klein osebno povedala, da bi želela delati v pripravi dela, če je to možno, drugo delovno mesto ji ni bilo ponujeno, niti ga gospa Klein ni zavrnila. Hkrati z ostalimi kandidatkami za zaposlitev je bila tudi ga. Klein povabljena, da se 25. 10. 2010 ob 6. uri oglasi pri vratarju v podjetju Boxmark, kjer naj bi pričela delati. Potek dne 25. oktobra je zabeležen kot uradni zaznamek inšpektorja za delo. Gospa Klein ne glede na izkušnje ne zavrača vključitve oziroma napotitve za zaposlitev k delodajalcu Boxmark Leather, opozorjena je, da ne prične z delom pri katerem koli de- lodajalcu pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, oziroma vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja.« Kako pa je potem ukrepal inšpektorat za delo, družino in socialne zadeve? »O tem obstaja tale uradni zaznamek, ki je bil sestavljen 27. oktobra 2010 v prostorih Inšpektorata RS za delo, Območna enota Maribor, v njem pa je podrobno zapisano vse to, kar sem že navedla, le da so navedena tudi imena vseh drugih v podjetju Boxmark, ki so v zadevo ta dan kakorkoli vpleteni, navedene so tudi številke dokumentov in podobno. Sicer pa sem izvedela, da je inšpektorica iz Maribora pozneje nenapovedano obiskala Boxmark in izvedela sem, da so tam vse moje trditve in moje enodnevno delo na črno zanikali. Žalostno pri vsem tem je, da moram kljub vsem dokumentom z jasnimi datumi in žigi tega podjetja, zavoda za zaposlovanje in inšpektorata sedaj jaz s pričami dokazovati, da sem 25. oktobra res delala, čeprav na črno. Upam, da mi bo to uspelo dokazati, saj me nekdanje sodelavke iz Boxmarka dobro poznajo in vedo, da sem bila tistega dne res z njimi na delu, saj so me videle, z mnogimi pa sem se tudi osebno pogovarjala. Zato pričakujem, da se bo končno dokazala pravica, ki je po mojem mnenju ter po mnenju inšpektorice za delo in sodelavk na zavodu za zaposlovanje tudi tokrat na moji strani!« M. Ozmec PTUJ Sodinci • Čistilna naprava spravila krajane na barikade Nočejo smradu pred hišnim pragom Začetki aktivnosti v zvezi z umestitvijo kanalizacije in rastlinske čistilne naprave v Sodincih na njivo v bližini kapele segajo v leto 2005, ko se je začela urejati dokumentacija za kanalizacijo od Podgorcev do Sodincev z rastlinsko čistilno napravo v Sodincih. ■ V ■ Pred leti se je projekt razširil še proti Veliki Nedelji in tako vključuje tudi Senešce in zajema ves pas vodovarstvene-ga območja. Posledično naj bi se na čistilno napravo dodatno navezale hiše iz Sodincev in Senešcev. V prvotnem načrtu je bila predvidena čistilna naprava s kapaciteto 200 enot, sedaj pa menda čez 1000. S takšno čistilno napravo nedaleč od vaške kapele, kjer se ob praznikih zbirajo, pa se krajani ne strinjajo. Gre za velik projekt, ki vključuje kanalizacijo v dolžini 4,2 kilometra, istočasno pa bi se gradil tudi pločnik in javna razsvetljava. Predinvesti-cijska vrednost projekta znaša 3,8 milijona evrov. Krajani so se z občino in županom Alojzom Sokom začeli resneje pogovarjati pred slabim letom dni. Na javnih razpravi so se začela nasprotovanja glede lokacije. Župan pravi, da so bili krajani o lokaciji seznanjeni na vsaj dveh sestankih. Sredi maja pa so krajani svoje nestrinjanje z lokacijo podkrepili tudi s peticijo, pod katero se je zvrstilo 62 podpisnikov. Balažičeva županu ne verjameta Celotno zgodbo je še bolj podžigala časovna stiska, saj se je občina s projektom želela prijaviti na peti razpis za regionalna razvojna sredstva, kjer računa na 2,5 milijona evrov. Prejeli smo Foto: Viki Ivanuša Na tej njivi, nedaleč od hiš, naj bi kmalu zrasla čistilna naprava. A ko je bilo izdano gradbeno dovoljenje, so se štirje krajani nanj pritožili. Zato so začeli iskati drugačne izhode. Eden izmed njih je bila tudi nadomestna lokacija. „Ker je bila na začetku zahteva vseh štirih pritožnikov, da je treba čistilno napravo postaviti 500 metrov iz vasi, smo na to pristali in začeli iskati novo lokacijo in jo tudi našli. Oba lastnika zemljišč na novi lokaciji sta z občino podpisala pogodbo, želeli pa smo, da jo podpišeta tudi Božena in Ignac Balažic, ki sta se pritožila na upravno sodišče. Kajti če svoje pritožbe ne bi umaknila, s samim nakupom zemljišča ne bi naredili nič," je povedal župan. Božena in Ignac Balažic, ki stanujeta v neposredni bližini načrtovane naprave, pritožbe nista umaknila: „Županu nisva verjela. Obljubljal je kar nekaj na pamet. Za to bi moral imeti novo gradbeno dovoljenje. Sprva je razlagal, da bo čistilna naprava južneje, kasneje pa, da bo 500 metrov vstran. Meniva tudi, da bi za takšne reči moral imeti sklep občinskega sveta. O tem, kje bo stala čistilna naprava, ne more odločati župan sam. S svojimi postopki sva se borila za celo vas. Prepričana sva, da se bo kvaliteta življenja v vasi s čistilno napravo bistveno poslabšala. Naše hiše bodo izgubile vrednost, če bo pred pragom tako velika rastlinska čistilna naprava." Upravno sodišče je po več mesecih le odločilo, in to v korist občine. Gradbeno dovoljenje je pravnomočno in občina se je pravočasno prijavila na razpis. Do dodatnih stroškov ni prišlo, ker ni prišlo do nakupa nadomestne parcele in potrebne spremembe projekta. Biološka čistilna naprava ne bi bila sporna Ignac in Božena Balažic pa sta odločena, da je vredno pre- izkusiti vse možnosti, saj gre za njuno bivalno okolje: „Ta-kšna naprava smrdi, namnožile se bodo živali - glodavci, komarji. To ne sodi v okolje, saj je le korak vstran kapela, kjer se ob praznikih vaščani srečujemo. Že na prvem sestanku aprila 2010 smo prosili, da naj se premakne vstran, ker je dovolj prostora. Zavedati se je treba, da lokacija ne bi bila tako problematična, če bi župan razumel, da so rastlinske čistilne naprave zastarela oblika čiščenja. Samo za trenutek bi si moral pogledati stanje v drugih občinah in kaj hitro bi ugotovil, da so v letu 2010 rešitev sodobne biološke čistilne naprave." Povedala sta tudi, da se je veliko ljudi tudi ustrašilo, saj naj bi menda po sosednjih hišah trkali določeni ljudje in ponujali določene dogovore in ugodnosti. Na njiju pa se je menda prav tako izvrševal hud pritisk, izpostavljena sta bila žalitvam, blatenju, mobingu. Župan Alojz Sok naj bi Ignacu Balažicu na nekem sestanku maja tudi grozil. Po drugi strani pa povesta tudi, da župan ne izpusti nobene priložnosti, da pove, kakšne težave ima, oziroma jih je imel pri tem projektu in kdo poimensko je za njih kriv. Civilna iniciativa zbrala 84 podpisov „Občani smo trdno prepri- čani, da bo navedena lokacija rastlinske čistilne naprave povzročila škodo vsej vasi, saj je umeščena v neposredno bližino stanovanjskih hiš. Za nas je nesprejemljivo, da občina v nasprotju z našimi interesi umesti čistilno napravo v oddaljenosti 50 do 100 metrov od hiš in to tako, da so dejansko hiše nekako v obliki podkve zgrajene okrog predvidene rastlinske čistilne naprave. Zlasti je nesprejemljivo, da je takšna čistilna naprava predvidena za najmanj tri vasi in da je pri tem celo vprašljiva priključitev va-ščanov Sodincev na to napravo," stoji v pismu civilne iniciative, ki so ga, opremljenega s 84 podpisi krajanov, minuli teden naslovili na Občino Ormož, občinski svet in nadzorni odbor. Župan Alojz Sok pravi, da bodo člane civilne iniciative zaprosili za dopolnitev, saj ni jasno navedeno, kateremu občinskemu aktu oporekajo. Prav tako pa bodo morali zbrati vseh 200 podpisov, kakor določa statut. Župan o nadomestni lokaciji sedaj ne razmišlja, ker je mnenja, da je čas za to minil, saj bi izgubili vsaj eno leto s pridobivanjem vseh potrebnih papirjev. O tem so se pogovarjali pred meseci, ko pri krajanih ni bilo posluha. Bistveno pa bi se povečali tudi stroški, menda celo za kakšnih 100.000 evrov. Viki Ivanuša Ali naši otroci ne potrebujejo telovadnice in celo zunanjega igrišča, ali bi se vam zaradi njih zmanjšala kvaliteta življenja? Sramoten in ponižujoč se mi zdi članek, objavljenem v Štajerskem tedniku, v torek, 15. 2. 2011, glede izgradnje Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. V članku stranke v postopku podajajo mnenje, da ne nasprotujejo gradnji šole, odločno pa nasprotujejo nadstandardni telovadnici. Torej naj gredo otroci na Marof, da bodo še bolj degradirani in dislocirani? Naj povem, da v našem življenju, tudi takrat, ko nismo imeli otrok s posebnimi potrebami, nismo razmišljali tako. Soljudem je treba pomagati in gledati na njihovo dobrobit, ne pa delati v smislu - daleč od oči, daleč od srca. Ali ste vi, drage stranke v postopku, vsaj enkrat obiskali Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka? Kajti če je niste, zato ker je ne obiskujejo vaši otroci, vnuki, nečaki, potem vas ne more boleti tako kot nas starše, v kakšnih pogojih so ti otroci, ki ne po svoji krivdi, ne morejo obiskovati redne OŠ, naj si tega še tako želimo. Tudi naši otroci si zaslužijo in imajo pravico do nove šole in telovadnice, katero pa bi lahko uporabljali tudi vaši otroci. Ta projekt traja že tako dolgo, da naši otroci nove šole verjetno ne bodo dočakali - zaradi ljudi, ki se počutijo utesnjene. Upam pa, da bodo vsaj njihovi nasledniki lahko uživali v tako potrebni telovadnici in boste sosedje nove osnovne šole ugotovili, da se kvaliteta vašega življenja ni zmanjšala. Predvsem vas bo obogatila za spoznanje, da se v bližini vas (ne na vašem lastnem pragu) šolajo in telovadijo (kar je zdaj nemogoče reči v takšnih razmerah) otroci, ki so pošteni, vljudni, znajo pozdraviti, vam znajo zaželeti lep dan in ki prepogosto sklonijo svoje glavice, ker čutijo svojo nemoč in neenakost. Ugotovili boste, da vas sobivanje z njimi na nek način celo osrečuje, ker so v vaši neposredni bližini. Ne boste verjeli, kakšne malenkosti pri njih izzovejo navdušenje, hvaležnost (pa čeprav je le čokoladica in keksi - bi rekli naši zdravi otroci). Predlog je, da bi se selili na drugo lokacijo (ali ni ta v lasti občine?). Ali veste, koliko je to zamujenega predragocenega časa in kakšna potrata denarja je to? Kdo bi imel več zelene površine? Otroci s posebnimi potrebami ali vi, dragi stanovalci? Zanima me, ali ste tisti, ki ste kupili in plačali stanovanje 70 m2 (ali podobno) upravičeni, da krojite usodo našim otrokom ter da si upate dajati idealne predloge, kako se umakniti z VAŠE LOKACIJE?! Zato, da vaša okolica ne bo preobremenjena, da boste živeli kvalitetnejše na račun otrok. Le kakšen človek lahko tako misli, se sprašujemo! Srčno upam, da bo vaša lastnina ohranila vaše cene in ne bo projekt z novo šolo in prepo-trebno telovadnico tisti, ki ne spada v vaše okolje. Namreč v vednost - cene nepremičnin v bližini športnih objektov zrastejo in imajo danes za marsikoga veliko veljavo. Vedno smo verje- li, da so deponije odpadkov, čistilne naprave, farme ... tiste, ki se jih ljudje bojimo, ne pa naši otroci! Vsakemu razumnemu človeku bi morali biti v veselje otroški smeh in vzkliki veselja otrok iz telovadnice ali zunanjega športnega igrišča. To so glasovi veselja, življenja, ki nas spomnijo, da smo minljivi, da pa nismo sami in da živimo v skupnosti. Veste, veliko otrok izhaja iz družin, ki si ne morejo privoščiti osnovnih dobrin, kaj šele rekreacije v telovadnici ali na drugih za to namenjenih površinah. Verjamemo, da bi v tej telovadnici lahko doživeli mnogo lepih in edinstvenih trenutkov, morda celo skupaj z vami. Ti otroci, naši otroci, nas in vas potrebujejo. Za določitev lokacije, načrte, za primernost velikosti zemljišča, za zakonsko predpisana določila so odgovorni strokovno usposobljeni ljudje, ki poznajo pravila. Mi verjamemo v njihovo profesionalnost in dobro delo. Iskreno in s poudarkom ter z večjo veljavo od vse prej napisanega pa bi se zahvalili velikim ljudem s srcem - vsem zaposlenim na OŠ dr. Ljudevita Pivka, da vzdržijo v takšnih razmerah in pomagajo našim otrokom, pa čeprav je to z lepim nasmehom in prijaznim pogledom. Hvala jim, da se naši otroci zraven učne snovi naučijo tudi življenjskih vrednot ter improvizirajo v nemogočih razmerah. V veselje in ponos nam bo, če bodo otroci šolo uspešno končali, se zaposlili, si ustvarili družino ter bodo postali dobri in pošteni ljudje, saj smo jih tega, z veliko truda, naučili starši in skoraj drugi starši - UČITELJI! Upamo, da bomo skupaj dočakali dan, ko bo eden izmed otrok rekel: »Glej, to je naša nova šola in naša prekrasna telovadnica! Ali ni lepa?!« In v očeh bodo vidne tiste iskrice sreče, kijih ne moreš pozabiti. Zaključili bi z dobro mislijo, da imamo vsi ljudje enake pravice, nekaterim je dano, da se za njih sami borimo, drugim ne. Pomagajmo jim, bodimo ljudje, vredni dobrih besed in dejanj, ter čim prej z vsemi močmi omogočimo šibkejšim, da bodo del našega vsakdana v novi šoli in novi telovadnici. Nikoli nihče ne ve, kdaj pride trenutek, ko se lahko zgodi, da si sedaj še zdrav, naslednji trenutek pa popolnoma odvisen od drugih. In takrat ni čas, da tečejo besede nasprotovanja (zlasti ne od ustanov, ki bi prve morale projekt podpreti, in od ljudi, ki so zaprisegli, da bodo tem ljudem pomagali!), takrat je čas, ko moramo ljudje stopiti skupaj in pomagati. Zdaj je ta čas! Otroci nujno, in sicer takoj potrebujejo novo šolo in novo telovadnico! Na veliko žalost še enkrat - vsi otroci ne morejo v redno osnovno šolo! Renata Premzl v imenu staršev učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki vam vsem skupaj želimo samo ljubega zdravja! Miklavž pri Ormožu • Načrti krajevne skupnosti Največja želja še vedno ceste Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu leži med hribčki Jeruzalema in Koga. V njej živi 1330 krajanov in znana je po zelo živahnem društvenem in družabnem življenju. Že peti mandat jo vodi Emil Trstenjak, ki je v zadnjih letih skupaj s svetom KS uspel uresničiti veliko zastavljenih ciljev. „Predvsem zadnja štiri leta smo bili uspešni pri investicijah, saj smo preoblekli kar 12 kilometrov makadamskih cest v asfalte. To je velika pridobitev. Preplastili smo tudi 2,5 kilometra lokalnih cest. Še vedno pa ostaja v naši KS 15 kilometrov makadamskih cest, od katerih so nekatere v slabšem stanju, druge pa so relativno dobro vzdrževane. Najhuje je na cestah proti Jeruzalemu in v Her-mancih, ker so veliki nakloni," pripoveduje Emil Trstenjak. Za krajevno skupnost so ceste še vedno prioritetnega značaja, zato so v razvojnem načrtu KS Miklavž pri Ormožu za prihodnja štiri leta zapisali, da bodo asfaltirali kar osem kilometrov makadamskih cest. Že z letošnjim proračunom bosta realizirana dva kilometra ceste - dva odseka v Hermancih in en kratek v Kajžarju. Počakati pa bodo morali še odcep na Krčevinah ter več krajših odse- kov, dolžine pod 1000 metrov. Pri financiranju cest so imeli doslej srečo, saj so pomemben odcep (Miklavž-Jeruzalem -2600 metrov) dobili financiran iz evropskih sredstev, nekaj tudi iz državnih (Zasavci), večino cest pa je pokril občinski proračun. Pri tem je pomembno povedati tudi to, da krajanom, ki živijo ob teh cestnih odcepih, ni bilo treba za ceste prispevati denarja, kot je to navada ponekod. Urejen center kraja V srednjeročnem planu so si za nalogo zadali tudi, da ne smejo pozabiti na center kraja. S pomočjo sveta KS in ob strinjanju občine so se lotili postopne prenove. Prioriteta je bila zadružni dom, kjer se dogaja večina kulturnega in družabnega življenja, v njem pa ima sovje prostore tudi krajevna skupnost. V minulih letih so na zgradbi že zamenjali streho, Foto: Viki Ivanuša Emil Trstenjak je predsednik KS Miklavž pri Ormožu že peti mandat. uredili društvene in poslovne prostore s podestom, sedaj pa jih čaka še fasada. Vsa dela na zadružnem domu znašajo skupno 250.000 evrov in so bila investirana iz občinskega proračuna. Za domom imajo v načrtu urediti 1100 kvadratnih metrov velik prireditveni prostor. Lani so že naredili gradbena dela - navozili gramoz, uredili drenažo in postavili robnike, letos pa bodo prostor še asfaltirali, da bo okolica doma dobila svojo podobo. Nedaleč vstran so lani uredili parkirni prostor pod lipami. Kakšno leto nazaj pa so uredili tudi pločnik za povezavo z vrtcem in šolo, s čimer je otrokom in občanom zagotovljena varna pot skozi center kraja. Dve leti nazaj so uredili tudi stopnice k Tomažičevemu spomeniku in proti cerkvi, ki so si jih veliko let zaman prizadevali sanirati. V prihodnosti bi radi razširili pokopališče in omogočili več grobov, potrebujejo pa tudi namenski prostor za žare. V načrtu je tudi ureditev parkirnega prostora v velikosti 2000 kvadratnih metrov pri vrtcu in šoli, pri čemer pa morajo počakati na prostorski načrt občine Ormož. Parkirni prostor bo v prvi vrsti namenjen zaposlenim v šoli in vrtcu, ob prireditvah pa bo služil tudi krajanom. Druga pomembna družabna točka v kraju pa je športno igrišče, kjer se zbira veliko krajanov. Lani so okrog igrišča postavili ograjo, da so igrišče zaščitili pred tistimi, ki so se po njem vozili z različnimi vozili. Foto: Viki Ivanuša V obnovljenem zadružnem domu se dogaja kulturno in družabno življenje kraja. Želja šole in športnega društva pa je, da bi letos uredili igrišče za odbojko na mivki. To bodo večinoma uredili s sredstvi športnega društva. Med željami in načrti je še ureditev atletske steze in igrišča za tenis. S tem bi zaokrožili ponudbo športnega igrišča, na katerega zahaja veliko mladih ljudi, krajevna skupnost pa jim želi nuditi čim boljše pogoje za delo in rekreacijo. Bogato društveno življenje V Miklavžu pri Ormožu se lahko pohvalijo z izjemno bogatim društvenim življenjem, zato se kraj preko društev odlično predstavlja daleč naokoli. Aktivni so gasilci, kulturniki, športniki, upokojenci, člani turističnega društva, Rdečega križa. „Naši strelci so celo državni prvaki," ponosno pove predsednik Trstenjak in nadaljuje: „Pogoji morda še niso za vse dovolj dobri, delo in družabnost pa pri nas funkcionirata. Nedavno smo imeli koordinacijo, na kateri so društva predstavila svoje programe. S ponosom lahko povem, da bomo imeli v kraju kar 45 prireditev, tako da smo morali koledar prireditev kar pošteno prilagajati. Imamo precej mladih vodij različnih sekcij, ki so ambiciozni in uspešni." V krajevni skupnosti politična delitev ni preveč toga, čeprav je vsakemu katera stranka ljubša od drugih. Emil Trste-njak je član SLS: „Več let sem bil predsednik gasilskega društva, ko se je ustanovila nova država, pa si se moral politično opredeliti. Sam nisem ekstre-mistični politik. V politiko sem šel izključno zato, da lahko pomagam kraju. Mislim, da mi je to uspelo. Sem pa ekstremist, kar se tiče dela. Doslej pri nas ni bilo vprašanja levo ali desno, tudi v svetu KS smo bili vedno mnenja, da je treba delati v dobro kraja. Dokler bo tako, bodo ljudje zadovoljni in nas bodo nagradili." Viki Ivanuša Prejeli smo Ljutomerska občinska blagajna ni v grozljivem stanju Trditve, ki jih navaja Šošta-rič v Štajerskem tedniku 15. februarja 2011 z naslovom Primanjkljaj znaša 1,4 milijona evrov, odločno zanikam. Zapuščina, ki jo je podedovala naslednica Karbova, je zelo dobra osnova za izpeljavo mandata, ki ga je dobila od občanov na zadnjih lokalnih volitvah. Večina velikih projektov je trasiranih, za mnoge projekte so že pridobljena sredstva ali pa postopki za pridobitev tečejo. Projekti, kot so obnova zadružnega doma na Cvenu, celovita prenova mestnih ulic, cesta Pristava-Mota, krožišče pri Babinski, projekti vodoo-skrbne - pomurski vodovod C-sistem, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod, komunalna infrastruktura na Jurševki, Splošna knjižnica Ljutomer, Športno rekreacijski center Ljutomer in druge, je treba samo realizirati. Za nekatere od teh smo že v mojem mandatu pridobili več kot 3,10 mio evrov nepovratnih oz. namenskih sredstev. Veliko sredstev pa se lahko pridobi na osnovi že pripravljenih projektov. Ljutomerska občina ni pre- zadolžena, občinske finance niso v grozljivem stanju in občinska blagajna ni prazna, kar dokazujejo uradne listine. Na srečo županje Karbove Občina Ljutomer ni Vegrad. O zadolžitvi občine sem ves mandat govoril javno in transparentno ter podatke zapisal v Poročilo o delu v mandatnem obdobju 2006-2010, ki ga je obravnaval in sprejel občinski svet. Podatke in sprejete proračune smo pošiljali Ministrstvu za finance RS, ki neposredno nadzoruje poslovanje občin in njihovo finančno stanje. Vsako leto pa je bila opravljena tudi revizija poslovanja, ki so jo prejeli člani občinskega sveta. Občina Ljutomer je imela na dan 31. 6. 2010 2.233.330 evrov dolgoročnega kredita. To pomeni 183,58 evra na občana, kar je bistveno pod povprečjem občin na državni ravni. O dolgoročnem zadolževanju je odločal najvišji organ občine, to je občinski svet, ki se je temeljito seznanil z upravičenostjo investicije. Oba kredita, ki sta se najela v mandatu mojega župano-vanja, sta zelo, zelo ugodna. Obrestna mera za OŠ Stročja vas je fiksna, in to le 1,16 %. Prepričan sem, da se ugodnejši kredit za dolgoročne naložbe ne da dobiti! Športna dvorana je »bolečina« Karbove, ki pa jo ima rada. Instrumenti stavbne pravice se ne štejejo kot zadolževanje občine. Športna dvorana je v skladu s predpisi v najemu. Najem znaša nekaj več kot 9 evrov na m2. Športna dvorana po preteku stavbne pravice po 14 letih preide v last občine. Vesel in ponosen sem, da smo športno dvorano zgradili. Znali smo izkoristiti »neki trenutek možnosti, ker smo bili zraven«. Gradili smo jo predvsem za mlade, gimnazijce, športnike ter rekreativce vseh generacij. Za odločitvijo izgradnje športne dvorane stoji tudi najvišji organ občine, saj jo je sprejel Občinski svet soglasno. Zanimivo je, da nekateri svetniki sedanje koalicije, »županja govori o partnerstvu«, ki so bili ponovno izvoljeni, delujejo, kot da bi izgubili spomin. Prav je, da je dvorana zase- dena, lepo je tudi, da jo rabi županja, čeprav so njene besede o njej še vedno izpred volilnega obdobja. Vsako leto mojega mandata, pa tudi osem let mandata mojega predhodnika, je bil opravljen prenos dela obveznosti v novo proračunsko leto. Tudi letos se je to zgodilo. Ostalo je za 550.000 neporavnanih obveznosti iz leta 2010. To pomeni 4,1 % proračuna za leto 2011. Ta denar se v občinsko blagajno steče v dobrih štirinajstih dnevih. Kratkoročne oz. premostitvene kredite najemajo vse občine v Sloveniji, ki vodijo intenzivno investicijsko politiko. To je zakonsko možno in to smo počeli in bodo počeli tisti, ki prihajajo za menoj in bodo prihajali tudi za Karbo-vo. Županja še zdaleč ni prejela prazne občinske blagajne. Sredstva se po zagotovljenih virih stekajo dnevno, tedensko ali mesečno na račun, zato ni nikoli prazna, pa tudi polna ne more biti, če se programi izvajajo. Vodili smo intenzivno investicijsko politiko, rezultati so vidni, saj smo v mojem mandatu ustvarili številne nove vrednosti za vse občane. Vse podatke infinančna stanja sem pripravil in predstavil Karbovi in ji ob primopredaji predal zajetno zbirko podatkov o vsem, kar je želela, kar se meni ob začetku mandata v letu 2006ni zgodilo. Prevzel sem za 2,57 mio evrov obveznosti iz naslova projektov, začetih investicij, pogodbenih obveznosti ter neurejenih razmerij: bazen, CERO Puconci, industrijska cona za MTT, sofinanciranje pokrajinske študijske knjižnice, cesta Radoslavci-Gajševci itd. Okrog tega nisem delal panike. Zadeve sem vzel v roke in jih rešil v okviru takratnih možnosti. Za te projekte pa smo dobili takrat le 271 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Šoštarič navaja tudi, da sem pustil Karbovi za 4,1 mio evrov podpisanih pogodb. To ne drži. Za projekt vodovoda - sistem C v višini slabega mio evrov, tudi za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod v porečju Mure za 610.000 evrov in nekatere druge nisem podpisal pogodbe, ki bi finančno zavezovala občino v navedeni višini. Res pa je, da smo te projekte pripravljali in da bodo, vsaj upam, še v tem mandatu prišli v realizacijo. Za vse projekte, za katere so podpisane pogodbe, pa pomeni, da bodo prišli tudi v realizacijo. Za njih je že pridobljenih 3.120.102 evrov nepovratnih sredstev in predvsem zaradi tega bi novo vodstvo lahko pozitivno ocenilo naše napore v minulem mandatu. V vednost bralcem bi rad posredoval podatek, da smo v mandatnem obdobju 2006-2010 v ljutomerski občini pridobili okrog 15 mio evrov vseh nepovratnih sredstev. Priliv za Pomurski vodovod sistem C bo realiziran v naslednjem obdobju. Kupljenih in brezplačno pridobljenih je bilo okrog 20 ha zemljišč, ki so oz. bodo v bližnji prihodnosti stavbna zemljišča. Ocenjuje se, da je to vredno več kot 3 mio evrov. Gospe županji predlagam, da se čim manj ukvarja s preteklostjo in se loti nalog prihodnosti. Franc Jurša, bivši župan občine Ljutomer in poslanec Državnega zbora RS Kidričevo • Predsednik Civilne iniciative ogorčen nad izjavami župana Bodo do ustavnih pravic morali z referendumom? Po intervjuju z županom občine Kidričevo Antonom Leskovarjem, ki je v predzadnji številki Štajerskega tednika zatrdil, da je pobuda civilne iniciative o odcepitvi dela občine nesmiselna in neizvedljiva, smo prejeli ogorčen odgovor Branka Štrucla, vodje nestrankarskega gibanja za Kidričevo. Foto: M. Ozmec Branko Štrucl: »Zakaj nam občinski funkcionarji ne odgovorijo na naše pisne zahteve? Zakaj podcenjujejo nestrankarsko gibanje občanov?« V ogorčenem odgovoru v imenu članov in simpatizerjev Nestrankarskega gibanja za Kidričevo Branko Štrucl izraža ogorčenje nad aroganco župana Antona Leskovarja v omenjenem intervjuju. Po njegovem prepričanju župan ne samo, da na javno pobudo in zahtevo, da z zadevo seznanijo občane Kidričevega, ni ničesar odgovoril razen v Štajerskem tedniku, zadeve ni obravnaval niti pristojni občinski odbor s predsednico, ravnateljico OŠ Cirkovce, na čelu, kaj šele, da bi problematiko obravnavali na seji občinskega sveta 24. februarja. »Zato bomo v začetku marca primorani pričeti zbirati podpise proti širitvi centra za predelavo nevarnih odpadkov in za ukinitev obstoječega, ki ne ustreza okoljevarstvenim standardom že sedaj. Zakaj ničesar ne vemo o Centru za predelavo nevarnih odpadkov? Zakaj o tem ne razpravljajo na pristojnem odboru ali na seji občinskega sveta, kljub našemu javnemu pozivu županu? Zakaj nas o nameravani širitvi ne seznanijo vsaj preko lokalnega glasila Ravno polje? To je najmanj, kar bi morali v prvi vrsti storiti in kar lahko naredijo. Zakaj nam občinski funkcionarji ne odgovorijo na naše pisne zahteve? Zakaj nas podcenjujejo? Kaj si torej lahko obeta Kidričevo? Pomanjkanje kisika, dušenje v strupenih plinih in drobnih prašnih delcih, prevozih najbolj nevarnih odpadkov, celo iz Evropske unije in z Balkana? Ekološko apokalipso, ki mu jo piše država s svojim najbolj skorumpiranim ministrstvom za okolje in prostor in preko glasnikov na ta račun opogumlja samozvane turbo kapitaliste, lokalne mafij ce v tihi povezavi z županom Leskovarjem in njegovimi somišljeniki, za katere velja reklo: 'Kdor postaja oblasten, izdaja, da še nikoli ni pošteno razmišljal.' Center se nahaja od prvega stanovanjskega bloka slabih 300 metrov in prav tu so začeli golosek za izgradnjo nekakšnih bungalovov in avtokampa. Z nekaj drobtinicami so Talumo-vi mogotci kupili g. Leskovarja in njegovo koalicijo, ki se že tri mesece neprekinjeno hvali, kaj se bo v Kidričevem gradilo. Celo učiteljice v OŠ Kidričevo govorijo svojim učencem o teh stvareh, da o ravnateljici OŠ Cirkovce, ki je hkrati tudi predsednica odbora za okolje in prostor, niti ne izgubljamo besed. Od kod jim strokovna kompetentnost za sodbe o gospodarjenju z nevarnim odpadki? V čigavem imenu se požvižgajo na sokrajane, na naravovarstvene in zdravstvene analize? Na žalost z gotovostjo lahko govorimo, da je Kidričevo po številu rakastih obolenj v samem vrhu Republike Slovenije. Kakšna aroganca g. Leskovarja, ki očitno verjame le v svoje znanje in ravna na lastno pest! Zato bi ga veljalo vprašati, v imenu katerega zakona si jemlje v roke pravico odločanja o Kidričevem. Je mogoče to 72. člen Ustave, ki govori, da ima vsakdo pravico do zdra- vega življenjskega okolja; ali je to mogoče zakon o lokalni samoupravi - naloge občine, 21. člen, ki določa, da občina skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja. V Nestrankarskem gibanju za Kidričevo smo mnenja, da imamo občanke in občani Kidričevega po ustavi zajamčeno pravico, da soodločamo o svojem bivalnem okolju in o svojem zdravju. Vsiljevanje največjega centra v državi za predelavo najnevarnejših, najbolj strupenih odpadkov (samo vprašanje časa je, kdaj bodo v Kidričevo pripeljali še radioaktivne odpadke) pa pomeni odrekanje te pravice. Naša dolžnost je, da zaščitimo naše občanke in občane z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo, zato bomo v kratkem začeli zbirati podpise krajanov za vložitev pobude začetka postopka za razpis referenduma, in če bo potrebno, bomo iskali pravico tudi na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Kot smo seznanjeni iz medijev, je župan Leskovar začel resne pogovore z lastnikom podjetja Saubermacher, d. o. o., saj je bil na obisku pri njem sam direktor te firme. Govori, kako bo ta projekt v skladu z vsemi okoljevarstvenimi predpisi in vso obstoječo državno in evropsko zakonodajo; pa ga sprašujemo, kaj je delal, ko je bil še v prejšnjem mandatu predsednik odbora za okolje in prostor, kakor tudi sedaj kot župan, da ni pogledal niti dokumenta, to je poročila centra za ravnanje z odpadki v Kidričevem - Saubermacher Slovenija o vplivih na okolje, kjer v 9. poglavju poročila jasno pišejo: Obstoječi objekt ne ustreza več sedanjim (in bodočim) standardom na področju varovanja okolja, pri obstoječi predelavi najnevarnejših odpadkov z zmogljivostjo 800 kg/dan, s širitvijo tega objekta na strah zbujajočih 60 t/dan pa tako lahko pričakujemo začetek konca Kidričevega. Kidričan ostaja brez običajnih pravic do tega, da bi upravljal s svojim življenjem, zdravjem, okolico, kajti mora biti vesel novih 'petih' delovnih mest, ki mu jih priskrbijo turbo kapitalisti. Za njih je dobiček edino merilo uspeha , za župana Kidričevega in njegovo koalicijo pa poceni nabiranje političnih točk na račun življenja in zdravja naših ljudi. V Nestrankarskem gibanju za Kidričevo apeliramo na vse krajane naše občine, da s skupnimi močmi ne dovolimo, da zaradi njihovih lastnih interesov in 'žepov' trpi naše življenje in bivanje, zato odločno recimo ne! Kidričanom je dovolj nemoči. Bomo morali z referendumom do svojih ustavnih pravic?« končuje svoje ogorčeno pisanje Branko Štrucl, vodja nestrankarskega gibanja za Kidričevo. -OM Središče • Dobrodelni koncert za vrtec in šolo Dober obisk za dober namen Minuli petek je v središki Sokolani potekal dobrodelni koncert, na katerem so zbirali prostovoljne prispevke za potrebe tamkajšnje osnovne šole in vrtca. Koncert je bil zelo dobro obiskan in organizatorji so bili zadovoljni. S pobudo za organizacijo dobrodelnega koncerta se je na osnovni šoli Središče ob Dravi, v okviru katere deluje tudi vrtec Navihanček, oglasil Mitja Bogdan iz Godenincev. Tudi sam je nekoč obiskoval vrtec in šolo v Središču ob Dravi, zato ga še posebej veseli, da lahko na ta način pomaga svojemu kraju. Je namreč vodja ansambla Žargon, v katerem igrata še dva člana iz širšega ormoškega območja, tako da odločitev ni bila težka. Mitja Bogdan je skupaj s šolo in občino izpeljal dobrodelni koncert, na katerem so nastopili Modrijani, Šank kvintet, Prleški kvintet, Klapovuhi in Žargon. Sokolana je pokala po šivih, saj se je z naštetimi nastopajočimi ansambli obetal zabaven večer, s prisrčno plesno točko pa so nastopili tudi otroci iz vrtca. „Dobrodelni koncert je namenjen zbiranju sredstev za sklad vrtca in šole. V skladu vrtca si želijo z zbranimi sredstvi od koncerta, s pomočjo dona-torjev in sredstvi drugih akcij, kupiti interaktivno tablo s projektorjem in računalnikom. V šoli pa bi radi kupili dodatno nekaj zunanjih igral, predvsem za manjše otroke, ki bi jih dodali na južno stran šole, in opremili hodnike s sedežnimi garniturami za učence. Za vrtec bi potrebovali vsaj 2000 evrov, za šolo pa, kolikor se bo zbralo, toliko bodo kupili, seveda pa so takšna igrala zelo draga," je povedala Jasna Munda, pomočnica ravnatelja za vodenje vrtca in dodala, da je koncert le ena izmed aktivnosti, ki jih organizirajo že tretje leto. S svojimi prošnjami za sredstva se obrnejo tudi na donatorje, organizirajo bolšji sejem podarjenih rabljenih igrač in oblek, ki jih prodajo za simbolno ceno. Prodajajo tudi UNICEF-ove voščilnice, zbirajo star papir in po svojih močeh poskušajo zbrati denar, biti aktivni in ne le čakati, če bo kdo kaj podaril. Dosedanjim donatorjem in zbranim obiskovalcem na dobrodelnem koncertu sta se za prispevke zahvalila Jože Zadra-vec, predsednik šolskega sklada, in Mateja Munda, ki vodi sklad v vrtcu. Šolski sklad uspešno deluje že 10 let, vrteški pa polovico manj. V obeh institucijah so otrokom s pomočjo dobrodelnih prispevkov v tem času kupili številna igrala in učne pripomočke ter financirali različne dejavnosti. Spomnimo naj le na lepa igrala pred središko šolo, mikroskope, lutkovni abonma za vse otroke v vrtcu, bazen z žogicami, trampolin, pelerine, vlakec pred vrtcem in seznam je še zares dolg. Viki Ivanuša Markovci • Zlatoporočenci Lah in Kodrič Kaj ponuja pust mastnih ust.... Hladna predjed Prekajeni svinjski jezik z bučnim pestom Skutni namaz s čebulo in rdečo papriko Juha Hrtišna juha z domačimi vlivanci Glavna jed s prilogo Mrežna pečenka Minipečenica in krvavica Pražen krompir Zabeljen fižol z ocvirki Dušeno kislo zelje — Domač kruh z bučnimi semeni Sladica Krhki pustni flancati I Foto: Laura Zlatoporočenca Janez in Ivana Lah Zlati »da« po 50 letih V soboto, 12. februarja, so po 50 letih skupne zakonske poti poročno zaobljubo obnovili Konrad in Neža Kodrič iz Stojncev ter Janez in Ivana Lah iz Nove vasi pri Markovcih. Slovesnost obeh zlatih porok je bila opravljena sočasno, saj sta Konrad Kodrič in Ivana Lah brat in sestra. Tako kot pred 50 leti sta tudi to soboto pred oltar s svojima življenjskima sopotnikoma stopila skupaj. Zlati ženin Konrad Kodrič je bil rojen 15. aprila 1938, zlata Nevesta Neža Kodrič, rojena Zavec, pa 4. februarja 1938. Oba sta bila rojena v Novi vasi pri Markovcih, dom in družino pa sta si ustvarila v Stojncih, na domačiji Konradovih staršev. V zakonski stan sta Kodričeva stopila 4. februarja 1961. Istega leta se jima je rodil prvorojenec Zdenko, nekaj let kasneje pa še hčerka Helena. Danes sta ponosna stara starša trem vnukinjam (Amandi, Mihaeli in Alini) ter vnuku Dominiku. Kot mlad mož se je Konrad zaposlil v Nemčiji, kjer je delal do upokojitve. Žena Než je skrbela za dom in družino, z otrokoma so obdelovali kmetijo in vzrejali perutnino v domači farmi. Zlatoporočencajanez in Ivana Lah sta 50 let skupnega življenja preživela na družinski kmetiji v Novi vasi. Janez Lah je bil rojen 11. oktobra 1937, njegova žena Ivana pa 28. marca 1940. Oba rojena v Novi vasi pri Markovcih. Na domačiji Lahovih sta si ustvarila dom in družino, njuno življenje pa je zaznamovalo delo na kmetiji. Ukvarjala sta se z živinorejo in poljedelstvom, pri delu pa sta jima pomagali tudi obe hčerki - starejša Darinka in mlajša Nada. Jesen svojega življenja Lahova dedek in babica, kot ju kličejo tudi na vasi, rada preživljata v družbi svojih treh vnukinj (Mojce, Katje in Maje) ter vnuka Dejana. Ker se ne zgodi prav pogosto, da bi v družini naenkrat proslavljali dvojno zlato poroko, je bilo slavje v Markovcih v soboto, 12. februarja, še toliko večje. Zlatoporočence so namreč pred matičarja in oltar pospremili markovski kopjaši. Teh se je zbralo okrog 30, saj iz Kodričeve družine izhajajo kar tri generacije kopjašev; ob zlatem ženinu Konradu še njegov sin Zdenko in vnuk Dominik. Kot zanimivost lahko dodamo, Zlatoporočenca Konrad in Neža Kodrič da so se vsi trije lansko leto ob jubileju ptujskega kurentovanja kot kopjaši udeležili pustnih povork tako na Ptuju kot tudi v Markovcih. Po ganljivem sprejemu ko-pjašev pred markovskim občinskim poslopjem je sledil civilni obred zlate poroke, ki ga je opravil župan Milan Gabrovec. Župan je zlatoporočencem čestital in jim izročil priložnostna darila, s pesmijo pa so obred poroke zaokrožili še pevci Kul-turno-umetniškega društva KulTura Markovci. Kot priči sta zlatoporočenca Kodrič pred oltar pospremila sin in hčerka, Tržec • Načrti ED za leto 2011 Na Djočanovo kmetijo koruznjak Etnografsko društvo Tržec, ki ga vodi Ivan Božičko, sicer pa najbolj prepoznavno po lepo obnovljeni Djočanovi kmetiji, je lansko leto po prepričanju vodstva in članov društva zaključilo uspešno. „V lanskem letu se je izdelala projektna dokumentacija za postavitev ograje okrog vrta in kmetije, nadaljevali pa smo tudi zbiranje snovne etnografske dediščine, ki je zelo uspešno. Trenutno razpolaga društvo s 300 eksponati, ki so bolj ali manj dobro ohranjeni. Ob tem smo bili aktivni tudi na številnih drugih področjih; ob cvetni nedelji smo izdelali pre-smec, posneli radijsko oddajo „Sledi časa" za ljubljansko RTV, ki je govorila o življenju med obema vojnama na naših tleh, pripravili smo prikaz klepanja kos in motik, pletenja košar in ribiških mrež, brušenje tesarske žage in peko gibanice, na domačiji smo postavili in sneli klopotec ter izvedli martinova-nje, sodelovali na tretjih rimskih igrah, organizirali okroglo mizo na temo podjetniških možnosti v porečju Dravinje, sodelovali v pustnih povorkah, delili sadno drevje in še veliko drugih zadev," je najprej povedal Božičko in dodal, da je Djočanovo kmetijo, ki so jo čez leto obogatili s travniškim sadovnjakom in zbirko orodja za kmečka opravila, lani obiskalo ff? IZ GOSTILNE PP Group JE2ZLDISALO... Čas po svečnici, ko si v skladu s tradicijo korant prvič nadene zvonce, s katerimi kotje letos slogan 'Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja', v deželo privablja pomlad ter prinaša srečo in dobro letino. Kot se na našem koncu za čas pusta spodobi vsaka domača gostilna za svoje goste pripravi pustne dobrote. Aleš Korošec, kuharski Chefv gostilni PP nam je zaupal nekaj jedi, ki jih je moč v času pusta poizkusiti v Gostilni PP ali pa seveda, če imate voljo preprosto pripravite tudi doma. Hišni sommelie Aleksander Sikar pa je s prefinjenim občutkom za harmonijo ob vsaki jedi za vas izbral kozarec vina. HLADNA PREDIED PREKAJEN SVINJSKI JEZIK Z BUČNIM PESTOM (za 4 osebe) SESTAVINE: 320 g prekajenjezik, mleta kumina, sol, sekljana bučna semena, bučno olje, vinski kis NAČIN PRIPRAVE: Prekajen jezik skuhamo, olupimo in ohladimo. Tanko narezanega položimo na krožnik. Iz grobo sekljanih bučnih semen z dodatkom bučnega olja in začimb po okusu pripravimo pesto. SKUTNI NAMAZ S ČEBULO IN RDEČO PAPRIKO (za 4 osebe): SESTAVINE: 200 g skute, kisla smetana, sol, čebula, kumine, popra, rdeče paprike NAČIN PRIPRAVE: Skuti dodamo sekljano čebulo, kislo smetano terzačimbe, maso temeljito pregnetemo terjo natisnemo na jedilno žlico, da dobimo obliko žličnika. Pullus Ranfol, suho, 2009 JUHA Zdenko in Helena Kodrič, priči zlatoporočencema Lah pa sta bili najstarejši vnukinji Mojca Zemljarič in Katja Kocbek. Cerkveni obred zlate poroke je opravil markovski župnik Janez Maučec, na svatbo pa so se zlatoporočenci tako kot pred 50 leti, ko so bili mladoporočenci, odpeljali s konjsko vprego in zapravljivčki. Na gostiji so zlatoporočencem v čast zapeli tudi člani Hišnega ansambla Društva upokojencev Markovci, čestitali so jim kopjaši in predstavniki PGD Nova vas, prišli pa so tudi koranti (skupina iz Stojncev). MZ HRTISNA JUHA Z DOMAČIMI VLIVANCI SESTAVINE: Ne-obrane hrtišne kosti, peteršilj (koren zzelenim delom), list ohrovta, malo zelene, por, koleraba (zelena ali rumena), grah, čebula, sol, črni poper. NAČIN PRIPRAVE: Vse sestavine razen čebule očistimo, operemo in zalijemo s hladno vodo. Dodamo popečeno čebulo in na zmernem ognju na pol pokriti posodi kuhamo eno uro. JAJČNI VLIVANCI (za 4 osebe): SESTAVINE: 350g moke, sol, jajca, drobno mleti muškatni orešček, voda, krušne drobtine, surovo maslo. NAČIN PRIPRAVE: V skodelo presejemo moko in dodamo sol, jajca, muškatni orešček in vodo. Vse skupaj premešamo, da dobimo tekočo zmes. V loncu zavremo osoljeno vodo in vanjo skozi lijak spustimo mehko maso. Vlivance rahlo premešamo, da se ne sprimejo in kuhamo približno minuto. zavremo, PULLUS MODERN CLASSIC 2009 (suho) GLAVNA JED MREŽNA PEČENKA (za 4 osebe): SESTAVINE: 1 kg svinjske plečke, limona, vejice peteršilja, sol, poper, svinjska mrežica, korenček NAČIN PRIPRAVE: Meso natremo s soljo in poprom. Po površini razporedimo kolobarje limone, korenja in peteršilj. Ovijemo v svinjsko mrežico in položimo v pekač. Pečemo 1 uro oz. dokler ne dobi zlate barve. Ostale sestavine v glavnijedi: krvavica, pečenica, pražen krompir, zabeljen fižol z ocvirki in dušeno kislo zelje. PULLUS MODRA FRANKINJA 2006 (suho) DOMAČ KRUH Z BUČNIMI SEMENI SESTAVINE: 500 g bele moke, 8 dag masla, 10 dag sladkorja, 1 jajce, žlica ruma, 1/4l mleka, 2 kuhana krompirja, žlička soli, nastrgana lupinica limone, 2 pecilna praška, pest bučnih semen, beljakza premaz NAČIN PRIPRAVE: Vse sestavine dobro zgnetemo v štruco ali kolač, ga premažemo z beljakom in spečemo v dobro namaščenem modelu. Pečica najbo na začetku maksimalno ogreta, čez 10 minut pa znižamo temperaturo na 200 stopinj in pečemo še 20 minut. SLADICA 250 obiskovalcev. V letošnjem letu bodo v ED Tržec seveda izvedli vse že tradicionalne prireditve, ki se začenjajo v teh dneh s pustovanji in povorkami: „Pripravila se bo še dokumentacija za izdelavo starodavnega koruznjaka na prostem, načrtujemo okroglo mizo na temo etnološko-etno-grafskih značilnosti vasi med rekama Dravinja in Polskava ter pripravo razstave o obrtniških znanjih, ki bo predvidoma avgusta, ob prazniku KS Tržec," je še povedal Ivan Božičko. SM NASMEJANI KRHKI FLANCATI SESTAVINE: 60 dag moke, 1/2 pecilnega praška, 5 rumenjakov, 3 žlice ruma, 4 dl kisle smetane, sol, 8 dag sladkorja v prahu, sok pol limone NAČIN PRIPRAVE: Vse skupaj zmešamo - zgnetemo in pustimo, da počiva v hladilniku najmanjpol ure. Testo razvaljamo na 5 mm debeline in ga razrežemo na 5x8cm velike kvadratke, na sredini naredimo 2 zarezi. Med tem segrejemo olje v manjši posodici. Flancate ocvremo na vsaki strani da malo zarumeni. Na koncu jih posujemo s sladkorjem v prahu. w PULLUS RUMENI MUŠKAT 2009 (sladko) Meni sta pripravila: Aleksander SIKAR, F&B manager Aleš KOROSEC, vodja kuhinje Če želite okusiti predstavljene jedi pred domačo pripravo,vas pričakujemo v Gostilni PP,v starem mestnem jedru. Gorišnica • Pomoč Petkovim se nadaljuje Uspel dobrodelni koncert za Petkove „Slovenci znamo in zmoremo, še posebej, ko gre za pomoč sočloveku. In to danes ponovno, kot že velikokrat doslej, skupaj dokazujemo," je uvodni pozdrav številnim obiskovalcem dobrodelnega koncerta za pomoč družini Petek začel povezovalec programa Marjan Nahberger. Koncert je resnično uspel, saj se je na njem zbralo kar dobrih 6808 evrov pomoči za nesrečno družino, ki ji je ogenj drugega februarja v nekaj trenutkih vzel vse. Na nedeljskem dobrodelnem koncertu so s svojimi skladbami nastopili: Marjan Zgonc, Majda in Marjan Petan Ela, ansambel Donačka, Rok Kosmač, skupina Skater, Ivo Mojzer, Mili, Dolores, Ansambel bratov Gašperič, Nataša Madjar, Mladi veseljaki, Stari prijatelji iz Kicarja in Gorički Lejkoši, svojo melodijo pa je odpel še Marjan Nahberger. Občinstvo je nagovoril tudi župan občine Dornava, ki je bila organizatorica koncerta, Rajko Janžekovič, ki se je zahvalil nastopajočim in obiskovalcem in posebej poudaril, da se ves denar za Petkove zbira na TRR Rdečega križa in da bo do centa natančno porabljen Foto: Uroš Mlakar Med nastopajočimi na dobrodelnem koncertu sta bili tudi skupina bratov Gašperič in skupina Skater Na transakcijskem računu se je za družino Petek iz Dorna-ve doslej zbralo 9600 evrov, z izkupičkom koncerta pa je teh sredstev 16.400evrov. Za Petkove je še vedno odprt TRR pri Rdečem križu :0420 2000 0348 846 s pripisom pomoč Petkovim Dornava, sklic 00 704004. za gradnjo njihovega doma. Povedal je tudi, da je opeka za gradnjo že nabavljena in da bodo zbrani denar namenili za nakup še ostalega potrebnega gradbenega materiala ter se za pomoč pri izvedbi uspešnega koncerta še posebej zahvalil podjetju Radio-Te-dnik za medijsko sponzorstvo in novinarki Mariji Slodnjak za veliko pomoč pri organizaciji in pripravi koncerta, prav tako pa tudi Marjanu za vodenje ter občini Gorišnica za uporabo večnamenske dvorane. Zbrane v dvorane pa je ob županu in Slodnjakovi nagovoril tudi Branko Goričan s ptujske obrtno-podjetniške zbornice, ki se je javno zahvalil že izkazani pomoči vsem podjetnikom in hkrati tudi za še ponujeno pomoč, ki jo bo družina Petek gotovo še potrebovala pri gradnji. Kot je bilo še slišati na koncertu, so doslej družini Petek že pomagali: Območno združenje Rdečega križa Ptuj, občinska organizacija Rdečega križa Dornava, člani društva upokojencev iz Dornave, rušenje pogorelih ostankov hiše je izvedel Branko Ciglar, pri odvozu pa so sodelovali Janko Ploj in Nace Prosenjak. Gradbeno dokumentacijo in Ormož • Telefonska pomoč ljudem v stiski Čriček praznoval 10-letnico Minuli konec tedna je ormoško društvo za telefonsko pomoč ljudem v stiski Čriček obeležilo 10-letnico delovanja. Društvo je ustanovila Anica Zidarič s somišljeniki, danes pa združuje 20 aktivnih članov. Samo v minulem letu so se oglasili na preko 3000 klicev, v 10 letih pa na več kot 25.000 tisoč klicev. Začetke na področju pro-stovoljstva je naredila Anica Zidarič, ki je pod vtisom radijske oddaje ustanovila društvo Čriček. Na predsedniškem mestu jo je čez štiri leta zamenjal Jovan Popov, ki je prav tako prinesel vrsto svežih idej. Zadnji dve leti pa društvo vodi Nada Potočnjak, ki je v svojem nagovoru povedala, da je dru- štvu s svojim velikim strokovnim znanjem predvsem pa s svojo človeško naklonjenostjo in toplino ogromno pomagala Cvijeta Pahljina, predsednica Slovenske zveze društev za telefonsko pomoč v stiski (STS). V minulih desetih letih so se člani društva menjavali, nekateri so ostali le za kratek čas, drug za vedno. Znanje za po- Za vso pomoč vsem po vrsti se je zahvalila tudi Angela Toplak (levo) z družino vnukinjo. Foto: Uroš Mlakar hčerko, zetom in načrte za gradnjo nove hiše je izdelalo podjetje TMD - invest, meritve je izvedel geodet Damir Kelenc, pomoč pa je prišla tudi iz vrst obrtne-pod-jetniške zbornice Ptuj in obrtnikov ter podjetnikov iz Dor-nave ter Lions kluba Ptuj. Pri nadaljevanju gradnje za družino Petek so pomoč z deli obljubili: Wienerbeger iz Ormoža, gradbeništvo Vinko Jasenc, krovstvo Last - Janez Lah, Zerox - Roman Zemlja- rič, El buco - Boris Lajh, Mesarstvo Smiljan Hrga, Rigibs, AAS Miroslav Slodnjak, Ključavničarstvo Franc Hanželič in gotovo se bo priključil še kdo Nedeljski dobrodelni koncert za pomoč družini Petek pa je uspel tudi po zaslugi tistih bolj skritih podjetnikov in podjetij, ki so se za svoje delo in storitve prav tako kot vsi ostali nastopajoči odpovedali vsakemu honorarju: SIP TV in Branko Veselič, Jurij Cvitanič, Jurij Valenko in vrtnarstvo Kovačec, za ozvočenje je poskrbelo podjetje Albin promotion ter SAZAS, ki je organizatorje nedeljskega koncerta oprostil dajatev. Prav vsem, ki so doslej že kakorkoli pomagali, pa se je ob zaključku koncerta iz srca zahvalila tudi družina Angele Toplak. SM Foto: Viki Ivanuša Praznovanja so se udeležile članice in člani društva. Spredaj levo ustanoviteljica društva Anica Zidarič. moč ljudem v stiski so nabirali na predavanjih različnih strokovnjakov, delovnih srečanjih in seminarjih. Vse to jim je pomagalo lažje razumeti klicalce, soljudi nasploh, gotovo pa tudi sebe. Svetovalec na telefonu lahko postane član društva z najmanj srednješolsko izobrazbo, preden pa sedejo za telefon in svetujejo soljudem, morajo opraviti tudi ustrezno izobraževanje. Člani so večinoma upokojenci, saj imajo ti največ časa, ki ga lahko namenijo tudi za plemenite dejavnosti, kot je prostovoljstvo. Nekaj članov pa je tudi še delovno aktivnih. Pet društev v Sloveniji si je razporedilo dežurstva tako, da so ljudem v stiski dosegljivi vsak trenutek. Člani Črička so dežurni 24 ur skupaj - vsako soboto od 8. ure do 8. ure v nedeljo. Vsak član dežura po štiri ure in v tem času poskuša lajšati stiske ljudi kot najbolje ve in zna. Ljudje najpogosteje pokličejo, ker so osamljeni, ostareli, obupani, ker so ostali Foto: Viki Ivanuša V imenu društva Čriček je predsednica Nada Potočnjak (desno) od Cvijete Pahljina, predsednice Slovenske zveze društev za telefonsko pomoč v stiski, ob jubileju prijela priznanje in šopek. brez službe in so v materialni stiski, zaradi duševnih in drugih bolezni, veliko klicalcev pa je tudi nagnjenih k samomoru. Nekateri preprosto potrebujejo nekoga, da jim prisluhne za minuto ali dve, potrebujejo malo človeške topline ali prijazno, spodbudno besedo, da bo le še vse dobro. Poiskati pot ali izgovore „Ponosna sem, da sem lahko sodelovala pri zidanju društva, zidanju nas samih, ki predstavljamo to društvo, in ustvarjanju nečesa dobrega za potrebo drugih, kar je povezalo tudi nas med sabo. V človeku, ki nas kliče, se trudimo videti vse njegove potenciale in mu po najboljših močeh pomagati. Vsi se ukvarjamo z vprašanji kdo sem in kje je moje mesto, kaj je moja naloga. Nekaterim tega odgovora ne uspeva najti. Ni vsakemu dano, da bo vrhunski športnik ali umetnik, toda vsi imamo vrhunce, do katerih moramo priti. Na telefonu moramo tudi mi večkrat presegati same sebe, včasih nimamo najboljšega dne, in ko smo tam, pozabimo nase, mislimo le na tistega, ki nas potrebuje, ki potrebuje lučko v temi. Želim si, da bi še naprej imeli dovolj volje, energije in moči prižigati lučke v temi drugim," je zaključila slavnostna govornica Cvije-ta Pahljina. Ob 10-letnici društva Čriček sta dolgoletnim sodelavcem župan Alojz Sok in Nada Potoč-njak podelila priznanja. Prejeli pa so jih Lojzka Gašparič, Marija Horvat, Marta Peršak, Jovan Popov, Cvijeta Pahljina ter Anica Zidarič. Ob jubileju je izšel tudi zbornik, za lektoriranje katerega so se zahvalili tudi Na-dici Granduč. Župan Alojz Sok je v svojem nagovoru čestital sodelavcem Črička in poudaril, da tako kot država Slovenija kot tudi EU dajeta tudi z ustrezno zakonodajo prostovoljstvu poseben pomen: „Moderni čas je raztrgal družinske in sosedske povezave in potrebe po prostovoljstvu bo vedno več. Osamljenost, ki jo pomagate premagovati, je prisotna pri vseh generacijah, ne le pri starejših, tudi pri mladih, ki ne najdejo prave poti. Če ste v teh 10 letih pomagali najti pot le enemu samemu človeku, je vaše poslanstvo upravičeno. Kdor hoče pomagati, poišče pot, kdor noče, pa poišče izgovore. Ti pa so najpogosteje: nimam časa, zakaj bi se brigal za to, za to so plačani drugi." Za lepo glasbeno doživetje sta poskrbeli tudi violinistki Kaja Kirč in Eva Šantič Zadra-vec, učenki Glasbene šole Ormož. Viki Ivanuša TERME Ptuj • S Francem Vrbančičem o dijakih, ki hočejo več » Dijaki te kar ne nehajo presenečati! « V osnovnih šolah je za področje dela z nadarjenimi mladostniki poskrbljeno približno zadnjih deset let, odkar je bil sprejet dokument Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci. Tako tovrstne otroke zaznajo, jih evidentirajo, jim z njihovim soglasjem prilagodijo delo in omogočijo vključitev v dodatni pouk ter druge oblike individualne in skupinske pomoči. Po besedah Franca Vrbančiča, ki se z nadarjenimi ukvarja v Elektro in računalniški šoli Šolskega centra Ptuj, pa se ta kontinuiteta dela z njimi prekine na prehodu v srednjo šolo. »V Sloveniji je kar dobro poskrbljeno za mladostnike s posebnimi potrebami, ki zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov rabijo več časa ali posebna učila, da usvojijo normirano znanje. Precej drugačno pa je stanje na področju nadarjenih, ki bi zaradi svojih naravnih darov rabili poseben pristop, dodatna sredstva in čas, da bi nadgradili svoje sposobnosti. Merila, pravilniki in drugi obvezujoči akti o njih govorijo precej ohlapno, manj obvezujoče, čeprav pravzaprav tudi tukaj govorimo o mladostnikih s posebnimi potrebami,« meni Vrbančič. Sistematično in načrtno uvajanje koncepta vzgojno-izobra-ževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednje šole se je po njegovih besedah sicer v Sloveniji začelo v šolskem letu 2007/08, ko so na podlagi razpisa od 32 prijavljenih izbrali pet gimnazij in pet srednjih strokovnih šol, ki so pod vodstvom Zavoda RS za šolstvo poskusno uvedle koncept dela z nadarjenimi. Zraven teh se je za samostojno uvajanje koncepta odločilo še dodatnih 12 šol. »Letos pa področje dela z njimi v srednjih šolah še vedno ni sistematizirano, urejanje te problematike je bolj ali manj prepuščeno posamezni šoli. V naslednjem šolskem letu bo začel veljati pravilnik, ki v svojem 14. členu govori o dodatnih devetih urah, namenjenih za koordinacijo dela, pripravo individualiziranega programa Dijaka Jan Haložan iz 3. letnika (levo) in Nejc Vidrih iz 2. letnika (desno), ki sta po Vrbančičevih besedah vzoren primer tistih, ki hočejo nekaj več, se ukvarjata z raziskovalno nalogo Robotska kura zrno najde. in mentorstvo mladostnikom s statusom nadarjenega dijaka, bolj ali manj »podedovanim« iz osnovne šole. V zakonodaji še vedno ni nikjer direktno določeno, da se je z nadarjenimi treba posebej ukvarjati, temveč bo organizacija tega področja še vedno odvisna predvsem od posamezne srednje šole,« je prepričan sogovornik, ki je kmalu potem, ko je začel leta 1996 učiti na Elektro in računalniški šoli, ugotovil, da nekateri mladi pri pouku in nasploh izstopajo. Poleg nadarjenosti potrebno spodbudno okolje Z njimi se je začel načrtno ukvarjati leto ali dve kasneje, ko jih je vključil v raznorazne krožke, tekmovanja iz znanja in projektno delo. »Čeprav ni enotne definicije nadarjenosti, se v splošnem strokovnjaki strinjajo, da o njej govorimo takrat, ko ima posameznik sposobnosti in zmogljivosti, ki mu omogočajo nadpovprečne dosežke. V splošnem ločijo nadarjenost kot sposobnost nadpovprečnih dosežkov na več področjih in talentiranost kot sposobnost nadpovprečnega dosežka na enem. Strokovna literatura tudi navaja, da če nadarjenim ne ponudimo dodatnih izzivov, se lahko zgodi, da ne razvijejo svojega potenciala v celoti, se dolgočasijo, postanejo nezadovoljni in moteči za vzgojno-izobraževalni proces,« je pojasnil. Kot je še poudaril, se velikokrat pri nezadovoljnih nadarjenih vzpostavijo vedenjski vzorci, kot so: pomanjkanje samoza-upanja, nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu, čustvena in socialna nezrelost, nizka samopodoba, dijaka ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobro oceno). »To nas ne bi smelo 'zaslepiti' pri odkrivanju potenciala mladostnikov. Seveda pa vsak dijak, ki 'razgraja', ni nujno tudi nadarjen. Strokovnjaki se prav tako strinjajo, da nadarjenost sama po sebi še ne pomeni, da bo posameznik tudi dosegel kaj posebnega. Za izreden dosežek so potrebni še: ustvarjalnost, motivacija in spodbudno okolje,« je naštel profesor. Sam vlaga energijo v vsakega dijaka, ki hoče nekaj več, saj mu nadarjenost pomeni več kot zgolj dobra ocena v redo-valnici. Pri delu z nadarjenimi se tako trudi ustvariti klimo, v kateri se bo posameznik dobro počutil in se bo rad ukvarjal z aktivnostjo: »Upošteval sem, da se potrebe, interesi, želje in zanimanje sčasoma spreminjajo in preoblikujejo glede na starost ter izražajo v pisanju člankov, udeležbi v krožkih, dodatnem pouku, na tekmovanjih, sodelovanju s podjetji in obrtniki, v projektih ... Aktivnosti z dijaki, ki hočejo nekaj več (tako jih imenujem), so izbrane tako, da dobijo možnost za dodatno delo doma, rezultate pa lahko uporabijo tudi pri re- dnem vzgojno-izobraževalnem procesu. V proces izbiranja teh aktivnosti so tudi sami aktivno vključeni.« »Takšni posamezniki bodo nekoč gonilo napredka!« Sodelovanje v dodatnem delu je seveda prostovoljno, a do danes ni še noben dijak opustil ponujenega programa: »Še več, pozitivne izkušnje, ki jih širijo vključeni, so privabile k sodelovanju veliko drugih. V tem letu šolskem letu se na področju računalništva in mehatronike dodatno ukvarjamo s približno 150 mladimi. Sam se večinoma dodatno ukvarjam s tistimi, ki jih tudi sicer poučujem.« Posebno skrb pa prav tako namenjajo staršem, ki jih redno seznanjajo s potekom aktivnosti. »Opažam, da so mladostniki zadnja leta vedno manj samoiniciativni. Predvidevam, da so razlog moderna informacijska sredstva, kjer dobijo 'instant' informacije, ki jim brez kritike verjamejo. Le redki preberejo še kaj več oziroma poiščejo še drugo mnenje o nekem problemu. Ko pa jih vzpodbudiš ter izvlečeš črvička radovednosti in vedoželjnosti, ki se skriva v njih, te kar ne nehajo presenečati glede svojih sposobnosti,« je razložil Vrbančič, ki je delo z nadarjenimi opisal tudi v članku, predstavljenim na mednarodni konferenci Mipro 2010 v Opatiji. V aktivu računalništva na omenjeni šoli zadnji dve leti za zainteresirane dijake pripravljajo tudi individualne programe usposabljanj. Pod nadzorstvom učitelja Davida Drofenika so jih vključili v programe zunanjih raziskovalnih ali gospodarskih institucij. Lansko šolsko leto sta tako pri tem sodelovala Žiga Podplatnik in Timi Kupčič, letos pa Jurij Podgoršek, Klemen Sagadin, Simon Žlender, Marcel Dobrajc in Tadej Korošak: »Čeprav jih nismo posebej testirali, s svojim delom in uspehi kažejo, da znajo in hočejo nekaj več. V programu mehatronika pa bi izpostavil Sama Šalamuna, ki izkušnje in znanje pri načrtovanju in izvedbi avtonomne robotske kosilnice prenaša tudi na vrstnike. Prav gotovo bomo o uspehih teh dijakov v bodočnosti še slišali.« Izpostavil je tudi, da znanje ni samo sebi namen, marveč ima povsem uporabno vrednost. »Čeprav se je delo z nadarjenimi na naši šoli pričelo kot navdušenje posameznikov, ki smo hoteli zvedavim mladostnikom ponuditi dodatne vsebine na način, ki bi jih pritegnil in motiviral, so danes te aktivnosti pri nekaterih učiteljih bolj ali manj stalnica. V vsakem primeru nadarjenega dijaka ne smemo prepustiti samemu sebi in njegovim staršem, ampak mu moramo ponuditi raznovrstne dodatne aktivnosti. Takšni posamezniki bodo nekoč gonilo napredka,« je zaključil. Polona Ambrožič Ptuj • Glasbeniki tekmujejo Vedno višji nivo 14. februarja je v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj potekalo 14. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja za trobilne instrumente, na katerem je nastopilo okrog 30 tekmovalcev, med katerimi jih je 19 prejelo zlato priznanje. Tekmovanje, ki so ga organizirali Konservatorij za glasbo in balet Maribor, omenjena ptujska glasbena šola in Glasbena šola Slovenska Bistrica v sodelovanju z več tovrstnimi šolami tega območja, je potekalo v treh delih: 14. februarja so se na Ptuju lahko mladi predstavili s trobento, pozavno, rogom in evfonijem, na isti dan v Slovenski Bistrici s harmoniko, dan zatem pa je bil v Mariboru namenjen igranju kitare, klavirja, tolkal in komornim skupinam z godali. »Izvedli smo del regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, ki že nekaj let poteka na naši šoli. Preden se namreč tekmovalci uvrstijo na državno tekmovanje, so dolžni Eden izmed dobitnikov zlatega priznanja je bil tudi Jure Jozič iz Glasbene šole Slovenska Bistrica. na regijskih prejeti najmanj 90 točk oziroma zlato priznanje,« je pojasnil Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karo-la Pahorja Ptuj. Na glasbenem srečanju je bilo mogoče poleg najvišjega dobiti še srebrno in bronasto priznanje ali pohvalo za sodelovanje, o čemer so odločale tričlanske komisije, ki so na državno tekmovanje napotile 19 tekmovalcev. »Bilo je odlično. Zelo pridno delajo in nivo se močno dviga, tako da smo bili zadovoljni. Pri ocenjevanju smo pozorni na to, kako se skladba izvaja, na muzikal-nost, intonacijo, če se spremlja napisan tekst, skupno igro s klavirjem ...,« je razložil Bogdan Vizjak, predsednik ocenjevalne komisije za pozavno in evfonij. Med tekmovalci na Ptuju tokrat ni bilo nobenega iz šole, ki je dogodek gostila, se pa je pet ptujskih učencev pomerilo na tekmovanju za tolkala v Mariboru. Polona Ambrožič Ormož • Srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja 2011 Ringa raja 2011 je prva letošnja prireditev, ki jo je organiziral JSKD, izpostava Ormož, v okviru vsakoletnih srečanj in revij nepoklicnih kulturnih ustvarjalcev. Ringa raja je srečanje otroških folklornih skupin, na katerem je v ormoškem domu kulture minuli četrtek zaplesalo 10 folklornih skupin. Nastopili sta dve skupini iz vrtcev Ormož iz Sv. Tomaž, šolske skupine iz Ivanjkovcev, Miklavža pri Ormožu, Ormoža, Sv. Tomaža ter Mladinska folklorna skupina Podkev KTD Miklavž pri Ormožu. Mentorji Katarina Pondrk, Stanka Špindler, Brigita Lubec, Tanja Novak, Natalija Paušner, Saša Veler, Klav-dija Petrovič, Mateja Kovačič, Marjana Kosi, Leonida Novak in Marija Cvetko so z mladimi plesalci poleg značilnih plesov pripravile tudi različne motive od gregorjevega preko godov- Foto: Viki Ivanuša Na odru ormoškega doma kulture se je zvrstilo 10 folklornih skupin. na, česanja perja, kovača pa do tega, »da f kleti stroši«. Srečanje si je ogledala tudi strokovna spremljevalka Saša Meglič. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, tako da številni obiskovalci niso našli sedeža. Na skladu si želijo, da bi bilo tako tudi pri drugih podobnih prireditvah, ne le ko nastopajo otroci. „Srečanje je namenjeno predstavitvi vseh folklornih skupin v okolju, da se otroci vidijo, mentorji pogledajo tudi druge skupine in predvsem, da imajo otroci priložnost nastopiti na velikem odru, saj je to gotovo poseben občutek," je povedala Barbara Podgorelec iz JSKD. Že 26. februarja ob 17. uri pa bo v Ivanjkovcih naslednja prireditev v organizaciji sklada - Bogastvo ljudske zakladnice, območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Viki Ivanuša Ptuj • O pestrih načrtih Doma kulture Muzikafe Od kurentov do prenočišč Po raznolikem jesenskem in veselodecembrskem dogajanju se zanimive kulturne prireditve v Domu kulture Muzikafe, ki so mu v (pri)znanem popotniškem vodiču The Rough Guide to Slovenia 2010 namenili kar dober odstavek, nadaljujejo tudi v prvih mesecih novega leta. Načrtov za prihodnje dogodke je veliko, v tem času bo seveda nekaj tudi pustno obarvanih. Februar so začeli s slikarsko razstavo Ptujčana Tomaža Plav-ca: Kurant in dve sliki, v kateri se akademski slikar posveča pustnim motivom. »Gre za združitev dveh opusov: lanskega, imenovanega Fašenk (to so črno-bele jedkanice, ki so bile lani videne na treh razstavah), in najnovejšega, Kurant, pri katerem gre za barvne lesoreze in linoreze. Zraven sta tudi še dve sliki, avtorski deli, iz lesa,« je pojasnil umetnik, ki po enem letu znova razstavlja na Ptuju, kjer bodo njegova dela na ogled do aprila, ko jih bo zamenjala razstava Stojana Kerblerja. V najbolj norčavem mesecu leta so v Muzikafeju izvedli tudi nekaj koncertov: 7. februarja so mladi glasbeniki Manuel Podhostnik, Marko Črnčec, Kristijan Korat in Tadej Kampl predstavili projekt EpiXenter - The Journey, ki je občinstvo popeljal vse do indijske Vzporedno z najrazličnejšimi dogodki je v prireditvenem prostoru vedno na ogled tudi razstava - tokrat se predstavlja Tomaž Plavec s kurenti. Stanka in Igor Vauda Benčevič bi rada svojim gostom kmalu ponudila tudi možnost prenočevanja. tradicionalne glasbe prek modernih vplivov animiranih japonskih filmov z elektronskim organskim zvokom. 18. februarja je nastopil Yanu Trio v sestavi Jan Tomšič, Nino Mu-reškič in Tadej Kampl, katerih glasba se je gibala vse od R'n'B-soula do ritmičnega jazz-popa, napolnjenega z afrolatinsko in indijsko ritmiko. V druge kraje pa nas pri družini Vauda Benčevič ne popelje samo glasba, ampak tudi potopisna predavanja. 22. februarja so tako v sklopu društva PoTUJ predstavile njihov potep po Maroku novinarke Bojana Jesih, Katja Roš, Neva Blazetič, Vera Avšič, Darja Mi-halič, Aljana Jocif in Nevenka Dobljekar. V Muzikafeju pa je prostor tudi za literarne dogodke. Pred kratkim sta potekala literarnodramski večer in pogovor ob knjigi Nostalgija s pisateljem, pesnikom, scenaristom in urednikom Dušanom Šarotarjem, s katerim se je pogovarjala literarna kritičarka in urednica Jelka Ciglenečki, umetniško besedo in glas pa je prispeval dramski in filmski igralec Brane Grubar. 26. februarja bo literarni večer z Alešem Štegerjem, ki bo predstavljal novo pesniško zbirko Knjiga teles. Njegove pesmi je uglasbila skupina Go-dalika in tako bo zraven predstavitve tudi koncert. Muzikafe vedno popular-nejši tudi širše »5. marca sledi pustovanje, na katerem bo igral Vasko Atanasovski trio, ki je pri nas že nastopil. Takrat je bil to res en krasen koncert, za katerega smo rekli, da bi bil primeren za pustovanje,« je pojasnila Stanka Vauda Benčevič. 19. marca se bo predstavila zasedba Tori Trio, v kateri igra Jure Tori, ime, ki ga tudi v širšem delu sveta pozna marsikateri spremljevalec glasbenega dogajanja v zadnjih dvajsetih letih. Zraven njega bosta nastopila še kontrabasist Evald Oberleiner in tolkalist Ganesh Anandan. 26. marca bo koncert Tomaža Pengova, 16. aprila pa Marka Brdnika in Luke Ropreta. V začetku aprila načrtujejo obisk Katalene, zvrstilo se bo še nekaj dogodkov, ki so bili iz različnih razlogov prestavljeni (kot na primer nastop igralke Janje Majzelj), poleti pa bo seveda ponovno čas za razne festivale. Da bi se kulturni jedilnik Muzikafeja hitro spraznil, se tako ni bati. Ta prostor, o katerem se vedno bolj širi dober glas v deveto vas, je namreč zelo mikaven za številne umetnike, ki zakonca Vauda Benčevič kličejo kar sami in ponujajo svoje nastope. »Žal nama je, a morava vseeno delati neko selekcijo, saj sva v tem času zaposlena tudi s pripravo prenočišč v naši hiši in si ne moreva privoščiti prehudega tempa prireditev. Zelo razveseljujoče pa je tudi, da ljudje vedno bolj čutijo te naše dogodke, na katere jih hodi vedno več,« je še povedala Vauda Benčevičeva, ki je prav tako dobro znana kot kostumografinja. Tako je bila v teh dneh zaposlena s pripravo pustnih kostumov, med drugim tudi za nocojšnji Art karneval 2011. Polona Ambrožič Ptuj • Drugo pustno srečanje pihalnih godb in mažoretk Letos že s 1700 udeleženci Na 50., jubilejnem kurentovanju na Ptuju so se prvič srečale godbe na pihala in mažoretke. Zbralo se je 50 pihalnih godb in mažoretk iz cele Slovenije, skupaj 1450, letos jih bo celo več, pričakujejo okrog 1700 udeležencev. Prijavilo se je 52 skupin. Dirigent Pihalnega orkestra Ptuj prof. Fredi Simonič ob letošnjem drugem tovrstnem dogodku pravi, da je edinstven daleč naokrog, tudi v Evropi, ne samo v Sloveniji. Takšna večja srečanja godb na pihala sicer poznajo na Nizozemskem, vendar niso vezana na pustni čas. V nedeljo, 27. februarja, se bodo godbe zbrale pri OŠ Olge Meglič, povorka bo krenila po Prešernovi ulici, okrog tržnice, mimo Mestne hiše na Mestni stadion, kjer bo parada in ob 13. uri skupni nastop. Skupaj bodo zaigrali pet skladb, če bo zelo mrzlo, bodo program skrajšali, sicer ne, pravi dirigent Pihalnega orkestra Ptuj Fredi Simonič, ki bo tudi dirigiral na skupnem nastopu. Želijo si, da bi tudi letošnje pustno srečanje godb na pihala in skupin mažoretk privabilo najmanj toliko gledalcev kot 7. februarja lani. Po nastopu na Mestnem stadionu se bodo godbeniki družili še v karnevalskem šotoru. MG Foto: Črtomir Goznik Z lanskoletnega prvega srečanja pihalnih godb in mažoret Slovenije Tednikova knjigarnica Ne spreglejte odličnega stripa! i* GEMMA BOVERY Posy Simmonds PnrtJUM*jtNn*lr IMfl Tak udaren naslov, celo s klicajem, ima današnja Knjigarnica iz tehtnih razlogov in celotna izdaja Štajerskega tednika ne bi bila dovolj, da bi naštela in utemeljila vse tehtnosti, ki jih odličen strip premore. Strip je zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom, navadno v oblačkih, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1994). Kanček prijaznejša, oziroma manj suhoparno ozka je razlaga pojma strip v priročnem leksikonu Knjiga (Iztok Ilich. Mladinska knjiga, 2007), kjer je pojem označen z UMETnost in pravi, da je to poseben način posredovanja zgodbe z zaporedjem slik brez besedila ali z besedilom v t. i. oblačkih nad glavami nastopajočih likov, uveljavljen v začetku 20. stol. v ZDA ... Ta slednji podatek je bil vzrok, da je bila kultura branja stripov zatirana v naši deželi in odrasle so mnoge generacije, ki jim je bil privzgojen stereotip o manjvrednih knjižnih oblikah - stripu torej. Hm, čeprav se je veliko slovenskih otrok naučilo branja prav s pomočjo stripov Mikija Mustra, Marjana Mančka in drugih. V resnici je strip knjižna oblika s presežkom in sozvočjem leposlovne in likovne umetnosti ter običajno z velikim presežkom umetniškega izraza, tudi intelektualne svežine in drže. Morda zapisujem te vrstice tudi zato, ker sama izhajam iz generacije »stripi prepovedani«, pa sem pred leti in na srečo ujela nekaj fantastičnih stripov in zdaj navdušujem zanje tudi na tem mestu. Naj spomnim na avtorje, ki jih najdete na slovenskih knjižnih policah (v knjižnicah pod UDK oznako 084): Art Spiegelman, Marjane Satrapi, Graig Thompson, Peter Kuper, Tomaž Lavrič, Ciril Horjak in mnogi drugi. Tokrat pa me je povsem navdušila stripar-ka Posy Simmons (1945) z »grafičnim romanom« Gemma Bovery. To je prava bralsko-gledal-ska poslastica, ki jo je prevedla mojstrica besede in prevajalka Maja Novak kot posebno izdajo revije Stripburger. Seveda je naslov, Gemma Bovery, jasna asociacija na znameniti roman, zatorej je bralsko pričakovanje toliko večje. Knjiga Gemma Bovery je večjega, prijetno razkošnega formata in začenja z Normandija danes. Na začetku spoznamo, seveda ne povsem, skrušenega, malček boemskega moškega, z naočniki, spuščenimi na konico nosu, ki strmi izza pulta ter polic z različnimi pekarskimi izdelki. Raymond Joubert je prvoosebni pripovedovalec in pravi, da je Gemma Bovery že tretji dan v grobu in ljudje so jo že začeli pozabljati, vsaj v pričujoči pekarni se več ne pogovarjajo o tej ženski. Vendar on, pek, ne more nehati misliti nanjo. Bil je njen prvi sosed in groza ga je, ko obiskuje vdovca Charlieja Boveryja, ko pa je v resnici sam največji krivec za grozovitost, ki se je zgodila mladi lepotici . Gemma Bovery je prvič izšla v knjižni obliki leta 1999 in je aktualna, živa podoba hrepenenja mlade ženske, ki jo stereotipne utvare in površna idealiziranja pripeljejo onkraj. Seveda je zgodba, kot se za strip spodobi, satirična analiza kulturnih razlik (Anglija, Francija) in partnerskih odnosov v odlični besedi in sliki. Tako zaključuje zgodba: Kot sem že rekel: pomlad je in Boveryjeve jablane cvetijo. Pred hišo stoji kombi s pohištvom: prišla sta nova lastnika. Tudi onadva sta Angleža, tako kot Boveryjeva. Tudi ona dva sta zakonca. On je precej starejši od nje, mi je rekla Mertine. Novo sosedo je spoznala na stezi čez polje. Ime ji je Jane. Jane Eyre. Vabljeni med stripe! Liljana Klemenčič Rokomet Ptujska burja močnejša od ajdovske Stran 12 Ormož Plaketa občine SD Jožeta Kerenčiča Stran 12 Boks »Hiter konec je vedno dober konec« Stran 13 Košarka Ekipa KK Good Guys prva ugnala Pragersko Stran 13 Atletika Mala statua za Majcen Ljubičevo Stran 14 Nogomet Številne spremembe v NK Gerečja vas Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiúiiajt¿ ßüi na íuítounim. íjititu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Pred spomladanskim delom sezone v 1. SNL Nekdanji clani »zlate generacije vedno bolj v ospredju Zimski prestopni rok nogometašev se je zaključil 31. januarja ob 24.00, nekateri prestopi pa so se zgodili tik pred dvanajsto oz. štiriindvajseto. V tujini je največ prahu dvignil prestop Španca Fernanda Torresa iz Liverpooola v Chelsea, saj je bil vreden kar 58 milijonov dolarjev. Angleži so popolno finančno prevlado potrdili še z realiziranimi prestopi Bosanca Edina Džeka iz nemškega Wolfsburga v Manchester City, Liveropool pa je z denarjem od prodaje Torresa kupil Urugvajca Luisa Suaresa (Ajax) in Angleža Andyja Car-rolla (Newcastle). Živahno je bilo tudi na domači sceni, na kateri vedno bolj vajeti v roke prevzemajo nekdanji člani »zlate generacije«: Zlatko Zahovič skrbi za prestope v Mariboru, Miran Pavlin v Kopru, novopeče-ni športni direktor Olimpije pa je postal Mile Ačimovič. Foto: Črtomir Goznik Novogoričan Etien Velikonja (beli dres) je največji »zimski ulov« Maribora. Prav vijoličasti so nesporni favoriti za osvojitev naslova državnega prvaka. 1. SNL 1. MARIBOR 19 13 6 C 36:8 4S 2. DOMŽALE 19 11 4 4 28:14 37 3. LUKA KOPER 19 9 3 7 3C:2S 3C 4. RUDAR VELENJE 19 6 7 6 31:29 2S 5. NAFTA LENDAVA 19 7 4 8 29:3C 2S 6. HIT GORICA 19 6 S 8 2C:28 23 7. OLIMPIJA 19 S 6 8 23:2S 21 8. TRIGLAV GOR. 19 S S 9 2C:36 2C 9. CM CELJE 19 4 6 9 26:3S 18 10. PRIMORJE 19 4 4 11 2S:38 16 Prav omenjena trojica je tudi poskrbela za najodmevnejše prestope: o spretnih potezah Zahoviča (deloma tudi srečnih, saj so v tretjem predkro-gu za Evropsko ligo igrali s Palermom, s katerim so nato realizirali tri prestope: Iličiča, Bačinoviča in Andelkoviča) smo že pisali (največji zimski 'ulov' je zagotovo Velikonja), v zadnjem trenutku pa sta za odlične okrepitve v svojih klubih poskrbela tudi Pavlin (pripeljal je Vassiljeva iz Nafte) in Ačimovič (v Ljubljano je zvabil Vršiča). Za presenečenje je poskrbela tudi lendavska Nafta, ki je (bila) tik pred bankrotom, nato pa je po številnih odhodih (Murko, Ceh, Vassiljev, Benko, Buzeti ...) v svoje vrste zvabila nekaj zanimivih igralcev: Ibraimija (nekdaj je igral za Olimpijo), Prašnikarja, Komlje- noviča, vratarja Joziča (nekdaj Drava) ... Maribor, Domžale, Koper in Olimpija bodo po pričakovanjih najbolj krojili dogajanje v spomladanskem delu prvenstva v 1. SNL, ki se s tekmami 20. kroga prične ta konec tedna. Derbi bodo odigrali Dom-žalčani in Koprčani, ki se bodo v soboto med seboj pomerili ob Kamniški Bistrici. Jože Mohorič Maribor: odšli: Siniša Andjelkovič - Palermo (Ita), Elvedin Džinič - Charleroi (Bel), Vito Plut - HiT Gorica, David Bunderla - Luka Koper, Dalibor Volaš - Šerif Tiraspol (Mol), Dragan Jelič - Willem II (Niz), Semir Spahič - Drava Ptuj; prišli: Jovan Vidovič - Domžale, Joao Gabriel da Silva (Bra) - Olim-pija, Etien Velikonja - HiT Gorica, Nejc Potokar - Triglav Gorenjska. Olimpija: odšli: Joao Gabriel da Silva (Bra) - Maribor, Sebastjan Cimerotič -FC Ljubljana, Luka Prašnikar - Nafta, Matko Obradovic - Luka Koper; prišli: Saša Ranič, Elvis Džafic - Svoboda Ljubljana, Dare Vršič -Temišvar (Rom), Sreten Sretenovic (Srb) - Kuban Krasnodar (Rus). CM Celje: odšli: Dragan Čadikovski (Srb) - Rudar Velenje, Amel Mujakovič -Rudar Velenje, Boris Mijatovič - HiT Gorica, Simon Klun - AlbinoLeffe (Ita), Dejan Purišič - Aluminij; prišli: Goran Alenc - Dravinja Kostroj, Marko Krajcar - Aluminij, Ivan Firer - Drava Ptuj. HiT Gorica: odšli: Jasmin Kurtič - Palermo (Ita), Nejc Praprotnik - Atalanta Bergamo (Ita), Etien Velikonja -Maribor, Gregor Balažic - Karpaty Lviv (Ukr), Sebastjan Komel - Brüssel (Bel); prišli: Franklin William Vicente (Bra) - Figueirense (Bra), Welle N'Diaye (Sen) - Palermo (Ita), Vito Plut - Maribor, Boris Mijatovič -CM Celje, Alen Jogan - Buttrio (Ita), Nemanja Vidič (Srb) - Zemun. Luka Koper: prišli: Bojan Bukic - Primor-je, Dejan Marijanovič - Primorje, David Bunderla - Maribor, Matko Obradovic - Olimpija, Konstantin Vassiljev - Nafta; odšli: Enej Jelenič - Genova (Ita), Andraž Struna - Cracovia Krakov (Pol), Kristijan Polovanec (Hrv), Igor Novakovic (Hrv) - Weiz (Avt), Amer Jukan - Primorje, Milidrag Marič - Primorje, Admir Suhonjič - Primorje, Ante Tomic (Hrv) - San-frecce Hiroshima (Jap). Rudar Velenje: odšli: Renato de Moraes (Bra), Marian Tomčak (Slk), František Metelka (Češ), Dejan Djermanovič - Litex Loveč (Blg); prišli: Dragan Čadikovski (Srb) - CM Celje, Amel Mujakovič - CM Celje, Rajko Rotman - Aluminij. Domžale: odšel: Jovan Vidovič - Maribor; prišli: Florent Aziri (Nem) - Trep-ca Mitrovica (Kos), Luka Elsner -Al-Muharraq (Bahrajn), Sead Zilic - AO Trikala (Grčija). Primorje: prišli: Milidrag Marič - Luka Koper, Admir Suhonjič - Luka Koper, Amer Jukan - Luka Koper, Saša Božičič - Luka Koper, Nejc Kolman - Tolmin, Sašo Kolman - Tolmin, Gregor Marc - Jadran; odšli: Dejan Marjanovič - Luka Koper, Bojan Bukic - Luka Koper, Matej Šutič - Bravo, Saša Lalovič, Dawid Pietrzkiewicz (Pol) - Banik Ostrava (Češ), Alen Čoralič, Darko Kremenovič - Zhetysu (Kaz), Ivan Graf (Hrv). Triglav Gorenjska: odšla: Nejc Potokar - Maribor, Josip Špelič; prišla: Petar Stojnič, Ajdin Red-žič - Jesenice. Nafta: odšli: Jože Benko, Rok Buzeti -HiT Gorica, Tomaž Murko - Aluminij Kidričevo, Konstantin Vassiljev - Koper, Jernej Repina, Aleš Čeh - Drava Ptuj, Peter Gerenčer, Miha Kokol - Labod Drava, Erdžan Bečiri - Vienna (Avt); prišli: Luka Prašnikar - Olimpija, Dejan Komljenovič, Nemanja Jozic - Livar, Rade Jovanovič - Simer Šampion, Miha Korošec - Simer Šampion, Igor Lazič - Šenčur, Nikola Olujic (Hrv), Agim Ibraimi -Skhendija (Mak). Sead Zilic podpisal za Domžale Sead Zilic, ki je najboljše igre prikazal v dresu Laboda Drave, ko je le-ta nastopal v prvi ligi, je pred dnevi podpisal pogodbo z Domžalami. Tako je še okrepil kolonijo nekdanjih dravašev v tem klubu, saj tam uspešno nastopata Marko Drevenšek in Mario Lucas Horvat. 28-letni igralec bo do konca sezone poskušal pomagati drugouvr-ščeni ekipi 1. SNL k čim boljši uvrstitvi, primarno pa pri doseganju zadetkov. Prav slednje je v pripravljalnem obdobju pri Domžalah močno šepalo, predvsem po poškodbi Damirja Pekiča. Trener Darko Birjukov zaenkrat še ne more računati na Ziliceve usluge, saj še ni urejena vsa dokumentacija z grškim klubom AO Trikala, pri katerem je bil Zilič nazadnje registriran. Sead je sicer v pripravljalnem obdobju nekaj časa treniral z Dravo, za katero je v prvi ligi na odigranih 124 tekmah dosegel točno 50 zadetkov. Za koliko lahko to številko poveča pri Domžalah? JM Nogomet • Prijateljska tekma Zmaga Dravi, poteza tekme Nežmahu Labod Drava - Stojnci 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Bakovic (40), 2:0 Kulčar (62), 3:0 Lončarič (78 - ag), 3:1 Nežmah (81), 4:1 Kokol (88) LABOD DRAVA: Vrečko, Perger, Marlon, Rakovec, Gorinšek, Perko-vič, Spahič, Čeh, Kulčar, Šturm, Bakovic. Igrali so še: Bučar, Pečnik, Pra-njič, Toplak, Dugolin, Krajnc, Kokol, Kurež. Trener: Bojan Špehonja STOJNCI: Simonič, Ratek, Janže-kovič, Kokot, Golob, Roškar, Gajšek, Lončarič, Topolovec, S. Meznarič, Nežmah. Igral je še P. Meznarič. Trener: Boris Klinger Srečanje med sosedskima kluboma, ki nastopata v 2. oz 3. ligi, bi moralo biti po prvotnem scenariju odigrano v Stojncih, vendar je bilo tik pred zdajci zaradi zimskih razmer in posledično možnih poškodb iz Stojncev prestavljeno na Ptuj, na igrišče z umetno travo. V prvem polčasu so maloštevilni gledalci v zelo mrzlem vremenu videli srečanje brez pravih priložnosti, igra pa je večinoma potekala med obema kazenskima prostoroma. Kljub temu so ob koncu prvega polčasa preko Dakoviča domačini po-vedli z 1:0. V drugem polčasu je domači stratega Bojan Špehonja opravil številne menjave in tempu oslabljeni Stojnčani (brez Mikuleca, Koreza, Milo-šiča, Fridauerja) kmalu niso mogli več sladiti; kljub temu so se na sredini tekmi predstavili v spodbudni luči. Ptujčani so vedno bolj stiskali obroč okoli vrat vratarja Simoniča ter v 62. minuti po lepi akciji Ceha in Kureža preko Kulčarja zadeli za 2:0. Na izid 3:0 za Labod Dravo je povišal Lončarič, ki je dosegel avtogol. V 81 . minuti smo videli najlepši trenutek na tekmi, saj je za kanarčke znižal Nežmah, s čudovitim strelom s kakšnih 25 metrov. Končni izid je postavil Kokol po podaji Kureža, ki je po poškodbi prvič zaigral za modre. V soboto ob 17. uri ponovno na igrišču z umetno travo na Ptuju čaka Labod Dravo nov prijateljski obračun, tekmec modrih pa bo Zavrč. tp Foto: Črtomir Goznik Ptujčani in Stojnčani so v sredo prijateljsko tekmo namesto v Stojncih odigrali na ptujskem igrišču z umetno travo. Rokomet • 1. A SRL (ž, m) Ptujska burja močnejša od ajdovske Ji SÜ 1. A SRL (ž): Mlino-test Ajdovščina -Mercator Tenzor Ptuj 25:32 (10:16) ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Križanec, Neubauer, Mateša 4, Močnik, Ciora, Sivka 6, Korotaj 6, Strmšek 8, Bolcar 5, Majcen 2, Tumpej 1. Trener: Nikola Bistrovič Rokometašice Mercatorja Tenzorja so v 19. krogu gostovale pri predzadnji ekipi lige v Ajdovščini in upravičile vlogo favoritinj, saj so brez težav slavile s 25:32. Ptujčanke, ki so nastopile brez obolele Prapo-tnikove, so pričele odlično in kmalu povedle s petimi zadetki razlike (3:8). Odlično je ves večer delovala predvsem obramba 6-0, ki je brez težav ustavljala igralke Mlinotesta. Polčas se je končal z izidom 10:16. Tudi v drugem delu so Ptujčanke delovale samozavestno in zanesljivo, nekaj napak je bilo sicer v napadu, toda odlična obramba na čelu z vratarkama je odtehtala tudi te pomanjkljivosti. Zmagovalke so bile odločene že v prvem delu igre, prednost v drugem polčasu pa v nobe- Foto: Črtomir Goznik Igralke ZRK Mercator Tenzor Ptuj so si z zmago proti ekipi Mlinotest Ajdovščina pripravile lepo izhodišče pred zadnjimi tremi krogi rednega dela prvenstva, v katerih bodo lovile uvrstitev med najboljšo četverico. 1. A SRL (ž) REZULTATI 19. KROGA: Mlino- test Ajdovščina - Mercator Tenzor Ptuj 25:32 (10:16), Veplas Velenje - Olimpija 39:26 (21:14), Krka - Za- gorje GEN I 27:26 (14:12), Žalec - Celje Celjske mesnine 27:29 (14:17), Krim Mercator - Piran 37:25 (18:14). 1. KRIM MERCATOR 18 18 0 0 36 2. ZAGORJE GEN -I 18 13 2 3 28 3. KRKA 17 12 1 4 25 4. M. TENZOR PTUJ 17 9 0 8 18 5. OLIMPIJA 17 8 1 8 17 6. VEPLAS VELENJE 17 8 1 8 17 7. CELJE C. MESNINE 17 7 1 9 15 8. CASINO IZOLA 17 6 0 11 12 9. PIRAN 18 4 1 13 9 10. MLIN. AJDOVŠČINA17 4 0 13 8 11.ŽALEC 17 2 1 14 5 nem trenutku ni znašala manj kot 6 točk za Mercator Tenzor, najvišja je bila celo 9 točk. Individualno bistveno kvalitetnejše gostje so tako samo srečanje v miru pripeljale do konca in v boju za uvrstitev med najboljše štiri vknjižile novi pomembni točki. tp 1. A SRL (m): Gorenje - Jeruzalem 37:20 (15:10) GORENJE: Gajič, Skok; Medved 5, Bezjak 1, Manojlovič 2, Borovnik 1, Stanojevič 6, Rutar 3, Štefanič 1, Cehte 5, Miklavčič 2, Musa 4, Gams 1, Bajram 1, Nosan, Šimič 5. Trener: Branko Tamše JERUZALEM: G. Čudič, Belec, S. Žuran; Šišmanovič 3, Korpar, Kra-bonja 1, Rajšp, Bogadi, Radujkovič, B. Čudič B, Ivanuša, Sok 2, Hebar V soboto prvi trenutek resnice V soboto v ptujski športni dvorani Ljudski vrt ptujske rokometašice čaka nova tekma, ki pa bo imela še poseben naboj. V goste ekipi Mercatorja Tenzorja namreč pride ekipa Veplas iz Velenja, ki je Ptuj-čankam neposredni konkurent v boju za uvrstitev med najboljše štiri, poleg tega pa so Velenjčanke slavile tudi na prvem letošnjem obračunu teh dveh nasprotnic. Sedaj je torej napočil čas za poravnavo dolgov, zato v klubu pozivajo vse simpatizerje, da jih pridejo bodriti v čim večjem številu ter tako s skupnimi močmi kar najbolje startajo v čas pustovanja na Ptuju, ki se uradno prične ravno v soboto. 1, Kljajič 3, R. Žuran 9. Trener: Aleš Filipčič SEDEMMETROVKE: Gorenje 3/3; Jeruzalem 3/3. IZKLJUČITVE: Gorenje 6; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Matevž Skok (Gorenje Velenje). Gostovanje Ormožanov v Rdeči dvorani se je končalo pod pričakovanji gostov, ki so pred tekmo upali na dostojen upor vodeči ekipi 1. SRL. Gorenje je takoj pokazalo svoje namene in hitro povedlo s 7:2, čeprav je domači trener Branko Tamše v 1. polčasu ponudil priložnost mlajšim igralcem, ki so dobro izkoristili svojo minu-tažo. Drugi del 1. polčasa se je končal z delnim izidom 8:8 ter znosnim pogledom na semafor, 15:10. Največ preglavic je Ormožanom povzročal vratar Skok, ki je do odmora zbral 8, skupaj pa kar 18 obramb. V 2. polčasu je na igrišču obstajala le domača ekipa, ki je drugi del dobila s kar 12 točkami prednosti, 22:10. Napad Jeruzalema je bil neorganiziran in nenatančen, kar so spretno v protinapadih z lahkimi zadetki kaznovali hitri Velenjčani. Gorenje je iz minute v minuto višalo svojo prednost in vrnitve za ekipo trenerja Aleša Fi-lipčiča ni bilo več. Gorenje je z granitno obrambo ter izvrstno realizacijo na- padov pospravilo v žep novi dve točki, ki sta Velenjčane še dodatno približali k osvojitvi naslova državnih prvakov. To je bil peti poraz Jeruzalema v zadnjih šestih obračunih, edino zmago so Ormožani dosegli na Hardeku proti novomeški Krki. Redni del prvenstva bodo Ormožani zaključili s tekmo 22. kroga, ko bodo v petek, 4. marca, ob 19. uri na Hardeku gostili Trimu, ki blesti v drugem delu sezone. UK 1. A SRL (m) REZULTATI 21. KROGA: Gorenje - Jeruzalem Ormož 37:20 (15:10), Celje Pivovarna Laško - Krka 30:27 (15:18), Ribnica Riko hiše - Slovan 43:31 (20:13), Trimo Trebnje - Maribor Branik 31:27 (17:16), Cimos Koper - Loka 31:23 (11:10). Srečanje Šmartno - Slovenj Gradec bo danes (petek). 1. GORENJE 21 2. CIMOS KOPER 21 3. CELJE PIVO. LAŠKO 21 4. TRIMO TREBNJE 21 5. LOKA 21 6. MARIBOR BRANIK 21 7. RIBNICA RIKO HIŠE 21 8. KRKA 21 9. JERUZALEM ORMOŽ21 10. SLOVAN 21 11. SLOVENJ GRADEC 20 12. ŠMARTNO 20 20 0 1 40 17 1 3 35 16 0 5 32 13 1 7 27 10 4 7 24 9 4 8 22 9 1 11 19 7 2 12 16 7 0 14 14 5 0 16 10 3 0 17 6 2 1 17 5 Rokomet • 2. SRL Drava najprej dve tekmi doma, Gorišnica v gosteh Konec tedna je bil opravljen žreb končnice v 2. rokometni ligi vzhod, za uvrstitev od 1. do 8. mesta. Žreb je bil Ptujčanom, ki v končnico niso prenesli nobene točke iz rednega dela, dokaj naklonjen, saj bodo prvi dve srečanji odigrali na domačem parketu dvorane Ljudski vrt. Gorišničani bodo prvi tekmi odigrali v gosteh. Razpored končnice v 2. rokometni ligi za naslov prvaka: 1. krog, 26. 2.: Drava Ptuj - Cerklje, Radovljica - Moškanjci-Gorišnica 2. krog, 5. 3.: Drava Ptuj - Radovljica, Cerklje - Moškanjci-Gorišnica 3. krog, 12. 3.: Moškanjci-Gorišnica - Črnomelj, Mitol Sežana - Drava Ptuj 4. krog, 19. 3.: Moškanjci-Gorišnica - Radovljica, Cerklje - Drava Ptuj 5. krog, 26. 3.: Moškanjci-Gorišnica - Cerklje, Radovljica - Drava Ptuj 6. krog, 2. 4.: Drava Ptuj - Mitol Sežana, Črnomelj - Moškanjci-Gorišnica 7. krog, 9. 4.: Moškanjci-Gorišnica - Mitol Sežana, Črnomelj - Drava Ptuj 8. krog, 16. 4.: Drava Ptuj - Črnomelj, Mitol Sežana - Moškanjci-Gorišnica tp Rokomet • 2. SRL Za uvod doma s Cerkljami Rokometaše Drave nocoj, v petek, ob 19 30 v dvorani Ljudski vrt na Ptuju čaka prvo srečanje končnice za prvaka v 2. rokometni ligi. Ptujčani, ki iz rednega dela lige v končnico ne bodo prenesli nobene točke in zato tudi več nimajo možnosti boriti se za prvaka, želijo kar najbolj mešati štrene favoriziranim ekipam. Prva priložnost bo že nocoj, ko v najstarejše slovensko mesto prihajajo rokometaši Cer-kelj. Gre za ekipo, o kateri dra-vaši ne vedo prav veliko, toda lestvica je v tem primeru pač dovolj zgovorna in priča o tem, da so nocojšnji gostje poleg Radovljice na zahodu v rednem delu izrazito izstopali. Poleg tega so Cerklje v končnico prinesle kar 8 točk, kar pomeni, da se bodo borile za napredovanje v višji rang. Na Ptuju bo vse razen njihove zmage veli- ko presenečenje, toda le-ta se (na srečo!) v športu še vedno dogajajo. Morebitnega faktorja presenečenja se zavedajo tudi v domačem taboru. Mladi dravaši bodo lahko igrali povsem neobremenjeno, saj so svoje cilje že izpolnili, kot taki pa so lahko - predvsem doma - vsaki ekipi še kako nevarni (nenazadnje so to v letošnji sezoni že večkrat dokazali). Nekaj skrbi trenerju Ladislavu Sabu povzročajo le poškodbe: zaradi poškodbe ahilove tetive mesec dni mirovanja čaka Aleksandra Bedrača, nekaj težav imata tudi Nejc Janžekovič in Leon Požar, ki pa bosta verjetno stisnila zobe in vseeno zaigrala. Vsi ostali igralci so zdravi in komaj čakajo pričetek končnice, obenem pa si želijo polnih tribun, saj bi z navijači lažje prišli do uspeha. tp Rokomet • Mladina: RK Sevnica - RK Drava Ptuj 36:26 (18:10) DRAVA PTUJ: Koštomaj, Bedenik, Toš 3, Janžekovič, Verdenik 1, Benčič 1, Zolar 3, Fridrih 4, Sabo 4, Pukšič 7, Šamperl 3. Trener: Ladislav Sabo Oslabljena (brez Požara, Bedrača in Ferka) mladinska ekipe rokome-tašev Drave je v 1. krogu razigravanja polfinalne skupine D doživela visok poraz v Sevnici. Ptujčani so prikazali eno najslabših, če ne že najslabšo predstavo letos, kar so domačini s pridom izkoristili. Gostje so sicer povedli z 0:1, kar pa je na žalost bilo tudi njihovo edino vodstvo na tekmi. Nato so vse vajeti igre v svoje roke prevzeli mladi Sevničani in na koncu zasluženo slavili z desetimi zadetki razlike. Do konca prvenstva mlade dravaše čaka še pet krogov. Ormož • Podelitev občinskih priznanj ormoškim športnikom za leto 2010 Plaketa občine SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu Župan občine Ormož Alojz Sok je tudi letos pripravil slavnostni sprejem za športnike, na katerem so bila podeljena občinska priznanja za dosežke na športnem področju. Priznanja je prejelo 10 športnikov oziroma športnih društev v občini. Desetim zaslužnim športnikom sta priznanja za pomembne tekmovalne dosežke podelila podžupana občine Ormož Branko Šumenjak in Zlatan Fafulič. Prvi je v svojem nagovoru izpostavil pomen športa pri vzgoji mladih in pozitiven vpliv športnega udejstvovanja pri izoblikovanju osebnosti. Občina Ormož športnim društvom v občini namenja nekaj čez 210.000 evrov, ob tem si društva pomagajo tudi s sponzorji in z lastno iznajdljivostjo. Podžupana sta podeli- la sedem bronastih značk, in sicer: Petri Vernik - članici Foto: Uroš Krstič Stiven Vočanec (SD Kovinar Ormož), prejemnik zlate značke Foto: Uroš Krstič Bojan Mir (SD Jožeta Kerenčiča Miklavž), prejemnik zlate plakete Strelskega društva Kovinar Ormož, Roku Tomažiču in Mitji Rozmanu, članoma Kluba borilnih veščin Ormož, starejšim dečkom Rokometnega kluba Carerra Optyl Velika Nedelja, Luciji Meško za bronasto medaljo na Specialni olimpiadi, Leonu Nemšaku - članu Tarok kluba Ormož in Mateji Pokrivač iz Atletskega kluba Ormož. Srebrno značko za pomembne tekmovalne dosežke na področju športa je prejel Aleksander Ciglarič iz Strelskega društva Jožeta Kerenči-ča Miklavž pri Ormožu, zlato značko pa Stiven Vočanec iz Strelskega društva Kovinar Ormož. Plaketo občine Ormož za športne dosežke za leto 2010 je letos prejelo Strelsko društvo Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu ob 50-letnici uspešnega delovanja. Uroš Krstič Rokomet • Velika Nedelja CO Upanje za obstanek še vedno obstaja Minulo soboto so rokometa-ši iz Velike Nedelje počivali, saj bodo zaradi zasedenosti njihove dvorane srečanje proti Svišu odigrali šele 12. marca. V soboto Nedeljčani gostujejo pri Škofljici, kjer se potihem nadejajo celo uspeha, ki bi jim veliko pomenil v borbi za obstanek med 1. B-ligaši. Za vratarje pravijo, da so kot vino - bolj staro je, boljše je. Med vratarje z najdaljšim stažem v slovenskem rokomet spada vratar Velike Nedelje Carrere Optyl Davorin Ko-vačec, ki je svojo rokometno pot pričel leta 1989, ko je de-bitiral med vratnicami Velike Nedelje. Še vedno rad priskoči na pomoč članski ekipi, kljub temu da ima veliko dela kot trener mlajših selekcij. O prvem delu prvenstva nam je izkušeni rokometaš povedal: »Lahko bi bilo povsem drugače, saj smo izgubljali številne tekme s samo zadetkom razlike. To se dogaja, vendar smo še vedno v igri za obstanek. Veseli pa dejstvo, da vse dosegamo z igralci z našega območja.« Borba za obstanek ne bo lahka. V preostalih petih domačih tekmah se nadejajo desetih točk, vendar bo treba nekje na gostovanjih še koga presenetiti. »Prva priložnost se nam ponuja že v soboto, ko gostujemo pri Škofljici in dve točki bi bili zlata vredni. Sicer pa je upanje tisto, ki zadnje umre. Mi smo prepričani v naše boljše igre, kar bi pomenilo obstanek v ligi. Lepe besede so tiste, ki dobro denejo, vendar so točke tisto, kar je realnost. Brez njih pa ni upanja,« je kratki pogovor zaključil najbolj izkušen rokometaš iz Velike Nedelje. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Rokometaše Velike Nedelje Carrera Optyla čaka v soboto tekma z ekipo Škofljice. Namizni tenis 3. SNTL (m) Igralci Iz Cirkovc so odigrali dve srečanji v Ljubljani in bili obakrat poraženi. Pravih možnosti proti Vesni in Kajuhu niso imeli, vse tri posamične točke na obeh srečanjih je dosegel Silvo Slaček. Do konca tekmovanja v 3. SNTL so še trije krogi. REZULTATI 12. KROGA: Iskra Av-toelektrika - Logatec 4:5, Royal Beach Škofja Loka - Preserje 5:2, Križe - Vrhnika 5:0, Krka II - Žogica Radgona II 5:1, Hrastnik - Radlje 5:2, Vesna Zalog - Ljutomer 5:1, Kajuh Slovan - Šternmatik Cirkovce 5:1, Royal Beach Škofja Loka - Vrhnika 5:2, Križe - Preserje 5:0, Krka II -Radlje 5:0, Hrastnik - Žogica II 5:0, Vesna Zalog - Šternmatik Cirkovce 5:2, Kajuh Slovan - Ljutomer 5:3. 1. ISKRA AVTOELEKTRIKA 22 19 3 38 2. KRKA II 22 19 3 38 3. KRIŽE 22 18 4 36 4.LOGATEC 22 17 5 34 5. PRESERJE 23 14 9 28 6. VESNA ZALOG 23 13 10 26 7. KAJUH SLOVAN 23 12 11 24 8. HRASTNIK 22 11 11 22 9. LJUTOMER 22 11 11 22 10. ROYALBEACH 22 8 14 16 11. RADLJE 22 7 15 14 12. ŽOGICA II. 22 4 18 8 13. ŠTERNMATIK CIRKOVE 22 3 10 6 14. VRHNIKA 23 0 23 0 VESNA ZALOG - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:2 Vehar - Štern 3:0, Pavič - Krnjak 3:1, Peterka - Slaček 0:3, Pavič - Stern 3:0, Vegar - Slaček 0:3, Kralj - Krnjak 3:0, Pavič - Slaček 3:1 KAJUH SLOVAN - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:1 Latinovič - Krnjak 3:0, Stanko-vič - Stern 3:0, Najdič - Slaček 2:3, Stankovič - Krnjak 3:1, Latinovič -Slaček 3:0, Najdič - Stern 3:0. 3. OT za kadete: Anja Bezjak med 16 najboljšimi V telovadnici OS Kašelj v Ljubljani je v nedeljo, 20. februarja, potekal 3. odprti turnir za kadetinje in kadete. Skupno je nastopilo 66 fantov in 46 deklet, med njimi tudi 7 članov NTK Ptuj: Anja Bezjak, Katja Krajnc, Jan Harb, Aljaž Bojnec, Aljaž Moho-rič, Jernej Masten Toplak in Marsel Segula. Prav vsi so pokazali nekaj dobrih predstav, s katerimi so si prislužili nove točke za lestvico NTZS. Iz predtekmovalnih skupin so se v izločilne boje (1. ali 2. mesto v skupini) prebili Anja, Jan in Marsel. Slednji je imel lepo priložnost za preboj med najboljših 32, a je tesno izgubil 2:3 v nizih z Dobrovoljcem (Logatec). Har-ba je za uvrstitev med 16 najboljših ugnal Tom Sviligoj (Olimpija). Bezja-kova je najprej ugnala Mariborčanko Ačkovo, preboj med 8 najboljših pa ji je preprečila Zala Veronik (Radlje). Svil igoj in Veronikova sta na koncu vsak v svoji kategoriji postala zmagovalca turnirja ... DK, JM Boks • Še o dvoboju Zavec - Delgado » Hiter konec je vedno dober konec« Po petkovem dvoboju za ubranitev naslova svetovnega prvaka v velterski kategoriji verziji IBF so akterji podali mnogo zanimivih izjav, ki so dvignile kar nekaj prahu. Največ zagotovo Dejanova izjava v ringu takoj po dvoboju, v kateri je dejal: »Po navadi v šali rečejo: boksarji so neumni. Niso, vi ste neumni.« Ko je Dejan videl posnetek, je šele videl, da se je nerodno izrazil. »Želel sem reči, da so ljudje še bolj 'nori' kot jaz, ker tako navijajo zame, me spodbujajo in pripravijo nepozabno vzdušje. V afektu po dvoboju sem zbral napačne besede.« V vzdušju, ki je v petek vladalo v dvorani Stožice, je takšna napakica lahko razumljiva, saj so bili gledalci res bučni. S svojim navijanjem so že ob samem prihodu, v garažah pod dvorano, dodobra razvneli prisotne in napovedali, da bomo znova priča nepozabnemu spekta-klu. Ta se je kasneje res zgodil, predvsem po zaslugi nove izjemne predstave Dejana Zavca, ki svojemu tekmecu ni dopustil niti kančka možnost za zmago. Slikovito se je po dvoboju izrazil predvsem Dirk Dzemski, Dejanov trener: »Hiter konec je vedno dober konec. Vesel sem, da je sodnik pravi čas prekinil dvoboj, saj je za športnika pomembno, v kakšnem stanju konča dvoboj.« V Slovenijo je vedno bolj »zaljubljen« tudi Ulf Steinforth, ki ob vsaki priložnosti pove, da so Dejanovi navijači Foto: Črtomir Goznik Naš superšampion je bil v Stožicah veliko boljši od svojega tekmeca. najboljši na svetu in da lahko takšno vzdušje doživiš le ob njegovi borbi. »Po tekmi sem dobil veliko SMS-sporočil, eno je bilo prav posebno. V njem pa je pisalo: 'Z Dejanom imaš v svojem klubu enega najboljših boksarjev nasploh.' Dvoboj me je osebno močno spominjal na tistega v Južni Afriki, ko je Dejan tekmeca z nekaterimi posamičnimi močnimi udarci potegnil v svoj tok in poti nazaj ni bilo,« je povedal Ulf, ki je optimizem izdajal tudi o Dejanovi nadaljnji boksarski karieri: »Dejan zagotovo ima možnost, da se pomeri v ZDA, zeleno karto si je pridobil z zmago proti Delgadu. Vse, kar sem svojim Visoka TV-gledanost dvoboja Prepričljivo zmago Dejana Zavca proti Paulu Delgadu so spremljali tudi številni gledalci pred TV zasloni. Neposredni prenos na TV SLO 2 si je v povprečju ogledalo skoraj 290.000 gledalcev (AMR: 15,11 %). Vrhunec je dvoboj dosegel ob 21.56, ko ga je spremljalo skoraj pol milijona TV-gledalcev, natančneje 488.400 gledalcev (AMR: 25,08 %). Košarka • P.A.R.K.L. Prvi poraz KK Pragersko V 11. krogu je za presenečenje poskrbela ekipa Good Guys Felnar, ki se lahko pohvali, da je kot prva v letošnji sezoni vzela skalp trikratnih prvakov lige. Nekoliko oslabljeni Pragerčani, ki so vodili le v uvodnih minutah, v nadaljevanju niso našli recepta za razigrane domačine. Le-ti so z nepričakovano sedmo zmago v sezoni na dobri poti do zaključnega turnirja. Najvišje zmage s kar 50 točkami razlike so se v tem krogu veselili igralci Kidričevega nad vse manj številčno ekipo KK Starše 1. Kidriča- ni so tako prvič v sezoni na varnem 6. mestu lestvice in bi se lahko ob takem nadaljevanju še vmešali v boj za 4. mesto, ki še vodi na zaključni turnir. V Cirkovcah je bil derbi spodnjega dela med ekipama TED SD Cirkovce in SD Majšperk. Tiskarji iz Cirkovc so dosegli pomembno zmago in tako ostajajo v igri za obstanek v 1. ligi. Vse slabše pa kaže ekipi Majšperka, ki ni zmagala že vse od 4. kroga, ko je bila boljša prav od Cirkovčanov. V 2. ligi so bile odigrane povratne boksarjem obljubil, sem vedno izpolnil in tega se mislim držati tudi v bodoče.« Ker so ZDA »boksarska Meka«, kjer so boksarji eni izmed najbolje plačanih športnikov, je razumljivo, da je želja vsakega, da se pomeri tam. Kakšne bi bile možnosti Dejana v dvoboju proti največjim zvezdnikom, je poskušal odgovoriti Jean Marcel Nartz, eden izmed najvplivnejših organizatorjev boksarskih dvobojev v Evropi: »Dejan je eden izmed najboljših boksarjev velterske kategorije, ob bok Mayweatru, Pacquiao in Mosleyu, zato je vsakršen strah odveč.« V verziji IBF je v velterski kategoriji še vedno izpraznjeno mesto prvega izzivalca svetovnega prvaka, zato je težko jasno napovedati nadaljnje korake Dejanove ekipe. Kdaj bi lahko Dejan najhitreje stopil v ring, pa je vprašanje, ki smo ga naslovili na kondicijskega trenerja Tomija Jagarinca. »Z vidika tekme četrtfinala. Napredovale so ekipe, ki so si prednost zagotovile že na prvih tekmah. Rače so tako še v drugo premagale Novo vas. Ponovno je bil najboljši igralec Bauman, ki je tokrat za domačine dosegel kar 38 točk. V polfinalu ekipo iz Rač čaka najboljša ekipa rednega dela, Klub ptujskih študentov. Ptujčani so v povratni tekmi z ekipo Črešnjevca slavili rekordno visoko zmago in le potrdili status edine neporažene ekipe v 2. ligi. V Dornavi domačinom ni uspelo presenetiti ekipe Adecca, ki je na gostovanje prišla z 22 točkami prednosti. Povratna tekma se je končala Največje presenečenje kroga je pripravila ekipa KK Good Guys - Felnar (na fotografiji). fizične pripravljenosti bi lahko bil naslednji dvoboj najhitreje konec aprila, a le pod pogojem, da takoj izvemo ime tekmeca. Pri boksarski pripravi gre namreč za proces, ki se s sparingi in samim dvobojem zaključi in ga je treba ponovno graditi. To je cikličen proces.« Dejan je imel znova precej težav s težo, ki je bila na dan uradnega tehtanja tik pod dovoljeno mejo, 66,678 kg. »Pri huj-šanju gre za kontroliran proces, ki je sicer stres za telo, a imamo vse pod nadzorom. V zadnjem času smo posebej dobro poskrbeli za Dejanovo prehrano, v kateri ne manjka vitaminskih in vseh drugih energijskih dodatkov za športnike. Tako telo po napornih treningih dobi vse tisto, kar potrebuje za regeneracijo. Jasno je, da gre predvsem pri zadnji dehidraciji pred tehtanjem za napor, a njegovo telo je takšnih naporov vajeno,« je zaključil Tomi. Jože Mohorič z neodločenim rezultatom, Dornavi kot najboljši ekipi rednega dela skupine A, pa tako ni uspel preboj v polfinale. Tam bodo tri ekipe skupine B. Nasprotnik Adecca v polfinalu bodo veterani iz Pragerskega. Čeprav so Pragerčani letos že dvakrat premagali ekipo Adecca v skupinskem delu, pravega favorita v tem obračunu ne bo. 1. LIGA REZULTATI 11. KROGA: Good Guys Felnar - KK Pragersko 84:76 (20:16, 23:19, 19:18, 22:23), ŠD Kidričevo - KK Starše 1 111:61 (25:8, 27:24, 24:18, 34:11), TED ŠD Cirkovce - Optika Pelikan ŠDM 81:64 (24:16, 18:9, 20:24, 19:15), KK Starše 2 - Vinag MCApro (25. 2. ob 20.15). 1. KK PREGERSKO 11 10 1 21 2. GOOD GUYS FELNAR 11 7 4 18 3. VINAG MCAPRO 10 7 3 17 4. KK STARŠE 2 10 5 5 15 5. KK STARŠE 1 11 4 7 15 6. ŠD KIDRIČEVO 11 4 7 15 7. OPTIKA PELIKAN ŠDM 11 3 8 14 8. TED ŠD CIRKOVCE 11 3 8 14 2. LIGA DRUGE ČETRTFINALNE TEKME: ŠD Ptujska Gora - Pragersko veterani 63:79 (21:14, 18:20, 11:21, 13:24), KMO Dornava - KK Adecco 72:72 (16:15; 6:24; 23:17; 27:16), KK Rače - ŠD Nova vas 75:61 (11:14, 8:18, 28:11, 28:18), Klub ptujskih študentov - Črešnjevec 94:49 (32:18; 20:9; 20:15; 22:7). Danilo Klajnšek Atletika • Sprejem za Tatjano Majcen Ljubič Mala statua za Majcen Ljubičevo Športni uspehi so skozi vsake oči različno videni in ovrednoteni, a dve medalji parao-limpijke Tatjane Majcen Ljubič na svetovnem atletskem prvenstvu športnikov invalidov v Chris Chrurcu v Novi Zelandiji imata po slabem mesecu dni še vedno močan sijaj. Ta sijaj je zaznal tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je v sredo v poročni dvorani Mestne hiše pripravil poseben sprejem za odlično športnico invalidko. Za njeno srebrno medaljo v suvanju krogle in bronasto v metanju diska jo je nagradil z malo statuo MO Ptuj. Ob podelitvi nagrade je ptujski župan povedal, da je športnica prišla do teh uspehov z vztrajnostjo in samokri-tičnostjo. Za atletinjine uspehe ima v zadnjem obdobju veliko zaslug tudi njen trener Gorazd Rajher, ki velja za »trdega« trenerja, zato je prejel kar pravo simbolično darilo: knjigo Trdobojec. Rajher je izkoristil priložnost in dodal, da se bo prav gotovo iz knjige o našem svetovnem boksarskem šampionu Dejanu Zavcu marsikaj naučil. »Moja športna želja, ki je povezana s Foto: Črtomir Goznik Utrinek s sprejema pri županu MO Ptuj Tatjano, je ta, da na olimpijskih igrah v Londonu v njeni paradni disciplini, suvanju krogle, vrže to orodje sedem metrov daleč. To bo zadostovalo za novo medaljo.« Dve je Majcen Ljubičeva prinesla iz Nove Ze- landije, ob podelitvi male statue pa je dejala: »Rada imam takšne sprejeme, saj potem vem, da ljudje spremljajo mojo športno pot. Takšne stvari mi dajejo tudi motivacijo za delo v naprej.« Tatjana Majcen Ljubič se je po krajši pavzi že vrnila na treninge, kjer znova trdo dela, da bo izpolnila nove, visoko postavljene športne cilje. David Breznik Nogomet • Boštjan Paveo, novi predsednik ŠD Gerečja vas Številne spremembe v NK Gerečja vas V sredini januarja je potekal 44. redni občni zbor nogometnega kluba Gerečja vas, katerega članska ekipa nastopa v Štajerski nogometni ligi, z mlajšimi selekcijami pa tekmujejo v ligah MNZ Ptuj. Cilji članske ekipe so bili pred sezono veliko višji kot trenutno zadnje mesto. Tako je vlogo predsednika kluba sprejel dosedanji sekretar kluba Boštjan Paveo. V upravnem odboru bodo delovali Blaž Slaček, Daniela Kaisersberger, Svetozar Kaisersberger, Karl Svenšek, Štefan Lukas in Bojan Vajda, v nadzornem odboru pa so Janko Gojkošek, Branko Lešnik in Janko Hertiš. Novi pa je tudi trener članske ekipe, in sicer je vodenje prevzel Ivan Ornik. Njegov pomočnik bo Ivan Zajc, za telesno pripravljenost pa bo skrbel Franc Zupanič. Novi predsednik Boštjan Paveo je nekdanji igralec in sekretar kluba, zato ga dobro pozna: »Glede na to, da sem sorazmerno hitro - pri 25 letih - končal nogometno pot zaradi hude poškodbe kolena, sem se takoj lotil dela v klubu in prevzel funkcijo sekretarja kluba, ki sem jo podedoval' po svojem očetu. Funkcijo predsednika društva sem sprejel po dolgem premisleku, saj smo uspeli v klub pripeljati nove ljudi, ki so pripravljeni na tak Klub so v prestopnem roku zapustili sledeči Igralci: Rok Sagadin (Avstrija), Leon Ku-kec (Hrvaška), Nejc Lončarič (Stojnci), Matej Benko (Podvin-ci), Smiljan Ornik in Peter Vnuk (Markovci). V klub so prišli naslednji igralci: Rene Vrabl (Drava), Dejan Horvat in Jože Šmigoc (Skorba), Peter Mesarič (Za-vrč), Matej Ozim (Nafta Lendava), Željko Stokanic (Aluminij). Boštjan Paveo, novi predsednik SD Gerečja vas ali drugačen način pomagati svojemu klubu. Ta funkcija za mene predstavlja veliko čast, obenem pa veliko obvezo. Vsi vemo, da živimo v obdobju gospodarske krize, da se podjetja, tako večja kot manjša, ubadajo s finančnimi težavami in je sredstev za sponzorstvo oziroma donatorstvo vedno manj tudi na najvišjem, kaj šele na amaterskem nivoju.« O ciljih pa nam je novi predsednik ŠD Gerečja vas dejal: »Cilj, ki smo si ga z novim UO in NO zadali, je vsekakor obstanek v ŠNL, pri mlajših selekcijah pa želimo izboljšati strokovno delo z ustrezno usposobljenimi trenerji. To velja predvsem za kadetsko ekipo, selekciji U-10 in U-12 pa zelo dobro delata pod okriljem nogometne šole Golgeter Hajdi-na. Sam osebno sem velik optimist in sem prepričan, da nam bo uspelo doseči zastavljene cilje, ki smo si jih postavili. Zagotavljam, da bom upravičil zaupanje ljudi, ki so me izbrali za prvega moža kluba. Izkoristil bi priložnost in se že vnaprej zahvalil našemu generalnemu sponzorju, podjetju ZAVA, d. o. o., Občini Hajdina in vsem dosedanjim kakor tudi novim potencialnim sponzorjem, pa tudi ostalim simpatizerjem kluba za pomoč pri nemotenemu delovanja kluba.« Nogometaši iz Gerečje vasi so pričeli priprave 29. januarja, doslej pa so odigrali dve tekmi: proti Staršam so remizirali 2:2, v soboto pa so z 2:1 ugnali Slivnico. Danilo Klajnšek Nogomet • Stojnce bo spomladi vodil Boris Klinger Nogometašev Stojncev, ki nastopajo v 3. ligi vzhod in se krčevito borijo za obstanek, spomladi več ne bo vodil Hrvat Robert Težački. Sprejel je namreč ponudbo svojega matičnega kluba, Varteksa iz Varaždina, kjer bo vodil kadetsko ekipo, poleg tega pa bo opravljal tudi naloge pomočnika trenerja članske ekipe. Tako bo v spomladanskem delu sezone ekipo Stojncev, ki po jesenskem delu sezone v vzhodni tretjeligaški druščini zaseda skromno 13. mesto, do obstanka skušal pripeljati Boris Klinger. Le-ta je še jeseni igral za kanarčke, v drugem delu sezone pa bo ekipo vodil s klopi. V tem trenutku se zdi Klinger najboljša rešitev za mesto trenerja Stojncev, saj ekipo odlično pozna, poleg tega pa med igralci uživa veliko avtoriteto. tp Šahovski kotiček Mladinsko državno prvenstvo Od sobote v Rogaški Slatini poteka 18. mladinsko državno šahovsko prvenstvo za kategorije U8, U10, U12, U14, U16 in U18. Tekmovanje poteka v organizaciji Šahovske zveze Slovenije, v imenu katere je udeležence na odprtju pozdravil njen predsednik Milan Kneževič ter v tehnični izvedbi podjetja Šahohlačnik, d. o. o., iz Maribora, ki ga vodi priznani slovenski velemojster Georg Mohr. Med 222 mladimi iz celotne Slovenije je dokaj uspešno pričela tudi desetčlanska ekipa Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Mladi Ptuj-čani nastopajo pri dekletih in fantih v kategoriji U12 (Alja Janžekovič, Klemen Kovačec), pri fantih v U14 (Andraž in Tomaž Šuta, Marko Ze-mljarič, David Zagoršek) in U18 (Žan Belšak, Klemen Janžekovič) ter pri dekletih U16 (Lara Carli, Nives Janžekovič). Najboljši po posameznih kategorijah se bodo uvrstili na svetovno in evropsko prvenstvo. Po odigranih petih krogih so od članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj nekoliko uspešnejša dekleta, posebej še Alja Janžekovič v konkurenci U12 ter Lara Carli v U14. Njima ob bok lahko postavimo še Žana Belšaka v konkurenci U18. Mladi šahisti so se za sprostitev med napornim tekmovanjem pomerili še na zanimivem turnirju v menjalnem šahu. Nastopilo je 28 dvojic, med njimi tudi dve ptujski. Žan Belšak in Klemen Janžekovič sta osvojila šesto mesto, Marko Zemljarič in David Zagoršek pa osmo. Silva Razlag Futsal Mladi za naslov v novi dvorani v Kidričevem V novi športni dvorani v Kidričevem bo v soboto zaključni turnir v futsalu v kategoriji do 13. leta starosti. Nastopili bosta dve ptujski ekipi, ki pa se ne bosta srečali v polfinalnih srečanjih in tako ostaja velika možnost za »domači« finale. RAZPORED TURNIRJA: 13.00: ŽNK Dornava - ŽNK Pomurje (deklice U-12, prijateljska tekma) 14.00: Špedicija Goja Ptuj - FC Litija (polfinale) 14.50: Agroproagro Ptuj - FC Velike Lašče (polfinale) 15.40: NK Aluminij - NŠ Poli Drava Ptuj (dečki U-6, prijateljska tekma) 16.30: tekma za 3. mesto 17.30: tekma za 1. mesto DK Športni napovednik Nogomet 1. SNL Razpored 20. kroga: sobota, 26. 2., ob 14.00: Rudar - Maribor; ob 15.00: Nafta - Primorje, Domžale - Luka Koper; ob 16.00: Hit Gorica -Olimpija; nedelja, 27. 2., ob 15.00: Triglav Gorenjska - CM Celje. 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 16. KROG: Aluminij - HIT Gorica (v soboto ob 13.00), Maribor - NŠ Poli Drava (v soboto ob 13.30). 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 16. KROG: Aluminij - HIT Gorica (v soboto ob 11.00), Maribor - NŠ Poli Drava (v soboto ob 11.30). PRIJATELJSKE TEKME V nedeljo ob 11. uri bodo nogometaši Aluminija v prijateljski nogometni tekmi gostili ekipo Pohorja iz Ruš. V soboto bodo nogometaši Zava Gerečje vasi ob 15. uri v Staršah igrali z ekipo Lenarta. Prav tako v soboto bodo ob 11.00 nogometaši NK Podvinci Betonarna Kuhar gostili ekipo Hajdine. Rokomet 1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA PARI 20. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Veplas Velenje, Olimpija - Žalec, Celje Celjske mesnine - Krim Mercator, Piran - Krka, Casino Izola - Mlinotest Ajdovščina. 1. B SLOVENSKA MOŠKA LIGA PARI 15. KROGA: Škofljica - Velika Nedelja Carrera Optyl, Ajdovščina - Celje Pivovarna Laško B, Istrabenz plini Izola - Sevnica, Grosuplje - Mokerc Ig, Sviš Pekarna Grosuplje - Grča Kočevje, Krško - Alples Železniki. 2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 8. mesta) PARI 1. KROGA: Drava Ptuj - Cerklje, Radovljica - Moškanjci Gorišni-ca, Črnomelj - Dol TKI Hrastnik, Dobova - Mitol Sežana. Košarka 3. SKL VZHOD (MOŠKI) Pari 15. kroga: Terme Ptuj - Ivančna Gorica (sobota, 26. 2, ob 20.00, v dvorani Center), Primafoto SG - Komenda Hram Gorjan, Posavje Pod-bočje - Koroška, NONA Lenart - ŠRK Koši. Prosta je ekipa Ruše. Namizni tenis 1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 6. mesta) PARI 14. KROGA: Ptuj - Tempo Velenje (sobota 17.00 v ŠD Mladika), Finea Maribor - Kema Puconci, Sobota - Krka. 1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA (od 1. do 6. mesta) PARI 14. KROGA: Logatec - Ptuj, Fužinar Interdoskont - Ljubljana, Muta - Arrigoni Izola. 2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA 8. KROG: Žogica Radgona - Ptuj II. (ob 10. uri), Olimpija - Ptuj (ob 16. uri). 3. SLOVENSKA MOŠKA LIGA 13. KROG: Šternmatik Cirkovce - Hrastnik (ob 10. uri v ŠD Cirkovce), Šternmatik Cirkovce - Krka II. (ob 16. uri). Odbojka 3. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - ZA 1. MESTO PARI 1. KROGA: Braslovče - ŽOK AC Prstec Ptuj (sobota ob 17.uri) in Dravograd - Nova KBM Branik II. Kegljanje 3. SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD 14. KROG: Drava Deta Center - Nafta (v soboto ob 17.30 na kegljišču v Deta Centru) Danilo Klajnšek Tenis m OP Ü-14 Terme Ptuj Lah do drugega kroga Od petka do ponedeljka, 18. do 21. 2., je v »balonu« v Termah Ptuj potekal močan A turnir dečkov v konkurenci do 14. leta starosti - odprto prvenstvo U-14 Terme Ptuj. Na njem je nastopilo kar osem igralcev iz prve petnajsterice najboljših na lestvici TZS - prvi nosilec je bil Nik Krapež (LTC - Ljubljanski teniški center). Prav Krapež je najbolj zaznamoval ptujski turnir, saj je osvojil 1. mesto brez izgubljenega seta. V finalu je bil njegov tekmec 3. nosilec, Jakob Aljaž Kaplja (Domžale), rezultat pa je bil 6:0, 6:2 v korist prvega. V domačem klubu, TK Terme Ptuj, so največ pričakovali od četrto postavljenega Svena Laha, ki pa je v zadnjem času nekoliko padel v formi. Sven je sicer zmagal v uvodnem krogu glavnega turnirja, a ga je v drugem ustavil Celjan Luka Lilija (4:6, 6:2, 2:6). S povabilom organizatorjev sta na glavnem turnirju nastopila mlada Martin Domanjko (letnik 1999) in Blaž Murko (l. '97), a sta oba izpadla v 1. krogu. V kvalifikacijah sta obstala še Blaž Bez-jak in Tomaž Petrovič (oba '98). Kljub temu je bila to za vse dragocena izkušnja nastopanja na tako močnem turnirju. JM Vsi polfinalisti OP U-14 Terme Ptuj (od leve): Nik Krapež (LTC), Jakob Aljaž Kaplja (Domžale), Jure Frank (ŽTK Maribor) in Anže Arh (Triglav Kranj). Nagrade za najboljše je prispevalo podjetje NES. Konjeniški šport Skupščina Kasaške zveze Slovenije Kasaška zveza Slovenije je priznana rejska organizacija za pasmo konj ljutomerski kasač, ki vodi aktivnosti na področju izvajanja rejskega programa za to pasmo konj. Na redni letni skupščini v Križevcih pri Ljutomeru je predsednik zveze Janez Slavič podal poročilo o njenem delovanju v lanskem letu ter nakazal temeljne letošnje programske smernice. V finančnem proračunu skupnega temeljnega rejskega programa za zagotavljanje genetske variabilnosti in splošnega napredka živinoreje in zaradi ohranjanja potrebnega števila plemenskih živali in drugega plemenskega materiala v lanskem letu so prvič uspeli v četrtem letu delovanja Kasaške zveze Slovenije zagotoviti nekaj več kot 3000 evrov, namenjenih za vodenje registra ljutomerskih kasačev in tri rejska tekmovanja. Okoli 800 evrov so namenili za državno prvenstvo dveletnih kasačev (10. oktobra v Ljubljani), 576 evrov pa za dve rejski dirki ljutomerskih tri-in štiriletnih kasačev (16. maja in 17. oktobra v Ljutomeru). Kasaška zveza Slovenije je v lanskem letu (5. junija) organizirala razstavi ljutomerskih kasačev ob praznovanju 115-letnice kmetijske zadruge KLAS Križevci ter v okviru 48. mednarodnega kmetij-sko-živilskega sejma 23. avgusta v Gornji Radgoni, kjer je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije priznanja podelilo trem rejcem ljutomerskih kasačev: Marku Slaviču iz Ključarovcev, Alfredu Hossmannu iz Križevcev in Francu Puharju iz Veržeja. Na tokratni skupščini je Slavič člane seznanil z lanskoletnim sprejetjem programa varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji za obdobje od 2010 do 2016. Na predlog Kasaške zveze Slovenije se letno vključi v gensko banko pet najboljših plemenskih žrebcev na osnovi doseženih rezultatov posameznih izvornih maternih linij. Od odbranih plemenskih žrebcev se v gensko banko shrani deset doz semena. V letošnjem letu bodo pripravljena merila za odbiranje plemenskih žrebcev, prihodnje leto pa se bo program pričel izvajati. Kasaška zveza Slovenije bo v tem letu posredovala vlogo na kmetijsko ministrstvo za podaljšanje statusa priznane rejske organizacije za pasmo konj ljutomerski kasač, saj se konec tega leta izteče štiriletno obdobje, v katerem je bila zveza priznana rejska organizacija. Tudi letos se bo v okviru zveze izvajal rejski program, najboljše dve-, tri-, štiriletne in starejše ljutomerske kasače pa bodo predstavili na 49. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. NŠ Šolski šport • Judo Blaž Peklič tretji na finalu prvenstva OŠ Blaž Peklič (OŠ Hajdina) Potem ko je na območnem prvenstvu OŠ osvojil drugo mesto In se kvalificiral na finalni turnir, je Blaž Peklič iz OŠ Hajdina tudi tokrat dosegel zelo dobro tretje mesto. Dve borbi je dobil z iponom (10:0), eno je izgubil po sodniški odločitvi in eno z 0:7. Alen Pihler iz OŠ Ljudski vrt, ki si je tudi priboril nastop v finalu, se tega zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Oba tekmovalca trenirata v JK Drava Ptuj. Vrstni red v kategoriji do 73 kg: 1. Nejc Pengerl OŠ Ljubečna 2. Marko Nagy DOŠ 1 Lendava 3. Blaž Peklič OŠ Hajdina 4. Ante Trček OŠ Waldorf. LJ 5. Žiga Erjavec I. OŠ Celje SK Odbojka • Štefan Vrbnjak, predsednik ŽOK Ptuj Dober prvi del za ptujske odbojkarice Prvi del prvenstva za sezono 2010/11 v 3. slovenski odbojkarski ligi vzhod 2. je bil zaključen 12. februarja, v njem pa je Ženski odbojkarski klub AC Prstec Ptuj osvojil 2. mesto z enakim številom točk kot Nova KBM Branik Maribor 2. V klubu imajo simbiozo mladih in izkušenih igralk, ki bodo igrale v končnici tekmovanja za napredovanje v 2. ligo. O rezultatih iz prvega dela, željah v drugem delu, finančnem stanju in igralskem kadru smo se pogovarjali s predsednikom ptujskega odbojkarskega kluba Štefanom Vrbnjakom. Kakšen je vaš pogled na prvi del tekmovanja v 3. slovenski odbojkarski ligi? Štefan Vrbnjak: »Prvi del je bil kar soliden, saj razen poraza v Mariboru naše igralke niso izgubile nobene druge tekme. V tem delu smo pokazali, da imamo dobro ekipo, ki je sestavljena iz starejših izkušenej-ših igralk, ki so nosilke igre, in mladih, ki imajo velik talent ali potencial. Vsekakor je ekipa z igrami dokazala, da bi lahko igrala v drugi ligi, vendar naš cilj v končnici je, da se kalijo mlade igralke in da se na vsaki tekmi marsikaj naučijo za prihodnjo sezono.« Tri izkušene igralke izstopajo po kvaliteti: Krajnče-va, Andeljkovičeva in Vido-vičeva. So te tri igralke res jedro ekipe? Štefan Vrbnjak: »Gre za odlične igralke in zelo pozitivne osebnosti, ki zelo dobro vplivajo na našo ekipo. S svojim znanjem in delom v preteklosti so vsekakor naše najboljše igralke in v igri veliko pomagajo mlajšim k napredku. Zraven omenjene trojke moram doda- Foto: Črtomir Goznik Štefan Vrbnjak: »Našim igralkam dajemo toliko, kolikor imamo, zato smo že pred začetkom tekmovanja dobro premislili o sredstvih, da bomo igranje v ligi in vse ostale obveznosti lahko poravnali.« ti še izkušeni Marjano Horvat in Špelo Breznik. Vse te igralke si želijo igrati za naš klub ter ga tudi vlečejo naprej.« Svoj prostor v članski ekipi so dobile nekatere mlade igralke. Kako so se mlade igralke znašle na tekmah? Štefan Vrbnjak: »V ekipi imamo nekaj zelo mladih igralk, ki so po mojem mnenju svojo priložnost za igro dobro izkoristile. Za igre lahko pohvalim Vindiševo, Krambergerje-vo, Intiharjevo, Kosijevo ... V začetku tekmovalne sezone ste na mesto trenerke postavili Jasno Zajšek. Štefan Vrbnjak: »Na začetku sezone sem bil malo v dvomih, vendar sem ji zaupal, saj sem jo dobro poznal. Vedel sem tudi, da je bila prej odlična igralka in sodnica. Pri njej se vidi pedagoški pristop; dela zelo kvalitetno, kar se bo videlo v še večjem napredku - predvsem pri mladih igralkah - šele čez nekaj časa.« Kako delate z mlajšimi selekcijami in koliko imate članic v klubu? Štefan Vrbnjak: »Skupno imamo v klubu približno petdeset igralk. Ob članski in mladinski ekipi imamo še starejše in mlajše deklice. Z mlajšimi selekcijami delata Jasna Zajšek in Ana Nimac. Ko obiskujem te treninge, lahko rečem, da te mlade deklice zelo napredujejo in čez nekaj časa bomo imeli dobre domače igralke. To pomeni, da se za bodočnost ptujske ženske odbojke ni treba bati.« Ali je recesija prizadela tudi ŽOK AC Prstec Ptuj? Štefan Vrbnjak: »Dejansko tudi mi 'tarnamo', in če tarnamo, potem tudi dobimo nekaj sponzorskih sredstev. Situacija ni preveč dobra, ampak se moramo v klubu truditi potegniti Boks • Boks klub Ring Ptuj Ptujčani boksali v Celovcu Boks klub Klagenfurter Boxverein E&S je v petek v Celovcu priredil posebno revijo, na kateri so kot gosti nastopili člani BK Ring. Ptujčane so zastopali Nino Milošič, Tilen Kmetec, Marcel Gojkošek, Rok Dolenc, Aleš Kujovec in Marko Makovec. Šlo je za revijalno tekmovanje, katerega glavni namen je bil, da sta se od amaterskega boksa primerno poslovila dva domača boksarja, Ali Sayed in Ando Sarkisian, ki odhajata med profesionalce. Sam dogodek je bil pravi spektakel, v katerem so imeli domačini papirnato prednost v ringu in so skupno dosegli štiri zmage, medtem ko so Ptujčani dobili en dvoboj; en se je končal z neodločenim rezultatom. Edino zmago je dosegel Rok Dolenc, ki je bil absolutno boljši in je suvereno premagal Bekima Shora. Boljši je bil tudi Marcel Gojkošek proti Hamidu Masha-lu, vendar so se sodniki odločili za neodločen rezultat. Nino Milošič v izenačenem dvoboju ni pokazal nič posebnega, je pa bil poseben prvi vstop v ring šele 13-letnega Tilna Kmetca. Kadet je pustil dober vtis in je odboksal eno rundo. V glavnih dvobojih večera sta nastopila Aleš Kujovec in Marko Mako-vec, ki sta bila aktivnejša in natančnejša boksarja od svojih tekmecev, vendar so sodniki neupravičeno zadnji amaterski zmagi dodelili Aliju Sayedu in Andu Sarkisianu. Avstrijska boksarja sta prejela veliko več močnih udarcev, zato je bil tre- največ, kar lahko iz dane situacije. Našim igralkam dajemo toliko, kolikor imamo, zato smo že pred začetkom tekmovanja dobro premislili o sredstvih, da bomo igranje v ligi in vse ostale obveznosti lahko poravnali.« Pred leti se je na Ptuju igrala prva slovenska ženska odbojkarska liga. Kdaj bomo dosanjali ponovni nastop ptujske ekipe v tem rangu tekmovanja? Štefan Vrbnjak: »To se lahko zgodi, ko bo klub imel dovolj svojih kvalitetnih igralk in bo imel zagotovljeno finančno strukturo za nekaj sezon. Upam, da bi se v obdobju treh ali štirih let vrnili v prvo ligo, vendar je veliko odvisno od finančne situacije v naslednjih letih.« Ta konec tedna se začne končnica tekmovanja v 3. ligi. Zraven ŽOK AC Prstec Ptuj igrajo še Nova KBM Branik Maribor 2., Dravograd in Braslovče. Kakšni so vaši cilji v tej končnici? Štefan Vrbnjak: »Mi bomo igrali svojo igro, kar avtomatsko pomeni, da bomo igrali vsako tekmo na zmago. Malo nepravičen je sistem točkovanja, saj sta si prvouvrščeni ekipi tretjih lig v nadaljevanje prinesli po tri točke, medtem ko ŽOK AC Prstec Ptuj starta brez točk. To pomeni, da mora naša ekipa v borbi za prvo mesto premagati vse ekipe tako doma kot tudi v gosteh. Mi se v prvi vrsti sedaj ne obremenjujemo z rezultatom, saj smo v rednem delu dosegli, kar smo želeli. Igrali bomo tekmo za tekmo, na koncu pa se bo izkazalo, kako visoko lahko pridemo.« David Breznik ner Ivan Pučko kljub porazu zadovoljen z nastopoma svojih varovancev. Rezultati iz Celovca: Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Mu-kaev Sali (KB E&S) 0:2 (člani/elite boxers) Tilen Kmetec (BK Ring Ptuj) -Mohammad Hashmat (KB E&S) 0:2 (mlajši kadeti/schoolboys) Marcel Gojkošek (BK Ring Ptuj) - Hamidi Mashal (KB E&S) 1:1 (mla-dinci/youth boxers) Rok Dolenc (BK Ring Ptuj) - Be-kim Shora (KB E&S) 2:0 (člani/elite boxers) Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Ali Sayed (KB E&S) 0:2 (člani/elite boxers) Marko Makovec (BK Ring Ptuj) -Ando Sarkisian (KB E&S) 0:2 (člani/ elite boxers) David Breznik Ptujčani so sodelovali na boksarskem večeru v Celovcu. 5. krog 1. lige Železničarski boksarski klub Maribor bo to soboto organizator 5. kroga 1. slovenske državne lige. Po štirih krogih so prepričljivo v skupnem vodstvu člani BK Ring. V Mariboru naj bi Ivan Pučko računal na Renata Babiča (njegov prvi nastop), Nina Milošiča, Marcela Goj-koška, Roka Dolenca, Marka Makovca, Nejca Nedeljka, Aleša Kujovca in Blaža Škerjanca. Mladi ptujski boksarji so dobro delali, kar so nenazadnje pokazali tudi na reviji v Celovcu. Poleg članov BK Ring bo najverjetneje ptujski boks predstavljal tudi kakšen predstavnik Bk Legionar Ptuj. Kuharski nasveti Enolončnica Zimski času je še vedno priložnost, da pogosteje kot ■ ■ ■■ i v ■ ■ ■ ■ v ■ sicer pripravljamo enolončnice, ki s svojo mešanico sestavin dajo odličen okus gotovi jedi. Enolončnice so po svoji sestavi bogate glede na uporabo živil, ki jim dajejo že značilne prepoznavne okuse in zaradi tega ne potrebujejo veliko začimb in dišav. Na splošno poznamo dve veliki skupini enolončnic, in sicer mesne enolončnice in brezmesne enolončnice. Ponudimo jih lahko za glavne dnevne obroke, najpogosteje v času kosila ali večerje, in jih včasih dopolnimo še s kakšno slaščico ali prilogo. Kadar jih pripravljamo kot glavno jed, jih dopolnimo z drugimi jedmi, da jih prehransko uravnotežimo. Tako moramo pri brezmesnih enolončnicah poskrbeti za primerno količino polnovrednih beljakovin, pri mesnih enolončnicah pa pogosto dodatno dodajamo živila, v katerih najdemo snovi, ki organizem ščitijo, oziroma vitamine in mineralne snovi. To lahko naredimo tudi s pomočjo jedi, ki jo ponudimo zraven, tako k mesnim lahko ponudimo solate in sadje, brezmesnim pa dodajamo kakšno domačo klobaso, meso, sir ali meso zamenjamo s sladico iz skute in mleka. Posebej so cenjene enolončnice, v katerih so kot sestavina tudi kaše, kot je ajdova, ješpre-njeva in prosena kaša, zaradi pomembnih ogljikovih hidratov in vlaknin. Da se kaše v enolončnicah enakomerno razkuhajo in napnejo, jih damo kuhat v hladno vodo, da škrob enakomerno nabreka. Seveda pazimo, da pri enolončnicah, pri katerih dodajamo kaše, te nastopajo enakomerno z ostalimi sestavi- nami in ne prevladujejo. Ajdova in prosena kaša se hitro skuhata, zato ju kuhamo posebej ali dodamo v enolončnico proti koncu kuhanja, skupaj z manjšo količino mrzle vode. Od zelenjave v enolončnicah uporabljamo čvrsto zelenjavo, kot je korenje, peteršiljeva korenina, gomoljasta zelena ter druge vrste zelenjave, kot je grah, stročji in suhi fižol, por ter ostale vrste zelenjave. Uporaba zelenjave je odvisna predvsem od sezone. Pri pripravi zelenjavne enolončnice uporabimo vsaj 5 do 6 vrst zelenjave. Pri pripravi brezmesnih enolončnic lahko pripravimo enolončnice iz zelenjave in jih zgostimo s svetlim prežganjem ali v njih zakuhamo drobne testenine ali riž. Lahko pa zelenjavne enolončnice kombiniramo tudi s kašami, takrat v enolončnice ne dodajamo riža ali testenin. Mesne enolončnice najpogosteje pripravljamo iz sveže svinjine, prekajene ali posušene svinjine, slanine, domačih klobas, nekatere pa tudi iz govedine in drobnice. Mesne enolončnice najpogosteje v prvi fazi pripravljamo tako kot golaže, oziroma na manjši količini maščobe pre-pražimo sesekljano čebulo, ko čebula dobro ovene, dodamo česen in nato narezano meso. Velikost rezanja mesa je odvisna od tega, kako bomo enolončnico ponudili. Če jo ponudimo v globokem krožniku, sestavine režemo na male kocke, če pa jo ponudimo na servirnem krožniku, skupaj s prilogo, takrat se- V primerih, kot je pri psičku gospe s Ptuja, svetujem specialni pregled omenjenega Enolončnica s hrenovkami stavine režemo na večje kocke. Ko je meso rahlo zdušeno, ga pomokamo, dodamo paradižnikovo mezgo in manjšo količino rdeče mlete paprike in takoj za-lijemo. Nato dodamo začimbe in ostale sestavine. Enolončnice še vedno najpogosteje zgostimo s prežganji, seveda danes pripravljamo dosti svetlejša prežganja, pripravljena z manjšo količino maščobe in zgodaj prilita v juhe, da se popolnoma razkuhajo in sestavine razpadejo ter tako v enolončnici vplivajo na okus in zgostitev. Enolončnice lahko zgostimo tudi s surovim olupljenim krompirjem, ki ga drobno naribamo v enolončnico, drobtinami, podmetom in zelenjavne z le-girjem, oziroma mešanico kisle smetane in rumenjaka. Vse zgostitve, ki vsebujejo moko, damo v enolončnice zgodaj, da jedi nimajo okusa po moki in se moka enakomerno razkuha. Od dišav in začimb pri enolončnicah uporabljamo zraven soli še lovor, celi poper, kumino, ki je lahko v zrnju ali mleta, timi-jan, majaron, drobnjak, peter-šilj, listnato zeleno in podobne dišave. Glede na samo pripravo enolončnice niso zahtevne jedi, zato si tudi danes lahko pripravite enolončnico s svežo svinjino in ješprenjčkom. Pripravimo jo tako, da na maščobi prepražimo večjo količino sesekljane čebule, ko čebula rahlo porumeni, dodamo na manjše kose narezano svežo svinjino in jo temeljito spražimo, nato dodamo malo paradižnikove mezge in mlete rdeče paprike, zalijemo z malo vode ali poljubne mesne juhe in nekaj minut dušimo. Ko sok rahlo izpari, dodamo prebrani in oprani ješprenj in na kocke narezano korenje ter zalijemo z večjo količino vode. Začinimo s soljo, kumino in lovorom ter kuhamo do mehkega. Preden ponudimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem. MESNO-ZELENJAVNA ENOLONČNICA 1 žlica maščobe, 1 čebula, 2-3 stroke česna, 1 žlica moke, 1 žlička mlete rdeče paprike, 2 krompirja, sol, poper, lovor, pe-teršilj, 1 korenček, 2 žlici graha, 1 krajnska klobasa ali hrenovka. Na razgreti maščobi prepraži-mo sesekljano čebulo in česen, potresemo z moko, rahlo pre-pražimo, dodamo papriko in zalijemo z vodo. Dodamo narezano korenje, krompir, začinimo in dodamo še narezano klobaso. Kuhamo 30 minut. Po želji v enolončnico zakuhamo drobne testenine. Vlado Pignar Tačke in repki Vneto oko pri kužku Lastnica malega petletnega kužka mešančka s Ptuja zelo zaskrbljena piše o težavi z očesom pri njenem ko-smatinčku, ki je neprestano vneto. Že več mesecev se dogaja in ponavlja, da se kužek začne intenzivno praskati s tačko po desnem očesu. Veke na omenjenem očesu postanejo rdeče, oko je do polovice prekrito, kot navaja gospa, z mreno, zjutraj kužek oko komaj odpre, saj je zlepljeno s sluzastim gnojem. Lastnica mu oko čisti s kamilicami in namaže z antibiotičnim mazilom, ki ga je dobila pri svojem veterinarju. Če je praskanje kužka po očesu prehudo, ga odpelje k veterinarju. Tam dobi antibiotik in injekcijo proti bolečinam in čez nekaj dni se stanje z očesom izboljša. Lastnico skrbi in zanima, zakaj se ta problematika na očesu pri njenem kužku venomer ponavlja, in to vedno na desnem očesu. Sprašuje, ali obstaja kakšen specialen pregled oči, oziroma kaj še lahko stori za svojega psička, da se mu težava ne bo ponavljala. očesa oziroma oči. Pregled zajema vsestranski pregled oči, očesnega ozadja, tretje očesne veke in sluznice očesnih vek. Poudarek je predvsem na preiskavi roženice, kjer iščemo predvsem minule poškodbe, erozije ali čire na roženici, pravilno vlažnost roženice, preskrbljenost s solzami, ki roženico ohranjajo vlažno. Najmanjše, skoraj nevidne poškodbe roženice lahko vodijo v ponavljajoča se vnetja očesa z gnojem, zlepljenjem oči in bolečino. Pri očesnem ozadju pregledamo mrežnico v očesu, očesni živec, lečo z morebitnimi motnimi predeli v njej, očesne komore in izmerimo intra-okularni pritisk. Intraokularni pritisk je izredno pomemben, saj so prvi znaki glavkoma, nevarnega bolezenskega stanja oči, povezani prav s povečanim intraokularnim pritiskom in posledično bolečinskimi stanji živali. Pri specialnem pregledu oči pogosto naletimo na zelo majhne tujke, ki se zagozdijo pod tretjo očesno veko in občasno zelo iritirajo oko, povzročajo vnetja očesa z bolečinskimi stanji. Stanje se izboljša takoj po odstranitvi motečega tujka, pogosto gre za delčke trav, travne rese, se-menke, insekte itd. Tega pri normalnem kliničnem pregledu ne moremo opaziti, saj se žival po navadi na vso moč upira prijemanju in raztegovanju očesnih vek, predvsem pa to velja, če je oko že tako ali tako boleče. Pri pregledu oči ugotavljamo tudi stanje očesnih vek, predvsem spodnjih, ali se lepo prilegajo k očesu, ali so preveč odprte Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. navzven in na ta način lovijo najrazličnejše tujke iz okolja. To se imenuje očesni ektropij. Še večja težava je, če je veka uvihana navznoter, saj tako venomer draži roženico in tako povzroča vnetja in bolečinska stanja. To se imenuje entropij očesne veke ali obeh vek in je zelo pogosta težava, vzročno povezana s ponavljajočimi se vnetji. Pri vseh vnetjih oči, ki se ne pozdravijo popolnoma in so povezana z bolečinskimi stanji, praskanjem živali po očesih, mežikanjem v svetlobo ali fotofobijo, zlepljenimi in gnojnimi očmi, sivino in mo-tnino roženice, je treba izvesti specialni pregled oči in ugotoviti vzrok težave. Pregled se izvaja pod rahlo anestezijo živali, saj je zelo neprijeten za žival. Gospe s Ptuja svetujem, da se s svojim psičkom naroči na pregled oči, kjer bodo ugotovili vzrok ponavljajočim se težavam z očesom pri njenem kužku in na podlagi rezultatov pregleda začeli tudi zdravljenje. Emil Senčar, dr. vet. med. Kmetijska svetovalna služba Pazljivo pri izpolnjevanju petletnih obveznosti Ob začetku letošnje kampanje elektronskega vlaganja zahtevkov za ukrepe kmetijske politike želim opozoriti, da se kmetje še posebej zavedate svojih sprejetih obveznosti do okoljskih plačil. Kmetje ste v preteklih letih že veliko slišali ali prebrali o obveznostih vodenja in hranjenja dokumentacije ter obveznega izobraževanja vključenih v KOP. Ob zaključku petletnega obdobja je to še toliko pomembneje. Le doslednost izpolnjevanja pogojev je garancija, da ne boste vračali že prejetih sredstev. Za posamezen podukrep Kmetijsko okoljskega programa se obveznosti nanašajo na: vodenje evidenc o opravilih na posameznem GERK-u, obveznost udeležbe na štiriurnem izobraževanju letno, analiza tal na pet let in gnojilni načrt na kmetijah, ki uporabljajo mineralna gnojila. Analizo tal in gnojilni načrt je treba narediti za vsak GERK, na katerem se uporablja mineralna gnojila; petletni kolobar, iz katerega mora biti jasno razvidno, katere poljščine so posejane na posameznih njivah (GERK-ih) oz. poljinah na njivi v posameznem letu petletnega kolobarja (obveznost pri podu-krepih IPL, KOL, IVR, EK, SOR, ZEL in VVO); pridobitev certifikata za upravičenci, ki so vključeni v podukrepe integrirane oz. ekološke pridelave; vodenje evidenc o nakupu krme pri podukrepu REJ in PAS; zapisnik o izmerjenih nagibih pri podukrepih S35 in S50; izdelati pašni red pri podukrepu PP, v primeru skupne uporabe planine ali planinskega pašnika mora biti izdelan pašni red. Vsem, ki ste leta 2007 vstopili v podukrepe programa KOP, se v letu 2011 iztečejo obveznosti, ki ste jih ob vstopu sprejeli in se obvezali, da jih boste izpolnjevali ves čas trajanja obveznosti (najmanj 5 let). Ob tem želimo spomniti, da preverite popolnost izpolnjevanja vaših sprejetih obveznosti, da v zadnjem letu ob morebitni kontroli na kraju samem ali pri administrativni kontroli, ki se izvaja na vseh vlogah in zahtevkih, ne bi odkrili pomanjkljivosti, zaradi katerih bi morali vračati sredstva. Posebej opozarjamo na veljavnost gnojilnih načrtov in izpolnjevanje načrta petletnega kolobarja, ki ste ga zasnovali ob vstopu v posamezen podukrep. Izpolnjevanje vsebinskih zahtev kolobarja bodo v letu 2011 preverili na vseh zahtevkih. Upravičenec (vlagatelj zahtevkov) je dolžan na kmetijskem gospodarstvu hraniti vso dokumentacijo ves čas trajanja obveznosti ter nato še pet let po končanem programu. Pa še obvestilo: vlaganje zahtevkov za ukrepe kmetijske politike za leto 2011 bo v času od 1. marca do 6 maja. Kmetije na območju KGZS Zavoda Ptuj boste prejele vabilo, na katerem bo točen datum in ura za elektronski vnos vlog. Prosimo, da se na pisno povabilo tudi odzovete, ker je letos krajši čas vnosa vlog. Predhodno preverite GERK-e in morebitne popravke uredite na Upravni enoti. Vodja oddelka Kmetijske svetovalne službe Ptuj Peter Pribožič, uni. dipl. ing. zoot. PlLIJSKA TELEVIZIJA ipeao Petek 25.2. 10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika -pon. 11:25 Modro—pon. 12:00 Pust pred pustom—4. del 16:30 Polka in majoika 17:35 Hrana in vino 18:00 Pust pred postom -4. del 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Pust pred pustom-4. del 21:30 To bo moj poklic-Mesar 22:25 Info kanal Nedelja 27.2. 9:35 OtroSka oddaja GoriSoica 10:35 Hrana in vino 11:25 Modro -poo. 12:00 Otvoritvena povorka 13:00 Pregled tedna 13:251. pustna oddaja 15:301. pustna uddaja-pnn. 15:55 Pregled tedna 16:20 Polka in majoika 17:25 Hrana in vino 18:151. pustna oddaja-poo. 19:20 Povabilo na kavo-poo. 20:00 Pregled tedna 20:251. pustna oddaja-pon. 20:50 Otvoritvena poverita 21:50 Modro-poo. 22:25 Info kanal PROGRAMSKA SHEMA PeTV Sobota 26.2. 9:30 Otraika oddaja Gorltnica 10:30 To bo moj poklic - Mesar pon. 11:25 Modre-poo. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Art karneval 14:00 Ptujska kronika-poo. 14:20 Polka In majoika 15:25 Ptujska kronika — pon. 15:45 Art karneval 18:00 Ptujska kronika—pon. 18:20 Povabilo na kavo-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Art karneval 21:50 Ptujska kronika—pon. 22:10 Info kanal Ponedeljek 28.2. 10:10 Hrana in vino 10:351. pustna oddaja — pon. 11:00 Pregled tedna 11:25 Modro-pon. 12.002. pustna oddaja 14:30 Pihalne godbe in mažoretke 15:30 2. pustna oddaja-pon. 15:55 Dobrodelni koncert 18:152. pustna oddaja -pon. 18:40 Hrana in vinu 20:00 Pihalne godbe io mažoretke - poo. 21:002. pustna oddaja — pon. 21:25 To bo moj poklic - Vzdrževalec tekstilni 22:15 Info kanal Foto: ASV Foto: ES Krvodajalci 30. december - Jožica Novak, Mala vas 22; Ivan Anušek, Kog 75; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Angela Caf, Kog 75; Robert Keček, H um 20; Dušan Furek, Draženci 87; Dušan Krapša, Nova vas 112; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Anton Planin-šek, Župečja vas 2; Dragica Strelec, Zamušani 22 b; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Miran Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Andrej Orovič, Kicar 61 a; Jožef Krajnc, Lancova vas 40; Anton Mohorko, Trnovec 11; Branko Sitar, Kungota 158; Iztok Kostanje-vec, Sobetinci 38; Dušan Slodnjak, Sakušak 19 a; Valerija Breg, Grajne-ščak 68; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Silvo Strelec, Prvenci 9; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Tonček Breg, Grajenščak 68; Vinko Križanec, Sestrže 6; Ivan Šegula, Juršinci 48; Jože Poharič, Jane-žovci 16; Denis Pliberšek , Sestrže 66; David Vrečko, Lešje 6; Renata Avguštin, Lešje 37; Lidija Medved, Podlože 69; Drago Živič, Sodinci 16, Ptuj; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84 a; Danica Mahorič, Brstje 1; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Petra Gabrovec, Moškanjci 46 d; Alojz Fric, Destrnik 58; Boštjan Rodošek, Prepolje 28; Franc Arnuš, Prvenci 25; Miran Gajser, Stogovci 43; Peter Kovačič, Jelovec pri Makolah 3. 10. januar - Jelka Voda, Mestni Vrh 43; Emina Bašic, Volkmer-jeva c. 29, Ptuj; Aleksander Purg, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Mihael Vajda, Muretinci 47 a; Aleksander Dogša, Lahonci 119; Boštjan Ciglar, Pacinje 37 a; Damjan Soršak, Ogljenšak 16 c, Zgornja Polskava; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Jože Cizerl, Mezgovci 1; Martina Polak, Moškanjci 46 b; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Andrej Žuran, Mihovci 76; Ludvik Kokol, Zamušani 87 a; Srečko Narat, Trnovec 21 a; Marko Kneževic, Velika Nedelja 2; Leonida Ozimek, Anželova 11, Ptuj; Neža Erjavec, Vičava 66, Ptuj; Vlado Potočnik, Vičava 29; Astrolog Tadej svetuje Šifra: Hči Vprašanje: Kakšna bo življenjska pot moje hčere. Zanima me predvsem njeno šolanje - srednja šola, študij. Že nekaj časa opažam, da je v stiski, vendar se mi noče odpreti. Odgovor: Bistvo življenja je ustvarjati čarobne trenutke. Seveda je to včasih težko in skoraj nemogoče. Toda človeku je bilo podarjeno upanje, ki pokaže svetle točko. Spoštovana bralka moje rubrike, jasno je, da ste se znašli v zelo težki situaciji. Tudi sami ste prišli do spoznanja, da je biti mati odgovornost in da se morate zelo truditi. Iz astrološke karte trenutka vprašanja je razbrati, da imate globoko v sebi nevidno moč in da boste situaciji v celoti kos. Pri tem velja pravilo, da se morate zadev lotiti na pravilen način. Vsekakor pretirana popustljivost ni dobra in zadev se morate lotiti tako, da najdete tudi alternativo. Pozitivno je, da hčeri življenje predstavite iz svetle plati in se ji tako poizkušate približati. Ni dobro in še manj učinkovito, da želite izvedeti vse o njej, kajti tako si naredi samo energetsko blokado. In potem ste žalostni, ko vidite, da se muči z vprašanji. Čustvena zaprtost in pretirana občutljivost je pri njenih letih popolnoma normalna in pričakovana reakcija. Po drugi strani je takšen tudi njen značaj in zdi se, da bo potrebovala mnogo časa, da se bo lahko odprla in iskreno povedala svoje mnenje. Resnica je, da se skozi to tudi sama zdravi. Glede srednje šole je tako, da bo imela nekaj težav in da bo potrebna vztrajnost. Pomembno je, da v pogovor vključite tudi šolsko svetovalno službo in tako boste tudi sami bolj pomirjeni. Vaša hči je oseba, ki le s težavo sprejema kritiko in zdi se, da zelo negativno odreagira tudi tedaj, ko ni vse po njeno. Ampak ravno omenjeno ji bo pomagalo do uspeha. V zadnjem letniku srednje šole se bo zelo spremenila in skozi to osebno in duhovno napredovala. Kajti ravno skozi omenjeno najde tudi odskočno desko za naprej. Prepričan sem in pri tem mi pomagajo tudi zvezdni namigi, da se bo našla in da jo čaka svetla prihodnost. Pri tem bo morala uporabiti Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni! Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. Duševno zdravje modrost in ne bo smela nikoli oditi nazaj. Tega se bo naučila z leti, ampak to je že daljna prihodnost. Sedanja situacija je takšna, da ji morate podariti moč in energijo, kajti skozi to se bo tudi sama ojačala. Stiska, ki jo omenjate, je čisto osebne narave in pravilno je, da najde tudi neke interesne dejavnosti. Spodbudite jo k temu, da se odloči in postane bolj samostojna. Vendarle ste ji in ji vedno boste le mati, prijateljice bo iskala med svojimi vrstnicami. Vse dobro in lep pozdrav! Šifra: Hera Vprašanje: Poročena sem petindvajset let, v življenju dokaj srečna, sem pa zelo ljubosumna. Zanima me, ali me mož vara, ali me je že prevaral, ali bova sploh skupaj, ali se bova ločila. Odgovor: Spoštovani, vaše vprašanje me je prijetno nasmejalo, ko pa sem si vzel čas in proučil po astrološki tehniki trenutkov vprašanja, vas popolnoma razumem. Ljubosumje je pač čustvo, tako kot je tudi žalost ali veselje. V življenju se zgodi vse, tako dobro kot slabo. Po mojem mnenju morate Duševno zdravje sorodne duše Kaj lahko poveste na temo sorodnosti duš oziroma ujemanja karakterjev, kdaj lahko rečemo, da sta si osebi sorodni duši oziroma da gre za ujemanje karakterjev? Koliko ta dejstva lahko vplivajo na uspešnost neke zveze? Vse to posebej zanima Davorina iz okolice Ormoža. Karakter ali značaj obsega moralni ali etični vidik človekovih odnosov do soljudi, stvari in samega sebe. Karakterne poteze so edine lastnosti osebnosti, ki jih vrednotimo z etičnimi merili (dobro-slabo ali vredno-nevredno). Karakter je domala v celoti naučen, privzgojen. Primeri karakternih potez: v odnosu do soljudi so: socialnost, nesebičnost, iskrenost, poštenost, zvestoba itd.; v odnosu do stvari: delavnost, marljivost, skrbnost, natančnost, redoljubnost itd.; v odnosu do samega sebe: samokritičnost, samozavestnost, skromnost itd.; Ujemanje karakterjev bi pomenilo, da sta si dva zelo podobna glede zgoraj naštetih lastnosti, torej sta oba nekako enako socialna, nesebična, poštena, zvesta, približno enako delavna, marljiva, skrbna, natančna, redoljubna, samozavestna, skromna, samokritična ipd. Skratka, v moralni in etični sferi se močno ujemata, kar pa pomeni, da bi lahko bila njuna zveza dokaj trdna in uspešna. Sorodnost duš pa potegne za seboj dokajšnjo ujemanje dveh glede interesov ter želja, kar lahko še dodatno utrdi zvezo dveh. Toda vse to nič ne pomeni, če ni med njima tudi medsebojne ljubezni in spoštovanja. Upam, da bo Davorin z odgovorom zadovoljen. Mag. Bojan Šinko sami skrbno razmisliti o tem, kaj vas pravzaprav veseli in kaj vam je blizu. Moža imate srčno radi in vam pomeni vse na svetu. Vendarle so taka čustva po drugi strani lahko tudi slaba, kajti preveč ga vežete nase in mu ne dopustite, da bi zadihal s polnimi pljuči. Resnica je, da nimate sebe dovolj radi in da si delate v življenju največkrat navidezno krinko. Razmislite o svoji sreči, najdite v sebi neko svetlo luč in radost. Ali vas je mož prevaral ali vas ni, je zgolj neka iluzija in ena od vaših krink. Zavedajte se, da so bili že včasih modri ljudje in da je eden od njih tudi zapisal: »Kako veliko mora človek vedeti, da ve, kako malo ve.« Če boste moje pisanje prebrali s srcem, se boste v njem tudi našli. Prav možno pa je, da me boste tudi obsojali. Toda s prstom kazati na druge ljudi ni niti lepo in še manj etično. Priporočam vam še poslednji nasvet, in to je, da zaupate možu in bodo iskre sreče večne in zanimive. Imejte se radi in iz dneva v dan uživajte, kajti ravno iz majhnega raste veliko. Srečno! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Iščete svoj stil . V kozmetičnem salonu Neda Nede Tokalic so pri Darinki ugotovili suho občutljivo kožo. Opravili so površinsko čiščenje in piling za osvežitev kože ter depilacijo. Uredili so ji tudi obrvi. Po nasvetih kozmetičarke, ki ji je priporočila tudi globinsko čiščenje kože, bo skušala kožo negovati tudi doma. Suho občutljivo kožo velja še posebej skrbno negovati v zimskem času. V frizerskem salonu Stanka se je gospa Darinka prepustila spretnim rokam frizerke Stanke Peršuh. Postrigla jo je stopničasto, da bo vzdrževanje nove frizure enostavno in efektno. Lase je pobarvala v oranžno bakrenem tonu zaradi tena kože in pa predvsem zaradi izrazito modrih oči. Gospa Darinka se je popolnoma prepustila frizerkini izbiri glede linije in barve. Na koncu sta bili obe zadovoljni. V duhu spremembe je svoje delo nadaljevala tudi vizažist-ka Minka Feguš. S pudrom je prekrila obraz, veke je poudarila s svetlimi in temno zelenimi toni, ličnice v rdečkastih tonih, nato pa še z glosom ustnice. „Darinka se je prijavila sama, saj si je zaželela izziva in spremembe. Prosti čas, kolikor ji ga ostane ob dveh otrocih, izkoristi za kolesarjenje in sprehode. Ob službi in vseh obveznostih doma pa si je treba kdaj pa kdaj vzeti čas tudi zase. Tako sem se odločila tudi jaz, da Darinko oblečem v športnem slogu in jo pošljem na popoldanski klepet in kavico s prijateljicami. K svetlim sivo modrim očem in novi barvi las sem se odločila izbrati oblačila med sivimi in modrimi barvami. Osnova je bila sicer siva barva, vendar jo je obvezno treba popestriti z močnejšo barvo, ki je tokrat bil turkizno moder šal, danes za spremembo ovit okoli pasu in ne okoli vratu. Torej k sivemu ravnemu športnemu krilu sem KOLEKTIV SALONA ■HM mosKo in tensKo FKmGRSCVO z Slomškova 22 10 % popust v februarju 3 izbrala daljšo jopico s kapuco iz mehke pletenine in bluzo, ki se je barvno ujemala z izbranim stilom. V bluzi so se prelivale črna, siva, turkizna in temno modra barva. Oblačila za Darinko sem izbrala na policah trgovine Mura, kjer sem našla tudi črn usnjen nahrbtnik, ki sem ga tokrat izbrala namesto klasične torbice. Črne škornje sem tudi tokrat izbrala v trgovini Alpina," je novo podobo Darinke, ki se odpravlja na kle- Foto: Črtomir Goznik Darinka prej ... pet in kavico k prijateljicam, predstavila stilistka Sanja Ve-ličkovic, ki se že veseli barv na policah naših trgovin, ki bodo prišle prav kmalu. Takrat bodo tudi naše strani zacvetele. V kozmetičnem studiu Olimpic je bila gospa Darinka deležna masaže hrbta. „Z masažo dosežemo sprostitev in povečano prekrvavitev mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice ter se priraščajo na vretenca in lopatice. S pritiskom in masažo Foto: Črtomir Goznik ... in pozneje teh mišic odpravimo mišične zatrdline - vozle, ki nastajajo zaradi motenj v lokalni presnovi in dolgotrajnega mišičnega napora. Celotna hrbtenica se ogreje, raztegne, poveča se gibljivost celotnega ramenskega obroča. Pospeši se odvajanje strupov, ki so se nakopičili za- radi nezadostne prekrvavljeno-sti. Povečana prekrvavljenost tudi omogoča medvretenčnim diskom, da dobijo dovolj hrane," je o blagodejnih vplivih masaže hrbta povedala kozmetičarka Tamara Galun iz Olimpica. MG Darinka na popoldanskem klepetu Darinka Kmetič je stara 31 let, doma v Grajeni, po poklicu kuharica, ki pa ne dela v svojem poklicu. Zaposlena je v Boxmarku. Mama osemletne hčerke in triletnega sina se v prostem času rada sprehaja, kolesari, največ pa se posvečam otrokoma. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila zaradi izziva, ker je želela malo spremembe. Foto: Črtomir Goznik Darinka je zasijala v oblačilih iz Mure. Slo POP novice Po nekajmesečnem ustvarjalnem premoru se novodobni plodni avtor izPrlekije, Samo Budna, vrača na glasbeno sceno z novim singlom Dnevu se slabo piše. S skladbo, ki ima nadvse spevno nalezljiv refren, Samo ponovno dokazuje, da je izjemno talentiran glasbenik in izvrsten avtor. Za produkcijsko dovršenost sta tokrat poskrbela Krešimir Tomec in Marko Grabber. Skladba Dnevu se slabo piše predstavlja nekakšen uvod v novo samostojno ploščo, ki jo pevec pripravlja v sodelovanju s preverjeno ekipo odličnih glasbenikov. Samo Budna nedvomno sodi med najbolj talentirane slovenske glasbene ustvarjalce. Prvič smo ga spoznali kot člana skupine Marko banda, kasneje kot vodjo prleške zasedbe Posodi mi jurja. Poleg tega je Samo Budna kot violinist že vrsto let nepogrešljiv član spremljevalne zasedbe Vlada Kreslina. Pred nekaj leti se je podal na samostojno pot in objavil ploščo Manj je več (Sedvex, 2009), ki je bila med poslušalci več kot odlično sprejeta. Singli Festival kiča, Komu boš kaj rekla in Manj je več so dosegli precejšen uspeh tako na radijih kot tudi na koncertih. ■k-k-k Nisi sam je naslov osmega radijskega singla mlade pevke Iris, za katero je po treh letih aktivnega glasbenega ustvarjanja že nekaj opaznih uspehov. Med temi lahko naštejemo nedavno izdani album Peti element, nastop na EMI z naslovno skladbo albuma, štiri videospote in številne nastope, ki so pravi pevsko-plesni spektakli. Pesem Nisi sam je ena Irisinih najljubših, saj aranž-majsko združuje sodoben "Guettovski beat" ter najmodernejši nabor trenutno aktualnih zvokov in vokalnih linij. MZ ^ E I DJ" 1 O ^A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. Jackpb,-; Daj bolj naglas ggpaiMisel nate 8. T-Set-VSak dan ko dons 7. Chorchip - Čast in spoštovanje 6. Blue Planet - Telo se krivi 5. All4Play - Najino slovo 4. Stereotipi - Žarek za njo 3. Neisha - Pridejo časi 2. Vili Resnik - In zadišijo dalije 1. Flirrt - Horizont Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasbeni kotiček Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Helena Blagne pripravlja koncert v Stožicah Helena Blagne za prihodnji mesec pripravlja dva velika glasbena dogodka. Konec marca se bo kot prva slovenska glasbenica predstavila občinstvu na velikem glasbenem spek-taklu v ljubljanskih Stožicah, še pred tem pa bo izdala svoj novi studijski album. Helena Blagne bo v Stožicah združila nastop in izjemne glasovne sposobnosti s svetovno atrakcijo, zborom dunajskih dečkov, ki v Ljubljano prihajajo direktno iz ZDA. Znano je, da dunajski dečki nastopajo samo v največjih in najprestižnejših glasbenih institucijah in z najbolj zvenečimi imeni v svetu glasbe - od Placida Dominga do Joseja Carerrasa. Tokrat pa bodo končno nastopili tudi v Ljubljani, in sicer z našo divo glasbenega odra. »Izjemno sem zadovoljna, da bomo po dveh letih dogovarjanj končno uspeli združiti naše vokalne sposobnosti. Pre- pričana sem, da bomo zadovoljili pričakovanja tudi najbolj zahtevnih glasbenih sladokuscev,« je povedala pevka. Helena Blagne Foto: Dejan Nikolič Celoten dogodek bodo spremljali simfoniki v družbi šestih vrhunskih tenorjev, nastopila pa bo tudi instrumentalno zanimiva skupina The Stroj. Tako lahko pričakujemo vokalno in instrumentalno izpiljen, močen in neponovljiv koncert, skratka eno največjih glasbenih produkcij v zadnjem desetletju na naših tleh. Še pred spektakularnim koncertom bo Helena Blagne izdala svoj novi album, na katerem bodo njena že obstoječa dela in skladbe, a tokrat z novimi aranžmaji, drugačno, modernejšo produkcijo in zanimivimi due-ti. Na albumu bodo tako mesto našle številne pevkine pretekle uspešnice z novo zvočno podobo. Sodelujoča producentska ekipa (Patrik Greblo, Tomaž Kozlevčar in Raay) je našla pravi glasbeni odtenek za predelave skladb. Helena bo tako kmalu nedvomno presenetila z novim izdelkom in drugačno produkcijo, ritmiko in čistim jasnim zvokom, ki mu piko na i daje njen izrazit in prepričljiv vokal. MZ Filmski kotiček Pravi pogum Vsebina: Divji zahod. Najeti delavec Tom Chaney v prepiru ubije svojega delodajalca in mu ukrade dva zlatnika ter konja. Hčerka umrlega, Mattie Ross, je stara 14 let, toda zvita kot presta in trmasta kot Terminator. Pred njenim ostrim umom in strašanskimi močmi pogajanja se tresejo prekaljeni trgovci in goljufi, kloni pa celo zapiti in surovi šerif Rooster Cogburn, ki se proti njenemu plačilu odpravi na lov Tomom Chaneyjem. Pridruži se jima teksaški ranger LaBoeuf, ki istega zlikovca lovi zaradi drugi zlodel, čeprav Mattie noče, da Tom konča na sodišču. Hoče ga prerešetanega kot cedilo. Kljub svojim nesoglasjem se trojica družno poda na lov, čeprav izvejo, da se je Tom pridružil nevarni roparski tolpi ... Brata Coen sta sicer znana Izvirni naslov: True Grit Igrajo: Jeff Bridges, Matt Damon, Josh Brolin, Hailee Steinfeld, Barry Pepper Scenarij: Joel in Ethan Coen po romanu Charlesa Portisa Režija: Ethan in Joel Coen Žanr: vestern Dolžina: 110 minut Leto: 2010 Država: ZDA po svojem tipičnem čudaškem, črnem in obešenjaškem hu-moru, ki preveva sicer njune shrljivo resne drame. Dvoglavi režiser, kot se sicer kličeta, sta vse od svojega prvenca leta 1984 zvesta samemu sebu, zato sta v manj kot 10 letih ustvarila svoj lasten žanr, iz katerega nista nikoli izstopila niti za milimeter. Po dobrih 20 letih bi se vsakdo ustvarjalno izpraznil, brata Coen pa sta, nasprotno, z leti vedno boljša, zato ni čudno, da so oskarji sčasoma začeli leteti v njuno smer, vse dokler se pred nekaj leti ni nanju vsul plaz oskarjev za film Ni prostora za starce. Tudi to ju ni ustavilo, da ne bi posnela še boljša filma Preberi in zažgi ter Zresni se, ki veljata za njun vrhunec. S filmom Pravi pogum se zdi, kot da sta se na vrhu vprašala: »Kaj pa zdaj?« Čeprav se za njuno filmsko specifiko zdi, da jo je nemogoče replicirati, pa sta se sama zdela kot neskočen tekoči trak lucidnih filmskih biserov, toda s Pravim pogumom sta se precej nepričakovano obrnila za 180 stopinj. Čeprav film premore bežne odmeve njunega značilnega obešenjaškega sloga, smo pravzaprav priča njunemu najbrž prvemu vstopu v čisti žanrski film. Pravi pogum je trdi vestern iz najboljše dobe tega žanra. Očitno brata Coen tudi takrat, ko izsto- pita iz sebe, premoreta izpiljeno senzibilnost za žanr, ki si ga, kot je videti, naključno izbereta. Še več, zaradi svojega imena izbran žanr tudi popularizirata, čeprav Pravi pogum seveda ne pomeni oživitve tega mrtvega konja, je pa vseeno gledljiv tudi neljubiteljem žanra. Vsi sekundarni elementi njunih filmov (odlična igra, tekoč scenarij, šolsko odlična režija, glasba) so na svojem mestu. Spregledamo jima celo to, da se lik 14-letnice obnaša tako, kot se ne bi nikdar in nikjer obnašala nobena 14-letnica, sicer pa ta lik itak temelji na književnem liku romana, po katerem je film posnet. Ljubitelje njunih filmov zna Pravi pogum zato malce razočarati, ker se bodo čutili oropane, toda po 25 letih letih snemanja enega in istega, pa če je še tako zanimivo, je razumljivo, da sta hotela malce zadihati. Nimamo nič proti, če bosta to še kdaj ponovila. Kaže, da pred njima ni varen noben žanr. Matej Frece Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. T^aje 'eoide^ 'efABN 'uisjh 'oeAeH! 'epreig 'efjno 'mv 'euoo ejpoiu 'luese^u! 'ewap 'n 'sen 'w 'J|lu9u 'edeo '3Q 'sin 'epziv 'o§9 'j9}9iu!je|0d 'euuad 'es9d 'sn|d 'e^JBonujs 'nsneuod 'isu 'büav 'ong^ '¡luois :3XNVZIU)I 31 A31IS3U RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ SOBOTA, 26. februar: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.10 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Danes na 51. kurentovanju, Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). NEDELJA, 27. februar: 5.00 NEDELJSKO JUTRO 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Danes na 51. kurentovanju, Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan in komentar tedna (ponovitev). 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 V živo iz karnevalske dvorane in do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 28. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Danes na 51. kurentovanju, Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 21.00 Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). TOREK, 1. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Danes na 51. kurentovanju in Za več zdravja (Marija Slodnjak). 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja.17.30 POROČILA. 18.00 V živo Za ljubitelje malih živali. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 2. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICAZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Danes na 51. kurentovanju in Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 3. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Danes na 51. kurentovanju, Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). PETEK, 4. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Danes na 51. kurentovanju, Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahberger-jem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). Horoskop OVEN Odprle se vam bodo številne ugodne priložnosti in na vas je, da stvari postavite na svoje mesto. Zdelo se bo, da si boste morali pri vsem pošteno zavihati rokave in se lotiti vseh obveznosti. Stremite lahko po notranji modrosti in greste počasi po zastavljeni poti. Sreča vas bo spremljala v ljubezni. BIK Konec februarja vas čakajo določeni preobrati in narediti boste morali osebno bilanco. Prijetnosti vas čakajo v pogledu službe, melodijo boste zaigrali tako, da imate od tega tudi sami korist. Prav tako pa lahko ustvarite prijetne n harmonične odnose. Samske bo obiskal Amor. DVOJČKA Harmonija tedna bo božala vašo dušo in tako boste pridobili kup novih znanj. Odprli se vam bodo določeni projekti in novosti. Zdelo se bo, da imate neke pomembne iztočnice, ki so deloma ali v celoti vezane na tujino. Ne smete biti pretirano ostri ne do sebe in ne do okolice. RAK Notranja modrost bo tisti pravi tempo, ki vam bo narekoval, kaj morate spremeniti, da najdete srečo, vero in zaupanje. Življenje vas bo učilo o notranji preobrazbi in odkrivanju lastnih neznank. Veliko časa boste preživeli v tišini in tako bo spodbudno, da si pišete notranje občutke. LEV Počutili se boste zelo razigrano in tako na vsakem koraku videli lepote življenja. Harmonija radosti bo božala vašo dušo in vam narekovala močan tempo, kaj morate še spremeniti in kako. Naredite lahko tudi določeno selekcijo in prava sreča se bo lesketa v močni zavezi partnerske ljubezni. DEVICA Čas, ki je pred vami, bo pričal o želji po preobrazbi, ki jo boste morali narediti. Seveda bo to zelo pozitivno in tako se rešite vsega tistega, česar ne potrebujete. Notranje ste lahko izjemno močni in se lojalno lotite opravil in obveznosti. In pri vsem tem ne pozabite, da tudi sami potrebujete lastnih pet minut. TEHTNICA Odvijale se bodo prijetnosti in mnogo bo tudi priložnosti, da se dokažete. Zdelo se bo, da boste sledili temu, da si jasno in glasno iščete svojo pot. Razpotja življenja bodo priložnost, da dokažete notranjo moč. Negovati pa boste morali tudi notranjega otroka. ŠKORPIJON Harmonija časa bo priložnost, da se bodo stvari ugodno razrešile v pogledu doma. Morda bo čas, da sprejmete lastno preteklost in uvidite, kaj vas uči sedanjost. Sreča se bo lesketa v majhnih stvareh. Notranja modrost vam bo vlivala poguma, pokazala pot in dala zaupanja v čudež življenja. STRELEC Prijeten teden, v katerem se boste dodobra poglobili v tisto, kar vam je neznanka. Ugodnosti vas bodo spremljale v komunikaciji in čas bo primeren, da se odpravite na izlet. Prav gotovo ne boste veliko doma, ampak stalno na poti. V službi se bodo kocke zasukale tako, da boste imeli moralno in finančno korist. KOZOROG Zdelo se bo, da drvite naprej, kajti dogajalo se bo veliko in pri tem boste nenazadnje zelo učinkoviti. Morali pa se boste tudi odločiti in tako ugotoviti, kaj vam je blizu in kaj ne. Ni dobro kovati notranje zamere, ampak se odločiti in narediti nekaj za boljši jutri. Cveteli boste v finančnem smislu. VODNAR Zavedate se, da je partnerjeva roka kot sončni dan, ki vam pomaga na razpotjih življenja. Seveda si boste nedvomno želeli sprememb in novosti - vendarle vse ob pravem času. Iz sebe boste oddajali neko prijetno energijo in tako vas bodo imeli ljudje radi. Na delovnem mestu več ugodnosti. RIBI Tišina bo tista zvesta popotnica tedna in tako boste v sebi gradili In podirali. Nadvse primerno bo, da si notranje občutke zapisujete. Koristno bo na vas delovala meditacija in skriti svet sanj. Če boste občutili v sebi željo po umetnosti, jo razvijajte dalje. Ljubezen: napišite ljubezensko sporočilo. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8-98,2'104,3 Novo na Radiu Ptuj, od 1. marca Utrip Podravja, od ponedeljka do petka po 15.uri Ptuj • Pričenja se 51. ptujsko kurentovanje 109 prireditev javnega pomena - veliko pustne zabave Jutri se bo na Ptuju tudi uradno pričelo 51. ptujsko kurentovanje, največja pustno-karnevalska prireditev javnega pomena v Sloveniji in v tem delu Evrope. Oblast v mestu bo prevzel novi princ karnevala baron Janez Golc, pl. Jakob Breuner Markovški, ptujski župan pa bo lahko „mirno" odšel med kurente. Oblast mu bo ponovno vrnil na pustni torek, ko se bodo tudi uradno končale letošnje pustne norčije. Pri vodenju mu bodo za zgled vsi dosedanji princi, ki so skozi čas norčij vodili „preudarno" in mestu prijazno. Vstop v letošnje kurentovanje pa bo že drugo leto zapored Art karneval dogodek, ki ga po naročilu MO Ptuj realizira Društvo Arsana, kot plod sodelovanja med Ptujem, Parizom in Italijo. Na letošnjih karnevalskih zgodbah bosta dva dogodka, glasbeno-kabarejska predstava italijanskih umetnikov iz Lucce ter koncert svetovno znanega tria Čajkovski iz Moskve. Projekt je del programa Art&Heritage carneval EPK 2012. Ptuj je v resnici lahko ponosen na svojo pustno tradicijo. O pustu na Ptuju so pisali že leta 1610. Prvi organizirani pustni sprevod pa je mesto doživelo na pustni torek, 25. februarja leta 1873. Takrat se je pustnega karnevala in korzo vožnje udeležilo okoli 20 konjenikov, štirje okrašeni vozi in številne maske, ki so v popoldanski povorki vozili po glavnih ptujskih ulicah. V poročni dvorani na Ptuju je bila v torek, 22. februarja, tiskovna konferenca, na kateri sta sodelovala Branko Brumen, vodja projekta kurentovanja 2011 in predsednik FECC Slovenije, ter Mladen Delin, predsednik Društva za glasbeno umetnost Arsana in vodja projekta Art karneval 2011 - Karnevalske zgodbe, ki ga letos sestavlja glasbeni kabare - En habit de Satie ali Posvetitev Satiju in svetovno znani ruski Trio Čajkovski. Delin je ob tej priložnosti povedal, da je ideja o gostovanju kabereja na Ptuju nastala lani, ko je na festival Erika Satieja v Ar-cueilu v Parizu pri svetovno znanem ruskem pianistu Konstantinu Boginu in velikem prijatelju Ptuja nastopila ptujska vokalna skupina Vox Arsana in kjer so bili na obisku tudi predstavniki MO Ptuj. Bogino je želel, da bi Elisabetta Fiorini in njena skupina ustvarili dogodek, kjer bi glasbeniki, plesalci in igralci na odru predstavili popotovanje v poetični svet Satieja in njegovo glasbo. Erik Satie je bil eden največjih francoskih skladateljev 20. stoletja. Skupino sestavljajo mladi profesionalni plesalci, igralci in mimiki. Predstava, ki ustvari magično, igrivo in rahlo nadrealistično vzdušje, polno majhnih slik, ki jih oživijo akrobati, plesalci, čarovniki in lutke, sloni na Satiejevih obsesijah kot zbiralca dežnikov, fularja ter kot pisca tisočih zapiskov v jasnem lepopisju. Vse je obkroženo njegovimi priljubljenimi predmeti, dežniki, robčki, zvoki, notami ter izvirnimi in nenavadnimi liki, konji, meduzami, hruškami in očali. Zaradi tega širokega izbora umetniških izrazov, smo dogodek poimenovali Karnevalske zgodbe, je še povedal Delin, ki je vesel, da nadaljujejo tradicijo po uspelem Živalskem karnevalu februarja lani, da je novi projekt povezal umetnike štirih držav in da gre za utrjevanje vezi med Ptujem in pariškim Arcueilom. V predstavi sodelujejo ruski, italijanski, francoski in slovenski umetniki. V drugem delu nocojšnjega večera, ki se bo začel ob 19.30 v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, pa bo nastopil svetovno znani Trio Čajkovski iz Moskve, ki je v več kot tridesetih letih nastopil na vseh največjih svetovnih Da ne bo prometnega kaosa Dogajanje v karnevalski dvorani se bo pričelo že nocoj s prireditvijo House Party in bo trajalo vse do 8. marca. Čaka nas dvanajst norih večerov in noči, kljub zabavi pa je treba poskrbeti za varnost obiskovalcev, stanovalcev in vseh drugih ljudi, ki se bodo v dneh ptujskega pustovanja zadrževali v neposredni bližini karnevalske dvorane. V prejšnjih letih je bilo zaradi prometnega kaosa na tem območju veliko hude krvi. Zato obiskovalce karnevalske dvorane pozivajo, naj svoja vozila parkirajo na površinah, ki so predvidene za parkiranje, Ptujčane, ki živijo v mestu, pa, da se v karnevalsko dvorano odpravijo peš, da bodo lahko bliže karnevalski dvorani parkirali vsi tisti, ki prihajajo na Ptuj iz bolj oddaljenih krajev. Občinski redarji bodo skupaj s policisti bolj kot v prejšnjih letih strogi pri nadzoru nad mirujočim prometom, zlasti še na vtem času najbolj obremenjenem območju, Vičavski cesti, ki jo dnevno uporablja tudi veliko pešcev in kolesarjev. Posebno pozornost bodo namenili prehodnosti pločnika ob Učnem centru Vičava in cesti, ki vodi skozi sadovnjak na Panorami in predstavlja dovozno pot za tamkajšnje stanovalce. Kršiteljem bodo za prekrške izrekali globe, za vozila, parkirana na pločniku, dovozni ali interventni poti, pa bo poskrbel pajek. Invalidom bodo omogočili parkiranje znotraj objekta Učnega centra Vičava. Ptujčani naj bi bili v času kurentovanja pozorni tudi na zapore cest in naj upoštevajo navodila redarjev ob vseh povorkah in vseh popoldanskih oziroma večernih prireditvah, ki bodo letos potekale na Mestnem trgu in Slovenskem trgu. odrih. Sestavljajo ga Konstantin Bogi-no (klavir), Pavel Vernikov (violina) in Chaucsian Alexander (violončelo). Predstavili se bodo z deli Čajkovskega in Rodiona Ščedrina, trenutno največji ruski skladatelj, ki tudi piše za ta trio. Letošnje karnevalske zgodbe so povezali s ptujskimi umetniki, k sodelovanju so povabili kostumografko Stanislavo Vauda Benčevič, scenografa Jerneja Forbicija in slovenskega igralca Pavleta Ravnohriba, ki bo pripovedoval kratke tekste ruskih književnikov, nekaj pa tudi slovenskih, na temo pusta, pomladi, žetve. Letošnje karnevalske zgodbe so preplet glasbe, plesa, giba, scenografije, kostumogra-fije, besede, igre in najpomembnejši dogodek na kulturno-umetniškem področju. »Že v tem tednu bomo priče umetniškim vrhuncem letošnjega pustnega dogajanja, še pred uradnim pustnim začetkom, pustno obredje pa smo v bistvu pričeli že ob martinovem, z ustoličenjem novega princa karnevala, barona Janeza Golca, pl. Jakoba Breunerja Markovškega, nadaljevali s kurentovim skokom in sedaj že z množico prireditev, ki že tradicionalno bogatijo ta pustni čas,« je na torkovi tiskovni konferenci v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju povedal vodja projekta kurentovanja 2011 in predsednik FECC Slovenije Branko Brumen. »Karnevalske zgodbe dajejo ptujskemu kurentovanju presežno kulturno-umetniško vsebino. Ptujske pustne prireditve so mnogo več kot zabavni dogodki v karnevalski dvorani, nastopi Severine in Kitica, pa še koga. Z veseljem in ponosom lahko pokažem karnevalsko knjižico, v kateri je sicer v ločenem delu zajeto bogato dogajanje v karnevalski dvorani, da je v program 51. ptujskega kurentovanja vključenih 109 priredi- Foto: Črtomir Goznik V karnevalski dvorani bodo nastopili številni znani pevci in glasbene skupine. V nedeljo, 27. februarja, bo v organizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj in PP Gostinstva nora pustna zabava z najboljšimi narodno-zabavnimi ansambli Slovenije. Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference v Mestni hiši na Ptuju (od leve) Mladen Delin iz Arsa-ne ter vodja projekta kurentovanja 2011 in predsednik FECC Slovenije Branko Brumen. tev javnega pomena, od tega pet po-vork, vključno z jutrišnjo otvoritveno povorko, srečanjem pustnih likov in mask Slovenije, že v nedeljo pa bo mestne ulice in trge preplavilo več kot 50 godb na pihala iz cele Slovenije,« je poudaril Brumen. Vrhunec pustnega dogajanja pa bo v nedeljo, 6. marca, ko se bodo kurentom in ostalim tradicionalnim pustnim likom ter maskam pridružile pustne skupine iz desetih držav. Svojo povorko bodo imele tudi mlade maske iz osnovnih in srednjih šol, 7. marca pa tudi najmlajši, ki prav tako pričakujejo svoje vrstnike iz cele Slovenije. V vseh pustnih dogodkih bo v času 51. kurentovanja nastopilo več kot deset tisoč aktivnih udeležencev. Ob Mestnem trgu se v letošnji program večernega dogajanja na ulicah in trgih starega Ptuja vključuje tudi Slovenski trg, kjer se bodo vsak večer predstavljali tradicionalni pustni liki in maske. Dan pred uradnim začetkom letošnjega 51. kurentovanja bo tudi sicer živahno. Ob 13. uri bodo v Mestni hiši odprli novinarsko središče, ob 14. uri pa bodo v Galeriji Magistrat Mestne hiše odprli razstavo 12 likovnih del ptujskih umetnikov - Obeležitev 50. kurentovanja 2010. V popoldanskih urah bo na Ptuju potekalo delovno srečanje s predstavniki programskega sklopa Življenje na dotik. Gre za programsko skupino znotraj zavoda Maribor 2012, ki je odgovorna za interaktivno delo, obveščanje, informiranje, komuniciranje z javnostmi, predstavitve, promocijo in podobno v okviru spletnega portala Evropske prestolnice kulture 2012. Nocojšnji večer pa bo tudi v znamenju dosedanjih princev karnevala. V Svetu princev karnevala so se odločili, da bodo organizirali Večer princev ptujskega karnevala, srečanje vseh princev v originalnih opravah. Srečanje bo potekalo v Klubu Gemina XIII. Ob tej priložnosti bo Monika Klinc predstavila diplomsko delo Princi karnevala v času kurentovanja na Ptuju, poskus analize invencije tradicije. MG NOVIČKE IZ TERM PTUJ PTUJ SAVA HOTELS & RESORTS Foto: Črtomir Goznik Jutri že prva povorka 51. ptujskega kurentovanja, tradicionalno srečanje pustnih likov in mask Slovenije, na katerem pričakujejo 30 pustnih skupin. SI. Kurentovanle v Termah Ptuj Sobota. 26. februar Grand Hotel Primus, 19.00 PRIMUSOV RIMSKI PUSTNI PLES, v rimskih oblačilih in rimsko zgodbo. Vstopnina je 10 €, v katero je vključena rimska pijača dobrodošlice, rimski golaž, krof in zabava s Špelo Grošelj in z narodno zabavnim ansamblom Mladi muzikanlje. Rezervacije na elektronskem naslovu: rezervacije@terme-ptuj.si ali na tel. št.: 02 74 94 500. Ponedeljek, 28. febniar Grand Hotel Primus, 17.00 PRIMUS0VA OTROŠKA MAŠKARADA v sodelovanjem z Vrtcem Ptuj in Športnim društvom Juhuhu. Za zabavo otrok bodo poskrbele vzgojiteljice in animatorji. Vstopnine ni! Torek, 1. marec Grand Hotel Primus, 19.00 PUSTOVANJE PO UPOKOJENSKO, tradicionalno pustno srečanje in zabava upokojencev v pustnih maskah z duetom Night Life in s Starimi prijatelji s Kicarja. Vstopnina je 6 €, v katero je vključena pijača dobrodošlice, Primusov narezek, krof in zabava z živo glasbo. Akclla ia upokojence od 01.03. do 2S.03.2011 (ponedeljek - petek) JSHiaiS - 40% na celodnevno vstopnico (14 €), cena 8,40 €. PTUJ Akcija abonma vstopnic (10 vstopov) od petka 04.03. do 06.03.2011r cena za odrasle -99 €, otroci - 60 €. Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.termeptuj.si,rezervacije@terme-ptuj.si Mali oglasi STORITVE IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490. PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si. IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com. ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600. RAČUNOVODSKE storitve za podjetja in s. p. opravljam. Ze-lenko Petra, s. p., Bolečka vas 6 d, 2323 Ptujska Gora, gsm: 031 712 863, e-mail: pisarna. petra@gmail.com. SANA NOVO NA PTUJU! Medicinski in ortopedski pripomočki. Ob sredah popusti za upokojence, invalide in diabetike. Potrčeva cesta 15 - Platana. Tel. 02 333 53 07. PO KONKURENČNIH CENAH izvajamo vse vrste izolacijskih fasad, napuščev in pleskanje fasad. Urejamo EKO kredite in SUBVENCIJE za nepovratna sredstva. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, gsm: 041 834 860. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769 PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PRODAMO mladiče ovčk, različnih pasem, tudi kamerunk, ki so kratkodlake in se ne strižejo. Tel. 031 424 952. PRODAM obnovljene lambordžini motorje za kosilnice Gorenje Muta ter kupim kosilnico Gorenje Muta v okvari. Jožef Tinko, telefon 051 376 732. KUPIM dobro ohranjen obračalnik SIP 220 in prodam novo, leseno okno 120 x 100 cm. Tel. 030 376 681. PRODAM bikca simentalca za nadaljnjo rejo, težkega okrog 140 kg, in prašiča, 150 kg, moškega. Telefon 031 269 480. PRODAM betonske sohe 8 x 8. Telefon 02 761 0193. PRODAM odojke. Telefon 041 48 46 48. ODKUPUJEMO orehovo hlodovino. Možno na panju. 041 610 210 ali 02 769 15 91 (G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p.). PRODAM bukova drva. Možna dostava. G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p., tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, telefon 051 828 683. PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282. PRODAM bukova, gabrova in brezova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957. NJIVE vzamem v najem - Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. DRVA, bukova, ugodno prodam, cepana in v hlodih. Tel. 051 632 814. NA POHORJU pri Cirkulanah oddam v najem vinograd na terasah, 1500 trsov, vodovod in elektrika na parceli. Tel. 746 56 21 ali 031 512 698. PRODAM dva prašiča, težka od 150 do 180 kg. Tel. 031 389 078. PRODAM predsetvenik, širina 2,80 m, z dvojnimi valji. Tel. 031 324 255. BUKOVA drva, razžagana, 33 cm, zložena na paleti, prodajamo. Tel. 041 893 305. BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,80 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM dva zajca orjaka in enega zajca kalifornijca. 02 777 25 01 ali 031 443 650. PRODAM hlevski gnoj, možna dostava. Tel. 041 421 731. ODKUPIMO več tračnih obračalnikov 220. Cena po dogovoru. Informacije na tel. 051 631 907. KUPIMO kravo ali telico za zakol. Tel. 041 263 537. PRODAM kravo tik pred telitvijo in več visokobrejih telic. Telefon: 031 848 466. PRODAM rjave jarkice v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja. Bauman, Župečja vas 48 a, tel. 041 409 465, do 9. ure. DOM-STANOVANJE V MARIBORU oddamo v najem na novo opremljeno dvosobno stanovanje v večstanovanjski hiši s pripadajočim parkirnim prostorom. Tel. 031 404 489. APARTMENTS ROOMS APARTMAJI IN SOBE VOGRI-NEC, v Spodnji Hajdini 19 a, vas ob obisku ptujskega karnevala in ptujskih Term vabijo, da koristite njihove nočitvene kapacitete. Dobrodošli! Info: 031 392 514. PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje ........ Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si GRADBENO parcelo v Gajevcih, prodam. Tel. 031 233 264. PRODAM vinograd, 180 trsov, z majhno brunarico in lepim dostopom. Tel. 041 779 755. V NAJEM ODDAM več parkirišč v garažnih hišah pri Pošti in pri Rdečem bloku na Ptuju ter oddam dva pisarniška prostora v velikosti 23 m2 (Vodnika 2 in Miklošičeva 3). Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj, tel. 041 325 925. VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391. IŠČEM izvajalca za izdelavo ostrešja (rušt, kritina, želebovi), plačilo kompenzacija za avtoplašče. Tel. 040 971 899. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. KUPIMO kurentijo, otroško (od 6 do 8 let), samo kožuh in kapo. Tel. 041 403 223, Simon. www.tednik.si Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL NEPREMIČNINE PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, v Kraigherjevi ulici v Ptuju, cena po dogovoru. Telefon 02 751 19 51. PRODAM gradbeno parcelo z vinogradom v velikosti 1400 kvadratov pod stolpom na Gomili blizu Bio-term. Informacije na telefon 031 284 170. PRODAM dvosobno stanovanje v I. nadstropju, v Ptuju, bližina zdravstvenega doma ter garažo. Telefon 031 68 25 98. ODDAM trisobno, obnovljeno, delno opremljeno, sončno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 838 069. KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899. PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842. RAZNO DRUŽINI Gregorja Pihlerja iz Mostja 7 prepovedujemo prodajo traktorja Fiat Štore 404, saj ni lastnik. Lastnik traktorja je Stanislav Krampelj iz Mostja 3 a. UGODNO prodam stroj za izdelavo ometov in estrihov. Tel. 773 53 61. NUDIMO UGODNE TAKSI PREVOZE m m m m I.EH.IUVM Znamka Letnik Oprema Barva peugeot 307 2.0hdisw 2004 5.900,00 € avt. klima kov. b. rdeča citroen c4 g. picasso 1.6vti 2010 16.150,00€ prvi last. bela peugeot 2061.41 2005 4.630,00 € klima kov. srebrna citroen xsara 2.0 hdi exclusive 2003 3.750,00€ prvi last. kov. modra peugeot 2071.416v sport 2009 7.900,00€ prvi last. kov. mišja kia rio hb 1.5 ls 2001 1.890,00 € prvi last. kov. zelena peugeot 2061.4hdi 2003 3.990,00€ serv. knjiga kov. sv. modra seat ibiza 1.4 mpi 2000 1.990,00€ prva reg. 2001 kov. modra renaultsedan megan 1.616v expr. con. 2006 6.300,ooe serv. knjiga kov. zlata hyundai accent1.3 igl 2002 2.350,00 € klima kov. modra citroen excl. xsara picasso 2.0 hdi 2003 4.300,00€ serv. knjiga bela land rover freelander 1.8 xei 1999 4.350,00 € prvi last. kov. zelena peugeot 2061.4 xs break 2003 4.700,00€ avt. klima kov. črna renault auth. com megane 1.5 dci 2006 6.290,00 € serv. knjiga kov. srebrna peugeot 807 st 2.2 hdi 2003 6.300,00€ serv. knjiga kov. zlata volkswagen g0lf1.416v gener. 2000 3.700,00€ serv. knjiga kov. modra mitsubishi space star 1.3 gli 1999 2.450,00€ prva reg. 2000 zelena fiat multipla1.616v sx 2000 2.450,00€ klima kov. modra chevrolet lacetti 1.616v sx 2004 4.850,00 € prva reg. 2005 kov. zelena fiat grande punto 1.48v active 2007 6.790,ooe prva reg. 2008 kov. b0rd0 seat toled01.8 20v signo 2000 3.250,00 € avt. klima kov. srebrna citroen g 1.11 2006 5.700,ooe servo volan kov. olivna daewoo nubira1.616v sx 2003 3.700,00 € prvi last. kov. zlata hyundai getz 1.3 funky 2003 3.680,00c prvi last. kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. NAGRADNA IGRA ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 11. februarja pa vse do 25. februarja bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio tednik ptuj, raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisnicami do 2. marca bomo izžrebali srečne nagrajence, ki bodo prejeli darilni bon term ptuj. Imena nagrajencev bomo objavili v petek, k. marca, v časopisu Štajerski tednik, obvestila 0 prevzemu nagrad pa vam bomo poslali po pošti. PTUJ SAVA HOTELS & RESORTS v Štajerski TEDNIK TERME PTUJ Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj. Raičeva ulica 6.2250 Ptuj. ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDIA31.9TDIAMBIEN 2007 12.980,00 AVT.KUMA ČRNA BMW 318 TD KARAVAN 2002 6.180,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA CI1H0ENC41.6 HDI PICASSO AMBIANCE 2008 12.450,00 AVT.KUMA KOV. SREBRN FORD FIESTA 1.3 2000 1.250,00 AIRBAG BELA FORD MONDE01.8 TECI KARAVAN ECONETIC 2008 13.280,00 AVT.KUMA SREBRN FORD RANGER 2.5 TECI 4X4 XLT 2009 16.900,00 ALU PLAT. KOV. ČRN KIA MAGEPmS 2.0 i 2006 7.200.00 AVT.KUMA SREBRN OPEL ASTRA 1.7 CD TI KARAVAN 2005 5.880,00 AVT.KUMA BELA RENAULT CU01.2 2006 5.990,00 KUMA RDEČA RENAULT LAGUNA 1.5 DO KAR. EXPRESSION 2008 10.580,00 AVT.KUMA KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRESSION UM. 2007 7.750,00 AVT.KUMA KOV. SIVA ŠKODA ROOMSTIR 1.9 TDCONFORT 2007 9.150,00 KUMA KOV. MODRA VW GOLF V 1.9 TDIUMUZINA 2005 9.180,00 AVT.KUMA KOV. ZLATI VW PASSAT 1.9 TDI CONFORT KARAVAN 2006 11.280,00 AVT.KUMA KOV. ČRNORJAV VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORTUNE 2007 12.600,00 AVT.KUMA SREBRN NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA on Brigrta jnikova cesta 3, Ptuj www.trizerstvo-brlKita.coni 02 7764-5 61 ita.pusnik@amis.net NOVO: MAKE UP, MATURANTSKE FRIZURE, SEL NOHTI ETNOGRAFSKO DHUSTVO "KORANT" MARKOVCI PRIREJA rrr BAOH rlf I IV v KMcevwi zbirno mesto v Zabovcih pri G.D. Zabovci www.fasenk.net POKROVITELJ: Občina MaiKovcS FAŠEKK ŠOTOR ČETRTEK, 03.03.2011, OD 19.00 URE E.T., DJ-jf, LASER SHOW, GOGO PLESALKE,... PETEK, 04.03.2011, OD 19.00 URE POP DESIGN, ANSAMBEL BRATOV GAŠPERIČ gost večera -SKATER SOBOTA, 05.03.2011, OD 19.00 URE DOMEN KOMER S PRIJATELJI, REBEKA DREME NEDELJA, 06.03.2011, OD 19.00 URE MODRIJANI, ANSAMBEL DELFINI PONEDELJEK, 07.03.2011, OD 19.00 URE ČUKI, PETOVIA KVINTET TOREK, DAN ŽENA 08.03.2011, OD 19.00 URE ANSAMBEL NOVI SPOMINI UCRADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡ih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. TV Televizija S P Skupnih nternih Programov www.siptv.si PETEK 25.2. SOBOTA 26. 2. 8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Lenart - Kulturni praznik 10.15 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL 11.30 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 12.15 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Oddaja Iz Občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naiih krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Polka in majolka 23.00 Vldeo strani NEDELJA 27. 2. 8.00 Utrip Iz Ormoža 9.00 Hajdlna - Kulturni praznik Skorba 10.10 ŠKL 11.00 Videm - Predstavitev zgoščenke Ljudski pevci Vinogradniki 12.30 Dobrodelni koncert ■ Petek 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 16.00 Od kleti do kleti s prijatelji 17.00 Bal na Destmiku 18.30 Oddaja iz Občine Lenart tn kjm mmo prisotni? SblTv. T2tv v slstemM KKS... Ptuj - S02 8.00 Markovci - Kulturni maraton 9.30 Kuhajmo skupaj 10.00 Lenart - Kulturni praznik 11.00 Polka In majolka 12.00 SKL 18.00 Kuhajmo skupaj 18.30 Ptujska kronika 20.00 Kronika Občine Markovci 21.30 Seja sveta Markovci - posnetek 23.45 Ptujska kronika 23.55 Povabilo na kavo 00.45 Video strani PONEDELJEK 28. 2. 8.00 Dolena - Ob kulturnem prazniku 2.del 9.20 Utrip iz Ormoža 10.05 ŠKL 10.55 Ptujska kronika 11.05 Kuhajmo skupaj 17.00 ŠKL 18.00 Videm - Predstavitev zgoščenke Ljudski pevci Vinogradniki 20.00 Kronika Občine Markovci 21.30 Markovci - Iz domače skrinje 22.30 Povabilo na kavo 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video strani Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava PVC - LES - ALU ߀LCONT .cc fojat/d"J* *Dcuux ßeteda, (dwfccje www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505 OKNA VRATA ROLETE OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA NOTESDENT Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU. ODKUPUJEMO rmliine Sortimente hlodovine: rdeči bor, zeleni bor, smreko ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 751 208 in 041 665 373, C-LES, d.o.o., Cesta v Železnike 8, Loče. Častni pokrovitelj Kurentovanja 2011 dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora RS |SL