OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE JTJTEKS m Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/712 07 00 faks: 03/712 07 55 KOTHIX m KOTHIX K Celje - skladišče D-Per 28/2006 Igo Nikole SUKOPieSI 5000010454,11 COBISS s - IZD61RVR VS6H VRST FRSR. , ______ ___........ - RDRPTflCIJe, OMCTI IN ZUNRNJ6 Ufi€DITVe - D6LR NR VIŠINI Z DVIŽNO HOŠRRO ilifcoft/etdcawtàx)- xe od /eta j965 UGODNfìPONUDBflTOPLOTNOlZOLflTIVNIHFfìSIÌD KOMPL€TN€FINnUZfiCIJ€OßJ6KTOV Leto Vlil številka 11 cena 350 SIT / 1,40 EUR 25. oktober 2006 PIZZERIA , ' - »djt*. j, \ v /mamfna /Trna Jf, Drugi krog v Braslovčah Čeprav so rezultati nedeljskih lokalnih volitev ob zaključku redakcije oktobrske številke Utripa še vedno neuradni, pa je jasno, da je pet od šestih spod-njesavinjskih občin župana dobilo že v prvem krogu in da so prepričljivo zmagali dosedanji župani. Tudi volilna udeležba je bila razmeroma visoka. V Občini Žalec se je po neuradnih rezultatih volitev udeležilo 54,15 % od 17.436 volilnih upravičencev. Največ glasov je dobil dosedanji župan Lojze Posedel (56,21 % - LDS) in zmagal že v prvem krogu. Sledijo: Robert Čehovih (17,66 %), Marko Laznik (15,90 %), Gvido Hribar (6,54 %) in Vilma Tekavc (3,68 %). V Občini Polzela je bilo prav tako pet kandidatov za župana. Ob volilni udeležbi 58,97 % od 4.519 volilnih upravičencev, je največ glasov (65,98 %) dobil dosedanji župan Ljubo Žnidar (SDS), po rezultatu pa sledijo: Simon Ograjenšek (12,92 %), Andrej Potočnik (10,57 %), Anton Kanduti (5,42 %) in Robert Ram-pre (5,11 %). Tudi v Občini Prebold je prepričljivo zmagal dosedanji župan Vinko Debelak (LDS), ki je prejel 78,96 % glasov, Marjan Golavšek pa 21,04 %. V preboldski občini je bilo 3.854 volilnih upravičencev, na volitve jih je prišlo 67,07 %. V Občini Vransko sta bila prav tako dva kandidata za župana. Od 2.052 volilnih upravičencev se jih je volitev udeležilo 64,57 %. Največ glasov - 83,36 % so namenili dosedanjemu županu Francu Sušniku (SDS), Miran Farčnikjih je dobil 16,64 %. V Občini Tabor je bilo na nedeljo 1.226 volilnih upravičencev, na volitve jih je prišlo 59,38 %, za župana pa so imeli samo enega kandidata, dosedanjega župana Vilka Jazbinška (SDS). V Občini Braslovče so bili kan- didati za župana trije, ker nihče od njih ni dobil več kot 50 odstotkov glasov, bo 12. novembra drugi krog volitev. V njem se bosta za županski stol potegovala Marko Balant (SDS - 38,22 %) in Bogdan Trop (nestrankarska lista Za razvoj občine in enakopravnost občanov - 34,78 %), Duško Goričar je v nedeljo dobil 27,00 % glasov. Volitev se je sicer udeležilo 62,74 % od 4.246 volilnih upravičencev. K. R. Savinjsko-zasavska gazela je s Polzele Povečana frekvenca odprtij novih lokalnih naložbenih pridobitev, takšne in drugačne slovesne priložnosti, soočenja, pečeni volilni voli, golaži, baloni in bonboni, denarnice za evro drobiž, sporočila sms tik pred zdajci, polni nabiralniki z volilnimi letaki, potujoči avtobusi, avtorazglasi in kavarne, smejoči se obrazi vseh po vrsti idealnih kandidatov in druge podobne stvari so zaznamovali predvolilno obdobje. Poznavalci pravijo, da se tokratna volilna kampanja ne more ponašati s pretirano izvirnostjo, a tudi poznavalci se v teh izjavah iz volitev v volitve ponavljajo. Kakorkoli že, kaj je najbolj pritegnilo volivce, da so obkrožili svoje liste in kandidate v nedeljo, bo še dolgo predmet različnih analiz. A skoraj upala bi si trditi, da vol in golaž nista prinesla kaj več kot druženja že prepričanih in prazna denarnica za drobiž ter z zrakom napolnjen balonček kaj več kot trenutno drobno srečo z lepo zunanjostjo in prazno notranjostjo. Bolje to kot nič, pa še prav imate. Naj si ob tem drznem citirati enega izmed sloganov te volilne kampanje, daje namreč zmaga šele začetek. Privoščim vam, dragi zmagovalci, zmago, a zaslužiti si jo boste pravzaprav morali šele po volitvah. Takrat bo potrebno poskrbeti za uresničitev obljub, dokazati, da ste boljši od drugih, in to v štirih letih. Volivci si želimo, da vas ta časovna omejitev ne bi omejevala tudi v pogledih in ukrepanjih na daljši rok. To namreč včasih pomeni tudi neljudske in nepopularne poteze. Pa kaj bi to, čestitajmo nedeljskim zmagovalcem in jih vzemimo za svoje ne glede na barvo in prepričanje. In poskrbimo za to, da si bo tudi zmagovalec v drugem krogu zaslužil zmago. Ne upam si razmišljati, da bi lahko bila v bližajočem se dnevu mrtvih kakšna simbolična povezava z volitvami, a razlikuje vsekakor očitna, končne usode si pač ne moremo izbirati. Žal. Zato pa so dan mrtvih in dnevi, ko urejamo grobove, čas za razmislek o smislu življenja, o tem, kaj je tisto, v kar kaže v življenju vlagati energijo, da nam bo polepšalo in obogatilo dneve omejenega življenjskega mandata in našim zanamcem pustilo pozitivno dediščino. In kaj je tisto, kar nam jemlje energijo, nam prinaša negativne vibracije in krajša naš življenjski mandat. Naj vam torej svetloba svečk, ki jih boste v teh dneh prižigali, osvetli tudi vaše misli in vam ponudi razmislek o mandatu, za katerega ste bili izbrani in zanj tudi sami odgovorni. Vaša urednica Lucija Kolar tev Savinjsko-zasavske gazele. Ta naziv je dobilo podjetje Dat-Con s Polzele. Dat-Con razvija in izdeluje specialno elektroniko. Družba z omejeno odgovornostjo je bila ustanovljena leta 1992, temelji pa na proizvodnem programu z lastnim razvojem. Ima le malo standardnih izdelkov, saj jih večinoma prilagaja zahtevam strank. Med drugim izdeluje sisteme za avtomatizacijo, vojaško in policijsko opremo, avdio- in videoopremo ter opremo za avtomobile in navtiko. Družba Dat-con, ki jo vodi Stane Plaskan, ima 18 zaposlenih in je po navedbah avtorjev projekta Gazela v petih letih prihodke od prodaje povečala za skoraj devetkrat (lani so skupni prihodki od prodaje znašali 1,2 milijarde tolarjev). Približno 35 odstotkov lastne proizvodnje pa izvaža na evropske trge in trge držav nekdanje Jugoslavije. Na Hrvaškem in v BiH ima hčerinski podjetji. K. R. dnja t^o % p s* oci (Iz)volite! Časopisna hiša Dnevnik že od leta 2001 izvaja projekt Slovenska gazela, v okviru katerega izbira najhitreje rastoča podjetja v slovenskih regijah in nato tudi v državi. Podjetja ocenjuje na osnovi bilančnih in drugih javnosti dostopnih podatkov o njihovem poslovanju, pri tem pa poudarja podjetniško drznost. Razglasitev Slovenske gazele 2006 bo 3. novembra v Ljubljani, pred dnevi pa je bila v Rogaški Slatini razglasi- matjaz Ustvarjamo pozdrave Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo: - garažnih vrat - industrijskih vrat - motornih pogonov z daljinskim upravljanjem - notranjih, zunanjih in protipožarnih krilnih kovinskih vrat - nakladalne tehnike. Matjaž d.o.o. PWrovčall5b 3301 fahovC«, Slovenija t. +386 (0)3 / 71 20 600 f +386(0)3 / 71 20 620 www.motjai.il, info@matjaz.ii AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL Mercator center Žalec - 1. nadstropje Celjska 7, Žalec Tel.: 03/13 35 00 Delovni čas: poncdeljek-petek 9.00-19.00, sobota 9.00-13.00 OBIŠČITE TUDI TRGOVINI CHAMPION V PLANETU TUŠ IN NA STANETOVI 20 V CELJU! www.champion.si Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Pražama m kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 2.000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Jože Brdnik, Trnava 24, Gomilsko 2. Janez Pavlič, Adamičeva 18, Ljubljana 3. Branko Drev, Praprotnikova 25, Mozirje. KITAJSKA RESTAVRACIJA ZMAJEVA VRATA Šlandrov trg 40, Žalec Tel.: 03/571 50 38 Odprto vsak dan od 11. do 23. ure. Ne velja za malice! HRANO VAM LAHKO PRIPRAVIMO TUDI ZA DOMOV. ■"I.etni vrt"* Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez. OSREDNJA KNJ. CELJE Geotermalna voda še aktualna Tudi mesto Žalec z Ložnico praznovalo Termometrična vrtina Pred leti je imela Občina Žalec velike načrte z geotermalno vodo. Izdelana je bila 1500 metrov globoka vrtina, ki pa ni dala želenih rezultatov. A minuli teden je na polju ob cesti proti Gotovljam oziroma Ložnici spet delal vrtalni stroj. Načrti z geotermalno vodo očitno niso zamrli. Župan je ustanovil posebno komisijo za izvedbo termalne vrtine, ki jo vodi direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. V zvezi z novo vrtino je povedal: »To je tako imenovana termometrična vr- tina, globoka le sto metrov. V Žalcu smo pred nekaj leti vrtali vrtino pri stari kotlovnici na premog globine 1500 metrov. Pri vrtanju se je v vrtini nekaj zlomilo, zato je zdaj praktično neuporabna. Imamo pa prerez te vrtine in njene temperaturne profile. Za novo vrtino smo se odločili tudi na pobudo geologov, ki pravijo, da morajo dobiti temperaturni profil doline, da na osnovi tega določijo, katero mesto bi bilo najprimernejše za vrtanje nove vrtine. Če bi le imeli malce sreče, bi nova vrtina dala dovolj termalne vode tudi za kakšno turistično dejav- nost - za bazenske komplekse ali ogrevanje.« Termometrična vrtina je torej globoka le sto metrov, izdelana je bila v nekaj dneh in je najprej teden dni mirovala, nato so geologi izmerili temperaturo, po enem mesecu pa bodo opravili še ene meritve. Na osnovi podatkov iz obeh vrtin bodo določili približno lego nove vrtine, ki naj bi jo začeli vrtati leta 2007, in poskušali najti vodo, ki bi imela temperaturo nekaj čez 40 stopinj Celzija. Takšna temperatura vode bi že omogočala razvoj kakšnega termalnega turizma, je še povedal Matjaž Zakonjšek. Leto 2007 pa bo za Javno komunalno podjetje Žalec in občine, ki so njegove ustanoviteljice, pomembno zlasti zaradi čistilne naprave v Kasazah. V začetku leta bo namreč objavljen razpis za izvajalca gradnje, predvidoma aprila pa naj bi na lokaciji sedanje čistilne naprave začeli graditi tako rekoč novo čistilno napravo, katere zmogljivost bo kar 60 tisoč populacijskih enot (sedaj 20 tisoč). Hkrati bodo zgradili 30 kilometrov primarnih kanalizacijskih vodov po vseh občinah, razen v občinah Vransko in Tabor. Vrednost projekta je okoli 3,5 milijarde tolarjev, zanj pa bodo pridobili tudi sredstva Evropske unije. K. R. 29. septembra je minilo natanko 42 let, odkar je bil trg Žalec razglašen za mesto. 29. september je praznik Mestne skupnosti Žalec in prav na ta dan je bila tudi slavnostna seja mestnega sveta. Zaradi poškodbe predsednika Mestne skupnosti Žalec Ernesta Ramšaka je poročilo o opravljenem delu v mestni skupnosti podal podpredsednik Janez Meglič, Ernest Ramšak pa je zbrane v dvorani žalskega gasilskega doma pozdravil na televizijskem posnetku. Janez Meglič je med drugim povedal, da so zadovoljni z opravljenim v iztekajočem se štiriletnem mandatu. V komunalno infrastrukturo je bilo vloženih dobrih 251 milijonov tolarjev, gospodarstvo po prestrukturiranju oživlja, Žalec in Ložnica sta lepo urejena, bogata je kulturna, športna in društvena dejavnost. Mestni svet je imel v tem obdobju 24 rednih in 3 izredne seje, dobro je bilo tudi sodelovanje z Občino Žalec. Na slavnostni seji, ki jo je povezovala Jožica Ocvirk, s kulturnim programom pa popestrila Godba Liboje in Savinjski oktet, je zbrane pozdravil tudi župan Lojze Posedel. Podeljena so bila priznanja mestne skupnosti. Plaketo mesta Žalec so prejeli: Javno komunalno podjetje - enota za urejanje javnih površin za skrbno in vzorno urejanje javnih površin, Anton Sluga za delo v vaškem svetu Ložnica in v svetu Mestne skupnosti Žalec, Polona Bitenc za izjemne uspehe na področju strelskega športa in Mesarstvo Čas, Ervin Čas, s. p., za uspešno vodenje in razvoj podjetja. Grb mesta pa so letos prejeli I. osnovna šola Žalec za izjemne učno-vzgojne uspehe in promocijo mesta, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec za uspešen razvoj hmeljarstva, pivovarstva in vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin, Vojko Vu-čer za dolgoletno uspešno delo in vodenje društva filatelistov ter Iztok Božiček za izredne uspehe pri tehnični in prometni vzgoji, zlasti z osnovnošolsko mladino. Za pogostitev po slavnostni seji so poskrbele članice Društva podeželskih žena Občine Žalec, ki so mestnim svetnikom podarile grb mestne skupnosti, izdelan iz naravnih materialov. K. R. Polona Bitenc nadvse uspešna strelka Končno obnovljena cesta Socka-Podkraj in Ivan Jelen. Cesto je blagoslovil župnik Alojz Vic-man iz Nove Cerkve, bogat kulturni program pa so pripravili godba Premogovnika Velenje, moški pevski zbor, folklorna skupina in ljudske pevke s Ponikve. Odprtje so popestrili konjenica iz Velike Pirešice, ljubitelji starih wolksvagnovih vozil in društvo kmečkih žena, ki je po- Polona Bitenc Med letošnjimi dobitniki priznanj Mestne skupnosti Žalec je tudi Polona Bitenc, članica Strelskega društva Ju-teks Žalec. Polona Bitenc je postala članica Strelskega društva Ju-teks Žalec, ko je komaj lahko držala puško v rokah. A njena odlika je vztrajnost, zato je že kot osnovnošolka zmagovala v državni ligi; v svoji kategoriji je bila edina iz žalskega strelskega društva. Njena prva večja uvrstitev je bila mednarodna tekma za pokal Pohorja, kjer se je kot mlajša mladinka uvrstila med osem najboljših in prvič streljala v finalu. Postala je članica državne reprezentance mlajših mladink, s tem pa so se začela tudi evropska tekmovanja. Kasneje so jo tekmeci spoznali kot članico mladinske državne reprezentance na ev- S slovesnosti ob odprtju ceste Med največje letošnje pridobitve ob žalskem občinskem prazniku zagotovo sodi v soboto odprta obnovljena lokalna cesta v KS Ponikva Socka-Podkraj. Ob slovesnem odprtju, ki so ga pripravili v križišču v zaselku Stebovnik, se je zbralo veliko ljudi, zbrane pa je najprej pozdravil predsednik KS Ponikva in poslanec v državnem zbor Ivan Jelen. Povedal je, da so obnovili 2,5 kilometra ceste, jo na novo asfaltirali in opravili vsa ostala dela, potrebna za varno vožnjo. Ocenjujejo, da so za ta odsek ceste porabili skoraj 140 milijonov tolarjev, od tega je dobrih 38 milijonov tolarjev prispevala Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Zahvalil se je občini in državi za finančno podporo in tistim, ki so imeli vpliv na razum, ki je prevladal v kraju, da so lahko cesto končno obnovili. Dodal je, da je ta cesta tudi obvoznica v primeru prometnih ali drugih nesreč na regionalni cesti Arja vas-Velenje. Žalski župan Lojze Posedel ni skrival zadovoljstva nad novo pridobitvijo. Zahvalil seje vsem krajanom, od katerih so lahko odkupili zemljo, opravičil se je vsem, ki so imeli težave ali jih še imajo, nekaj je, žal, še nerešenih, upa pa, da bodo v naslednjih dneh odpravljene. Zahvalil se je izvajalcem del, projektantom in vsem, ki so pri tej obnovi sodelovali. S prerezom traku so cesto predali namenu najstarejša krajanka tega kraja 84-letna Marija Kos, učenki osnovne šole Tjaša Razdevšek in Gabrijela Kos, Lojze Posedel Prenovljen odsek v Bezovniku V soboto, 23. septembra 2006, so v zaselku Bezovnik pri Grižah odprli prenovljeni del odseka ceste. Cesta, ki jo je dodobra načel zob časa, je bila asfaltirana pred devetindvajsetimi leti. Glede na to, da zaselek Bezovnik leži na meji med preboldsko in žalsko občino, so sredstva prispevali obe občini in krajani in tako dokazali, da je mogoče »dobro mejno in čezmejno« sodelovanje. Trak je v družbi župana preboldske občine Vinka Debelaka in predstavnika Občine Žalec Aleksandra Žolnirja prerezal naj starejši krajan Jože Vodovnik. Blagoslov ceste pa je opravil župnik župnije sv. Pavla iz Prebolda Damjan Ratajc. D. N. ropskem prvenstvu. Letos se je udeležila svetovnega prvenstva v Zagrebu, kjer pa v hudi konkurenci ni imela prave možnosti za osvojitev vrhunskega rezultata. Polonin najboljši rezultat, ki ga je dosegla na tekmovanjih in treningih, je 394 krogov od 400 možnih, kar pomeni, da je od 40 strelov kar 34-krat ustrelila čisto desetico in le šestkrat devetico. Bera njenih odličij je zelo velika. Od pionirske kategorije dalje osvaja kolajne na državnih prvenstvih. Tudi v državni ligi je bila vedno med najboljšimi. Polona rada pomaga trenerju Janku Melanšku, ki je njen dolgoletni mentor in človek, s katerim se zelo dobro razume. Pri treningih ga kdaj celo nadomesti in je tako v veliko pomoč tudi pri vzgoji mladih strelk in strelcev v njihovem klubu. D. N. Dan starejših ljudi Cesta povezuje občini Prvega oktobra je mednarodni dan starejših ljudi, ki ga je Društvo upokojencev Vrbje obeležilo s slovesnostjo. V dvorani Doma krajanov Vrbje se je zbralo veliko njihovih članov in gostov, med katerimi so bili poslanec v državnem zboru Ivan Jelen, predsednik KS Vrbje Dušan Pungartnik, članica UO Zveze društev upokojencev Slovenije Pavlina Glušič, predsednica TD Vrbje Majda Jurač in predsednik KUD Vrbje Milan Vogrinc. O prazniku in njegovem pomenu je spregovoril predsednik DU Vrbje Ernest Lužar, ki je med drugim dejal, da njihovo društvo sodeluje v programu za kakovostnejše življenje starejših na domu, žal pa druga društva v žalski občini pri tem ne sodelujejo. Zbranim so spregovorili tudi nekateri izmed gostov, med njimi Pavlina Glušič, ki je obrazložila težave pri prizadevanju za socialno varnost starejših. V kulturnem programu so nastopili harmonikarji in pevci Društva upokojencev Vrbje. T. Tavčar Najboljši športniki pri županu Odprli bivalno S sprejema športnikov pri županu Lojzetu Župan Občine Žalec Lojze Posedel je tudi letos v začetku oktobra pripravil sprejem za športnice in športnike, ki so dosegli naslove državni prvakov ali se ponašajo z visokimi mednarodnimi uvrstitvami, in njihove trenerje oziroma mentorje. V športni panogi konjeništvo sta letos najvidnejše uspehe dosegla Luka Založnik, ki sicer tekmuje za KK Rogaška Slatina, in Primož Rifelj iz KK Ganymed. Luka je državni prvak in trikratni zmagovalec moč skoka. Ponaša se tudi s 7. mestom na svetovnem prvenstvu v Ribnici in z zmago na Grand prixu v Italiji, Primož pa je poleg lovorike državnega prvaka osvojil še 3. mesto v svetovnem pokalu, 9. mesto na svetovnem prvenstvu v Ribnici in druge visoke uvrstitve. V lokostrelstvu sta lovoriko državnega prvaka osvojila Andreja Izgoršek iz LK Žalec in Jure Dobršek iz LK Sokol. Andreja je postala absolutna državna prvakinja pri članicah Posedelu goli lok FITA, 3 D in zasedla 9. mesto na svetovnem prvenstvu, Jure pa se ponaša s 1. mestom FITA 900 krogov in 1. mestom v poljskem lokostrelstvu. Pomemben dosežek je v borilni veščini sambu temu športu prinesel Manuel Verbovšek iz ŠD Špartanec Žalec, ki je na evropskem prvenstvu osvojil 3. mesto. Z visoko uvrstitvijo na evropskem prvenstvu se ponaša tudi mladinski reprezentant Žiga Zupanc iz TVD Partizan Šempeter, ki je z reprezentanco osvojil 4. mesto. Da je Šempeter kraj odbojke, pa priča tudi uspeh OK Spodnja Savinjska. Mlade odbojkarice Katja Križnik, Anastazija Žnidar, Nina Petranovič, Anja Oset, Katja Jambrovič, Alja Pogorevc, Sara Tajnik in Eva Lorger so namreč pod vodstvom trenerja Marjana Franceta osvojile 3. mesto na državnem prvenstvu v mini odbojki. Z naslovom državnih prvakinj v atletiki na šolskem državnem prvenstvu v uličnem teku pa se ponašata učenki I. OŠ Žalec Jasna Turnšek in Ve- ronika Zupanc. Jasna je bila najboljša med deklicami letnik 1994, Veronika pa med deklicami letnik 1993 in mlajšimi. Na sprejem so bili povabljeni tudi Joco Tanko, gonilna sila KK Ganymed, trener LK Žalec Leon Uratnik, trener LK Sokol Franc Romih, trener ŠD Špartanec Dmitri Stoianov, predstavnik TVD Partizan Šempeter Tadej Ferme, predsednik OK Spodnja Savinjska Dragan Bojinovič, trener Marjan France in Janko Božič (oba OK Spodnja Savinjska) ter profesorica športne vzgoje na I. OŠ Žalec Polona Kuder. Zbrane je najprej pozdravil Uroš Vidmajer in poudaril, da je športno življenje v žalski občini zelo razgibano. Zadovoljstvo je izrazil tudi predsednik Zveze športnih društev Občine Žalec Silvo Marič. Župan Lojze Posedel je vsem podelil tudi majice z žalskim grbom in izrazil željo, da tako prizadevno delajo še naprej in uspešno predstavljajo svojo občino tako doma kot v tujini. D. N. Slovesno ob novi avtobusni postaji Dom Nine Pokorn Grmovje je v Žalcu odprl svojo bivalno enoto za oskrbovance. Zbrane je na slovesnosti ob odprtju uvodoma pozdravila direktorica doma Zdenka Ferlež in med drugim dejala: »Odpiramo bivalno enoto, v kateri želimo v življenje naših stanovalcev vnesti občutek pravega doma, ki se v množici lahko kaj hitro izgubi. Tu bodo živeli še v bolj tesnih medsebojnih odnosih in se učili drug od drugega. Medsebojno razumevanje, enostavnost, preprostost in resničnost bodo lahko prinašali drug drugemu in te čudovite lastnosti širili tudi navzven. Sočutno in ustvarjalno vsak posebej. Šest stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje bo tej soseski v Žalcu dalo nov utrip in upamo, da jim bodo S slovesnosti ob odprtju znali tudi drugi prisluhniti in jih začutiti.« Zbranim je spregovoril tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel in stanovalcem izročil sobno kolo, za kar se je županu zahvalil Jožef Spačaj, stanovalec enote v Žalcu. V kulturnem programu so sodelovali Duo Cantabile, Marija in Sonja Ala- tič ter stanovalci bivalne enote s svojimi mislimi. Ob zaključku programa so direktorica Doma Nine Pokorn Zdenka Ferlež, župan Lojze Posedel in vodja bivalne enote Majda Pajič z razvezo pentlje na kljuki vhodnih vrat simbolično predali enoto svojemu namenu. T. Tavčar Po zaključku uradne slovesnosti je v prostorih gasilskega doma sledilo družabno srečanje, na katerem so nazdravili novi pridobitvi in razrezali torto. Ob dobrotah, ki so jih pripravili za to priložnost, pa tudi ni manjkalo pečenega kostanja, ki je dajal prijeten pridih jeseni. D. Naraglav Program so obogatili elani Mladinskega pihalnega orkestra pod vodstvom Dejana Podbregarja V Domu Nine Pokorn so v okviru dni duševnega zdravja, 9. in 10. oktobra, odprli vrata in za stanovalce, svojce stanovalcev in zaposlene pripravili prijeten program. Odprtju prve bivalne enote v Žalcu so dodali nekaj glasbenih in ostalih prireditev. Povabilu sta se odzvali članici Dua Cantabile, prof. Marija Alatič s kitaro in prof. Sonja Alatič z violino, ki sta odigrali nekaj skladb. Svojcem stanovalcev je vlogo psihiatra v socialnovarstvenem zavodu predstavil dr. Iztok Lešer, spec. psih. Za prijetno glasbeno presenečenje pa so poskrbeli člani Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec pod taktirko Dejana Podbregarja. Tudi program naslednjega dne je zajemal prijetne skladbe Dua Cantabile, delo v domu pa so poleg direktorice Zdenke Ferlež s svojimi mislimi predstavili stanovalci doma (Marika Verk, Darja Spruk, Svetlana Frolich, Tone Voh in Janko Selič), še nazorneje pa je o njem »spregovoril« videoposnetek »Naša skupna dogajanja«. Tako so imeli gostje priložnost videti, kako v domu poteka delo v zeliščarski skupini, šahovski turnir, kako prijetno je druženje ob pripravi kuharskih dobrot in kako se izvaja delo v inštruktorskih delavnicah. Na razstavnih panojih so v sliki in besedi predstavili skupine za medgeneracijska srečanja, inštruktorsko delavnico, športno obarvane dogodke v domu in izven, vse pa so zaokrožili z razstavo izdelkov stanovalcev, ki nastajajo v delovni terapiji. L. K. Slavnostni trak je ob pomoči župana in predsednika KS prerezala najmlajša učenka Sara Zajc Peta obletnica delovanja Svetovalnega središča Žalec (ISIO) enoto Doma Nine Pokom v Žalcu V Libojah so v začetku oktobra pripravili prijetno slovesnost ob odprtju nove avtobusne postaje. Vrednost naložbe je dobrih deset milijonov tolarjev. Sredstva je iz proračuna prispevala občina, material pa podjetje Ingrad Gramat. Z naložbo je bilo zgrajeno celotno postajališče z opornim zidom ob potoku Bistrica. Na slovesnosti, ki jo je vodila Jolanda Železnik, je igrala Godba Liboje, slovesnosti pa so dali prijetno vsebino učenci Podružnične osnovne šole Liboje. Zbranim je najprej spregovoril predsednik sveta KS Liboje Uroš Feldin, ki je poudaril pomen tega dogodka in izrekel zahvalo občini in županu za izpeljavo te naložbe, ki je še posebej pomembna za učence šole. Z zadovoljstvom je zbrane nagovoril tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel in dejal, da jim je uspelo uresničiti še eno pomembno nalogo in s tem zagotoviti učencem in tudi drugim, da bodo lahko pod streho počakali na svoj prevoz. Na UPI-Ljudski univerzi Žalec so z brezplačno dejavnostjo informiranja in svetovanja v izobraževanju odraslih (ISIO), kar je osnovni namen svetovalnega središča, začeli med prvimi v Sloveniji. Septembra so praznovali že peto obletnico delovanja. V tem obdobju so bili zelo aktivni na področju svetovanja, pa tudi pri organizaciji različnih, zlasti brezplačnih dogodkov in izobraževalnih oblik. Eden izmed glavnih ciljev je razvijanje svetovalnega omrežja V preteklih petih letih so odraslim, ki jim je Svetovalno središče Žalec v osnovi tudi namenjeno, nudili več kot 8.000 storitev glede različnih vprašanj ali dilem s področja izobraževanja in učenja. S svetovanci se v osebnih in zaupnih stikih pogovarjajo o hm, kako pridobiti prvi poklic, kako se preusmeriti oziroma opraviti prekvalifikacijo, kako doseči višjo stopnjo izobrazbe, kako pridobiti dodatna formalna in neformalna znanja za delo in osebni razvoj, kako odpravljati težave pri učenju ipd. Svetovancem tako pomagajo pri izbiri ustreznega izobraževalnega programa in pri izdelavi osebnega izobraževalnega načrta. Raznolikost potreb odraslih na teh področjih narekuje, da se posvetijo vsakemu posamezniku posebej ter na ta način skušajo izbrati zanj najprimernejšo pot. Svetovalno središče Žalec pa v petih letih delovanja ni bilo dejavno samo na področju nudenja in-formativno-svetovalnih storitev, pač pa vsako leto aktivno sodeluje tudi pri organizaciji in izpeljavi različnih, zlasti brezplačnih dogodkov in izobraževalnih oblik, pri prijavi na različne javne razpise ter pri izvedbi slovenskih in mednarodnih načrtov. To so študijski krožki, Teden vseživljenjskega učenja, projekt Center VŽU Savinjske, ki je sofinanciran iz Evropskih strukturnih skladov, itd. Razvijanje svetovalnega omrežja je eden njihovih glavnih ciljev, saj želijo skupaj s partnerji zagotovili čim kakovostnejše informacije za pomoč pri odločanju za izobraževanje ali učenje. Trenutno v lokalno svetovalno omrežje povezujejo več kot 30 različnih lokalnih organizacij, predvsem tiste, ki odločajo o razvoju izobraževanja odraslih na različnih ravneh, in tiste, ki odrasle izobražujejo. Novembra bodo skupaj z njimi pripravili regijski posvet z naslovom Skupaj v prihodnost: partnerstvo včeraj, danes, jutri. L. K. Suhi zadrževalniki zagotovo bodo Minister Janez Podobnik s sodelavkama Marjeto Rojc Saje (desno) in Metko Černelč, skrajno desno Vinko Drča Spodnjo Savinjsko dolino so v preteklosti večkrat prizadele katastrofalne poplave, najbolj živ pa je spomin na leto 1990, ko je bil večji del doline pod vodo. Takrat nastale poškodbe na vodotokih še danes niso v celoti odpravljene, država pa se je končno lotila celovitih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti. Kakšni so ti ukrepi in na kaj Savinjčani že zdaj opozarjajo vlado, je pokazala javna razprava v Domu krajanov Gomilsko. Javno razpravo je organiziral Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Braslovče, vendar njen namen ni bil povezan z lokalnimi volitvami, saj so ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika s sodelavci na Gomilsko povabili že marca letos, takoj po drugi prostorski konferenci o državnem lokacijskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki je bila februarja v Žalcu. Kljub petkovemu večeru se je na Gomilskem zbralo veliko Savinjčank in Savinjčanov, ne le iz braslovške občine, ampak tudi iz občin Prebold in Tabor. Minister Janez Podobnik je skupaj s sodelavkama Marjeto Rojc Saje in Metko Černelč z Direktorata za okolje in prostor povedal, kako je z urejanjem vodotokov v Spodnji Savinj- ski dolini. Poplavno varnost v Spodnji Savinjski dolini bosta urejala dva državna lokacijska načrta. Prvi je za območje spodnjega dela Savinje in povodja Bolske, drugi pa za območje ob Savinji od Ločice do Letuša. Prvi je že v fazi potrditve oziroma podrobnejše obdelave izbrane variante z osmimi suhimi zadrževalniki in naj bi bil končan do konca prihodnjega leta, ko bo Slovenija za izvedbo kandidirala za kohezijska sredstva Evropske unije. Prav evropski finančni vir je tisti, ki zagotavlja izvedbo ukrepov, je med drugim povedal minister. Drugi lokacijski načrt je v fazi presoje različnih variant, zagotovo pa bo šlo v tem primeru za izvedbo visokovodnih nasipov z zaščito pozidanih območij, del zemljišč pa bo namenjen razlivanju poplavnih voda. Zdaj je že odločeno, da bo ob Bolski in Savinji več tako imenovanih suhih zadrževalnikov, ki jih bodo napolnili v primeru visokih voda. Nato jih bodo nadzorovano praznili, tako da bo voda počasneje odtekala v celjsko kotlino in naprej proti Laškem. V zadrževalnikih bo raba zemljišč omejena in čeprav bodo namenjena kmetijstvu, tam hmelja ali vrtnin ne bo mogoče gojiti. Objekte, ki so v območju predvidenih zadrževalnikov, bo država odkupila, za zemljišča pa bo predvidena odškodnina ali pa jih bo država odkupila in nato dala v najem. Kot je napovedal Vinko Drča iz Grajske vasi, se bodo lastniki zemljišč na teh območjih organizirali v združenje oškodovancev, ki bo s pomočjo odvetnika uveljavljalo svoje pravice. Kar nekaj slabih izkušenj z državo imajo namreč še od gradnje avtoceste. Sicer pa bo šlo za precejšen poseg v krajino, saj bodo nasipi zadrževalnikov visoki 7 metrov in spodaj široki 15 metrov. Razpravljavci so ministra in njegovi sodelavki opozorili na številne probleme in vprašanja, ki jih je potrebno rešiti in zapisati že v državni lokacijski načrt. Tako je precej pomislekov, kaj se bo po izgradnji zadrževalnikov dogajalo s podtalnico, kaj bo s komunalno infrastrukturo, ki ponekod poteka tudi čez območja predvidenih zadrževalnikov, in kaj bo z namakalnimi sistemi. Glede slednjega je Marjeta Rojc Saje zagotovila, da bodo tisti namakalni sistemi, ki imajo ustrezna dovoljenja, v funkciji tudi po izgradnji zadrževalnikov. Na vprašanje, ali bo ministrstvo za okolje in prostor dovolilo zajemanje vode za namakanje za individualne sisteme, pa bodo na ministrstvu pripravili pisni odgovor. Prav tako se porajata vprašanji, od kod bo material za gradnjo nasipov in po katerih zemljiščih bodo vozili tovornjaki med gradnjo. To naj bi bilo natančno določeno že v državnem lokacijskem načrtu. Glede na to, da se z zadrževalniki zagotavlja poplavna varnost celjske in laške občine, bi morale tudi občine ob spodnjem toku Savinje po načelu vzajemnosti določeno rento prispevati občinam, kjer bodo zadrževalniki in s tem omejena raba zemljišč, tako kot velja tudi za odlaganje odpadkov, je bilo eno od mnenj v razpravi. Zanimivo je bilo tudi mnenje o zadrževanju vode v dolini, saj tudi pomanjkanje vode in suša povzročata veliko škode. Ob koncu je minister Janez Podobnik na kratko povzel razpravo: »Javna razprava je bila zelo vsebinska in kulturna, ljudje so nastopali z argumenti. Kot minister lahko krajanom in prebivalcem tega območja zagotovim predvsem transparentnost postopkov in mož- nost, da bodo lahko svoja stališča predstavili na prostorskih konferencah oziroma javnih predstavitvah, smo pa odprti tudi za druge oblike sodelovanja. Prav tako podpiramo, da se lastniki zemljišč, ki bodo ostala v območju potencialnih zajetij, organizirajo in da so dobro pripravljeni. Mi spoštujemo zasebno lastnino. Glede samega vpliva nasipov na veduto oziroma krajino kot tako lahko rečem, da je to zelo resno vprašanje, tudi z vidika identitete prostora. Od svojih sodelavcev pričakujem, da bodo našli najboljšo rešitev, da res ne bi prišlo do kakšnega posega v prostor, za katerega bi naši zanamci rekli, da smo bili nelogični in da nismo našli najboljše rešitve. Predvsem pa sem bil vesel tega, da ljudje načelno vedo, da je treba nekaj narediti in da podpirajo celovit pristop in da pri svoji lastnini ne bodo nepopustljivi. Kot minister za okolje in prostor bi rad našel takšne rešitve, da bomo po izgradnji zadrževalnikov in drugih oblik varovanja Savinje in njenih pritokov našli tudi finančne in pravne poti, da bodo lastniki dobili odškodnine ali kakšne druge rešitve, s katerimi bodo zadovoljni.« K. R. Novo krožišče, večja varnost Obnova doma upokojencev Na Bregu pri Polzeli so v okviru praznika Občine Polzela pripravili slovesnost ob odprtju novega krožnega križišča, ki je nadomestilo s prometnovar-nostnega vidika neprimerno križišče regionalne ceste Vele-nje-Šempeter z občinskimi cestami proti Orovi vasi, Tovarni nogavic Polzela in delu naselja Breg pri Polzeli. Na slovesnosti se je zbralo veliko občanov, ki jih je najprej pozdravil polzelski župan Ljubo Žnidar in med drugim povedal, da je novo krožišče njegova zamisel in da je vesel, da so jo pri Direkciji za ceste Republike Slovenije podprli. Krožišče je tudi prvi objekt obvoznice, ki bi jo naj Polzela dobila morda že prihodnje leto. Minister za promet Republike Slovenije mag. Janez Božič pa je poudaril, da so z gradnjo podobnih krožišč v Sloveniji pričeli leta 2000, trenutno jih je v Sloveniji več kot 30. S tem Novo krožišče so s prerezom traku predali namenu minister Janez Božič, župan Ljubo Žnidar, direktor Direkcije za ceste RS Vili Zavrlan, predsednik uprave CM Celje Marjan Vengust, glavni direktor podjetja DDC svetovanje inženiring Metod Di Batista in direktor slovenskih cestnih podjetij Miro Vrbek se bo povečala varnost, kar pa je tudi glavni cilj, saj še vedno na cestah umre preveč ljudi. V okviru izvedenih del je bilo zgrajeno krožišče s pripadajočima pločnikoma, avtobusnima postajališčema, javno razsvetljavo, odvodnjavanjem in zaščito komunalnih vodov. Vrednost vseh izvedenih del znaša 127,7 milijona tolarjev. Delež, ki ga je zagotovilo ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, znaša 108,4 milijona tolarjev, delež občine pa 19,3 milijona tolarjev. Novo krožišče je blagoslovil dekan in domači župnik Jože Kovačec, za praznično vzdušje pa so poskrbeli godbeniki Godbe Liboje. T. Tavčar Sedaj še fizioterapija S slovesnosti ob odprtju V okviru občinskega praznika so na Polzeli predali namenu prenovljene prostore v Zdravstvenem domu na Polzeli. Prenovili so prostore splošne am- bulante, ponudba zdravstvenih storitev pa se je razširila še s prostori za fizioterapijo. Osrednji govornik na slovesnosti je bil župan Ljubo Žnidar, ki je poudaril, kako pomembna vrednota je naše zdravje. V pol-zelskem zdravstvenem domu delujeta zdaj dve splošni in pediatrična ambulanta ter tri zobne ambulante, laboratorij zobne protetike in fizioterapija. Občanom je tako zagotovljena še večja in kakovostnejša zdravstvena oskrba. Zbranim sta spregovorili tudi zdravnica Martina Hrovat in fizioterapevtka Helena Pekošek, ki sta se občini zahvalili za razumevanje in pomoč. Investitor celotne prenove je bila Občina Polzela, vrednost del pa je znašala 14 milijonov tolarjev. Slovesnost so s kulturnim programom popestrili učenci polzelske osnovne šole. T. Tavčar V prostorih Doma upokojencev na Polzeli so podpisali pogodbo za izvedbo obrtniških in instalacijskih del za celotno obnovo negovalnega dela A v polzelskem domu upokojencev. Pogodbo sta v imenu investitorja podpisali direktorica doma Eva Lenko in vodja finančne službe Mojca Podbregar, v imenu izvajalca del pa Iztok Kučer iz podjetja Remont Celje. Vrednost del v pogodbi znaša 70 milijonov tolarjev, dela pa bodo predvidoma končali v drugi polovici novembra. Sredstva za obnovo Med podpisom pogodbe (z leve proti desni Mojca Podbregar, Eva Lenko in Iztok Kučer) doma so zagotovili sami, z navedeno naložbo pa želijo izboljšati in posodobiti bivalne razmere v domu ter s tem zagotoviti kakovostnejšo oskrbo svojih stanovalcev. T. Tavčar Nova asfaltirana cesta v Jakov Dol Med govorom predsednika režijskega odbora Ivana Štrajherja Soboto, 14. oktobra, si bodo krajani Jakovega Dola v najzahodnejšem delu vranske občine še posebej zapomnili. Namenu so namreč predali kar 2,8 kilometra dolg odsek nove asfaltirane ceste. Slovesnosti ob odprtju se je udeležilo veliko krajanov. Zbrane je uvodoma pozdra- vila svetnica Občine Vransko iz tega kraja Marjeta Kapus, v nadaljevanju pa sta o novi pridobitvi spregovorila tudi predsednik režijskega odbora Ivan Štrajher in župan Občine Vransko Franc Sušnik. Za opravljena dela je bilo potrebno odšteti skoraj 40 milijonov tolarjev, od tega so krajani, na- vezani na to cesto, ki jo bodo tudi največ uporabljali, zbrali 2 milijona tolarjev in opravili 500 ur prostovoljnega dela. Župan Sušnik je med drugim poudaril, da je vesel, da so se obnovitvena dela po sedmih letih končno zaključila in da se bo sedaj s tega dela občine verjetno prenehalo odseljevanje krajanov, saj jim bo nova asfaltirana cesta olajšala pot do večjih krajev in s tem tudi do delovnih mest. S prerezom traku so cesto predali namenu Marjeta Kapus, Ivan Štrajher, Franc Sušnik in naj starejši krajan tega zaselka Jože Kropivšek. Blagoslov ceste je opravil domači župnik Jože Turi-nek, za popestritev ob odprtju pa je poskrbel kvartet Kapus. T. Tavčar Ob zaključku mandata zadovoljni Na zadnji seji potrdili rebalans Svetniki Občine Prebold so se 12. oktobra sestali na zadnji redni seji občinskega sveta v tem mandatu. Dnevni red 42. seje je bil kratek, svetnici in svetniki pa so se izjemoma zbrali v gostišču Pri Račk1 v Preboldu. Po potrditvi zapisnika 4L seje in sprejetju dnevnega reda so prisluhnili kratkemu poročilu o delu nadzornega odbora v letu 2006, ki ga je podala predsednica nadzornega odbora Petra Šorli. Med drugim je županu in svetnikom čestitala za uspešno delo, saj v ospredju nikoli ni bila politika, občina pa je uspela premagati tudi hudo socialno stisko ob stečaju Tekstilne tovarne Prebold. V nadaljevanju seje so preboldski svetniki med drugim dali soglasje k imenovanju nove direktorice Medobčinske matične knjižnice Žalec Jolande Železnik. Sedanja direktorica namreč odhaja v pokoj. Po zaključku seje so nadaljevali z neformalnim druženjem, v katerem so za srečanje z abra-hamom čestitali županu Vinku Debelaku, za 60. rojstni dan pa Dragu Lobnikarju. Že v neformalnem delu srečanja je župan Vinko Debelak podal informacijo o tem, da mi- nistrstvo za promet izdeluje smernice za izbor variante za izgradnjo hitre državne ceste, ki bi povezala dolenjsko in štajersko avtocesto in tudi še nezgrajeno koroško avtocesto. Variante naj bi bile tri, ena od izvoza Šempeter ali Šentrupert mimo Prebolda, Trbovelj do Trebnjega. Cesta naj bi zasavsko hribovje presekala v enem ali dveh tunelih, gradnjo omenjene državne ceste pa naj bi povezali tudi z gradnjo nasipov suhih zadrževalnikov, ki jih predvideva državni lokacijski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti v Savinjski dolini. K. R. Svetniki Občine Braslovče so se prejšnjo sredo sestali na zadnji, 30. seji občinskega sveta v tem mandatu in obravnavali osem točk dnevnega reda. Največ časa so namenili rebalansu proračuna za letošnje leto in pripravi mnenja lokalne skupnosti o kandidatu za novega ravnatelja bras-lovške osnovne šole. Poleg tega so v drugem branju sprejeli program opremljanja zemljišč za gradnjo na območju, opredeljeno v spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Šmatevž, s tem odlokom se uredi komunalna opremljenost 18 zazidljivih parcel, potrdili prodajo stavbnih zemljišč na območju zazidalnega načrta Male Braslovče, ki so v lasti občine, ter dali soglasje Jolandi Železnik za direktorico Medobčinske matične knjižnice Žalec. O predlaganem rebalansu je bila kar dolga razprava, po njem se povečujejo načrtovani prihodki in odhodki za nekaj manj kot 51 milijonov, od tega znašajo namenski prihodki za sofinanciranje naložb 44,6 milijona tolarjev. K rebalansu proračuna so svetniki izglasovali še dva amandmaja, enega je vložil župan Marko Balant za izvedbo javne E-točke z brezžičnim dostopom v Trnavi v vrednosti nekaj manj kot 3 milijone tolarjev, drugega pa svetnik Franc Rančigaj, da se podrobno specificira vsa dela, za katera je bilo realiziranih 34,3 milijona tolarjev v obdobju januar-september. Dol- ga in zanimiva pa je bila tudi razprave glede primernosti kandidatov za novega ravnatelja braslovške osnovne šole. Svetniki so v daljši razpravi najprej sprejeli sklep, da so vsi štirje kandidati, Blanka Nerad, Andreja Zupanc, Viktor Furman in Gorazd Sotovšek, sprejemljivi, saj izpolnjujejo zahtevane pogoje, nato pa so sklenili, da se bodo o tistem, ki ga bo lokalna skupnost predlagala za ravnatelja, odločili na tajnih volitvah. Po imenovanju volilne komisije in po krajšem odmoru so izvedli tajne volitve. Od petnajst svetnikov je 9 glasov dobila Andreja Zupanc in njej je lokalna skupnost dala soglasje kot najprimernejšo za novo ravnateljico OŠ Braslovče. T. Tavčar Drugo leto nova telovadnica Gradnja nove telovadnice pri OŠ Braslovče Dela pri delni prenovi braslovške osnovne šole in izgradnji nove telovadnice pri šoli potekajo po predvidenem načrtu. Kot je povedal direktor ob- V Preboldu podpis pogodbe za dom starejših Podpis pogodbe za izgradnjo doma starejših v Preboldu V Občini Prebold so resno zastavili načrt izgradnje doma starejših občanov. Pred dnevi sta namreč župan Občine Prebold Vinko Debelak in direktor podjetja SG Kovač, d. o. o., Ivan Kovač iz Izlak podpisala pogodbo o prodaji zemljišča za gradnjo doma. Po terminskem načrtu, ki je priloga pogodbe, je rok za pridobitev gradbenega dovoljenja šest mesecev po podpisu pogodbe, gradbena dela pa naj bi bila zaključena konec leta 2008. Glavni cilj tega načrta v Preboldu je zagotoviti 74 mest z oskrbo starejših v institucionalnem varstvu. S tem naj bi zapolnili primanjkljaj teh mest v preboldski občini in tudi v sosednjih občinah. Namen programa je pred- vsem izboljšati življenjske razmere, socialno varnost in kakovost življenja starejših ljudi v njihovem domačem kraju. Prav tako bo dom starejših v Preboldu pripomogel h kakovostnejši in nenehni oskrbi starejših ljudi v njihovem domačem okolju. In to predvsem z reorganizacijo socialnovarstvene dejavnosti pomoči na domu in izvajanjem socialnega servisa, razvozom kosil na domove, s prehrano v domu in zagotavljanjem dnevnega varstva za starejše. Ker pa so zahteve in želje starejših po kakovostnejši in pestrejši oskrbi iz dneva v dan večje, bo predvidenih še dodatnih 64 mest z nadstandardno obliko oskrbe. D. Naraglav činske uprave Milan Šoštarič, podjetje Ceste mostovi Celje, ki je prevzelo dela, zagotavlja dokončanje gradnje julija prihodnje leto. Vrednost celotne naložbe je kar 435 milijonov tolarjev. Večino sredstev bo prispevala Občina Braslovče, nekaj več kot 131 milijonov država s strani ministrstva za šolstvo, 15 milijonov fundacija za šport in 15 milijonov iz državnega proračuna. Na občinski upravi se pripravljajo na nov razpis za sredstva iz državnega proračuna, saj bo potrebno te objekte, ko bodo dograjeni, opremiti s športno in šolsko opremo. T. Tavčar Najmlajši prebivalci preboldske občine skupaj s starši in županom Tokrat 26 novorojenčkov Nov most, asfaltirana cesta Občina Braslovče, Krajevni urad Gomilsko in Turistično društvo Gomilsko so prejšnjo nedeljo pripravili slovesnost ob odprtju novega mostu čez potok Konjščico v Grajski vasi in 400 metrov dolgega odseka asfaltirane ceste Rezana-Ojstriška vas. Pred odprtjem mostu in ceste je bila v cerkvi sv. Krištofa v Grajski vasi zahvalna maša, ki jo je daroval župnik Martin Ci-rar. Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik KO Gomilsko Filip Beloglavec, sledil je govor braslovškega župana Marka Balanta, ki je poudaril, da sta nov most in asfaltirana cesta, ki povezuje braslovško občino s taborsko, velika pridobitev, za kar je občina iz proračuna namenila več kot 30 milijonov tolarjev. Vinko Drča, svetnik iz tega kraja v braslovškem občinskem svetu, pa je nekaj več povedal o dolgi poti do novega mostu, in se zahvalil občini, izvajalcu del CM Celje, Klančnikovim, ki so darovali del zemljišča za razširitev ceste, župniku za opravljen blagoslov, pevcem z Gomilskega in vsem ostalim, ki so pripomogli, da je Grajska vas dobila pomembna komunalna objekta. S prerezom traku so most predali namenu župan Marko Balant, direktor občinske uprave Milan Šoštarič, predstavnik podjetja izvajalca del CM Celje Franci Skok in krajanka Grajske vasi Tončka Muhovec. T. Tavčar V Zelenem salonu v Gar-nem šport hotelu v Preboldu je bilo pred dnevi nadvse živahno in mladostno. K temu so svoje pripomogli najmlajši prebivalci preboldske občine skupaj s svojimi starši, ki so se udeležili tradicionalnega sprejema novorojenčkov pri županu. Število novorojenčkov bo do konca leta bistveno višje. Zadnja leta se rodnost vrti okrog 40 do 45 novorojenčkov na leto, kar pomeni, da se ohranja ali celo rahlo narašča število rojstev. S tem je zagotovljena tudi zapolnitev mest v vrtcu in šoli. Zadovoljstvo nad tem sta na srečanju izrazila tudi župan Vinko Debelak in ravnatelj šole Milan Jezernik. Občina je tudi tokrat namenila vsakemu novorojenčku 30.000 tolarjev. D. Naraglav Župan z najmlajšimi Župan Marko Balant z najmlajšimi Braslovški župan Marko Balant je pripravil tradicionalni sprejem za najmlajše občane. V sejni sobi se je zbralo 16 otrok, ki so bili rojeni od 1. decembra lanskega leta pa do 30. aprila letos. V nagovoru je župan Balant vsem izrekel prisrčno dobrodošlico in v nekaj besedah poudaril namen in pomen tovrst- nih srečanj. »Otroci so naše veliko bogastvo, zato je skrb zanje v prvi vrsti naloga staršev in družbe kot celote.« Otrokom je zaželel ljubeč, varen in topel dom, predvsem pa veliko dobrega in veselo ter brezskrbno otroštvo. Ob tej priložnosti so prejeli bon za 30 tisoč tolarjev in knjigo Otroci, otroci. T. T. Vaja Žalec 2006 le-te številčno in materialno še vedno ne zadoščajo in vodja intervencije zahteva aktiviranje določenih gasilskih enot iz Pred dnevi je zagorelo v I. osnovi šoli Žalec. Na srečo je bila to le predpostavka vaje Žalec 2006 - Gašenje požara in izvedba evakuacije na objektu I. osnovne šole Žalec. Namen vaje je bil preveriti operativno delovanje in sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč pri gašenju ob velikem požaru in evakuacij ske poti osnovne šole. Vajo so organizirali Občina Žalec, Gasilska zveza Žalec in I. osnovna šola Žalec. V njej so sodelovali poveljnik CZ Občine Žalec in Štab CZ Občine Žalec, poveljstvo GZ Žalec, gasilske enote GZ Žalec-GPO Žalec, Zdravstveni dom Žalec ZD Celje - urgentna reševalna služba NMP Celje, Policijska postaja Žalec, GRS postaja Celje, Jamarski klub »Črni galeb« Prebold in podskupina SIP - 3 enota za reševanje pogrešanih oseb. Vajo je vodil poveljnik GZ Žalec Franci Naraks, ki je s skupino za načrtovanje vaje, v kateri so bili poveljnik GPO Žalec Zvone Kotnik, poveljnik PGD Žalec Miro Lovrek, podpoveljnik GZ Žalec Jani Šalej, po- Planinsko društvo Liboje je konec septembra praznovalo 10-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so razvili društveni prapor, podelili priznanja in pripravili družabno srečanje pri svojem planinskem domu na Brnici. Slovesno prireditev z razvitjem prapora in podelitvijo priznanj so pripravili v Kulturnem domu Svoboda Liboje, kjer se je zbralo veliko ljubiteljev planin in drugih gostov. Med njimi tudi podžupan Občine Žalec Marijan Turičnik in direktor občinske uprave Občine Žalec Stojan Praprotnik, ki sta planincem čestitala za jubilej in veljnik CZ Občine Žalec Dušan Pungartnik, direktor ZD Žalec Franjo Velikonja in vodja reševalne službe NMP Celje Branko Kešprt, tudi izdelal elaborat vaje in bil komentator dogajanja na prizorišču vaje. Po predpostavki vaje se je nesreča začela s požarom v učilnici praktičnega pouka. Med izvajanjem gašenja objekta se požar hitro širi na sosednje učilnice šolskega objekta. Otrokom in učiteljem je onemogočen umik zaradi porušenega stopnišča. Zatečejo se v učilnico na SZ strani objekta, iz katere jih je potrebno evakuirati. Lokalne sile in sredstva so aktivirane in zaradi hitrega širjenja požara le-tega ne morejo lokalizirati oziroma pogasiti. Vodja intervencije ReCO Celje prosi za pomoč gasilce celotnega gasilskega poveljstva žalske občine. Po prihodu enot vodenje intervencije prevzame poveljnik Gasilske zveze Žalec oziroma GPO Žalec. Po prihodu in oceni položaja zahteva aktiviranje dodatnih operativnih gasilskih enot občine. Kljub razpoložljivim silam pa dosežke tudi v imenu župana Lojzeta Posedela, ki se iz zdravstvenih razlogov slovesnosti ni mogel udeležiti, podpredsednik PZ Slovenije Stane Gašperič, ki je podelil tudi priznanja Planinske zveze Slovenije, predsednik Športne zveze Občine Žalec Silvo Marič in predstavniki osmih planinskih društev. Udeležencem je dobrodošlico najprej zaželela Jolanda Železnik, ki je povezovala prireditev. To so s kulturnim programom obogatili učenke in učenci Podružnične osnovne šole Liboje in učenci matične Osnovne šole Griže. Prapor, ki ga krasi 46 zlatih in 42 srebrnih žebljičkov GZ Žalec, ki so usposobljene in opremljene za reševanje z višine. Ob razvoju požara se aktivira poveljnik CZ Občine Žalec. Ta glede na položaj zahteva aktiviranje določenih enot in služb civilne zaščite ter prostovoljnih organizacij in društev, ki so opremljeni in usposobljeni za reševanje z višine. V to so bili vključeni tudi jamarji iz Prebolda, ki so v sestavu CZ v žalski in preboldski občini ter tvorijo tudi ekipo za reševanje iz glavnega jaška v Rudniku Hrastnik. Jamarji so s pomočjo vrvne tehnike naredili vrvno žičnico in otroke ter učiteljico, ki so se zatekli v učilnico na SV strani objekta, varno rešili iz »gorečega« objekta. Že pred tem pa se je iz objekta po evakuacijskih poteh s pomočjo učiteljev in gasilcev rešilo na varno okrog sedemsto otrok in zaposlenih v šoli. Cilji vaje, preveriti operativno usposobljenost, pripravljenost in skupno delovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob gašenju požara na žalski osnovni šoli ter odpravljanje posledic ter 25 spominskih trakov, je slovesno razvil predsednik društva Franc Čretnik, ki društvo vodi že vseh deset let. Franc Čretnik je v slavnostnem govoru orisal desetletno delo in delovanje planinskega društva, ki je sicer mlado po letih, vendar ima za sabo zelo uspešno desetletje, katerega krona je njihov planinski dom. V svojem govoru je predsednik društva poudaril dobro sodelovanje z drugimi društvi v kraju, krajevno skupnostjo, žalsko občino, z obema šolama, vrtcem in planinskimi društvi s Savinjskega meddruštvenega odbora. V društvu je trenutno 158 članov, kar nekaj med njimi je z delom društva povezanih že vse od začetka. Ti so tudi najzaslužnejši, da so se med letoma 1996 in 2005 uspešno izvajala gradbena dela. Prostor z brunarico in domom, ki so ga prejeli v last od krajevne skupnosti leta 1996 v tretji gradbeni fazi, pa je bil tudi tokrat prizorišče prijetnega druženja udeležencev jubilejne prireditve, ki bo vsem ostala v prijetnem spominu. D. Naraglav nesreč požara, kot so reševanje ponesrečencev iz ogroženega objekta, gašenje požara večjega obsega, iskanje pogrešanih oseb v ogroženem objektu in izvedba evakuacije učencev iz objekta I. OŠ Žalec kakor tudi II. OŠ Žalec - šole s prilagojenim programom, so bili s to vajo doseženi. Enako dobro se je preverila tudi možnost sodelovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč (zlasti gasilskih enot) z enotami Civilne zaščite. Preverili so se tudi postopki ukrepanja, obveščanja in alarmiranja ob požaru na lokalni ravni, možnosti sodelovanja z ustreznimi institucijami pri gašenju, reševanju, ukrepanju ob požaru in reševanju na vseh ravneh ter sistem in način vodenja intervencij pri gašenju, reševanju in ukrepanju ob večjem požaru in reševanju na vseh ravneh. Vajo je z zanimanjem spremljal župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki je na podlagi 96. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in na podlagi navodila o vajah v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi sprejel sklep o pripravi in izvedbi vaje Žalec 2006. Prav tako so potek vaje, v katero je bilo vključenih 132 izvajalcev, z zanimanjem spremljali načrtovalci vaje in mnogi drugi občani. In kaj o tokratni vaji pravi njen vodja Franci Naraks: »Končna analiza bo narejena čez nekaj dni, vendar že danes lahko rečem, da je vaja v vseh pogledih dobro uspela in v skla- Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče so se odločili, da s prenovo gasilske- du z izhodišči, ki jih je pripravila naša skupina za izvedbo vaje. Vsi, ki so izvajali današnjo vajo, so pokazali resnost in strokovno usposobljenost izvajanja tovrstnih ali podobnih nalog, ki se zahtevajo od gasilcev, reševalcev oziroma od vseh ostalih služb in sil, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja na območju žalske občine in na območju zahodne štajerske pokrajine. Tokratna vaja je bila tudi neke vrste uvertura v mesec požarne varnosti, ko bodo izvedene še številne druge aktivnosti.« O pomenu vaje sta ob zaključku udeležencem spregovo- ga doma - fasade in izdelavo freske sv. Florjana na njegovem pročelju počastijo mesec po- rila tudi župan Lojze Posedel in ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank - Meža. Pohvalila sta udeležence in izvedbo vaje in izrazila upanje, da se kaj takega v resnici nikoli ne bi zgodilo. V Sloveniji je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj velikih požarov na objektih osnovnih šol. Zaradi tega je vaja še kako dobrodošla in nujna, saj posredovanje ob morebitnem požaru zahteva visoko stopnjo usklajenosti dela reševalnih služb. Še posebno velja to za požare, pri katerih je še kako pomemben postopek evakuacije otrok. D. Naraglav žarne varnosti. Na slovesnosti ob blagoslovitvi se je predsednik PGD Braslovče Jože Matko zahvalil braslovški občini in vsem, ki so kakor koli pomagali pri obnovi. Predsednik Matko se je še posebej zahvalil članom društva in mladim za veliko število opravljenih prostovoljnih ur dela, izvajalcu fasade Robiju Kotniku in avtorju freske sv. Florjana Dušanu Dobrilovi-ču. Dom s fresko sv. Florjana, zavetnika gasilcev, je blagoslovil domači župnik Milan Gosak, slovesnost pa je popestril pevski zbor starejših občanov. T. T. PD Liboje praznovalo desetletnico Nekaj najvztrajnejših planincev s praporom pred svojim domom na Brnici Blagoslov doma in freske sv. Florjana S slovesnosti ob blagoslovitvi doma in freske sv. Florjana Dve humanitarni prireditvi v Žalcu Ob koncu septembra in v začetku oktobra sta bili v Domu II. slovenskega tabora kar dve prireditvi, katerih izkupiček je šel v dobrodelne namene. Prvo, opereto Hmelj ska princesa, je 30. septembra organiziral Lions Club Žalec in sredstva daroval Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Celje. Drugo dobrodelno prireditev, koncert Orkestra slovenske policije s pevko Alenko Godec, pevcem Matjažem Mrakom in pianistko Magdaleno Navodnik, pa je 9. oktobra pripravil Rotary Club Žalec, sredstva pa namenil CSD Žalec- dnevnemu centru za otroke in mladostnike Žalec (Podmornici). Obe sta poleg svoje humanitarne vsebine, ki je bila osnovni povod zanju, prinesli resnično kakovostne glasbene vsebine. Lions club za slepe in slabovidne Odkar je letos junija prevzel vodenje LK Žalec Dušan Gostinčar, je Hmeljska princesa že drugi dobrodelni projekt. Prvi je bila ravno tako pomoč slepim in slabovidnim v sodelovanju z Vrtno galeriji Gaj iz Prebolda, o kateri smo v Utripu že pisali. Z njo so omogočili slepim in slabovidnim, preko tablic z Breilovovo pisavo in avdio zgoščenko spremljanje kiparske razstave. Tokrat je LC Žalec zbrana sredstva daroval Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Celje, ki se seli v nove prostore. V prostorih za izvajanje posebnih socialnih programov bo poleg računalniške sobe, knjižnice in učilnice potekal tudi učni program za gospodinjstvo. Z zbranimi sredstvi bo Medobčinsko društvo opremilo učno kuhinjo, kjer se bodo slepi in slabovidni učili priprave hrane, kuhanja in se tako pripravljali na samostojno življenje. Lions club Žalec, ki sicer deluje že od leta 1999, je omenjenemu društvu že podaril osebni avtomo- abrahamom. O njih smo pisali že v septembrski številki Utripa, a nam je škrat odnesel njihovo skupinsko fotografijo, ki jo objavljamo zdaj. Ob letošnjem dnevu gasilca na Vranskem, kjer je nastala fotografija, smo srečali (od leve proti desni) Ivana Antloga z Ložnice pri Žalcu, Ludvika Pikla z Vranskega, Riharda Ko-pušarja iz Žalca, Franca Čretnika iz Liboj, Alojza Vidmajerja iz Žalca, Francija Naraksa iz Žalca, Jožeta Jagra iz Prebolda, Jožeta Jermana iz Prebolda, Ivana Jagra iz Letuša in Marka Cilenška iz Žalca. Vsi omenjeni sodijo v generacijo gasilcev iz leta 1954/55 in so še danes tako ali drugače aktivni v svojih gasilskih društvih. D. N. Magdalena Navodnik in Orkester slovenske policije bil za asistenco na domu. Za njihovo večletno sodelovanje in podporo pri različnih projektih, se je žalskim Lionistom na zadnji prireditvi zahvalil predstavnik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih mag. Adolf Videnšek. Prireditev so poleg ZKŠT iz Žalca, podprli tudi številni sponzorji in donatorji, izvajalci pa so z izvedbo operete tudi tokrat navdušili občinstvo. Opereta, ki jo je napisal Radovan Gobec, namreč še posebej sodi v ta čas, ko se s hmeljskimi likofi zaključuje obdobje obiranja hmelja. V glavnih vlogah sta pela operna pevca Andreja Zakonjšek in Marjan Trček, dirigiral pa je Franci Rizmal, tudi sicer član LC Žalec. Rotaryjci za žalsko Podmornico Ob svoji prvi obletnici delovanja se lahko žalski Rotary Club pohvali že z nekaj uspelimi dobrodelnimi projekti. Med njimi je gotovo dobrodelni koncert Orkestra slovenske policije pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta, z gosti pianistko Magdaleno Navod- nik, pevcema Alenko Godec in Matjažem Mrakom 9. oktobra, v Domu II. slovenskega tabora. Z njim so žalski rotarijci priskočili na pomoč dnevnemu centru za otroke in mladostnike Podmornica iz Žalca, ki so mu sredstva sicer namenili že s spomladanskim Valentinovim koncertom in dobrodelno dražbo likovnih del. Tokratni koncert so pripravili pod vodstvom nove predsednice Tatjane Žgank Meža in njegov dobrodelni namen zaokrožili tudi s kakovostnim glasbenim večerom. Orkester slovenske policije, ki je od leta 1994 tudi uradni protokolarni orkester Rebublike Slovenije in redno snema za Radio in TV Slovenija, se je na tokratnem koncertu predstavil med drugim tudi s solistko-pianistko Magdaleno Navodnik, sicer članico žalskega Rotary Cluba. Poslušalce je očaral skupni graciozno izveden Varšavski koncert (Warsaw Concerto). Ob spremljavi policijskega orkestra pa sta prav tako navdušila pevka Alenka Godec in Matjaž Mrak, s skladbo Kako sva si različna celo v duetu. L. K. Prizor iz operete Hmeljska princesa Generacija gasilcev s 50- in večletnim stažem V Gasilskih zvezah Žalec line, je veliko gasilcev s 50- in in Prebold, ki delujeta na po- večletnim stažem delovanja v dročju Spodnje Savinjske do- gasilskih vrstah, z gasilskim Dobrodelni koncert za Anin dom Župniji sv. Pavel Prebold in Marija Reka sta 8. oktobra organizirali dobrodelni koncert z naslovom Zapojmo za Anin dom. Športna dvorana OŠ Prebold je bila tako polna kot le malokdaj. Ljudje so očitno z odobravanjem sprejeli načrt župnika Damjana Ratajca o izgradnji Aninega doma. Program je povezovala Andreja Petrovič, v njem pa so zapeli in zaigrali Modrijani, Irena Vrčkovnik, pater Janez Ferlež, Mateja Jan, ansambel Zaka’ pa ne, Trinitas, orkester frajtonarjev Roberta Golični-ka, Anja Ropotar, ansambel Dominik, ansambel A ja to in Majda Petan. Svoj delež je k prijetnemu vzdušju dodal tudi domači župnik in glavni organizator vseh aktivnosti za izgradnjo Aninega doma Damjan Ratajc, ki je izrekel zahvalo vsem, ki kakor koli pomagajo uresničevati zastavljeni načrt Anin dom, in še posebej vsem, ki so pomagali uresničiti in izpeljati dobrodelni koncert. Svoj govor je zaključil z besedami: »Z današnjim dnem smo naredili prvi korak k uresničitvi naših želja. Ta korak pa nas spodbuja, da ne bomo obstali, ampak še z večjo zagnanostjo šli naprej...« Te besede je podkrepil z mislijo Phila Bosmana: »Kdor nima doma, vse življenje išče varno zavetje, išče ljudi, ki bi ga sprejeli in imeli radi, pri ka- terih bi našel toplino in oporo. Ljudje vse življenje iščejo na številnih poteh, ovinkih in krivih potih toplo gnezdo, domač kotiček, kamor bi se lahko zatekli, prijeten pristan. Ker ljudje živijo drug z drugim in drug za drugega, postane tudi najrevnejša hiša prijeten dom.« Koncert je res uspel, svoje pa je prispeval tudi mojster glasbenih in gledaliških scen Jože Napotnik s sliko centra Prebolda, ki je tokrat prvič krasila ozadje odra. D. Naraglav Veteranke in veterani ponovno v Taboru V Domu krajanov v Taboru so se sredi oktobra že tretje leto zapored srečali veteranke in veterani Gasilske zveze Žalec. Srečanje je organiziralo PGD Ojstriška vas-Tabor v sodelovanju s taborskim občinskim poveljstvom in pod taktirko Alojza Ribiča. Srečanja se je udeležilo 190 veterank in veteranov, ki so z zanimanjem prisluhnili kulturnemu programu in povezovalcu Marku Semprimožniku, harmonikarju Blažu Kovčetu in Matiji Lesjaku, učencem OŠ Tabor, violinistki Katji Strou-hal in članicam Dramske skupine Teloh KUD Ivan Cankar Tabor. Tudi letos so nekaterim prizadevnim veteranom prostovoljnih gasilskih društev podelili gasilsko priznanje. Priznanje so prejeli Franc Gaberšek, Janez Grobelnik, Ivan Lipovšek, Ivan Orešnik, Friderik Mur, Peter Serdoner, Ivan Hren in Ivan Steblovnik. Priznanja sta podelila predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in tajnica Sabina Sorčan. Pri pripravi dvorane in pri pogostitvi udeležencev so se ponovno izkazale prizadevne članice PGD Ojstriška vas-Tabor. D. N. Skupina Bambi v veselje staršev in otrok Tudi letos je bila skupina Bambi, ki vključuje najmlajše otroke iz KS Liboje pa tudi od drugod, zelo dejavna. Otroci so skupaj s svojo voditeljico Alenko Polšak in nekaterimi drugimi, ki pomagajo pri delovanju te neformalne organizacijske skupine, ustanovljene na prostovoljni bazi za pestrejšo preživljanje in druženje majhnih otrok in njihovih staršev, pripravili najrazličnejše aktivnosti. V pustnem času so pripravili pustovanje, v velikonočnem času pa velikonočno delavnico, pomagali so pri čistilni akciji, zasajali cvetje, tekmovali s kolesi... in praznovali prvi rojstni dan njihove skupine, ki je bil obeležen z nastopom mažoretk iz Levca in obiskom policistov Prometne policije Celje, ki so jim predstavili svoje delo in pripomočke. Prve dni v oktobru so pripravili tudi srečanje z domačimi gasilci in njihovo tehniko. Ob pomoči gasilcev so se preizkusili tudi v gašenju. Sicer pa je bil tudi tokratni dan namenjen prijetnemu druženju ob jesenskih dobrotah. Gasilci PGD Kasaze-Liboje so v okviru meseca požarne varnosti ta dan prikazali tudi gašenje gorečega avtomobila s peno in opravili njegov razrez, kar je bilo zanimivo tako za otroke kot vse ostale, ki so bili to nedeljsko popoldne na prizorišču dogajanja ob gasilskem domu. Med njimi so bili tudi kandidat za župana Občine Žalec Marko Laznik in ostali člani stranke Socialnih demokratov žalske občine, ki so otroke in druge obiskovalce razveselili z denarnicami za evre, baloni, frizbiji. D. Naraglav Najmlajši iz skupine Bambi so tokrat pokazali, da znajo tudi gasiti. Vransko center za obnovljive in alternativne vire energije Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak si je novi tehnološki center ogledal v spremstvu direktorja KIV Iva Kreče (na ministrovi desni) in župana Franca Sušnika Slovenija zaostaja za industrijsko razvitimi državami, ki že vrsto let zelo spodbujajo gospodarno rabo in izkoriščanje obnovljivih in alternativnih virov energije tako pri majhnih kot velikih uporabnikih. V zadnjem času naša država namenja več pozornosti obnovljivim virom energije, vlada pa je podprla tudi ustanovitev zavoda Grozd TREE - to je grozd za učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE). Zavod ima sedež na Vranskem, prav tako na Vranskem pa je v petek, 13. oktobra, odprl vrata tudi nov Tehnološki center za alternativne in obnovljive vire energije. Tehnološki center sta s prerezom traku uradno odprla minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki je pred enim letom položil temeljni kamen za izgradnjo centra, ter župan in poslanec Franc Sušnik. Pred tem je bila tiskovna konferenca, na kateri so center predstavili vodja Janez Herodež, di- rektor KIV, d. d., Ivo Kreča, župan Franc Sušnik, direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris Klančnik in vodja Grozda URE in OVE dr. Peter Kralj. Tehnološki center na Vranskem je prvi izmed tehnoloških centrov savinjske regije, ki bodo med seboj povezani v omrežje tehnoloških centrov. Tehnološki center Vransko je samostojni pravni subjekt, katerega ustanovitelji so Razvojno, inovacijsko in tehnološko središče savinjske regije (RITZ), Kovinska industrija Vransko (KIV), d. d., Občina Vransko in Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru. Vrednost naložbe je 300 milijonov tolarjev, od tega je svet savinjske regije zanjo namenil sto milijonov tolarjev neposrednih regionalnih razvojnih spodbud. Ostalo so prispevali soustanovitelji centra. V omenjeni načrt je vključen tudi Grozd URE in OVE. Vsi partnerji, vključeni v omenjeni grozd, se bodo usposobili za skupno konkurenčno vključevanje v mednarodne načrte, kar bi pripomoglo k uresničevanju ciljev Slovenije na področju učinkovite rabe energije in bolj ekonomični izrabi domačih obnovljivih virov energije. V že zgrajenem poslopju tehnološkega centra obratuje kotlovnica in daljinsko ogrevanje naselja Vransko, zgrajen je kotel za testiranje lesne biomase, postavljajo pa se tudi solarni zbiralniki za pripravo tople sanitarne vode in za pokrivanje potreb po toploti v poletnih mesecih. V njem je tudi pisarna zavoda Grozd TREE in predavalnica za 50 slušateljev. Do konca leta 2007 nameravajo izdelati projekte za postavitev dveh elektroenergetskih objektov (tudi vetrnice), izdelati projektno dokumentacijo ter dokumentacijo za pridobitev sredstev za izgradnjo sistema priprave tople vode s pomočjo sončnih zbiralnikov, pripraviti strokovne osnove in dokumentacijo za izgradnjo petih tako imenovanih pasivnih individualnih hiš na Vranskem (ki imajo zelo nizko porabo energije), izvedli pa bodo tudi več seminarjev. Ko bo projekt leta 2013 zaključen, naj bi imel po načrtih 50 visoko kvalificiranih razvojno-raziskovalnih kadrov, ki bodo delali na najmanj 20 uporabnih razvojnih načrtih v petih programskih sklopih (lesna biomasa, vodna, sončna, vetrna in geotermalna energija). Center bo imel tudi približno dva tisoč kvadratnih metrov lastnih razvojnih in izobraževalnih prostorov z laboratorijsko opremo, v sklopu centra pa bo 30 tisoč kvadratnih metrov velika tehnološka cona. V njej naj bi bilo do leta 2013 deset novih tehnoloških podjetij, ki bodo proizvajala elemente in celotne produkte za industrijo alternativne energije- Eden od pobudnikov izgradnje tehnološkega centra je podjetje KIV Vransko. Direktor Ivo Kreča je povedal: »Podjetje KIV ni samo soustanovitelj, ampak tudi pobudnik ustanovitve tega tehnološkega centra. Razlog je zelo preprost. Podjetje KIV je v tem trenutku prisotno praktično v 90 odstotkih na evropskih tržiščih na področju projektov izrabe lesne biomase. To so projekti najvišjega tehnološkega standarda, saj morajo pokrivati energetske in ekološke zahteve. Če želimo obdržati korak s konkurenco v evropskem prostoru, je nujno še intenzivirati razvojno dejavnost. Že do zdaj je bilo naše podjetje v smislu razvoja tovrstnih pro- jektov izjemno aktivno, imamo več kot 20 inženirjev, ki delajo na področju razvoja in projektiranja sistemov, vendar se zavedamo zahtev tržišča, ekologije in energetike, ki jih lahko izpolnimo samo, če bomo obdržali korak z razvojem. To je ena od oblik, da še pospešimo razvojno-ino-vacijsko dejavnost.« Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris Klančnik, je osnovni cilj tehnoloških centrov obdržati v regiji visoko strokovno usposobljen kader in akademsko raziskovalno sfero povezati z gospodarstvom' ter tako prenašati znanje v podjetja in s tem pomagati pri prestrukturiranju gospodarstva regije. Sam center deluje načrtno, to pomeni, da morajo za vsak nov načrt denar zanj pridobiti uporabniki sami, zlasti preko raznih razpisov. Ob odprtju Tehnološkega centra je nastopila folklorna skupina Vransko, skeč sta odigrala učenca Osnovne šole Vransko-Tabor, center pa je blagoslovil domači župnik Jože Turinek. Grozd URE in OVE je prejšnji teden že pričel z izvajanjem seminarjev v okviru načrta Izobraževanje in osveščanje Vransko. Pod skupnim naslovom Obnovljivi viri - nujnost za toplo prihodnost so najprej govorili v okviru slovenske zakonodaje na tem področju, nato pa je sledil seminar o tem, kako učinkovito in ekonomsko upravičeno zmanjšati rabo energije. Tretji seminar, ki so ga izvedli včeraj, je bil posvečen geotermalni energiji oziroma rabi termalnih vod in toplote Zemlje, jutri pa se bodo podali na strokovno ekskurzijo v demonstracijski center v Gornjo Radgono in si ogledali daljinsko ogrevanje v Benediktu in proizvodnjo električne energije v avstrijskem Bad Blumau. Danes dopoldne poteka četrti seminar o energiji sonca in vetra, popoldan pa se bodo odpravili v demonstracijski center za proizvodnjo elektrike iz sončne in vetrne energije v Mariboru. K. R. Na slovesnosti ob odprtju Tehnološkega centra na Vranskem seje zbralo veliko podjetnikov in drugih gostov odstranjuje dušične spojine. Strokovnjaki v sodelovanju z republiško inšpekcijsko službo redno spremljajo življenje rib in zatrjujejo, da so povsem zdrave. V prihodnje bodo poskrbeli za čim večji obisk parka. V okviru načrta Občine Žalec, Turistične obogatitve okolice ribnika Park sta odprla Danilo Senic in Vili Poznik Prejšnji četrtek je podjetje Nivo Eko Celje v Vrbju pri Žalcu, za svojo tovarno cementnih izdelkov, kjer je bila še pred nedavnim gramozna jama, odprlo bio park. Gre za čudovito urejeno naravno okolje z ribnikoma, v katerih plavajo najrazličnejše vrste rac, labodi, raki, želve, številne rastline in ribe. Na slovesnosti ob odprtju je bilo povedano, da je ta prostor, ki je danes posebne vrste park energij, podjetje pred tremi leti začelo urejati, ker so tam naključno odkri- li, številni vrhunski radiestezisti pa so nato izmerili in označili številna mesta, ki z oddajanjem energije blagodejno vplivajo na človekovo počutje in zdravje. Direktor družbe Nivo Danilo Senič je ob odprtju med drugim dejal, da je zunanji del ribnikov urejen kot promocijski poligon za namakalne sisteme ter življenjski prostor naseljenih živali in rastlin. V ta namen sta bili zgrajeni dve jezeri. V enega je nameščena biološka čistilna naprava Biomatic, namenjena biološkemu čiščenju Labodi so se v jezerih že udomačili Bio park Nivo odprl svoja vrata obremenjene vode z organskimi in anorganskimi onesnaževalci. Ta naprava naj bi v obremenjeni vodi omogočila zdravo življenje rib na ta način, da vodo prezračuje in Sprehod skozi Bio park, v ospredju boben, kije del čistilne naprave Vrbje, se bodo povezali z različnimi društvi, pripravili predavanja, oglede za skupine in posameznike. Veselili se bodo zlasti šolskih skupin in pričakujejo, da bodo kakšen naravoslovni dan preživeli v tem čudovitem parku. S prerezom traku sta Bio park Nivo Eko Celje predala namenu direktor družbe Danilo Senič in radiestezist Vili Poznik. V kulturnem programu so nastopili učenci četrtega razreda I. osnovne šole Žalec, ki jih je posebej za to priložnost pripravila učiteljica Karmen Štusej, sopranistka Nataša Krajnc in gledališki igralec Vili Novak. T. Tavčar Ena od številnih energetskih točk Vilko Jazbinšek edini brez konkurence GEODETSKE MERITVE Prej in potem... Iskreno veselje zakoncev Sušnik ob zmagi Tudi vol Gvidu Hribarju ni pomagal k zmagi Poleg županskega kandidata Laznika pripravljajo prostor za prvaka SD Pahorja Miran Farčnik in ansambel Dobrovnik med četrtkovo kampanjo na Vranskem i y Nekdanji in sedanji žalski župan je volišče obiskal s svojo družino Kot da bi Vinko Debelak čutil zmago Žalskega predvolilnega soočenja v organizaciji Mladinskega sveta se izmed petih županskih kandidatov ni udeležil le Robert Čehovin, ki se je opravičil. Sicer pa 24 poslušalcev tudi ni bilo pretiran izziv zanje. Ljubo Žnidarje med prijatelji sproščeno nazdravil zmagi na Polzeli Zmagovalci so povedali Lojze Posedel: »Občutki so pričakovani, prijetni in so predvsem odraz tistega, kar sem sam pričakoval, da bodo volivke in volivci občine Žalec na to lepo nedeljo potrdili zelo dobro dosedanje delo občinske uprave in krajevnih skupnosti, številnih posameznikov in društev in mi zaupali vodenje občine za še en mandat.« Franc Sušnik: »Po prvih neuradnih rezultatih lokalnih volitev smo v SDS na Vranskem zelo zadovoljni. Kot kaže smo dobili pet članov občinskega sveta, z veliko večino pa so me občani ponovno izvolili za župana. To kaže, da so ljudje potrdili moje delo in prizadevanje za razvoj občine Vransko in mi zaupali že tretji mandat.« PARCELACIJE. UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZAPROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Debelak zadovoljen pristopil k tekočim poslom Ljubo Žnidar: »Da bom v tretjič izvoljen za polzelskega župana, sem pričakoval, kljub štirim proti kandidatom. Prepričan sem namreč, da se župan promovira skozi ves mandat, jaz sem županoval že dva mandata in ponovna izvolitev dokazuje, da sem delal prav. Trdo delo pač rodi sadove.« Vinko Debelak: »Zelo sem počaščen, da so ljudje opazili naše dosedanje delo in mi izkazali zaupanje za vodenje Občine Prebold v naslednjem štiriletnem mandatu. Ob tej izvolitvi se zelo dobro zavedam nalog, ki nas skupaj z novim občinskim svetom čakajo v prihodnje. Z delom nadaljujem in prepričan sem, da nam bo uspelo uresničiti tisto, kar smo si zadali in kar bo v dobro vseh občank in občanov naše občine. Vsem volivkam in volivcem, ki so se udeležili volitev in še posebno tistim, ki so podprli moj program in mi vnovič izkazali zaupanje, še enkrat iskrena hvala.« Vilko Jazbinšek: »Tokratne volitve zame niso bile nobena posebna obremenitev. Najbrž bi bilo drugače, če bi imel protikandidata. Sem pa zelo vesel, da se je tako zgodilo, saj je potrditev, da smo delali dobro in da občanke in občani verjamejo in mi zaupajo, da bomo tako delali tudi v prihodnje. Vesel sem, da bo večino svetniških mest pripadalo stranki SLS, ki me je pred štirimi leti predlagala za županskega kandidata. Sicer pa nadaljujem tam, kjer smo končali s prejšnjim svetom. Za zaupanje še enkrat iskrena hvala in prepričan sem, da ne bom razočaral« Teksti in foto: T. Tavčar in D. Naraglav Oblepljena plakatna mesta Golavškova ljudska kampanja na Polzeli JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041 / 612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Razvojna agencija Savinja, m JI. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2006 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Javni razpis za mednarodne raziskovalne projekte industrijskih združenj - CORNET (UL RS, št. 40/06) Rok za oddajo vlog je 15.11. 2006. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije so na voljo na spletni strani: www.mvzt.gov.si, ali po tel.: 01/478 46 40, g. Rajko Sabo. - Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2006/2007 (UL RS, št. 73-74/06) Prijave lahko pošljete v dveh rokih na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do 15. januarja 2007 in do 30. maja 2007. Dodatne informacije na spletni strani: http://www.mvzt.gov.si in po tel.: 01/478 46 27,01/478 46 38. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (UL RS, št. 23/06) Rok prijav je odprt do 31.12. 2006. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS, na tel.: 01/300 13 00, ga. Eva Lavrenčič. - Javni razpis za sofinanciranje programov akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU (UL RS št. 100/06) Rok za oddajo vlog je 30. 11. 2006 do 12. ure. Dodatne informacije pri ga. Alini Cunk Perklič na tel.: 01/478 92 59. Ministrstvo za notranje zadeve - Javni razpis za usposabljanje osebja za implementacijo Evropskega in Schengenskega pravnega reda - Transition Facility (UL RS št. 106/06) Rok za oddajo ponudb je 14.11. 2006 do 9. ure po lokalnem času. Razpisno dokumentacijo in objavo lahko prevzamete pri ga. Nataša Grgasovič, faks: 01/428 57 91. Ministrstvo za šolstvo in šport - Javni razpis za sofinanciranje pripravništva strokovnih delavcev v športu (UL RS, št. 100/06) Rok za oddajo vlog je 13. 10. 2006. Obrazec je na voljo na spletni strani: www.mss.gov.si. Ministrstvo za okolje in prostor - Javni razpis za A) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam za izdelavo energetskih zasnov občin, B) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam, javnim ustanovam, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, upraviteljem oziroma lastnikom poslovnih ali večstanovanjskih stavb za izvajanje energetskih pregledov, C) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam, javnim ustanovam, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, upraviteljem oziroma lastnikom poslovnih ali večstanovanjskih stavb za pripravo investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja za načrte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in elektrike (UL RS, št. 37) Dodatne informacije na spletni strani: www.aure.si in po telefonu: 01/300 69 97. Ministrstvo za kulturo - Javni razpis za izbor mesta za nominacijo za naslov »Evropska kulturna prestolnica« za leto 2012 (oznaka JPR24-EKP-2012) (UL RS, št. 73-74) Razpis se prične 14. julija 2006 in traja do vključno 28. februarja 2007. Dodatne informacije: ga. Barbara Vodopivec, e-pošta: barbara.vodopivec@gov.si, ga. Vesna Jurca Tadel, e-pošta: vesna.jurca@gov.si. - Javni ciljni razpis zbiranja predlogov za izbor organizatorja predstavitve Slovenije na 52. mednarodni likovni razstavi - Beneškem bienalu (UL RS št. 102-103/06) Rok za oddajo vlog je 13.11. 2006. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.kultura.gov.si, informacije na tel.: 01/369 59 40, ga. Dragan. - Javni ciljni razpis za izbor načrtov nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, ki jih bo v letu 2007 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS št. 102-103/06) Rok za oddajo vlog je 6.11. 2006. Informacije: mag. Tatjana Likar tel.: 01/369 59 65, mag. Jelka Gazvoda tel.: 01/369 59 46. Ministrstvo za zdravje - Javni razpis za prijavo naložb in sofinanciranje naložb na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 76-77/06) Rok za oddajo prijav je 30. 11. 2006. Dodatne informacije: ga. Helena Ulčar, tel.: 01/0478 69 76,01/478 69 55. - Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju delovanja knjigarn, ki jih bo v letu 2007 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS št. 106/06) Rok za oddajo prijav je 13. 11. 2006. Dodatne informacije: dr. Uroš Grilc, e-pošta: Uros.Grilc@gov.si. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Javni razpis za predizbor izvajalcev aktivnosti v evropskem letu enakih možnosti za vse (2007) - Pravični družbi naproti, ki jih bosta sofinancirala Evropska komisija in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (UL RS št. 106/06) Rok za oddajo vlog je 3. 11. 2006 do 24. ure. Razpisna dokumentacija se dobi na spletni strani: www.mddsz.gov.si ali se osebno dvigne na ministrstvu. Občina Žalec - Javni razpis za dodeljevanje sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec za leto 2006 (UL RS, št. 15-17/06) Predmet javnega razpisa: A) sofinanciranje strokovnega izobraževanja v kmetijstvu; B) dodeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje kmečkega prebivalstva v področjih s težjimi pridelovalnimi pogoji ter subvencioniranje socialnodelovne pomoči; C) subvencioniranje zavarovalnih premij za živino in kmetijske pridelke; D) sofinanciranje naložb v kmetijstvu, ki prispevajo k izboljšavi pogojev kmetovanja in imajo pozitivne učinke tudi širše; F) sofinanciranje pridelave ekološko neoporečne hrane. Rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev na naslov: Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec: - vloge za namene pod A), B/b), C/a), D), F) morajo biti predložene do 30. 11. 2006 oz. do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu. Kontaktna oseba ga. Tilka Potočnik, tel.: 03/713 64 36. Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija RS - Javni razpis v letu 2005 krediti za študij v tujini (UL RS, št. 103/05) Rok za zbiranje prijav začne teči od 18. 11. 2005 do 8. 9. 2006 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 300 milijonov sit. Dodatne informacije so na voljo na njihovi spletni strani in v pisarni. - Javni razpis za sofinanciranje raziskovalnega sodelovanja slovenskih doktorskih študentov v tujini (UL RS št. 83/06) Rok za zbiranje prijav začne teči z objavo v razpisa v Uradnem listu RS in traja do vključno 22.12. 2006. Dodatne informacije na sedežu Ad future. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - Javni razpis za sofinanciranje načrtov v okviru programa »Partnerships in Science Programme« (PSP) za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2007 (UL RS, št. 73-74) Rok za predložitev vlog je 20. 10.2006 do 12. ure. Podrobnejše informacije ga. Petja Stanovnik, tel.: 01/478 47 32, e-pošta: petja.stanovnik@arrs.si. Javni sklad RS za regionalni razvoj - Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje naložbenih načrtov podjetniškega značaja (UL RS, št. 48-49/06) Rok za vložitev prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 15. 10. 2006. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 15. 6. 2006, nadaljnji roki pa so vsakega 15. v tekočem mesecu. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.rdf-sklad.si ali po tel.: 01/836 19 53. Ekološki sklad RS - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A (UL RS, št. 1-2/06) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30.12. 2006. Dokumentacija je na voljo na Eko skladu, j. s., Tivolska cesta 30,1000 Ljubljana, tel.: 01/241 48 20. Slovenski podjetniški sklad - Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih naložbenih kreditov za nova podjetja v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel.: 02/234 12 72, 02/234 12 74 in 02/234 12 64. Agencija RS za kmetijske trge - Javni razpis za izdajanje zagotovil za dolgoročne kredite, najete pri bankah v Republiki Sloveniji v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 6.11. 2006. Vmesna roka sta 10. 10. 2006 in 6. 11. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel.: 02/234 12 72,02/234 12 74 in 02/234 12 64. Javna agencija za podjetništvo in tuje naložbe (JAPTI) - Javni razpis za sofinanciranje izvajanja aktivnosti in delovanja univerzitetnih podjetniških inkubatorjev v letih 2006 in 2007 (UL RS, št. 76-77) Dodatne informacije so na voljo na naslovu: petra.drobne@japti.si, tel.: 01/589 18 96. Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad - Javni razpis za sofinanciranje obnov večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85-86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12. 2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31 ali na tel.: 01/471 05 00. Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov (UL RS, št. 100/06) Rok za oddajo vlog je 15. 1. 2006. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.svzi.gov.si. Ad futura - Javni razpis nagrad za najboljša doktorska dela (UL RS, št. 96/06) Rok za zbiranje prijav začne teči z objavo razpisa v UL RS in traja do vključno 20.10. 2006. Dodatne informacije po e-naslovu: 26.razpis@ad-futura.si. Fundacija za šport - Javni razpis za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2007 (UL RS št. 106/06) Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2006. Vse dodatne informacije po e-pošti: info@fimdacijazasport.org ali na tel.: 01/236 25 22, g. Marko Kolenc. - Javni razpis za sofinanciranje, gradnje športnih objektov v letih 2007, 2008 in 2009 (UL RS, št. 106/06) Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2006. Razpisno dokumentacijo lahko prosilci proti plačilu 2.500 SIT prejmejo tudi na sedežu fundacije vsak delovni dan med 10. in 12. uro. Informacije na tel.: 01/236 25 22, g. Marko Kolenc. TUJI RAZPISI - Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.japti.si. Ostale informacije: Informacijska točka /Evrope Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje. Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: ISIO@upi.si. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. Polzela za Evropo Manekenke in manekeni Medias Spekter iz Maribora in voditelj Jernej Kuntner Delniška družba Polzela, tovarna nogavic, ki je ena naj večjih proizvajalk nogavic v Evropi, je v ljubljanskem hotelu Lev predstavila novi kolekciji za jesen/zimo in po-mlad/poletje 2007. V prepolni dvorani Karantanija se je zbralo več kot 250 gostov iz vse Evrope. »Največji del proizvodnje gre v izvoz pod lastno blagovno znamko Polzela Style, kar je za slovensko modno podjetje še posebej vredno pohvale,« je v pozdravnem nagovoru povedal predsednik polzelske uprave Alojz Došler. Revija je tokrat nosila ime Mala nočna glasba v čast Mozartovega leta, vodil jo je igralec Jernej Kuntner, gostje revije so bili godalni kvartet Rožmarinke ter domači in tuji poslovni partnerji. Na reviji so predstavili široko barvno paleto nogavic, namenjenih vsej družini za šolo, delo in prosti čas, seveda pa so poseben poudarek namenili ženskim nogavicam za svečane priložnosti. Ta del revije so poimenovali Glamur. V sklopu predstavitve, imenovane Metulj, so predstavili bogato paleto nogavic za pomlad in poletje iz lahkega in udobnega materiala. Po mnenju poznavalcev je tudi tokrat Polzela predstavila kolekcijo, ki sodi v sam vrh modnih snovanj na tem področju. Kre-atorki revije sta bili Vida Bizjak in Katarina Sternad. T. Tavčar Nova hala in delovna mesta Izgradnja nove hale VELIKA JESENSKA AKCIJA do 30.11. 2006 Kuhinja polepša t POPUSTI, HITRI KREDIT, NAGRADNO ŽREBANJE KUPCEV GflR/INr Pohištvena industrija Polzela d.d., Polzela 176 a, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna: 03 703 71 30,03 703 71 31, info@qarant.si, www.qarant.si Občina Prebold je ena izmed redkih občin, ki je ob nezaposlenosti zaradi stečajev Tekstilne tovarne Prebold in Mika tako hitro spremenila svojo socialno sliko. Zasluga za to gre predvsem spletu okoliščin, ki je v Prebold pripeljal nemško podjetje Schafenac-ker. Slednje je nameravalo graditi svojo tovarno v Zagorju, ker pa so se tam postopki odvijali prepočasi, so izbrali za svojo dejavnost, za izdelovanje avtomobilskih luči, nekdanjo tekstilno tovarno. Petnajstega novembra bo minilo leto dni od slovesnega odprtja obnovljene in preurejene nekdanje proizvodnje hale tekstilne tovarne. Novi lastniki so se obvezali, da bodo zaposlili večino delavcev, ki so ob stečaju ostali na cesti. Danes delovne sile že primanjkuje in zaposlitev dobivajo delavci, pretežno ženske, z vseh koncev Savinjske doline in tudi od drugod. Tovarna se širi in do konca leta naj bi bila zgrajena tudi nova proizvodna hala na mestu prejšnje, ki so jo zaradi neprimernosti za proizvodnjo v avgustu porušili. V novi proizvodni hali, kjer bodo ulivali plastična ohišja za luči, bo delo dobilo še nekaj delavcev, število zaposlenih bo tako še naraslo. Trenutno je v podjetju zaposlenih 240 delavcev. To je za polovico več, kot so se novi lastniki obvezali ob nakupu. To število pa se bo še povečevalo, saj imajo v podjetju še veliko načrtov, prav tako pa tudi prostora za nadaljnjo širitev tovarne. D. Naraglav STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E,330I PETROVCE TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 20 let grafično oblikovanje tisk (((•08013 57 ) multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si Država je servis za državljane in podjetnike Razvojna agencija Savinja Žalec je skupaj z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec in Upravno enoto Žalec tudi letos organizator Dni podjetništva, ki so se pričeli v ponedeljek. V dvorani žalske glasbene šole je bila okrogla miza na temo VEM in E-VEM - vse na enem mestu za podjetnike, na kateri so bili predstavljeni rezultati in izkušnje dosedanjega uvajanja ter načrti za prihodnost. O tem so govorili minister za javno upravo dr. Gregor Virant, sekretar direktorata za podjetništvo in konkurenčnost na ministrstvu za gospodarstvo mag. Janko Burger, direktor javne agencije za podjetništvo Franc Hoffman, namestnik generalnega sekre- tarja Obrtne zbornice Slovenije in načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar, svoje izkušnje pa so predstavili tudi svetovalci Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec, celjske območne zbornice in Razvojne agencije Savinja Žalec. Območne enote zbornice in upravne enote so namreč že od lani vstopne točke E-vem, kjer lahko samostojni podjetniki na enem mestu opravijo registracijo in spremembo dejavnosti. Ministrstvo za gospodarstvo je poleg tega preko razpisa opremilo še 29 vstopnih točk na razvojnih agencijah in drugih organizacijah, katerih oprema je bila financirana tudi preko projekta Phare. Kot je povedal minister dr. Gregor Virant, je to eden od ukrepov vlade za zmanjševanje birokratskih ovir, rezultat pa je približno 20-odstotno povečanje na novo registriranih samostojnih podjetnikov. Poudaril je, da se zaradi uvedbe projekta E-vem število zaposlenih v državni upravi ni povečalo, in povedal, da naj bi do prihodnjega leta možnost registracije in sprememb na enem mestu zagotovili tudi za družbe z omejeno in neomejeno odgovornostjo, prav tako pa bo povečano število elektronskih storitev za že delujoča podjetja in gospodarske družbe. Kljub enostavnejši registraciji dejavnosti pa morajo podjetniki še vedno izpolnjevati pogoje za opravljanje dejavnosti, če tako določajo posebni predpisi, čeprav upravne enote tega ne preverjajo več in o tem ne izdajajo odločb. Minister je izrazil prepričanje, daje potrebno večjo odgovornost dajati podjetnikom, in napovedal še mnoge druge ukrepe za zmanjševanje birokratskih ovir. Dnevi podjetništva so se v torek nadaljevali z okroglo mizo o vplivu uvedbe evra na poslovanje malih in srednjih podjetij, 11. oktobra ob 16. uri pa je bilo na Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec poleg predstavitve projekta VEM tudi okrogla miza o novostih v malem podjetju. K. R. Sočasne naložbe v kmetijstvo, izobraževanje in zdravje Nov model razvoja podeželja temelji na povezovanju pridelovalcev, trgovcev in osveščenih potrošnikov. Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, osvetljuje Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in hrano letos problematiko vlaganja v kmetijstvo za zagotavljanje virov varne hrane. Poseben poudarek je usmerjen v lokalno trajnostno oskrbo s hrano (samooskrbo države), ki bo lokalnim pridelovalcem zagotavljala tržišče. Tudi v Sloveniji in njenih regijah naj bi imeli v luči tega razvojnega modela lokalno proizvedeni pridelki prednost pred ostalimi. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje poudarjajo, da izražajo potrošniki vedno večji interes po kakovostni, varni in zdravi hrani. Pridelovalci bodo v prihodnosti morali slediti interesom potrošnikov in obenem zahtevam, ki jih terja pridelava hrane v sozvočju z naravo. Te usmeritve naj bi bile podprte s sočasnimi naložbami v kmetijstvo, izobraževanje in zdravje ter z medsektorskim sodelovanjem. Tako kod drugod v Sloveniji se tudi v savinjski regiji razmere v kmetovanju spreminjajo in postopoma se bo uveljavljal nov trend razvoja podeželja. Večina kmetij je majhnih, v povprečju posedujejo 5,32 hektarja kmetijskih zemljišč, in le z medsebojnim povezovanjem lahko prispevajo k stabilnejšemu kmetijstvu za učinkovito zagotavljanje virov hrane. Med zasebnim in javnim sektorjem se uvaja nov model sodelovanja, ki temelji na povezovanju pridelovalcev in trgovcev, spodbujanju uvajanja novih standardov in izboljšanju razmer za vlaganje v kmetijstvo. Takšen model prinaša javno dobro v smislu razvoja infrastrukture podeželja. V Sloveniji so številne kmetije vključene v slovenski kmetij-skookoljski program (SKOP), ki z opredeljenimi cilji in ukrepi spodbuja trajnostno rabo in pridelavo zdrave, visokokakovostne hrane. V slovenskem kmetijskookoljskem programu je opredeljenih 22 ukrepov, med katerimi so najbolj zastopani sonaravna reja domačih živali, integrirano poljedelstvo, integrirano vrtnarstvo, integrirano sadjarstvo, integrirano vinogradništvo, travniški sadovnjaki in ekološko kmetovanje. »Tudi na območju savinjske in koroške statistične regije se v razvoj kmetijstva vključujejo sodobne usmeritve. Kmetije so v zadnjih letih izpopolnile določene segmente kmetijske pridelave, ki so pomembni za nadaljnji trajnostni razvoj in pridelavo hrane v sozvočju z naravo in z vse višjimi zahtevami potrošnikov po zdravi in varni hrani. Danes govorimo o večfunkcionalnosti kmetijstva, ki pa ni le pridelava zdrave in varne hrane, ampak je tudi ohranjanje okolja, varovanje naravnih virov (voda, tla, zrak ...), ekosistemov, ogroženih vrst živali in rastlin itd., s katerimi želimo ljudje trajnostno gospodariti oziroma jih ohraniti tudi za naše prihodnje rodove,« je povedal Mitja Zupančič, specialist za ekološko kmetovanje, z oddelka za kmetijsko svetovanje Kmetij-sko-gozdarskega zavoda Celje. Po njihovih podatkih je bilo v letu 2005 na območju savinjske in koroške statistične regije vključenih v slovenski kmetij skookoljski program 5117 kmetij, kar je 20 odstotkov vseh vključenih kmetij v Sloveniji oziroma 43 odstotkov vseh kmetij v savinjski in koroški regiji. »Zaradi številnih prednosti lokalne trajnostne oskrbe s hrano (krajše transportne relacije, sveža hrana ...) je potrebno ta segment razvijati in uskladiti vso zakonodajo, s katero bomo lahko vzpostavili trdno povezavo med lokalnimi pridelovalci (kmeti) in potrošniki (porabniki). V prihodnje bo potrebno vključiti in povezati vse potencialne udeležence (pridelovalce, trgovska podjetja, potrošnike), ki bodo že obstoječo lokalno oskrbo s hrano nadgradili v trajnostno, ta pa se bo razvila v prednostno dolgoročno oskrbo lokalnega pre- Dnevi podjetništva so se razširili na mesec V okviru Dni podjetništva in Tedna vseživljenjskega učenja je Razvojna agencija Savinja pripravila serijo delavnic, okroglih miz in drugih prireditev, ki so zaznamovale večino oktobra, območju, ki ga RAS pokriva in podjetnikom pa ponudile obilo priložnosti za pridobivanje informacij o aktualnih problemih, za dodatno usposabljanje in za večjo pripravljenost ob izzivih, ki jih podjetništvu prinaša prihodnost. Prvi sklop so predstavljale tri okrogle mize v okviru projekta VEM, ki so z najodgovornejšimi gosti za posamezna vsebinska področja pomenile kakovosten prispevek k razvoju podjetništva. Prva je bila okrogla miza na temo »VEM in e-VEM projektom - vse na enem mestu za podjetnike in rezultati ter izkušnje dosedanjega uvajanja ter načrti za prihodnost« z ministrom za javno upravo dr. Gregorjem Virantom. Tretjega oktobra so v sodelovanju z Banko Slovenije in Banko Celje na temo vstopa v evro območje pripravili drugo okroglo mizo z naslovom Vpliv uvedbe evra na poslovanje malih in srednjih podjetij. Tretji bivalstva s hrano iz okoliških kmetij,« še ugotavlja Mitja Zupančič. Po mnenju strokovnjakov oddelka za kmetijsko svetovanje Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Celje bodo kmetije savinjske in koroške regije v prihodnje nadaljevale razvoj na osnovi začrtanih usmeritev trajnostne pridelave. Glede na naravne danosti se bo še več kmetij vključevalo v slovenski kmetijskookoljski program. Pomemben dejavnik pri nadaljnjem razvoju bo ravno lokalna trajnostna oskrba, ki bo pridelovalcem zagotavljala distribucijo lastnih pridelkov na lokalni ravni ter s tem vplivala na izboljšanje tržnih pogojev in obenem njihovih eksistenčnih razmer. Lokalna trajnostna oskrba ustreza tudi pridelovalcem na sorazmerno majhnih kmetijah, teh je v Sloveniji največ. Pridelovalcu zagotavlja določeno tržišče, vplivi večjih predelovalcev pa so manjši, saj imajo v tem modelu lokalno proizvedeni pridelki prednost pred ostalimi. Pridelovalec se s tem močneje vključi v okolje, v katerem prideluje in neposredno oskrbuje prebivalstvo s hrano v njegovi neposredni bližini: pridelek ima kratko pot od njive do krožnika. V okviru lokalne trajnostne oskrbe je pomemben tudi vidik ozaveščenosti potrošnika, ki mora biti motiviran za ohranjanje lokalnega okolja, podeželja in tamkajšnjih kmetij. Potrošnik, usmerjen k zdravemu prehranjevanju, prispeva k napredku podeželja tako, da daje prednost nakupu hrane z lokalnih kmetij. del pa je predstavljala okrogla miza Inovacije v malem gospodarstvu, s katero se Razvojna agencija vključuje v prizadevanja za spodbujanje podpornega okolja, ki spodbuja inovacijski potencial v podjetjih. Drugi sklop oktobrskih aktivnosti Razvojne agencije Savinja je potekal v okviru Dni vseživljenjskega učenja in je bil organiziran predvsem v smislu praktičnega dela v obliki delavnic. Delavnice so bile posvečene predvsem pripravi podjetnikov na evro območje in čedalje konkurenčnejše okolje. Na temo pridobivanja sredstev iz Evrope in domačih virov je bila pripravljena prva delavnica, v luči novih in vedno spreminjajočih predpisov je bila dobrodošla tudi delavnica Poslovne knjige in obdavčitev dejavnosti. Delavnica Oblikovanje turističnih produktov na podeželju, ki jo je RAS organizirala skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije oz. njeno podružnico iz Celja za predstavnike občin in druge zainteresirane za razvoj podeželja za območje 6 občin Spodnje Savinjske doline in 4 občin širšega območja Celja, je imela svoj praktični podaljšek tudi v posebni ekskurziji, ki so jo izpeljali prejšnji petek v t. i. LEADER regijo v zahodno avstrijsko Štajersko ter Krajinski park južnoštajerske vinske dežele. Razvojna agencija Savinja si po besedah direktorice Danice Jezovšek Korent prizadeva narediti čim več tudi na področju izobraževanja in usposabljanja prebivalstva s ciljem, da bi bili pripravljeni za vstop Slovenije v LEADER območje. Zahodna avstrijska Štajerska ter Krajinski park južnoštajerske vinske dežele je regija, ki je že pridobila sredstva iz evropskih skladov za svoje turistične produkte in je primer, ki že živi, zato je bila ekskurzija zelo poučna. Na njej so si med drugim ogledali vinoteko in siroteko, udeležencem pa so predstavili tudi Leader projekt Vino in sir. V Krajinskem parku južnoštajerske vinske dežele so si ogledali šolo in se seznanili s projektom Jačanje identitete regije od začetka naprej, gostitelji v Krajinskem parku južnoštajerske vinske dežele pa so jim predstavili tudi projekt Vzreja ovac. Za zaključek so se sprehodili tudi po Keltski poti in pridobili informacije na temo projekta z imenom V kraljestvu mitov. Razvojna agencija Savinja je v okviru Dni podjetništva in Tedna vseživljenjskega učenja pripravila tudi dneve odprtih vrat ter brezplačno telefonsko svetovanje in informiranje, vse z namenom, da se uporabnikom resnično celostno predstavi, kaj je RAS, kje jo najdejo, kje in kakšne informacije in pomoč lahko dobijo. Skupaj s tematsko pripravljenimi prireditvami, okroglimi mizami, delavnicami, ekskurzijami pa želijo področju, kjer delujejo, ponuditi čim boljše okolje za razvoj podjetništva. Prvi Dan podjetništva so pripravili v letu 2001 in je bil dobro sprejet, od takrat pa so se iz njega ne le razvili dnevi podjetništva, ampak kar mesec dogajanj, ki letos vsebujejo kar 14 različnih dogodkov. Pri tem pa jim kot soorganizatorji pomagajo tudi Obrtna zbornica Slovenije in glede na vsebine tudi drugi, denimo Občina Žalec, Občina Braslovče in drugi. Lucija Kolar X—novem ----------car-interior-design Vabilo k sodelovanju Novem car interior design, d. o. o., Žalec je proizvajalec okrasnih lesenih notranjih oblog za vrhunske znamke avtomobilov. Naši glavni kupci so Audi, BMW, Daimler-Chrysler, letos na novo še Rover in Renault. Smo del nemškega koncerna, ki izdela skupaj polovico svetovne proizvodnje v tej stroki. V letošnjem letu nadaljujemo z uvajanjem novih tehnologij v proizvodni proces, proizvodni proces robotiziramo in avtomatiziramo proizvodna dela, hkrati uvajamo novo organizacijo dela. Zaradi tega se naša proizvodnja ponovno širi in potrebuje sveže kadre. Smo družba z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili več sodelavk ali sodelavcev za delo v proizvodnji. Kandidate, ki ste zainteresirani za zaposlitev pri nas, vljudno vabimo k sodelovanju in vas pozivamo, da nam pošljete vlogo za zaposlitev na naslov: Novem car interior design, d. o. o. Ložnica 53a SI - 3310 Žalec Tel: 03 713 54 10 Faks: 03 713 55 88 E-naslov: natalija.tkauc@novem-cid.si Deset društev na tradicionalni turistični tržnici Klopotec TD Petrovče je najavljal martinovanje Mala strašila TD Levec Ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, je Zveza turističnih društev Občine Žalec v sodelovanju z enoto turizem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec na Mestnem trgu v Žalcu organizirala turistično tržnico. Na njej se je predstavilo 10 društev iz Zveze turističnih društev Občine Žalec. Že od daleč se je slišalo prijetno dogajanje, kar je privabilo številne obiskovalce. Društva so se predstavljala na različne načine, skupaj pa odsevala podoba tovrstne ponudbe v žalski občini. Predstavniki Turističnega društva Šempeter so obiskovalce na svoji stojnici pričakali v rim- skih oblačilih in v spremstvu malega hudička, ki je prišel na ogled iz jame Pekel, s sveže pečenimi štručkami in z medico. Na stojnici Turističnega društva Galicija so pridno vezle in klekljale članice Klepetalni-ce ročnih del. Turistično dru- štvo Ponikva se je predstavilo s pokušnjo ribjih specialitet iz ribnika na Ponikvi. Petrovško turistično društvo je predstavilo martinovanje, ki bo 11. novembra v Petrovčah, in temu primerno s klopotcem, brento in grozdjem okrasilo tudi stojnico. Vabili so tudi na Hmeljarski likof, to je tradicionalna prireditev v Petrovčah. Na stojnici so delili brošure s turističnima biseroma, Novim Celjem in baziliko Matere Božje, ter razglednice Petrovč in Novega Celja. Obiskovalcem so postregli s kavo in grozdjem. TŠD Liboje je z delitvijo jabolk poskrbelo za zdravo prehrano. Predstavniki TD Levec so se našemili v strašila in nam rešili dobro letino na polju. Njihova predstavitev je simbolizirala njihov prispevek k urejenosti in toplini vstopa v našo občino. So namreč tisti, ki večkrat na leto poskrbijo, da nas v Levcu pozdravljajo različne podobe pravljičnega sveta (strašila, čarovnice, Božiček...) Obiskovalce so k stojnici TD Žalec najbolj vabili slastni minjončki, za vabljive dobrote, ki so jih obiskovalci lahko poskusili, pa so poskrbele tudi članice Društva kmečkih žena Ponikva in TOD Lipa Gotov-Ije s pristnimi domačimi salamami in kruhom z naše edine turistične kmetije. Griže so bile nekoč rudarsko področje, o tem so pričali tudi eksponati rudarskega muzeja iz Griž, ki so jih na ogled postavili člani TD Griže. Vendar to še ni vse. Na njihovi stojnici so bila na ogled tudi ročna dela marljivih žena, društva ročnih del Jelka. Za piko na i pa je poskrbelo Etnološko društvo Hmeljarska vas s pokušnjo hmeljevega žganja. Pestro ponudbo vseh društev je obogatil spremljevalni program s folklorno skupino s Ponikve in ansamblom Rimljani. Spremljevalni program je povezovala Saša Pukl, ki je poskrbela, da so posamezna društva tudi javno predstavila svojo ponudbo. Takšna druženja in delovanje društev nasploh so zelo pomembna, saj člani društev v prostem času s svojim prostovoljnim delom prispevajo k bogatitvi turizma v svojem kraju. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in po odzivu obiskovalcev sodeč, jih je ponudba turističnih društev navdušila. Mnogi izmed njih se šele seznanjajo z aktivnostmi turističnih društev, ki so zelo pomembni sooblikovalci turistične ponudbe Žalca in okolice. L. K. Foto: ZKŠT in M. Grobler Gostoljubje TD Šempeter Pozdrav zlati jeseni Sobota, 7. oktobra, bo marsikateremu občanu preboldske občine in tudi drugim ostala v prijetnem spominu. Za to je poskrbela kmečka tržnica v Preboldu, ki je pod vodstvom Danice Uplaznik in v sodelovanju z društvi organizirala zanimivo prireditev Pozdrav zlati jeseni. Ob dobrotah na stojnicah, prijetnem nakupovanju in dru- ženju, kar je vsakokratna podoba tržnice, ki uspešno deluje že dobrih šest let, so obiskovalci lahko prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, v katerem so nastopili Pihalni orkester Prebold, KD Marija Reka, DPD Svoboda Prebold, Moški pevski zbor PGD Sv. Lovrenc - kulturna sekcija in KPD Šeš-če z mešanim pevskim zborom ter ljudskimi pevci Prijatelji 6 telom in tržnico pa je privezan v zraku lebdel velik balon. D. Naraglav Zahvala župana Vinka Debelaka za prijetno presenečenje ob njegovem rojstnem dnevu Prireditev je bogatil pester kulturni program, zbranim je zapela tudi Saša Korun (v ospredju pet metrska rulada). Še. Prireditev je bila pravo presenečenje tudi za župana Občine Prebold Vinka Debelaka, saj so z njo organizatorji pokazali, kako znajo ceniti njegovo odločitev in odločitev občinskega sveta izpred šestih let o ustanovitvi kmečke tržnice. S prireditvijo so počastili tudi njegov 50. rojstni dan in mu izročili darilo ter veliko, pet metrov dolgo rulado, ki jo je z veseljem delil z vsemi obiskovalci prireditve. Otroci so lahko ustvarjali v otroških delavnicah, med ho- SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV Turistično društvo Petrovče vabi na VESELO MARTINOVANJE, ki bo v soboto, 11. novembra, ob 20. uri v dvorani KZ Petrovče. Obljubljajo vesel Martinov program in zabavo ob ansamblu NAVIHANKE. Na prireditvi bodo podelili tudi priznanja za najlepšo hišo in kmetijo 2006. Vabljeni! Vabljeni na prireditev ob zaključku projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija SIMM»” s podelitvijo priznanj in nagrad, ki bo v ponedeljek, 27. novembra 2006, ob 19. ur! v Domu II. slovenskega tabora Žalee. Z nami bo ansambel SPEV. Vstop prost. Pod pokit>v=*i>!(S(vom OMm» Žalec pfmxJOv wgamratfa Zvera TO 066ne Žalec in ZKŠT Žalec l/abljepi pa /MRTIKOl/AKJE P^l ‘XEUDf^r v obrambnem stolpu pri eer^vi 5v. ^olaja v Žaleu, \J soboto, 11. povembra, ob 10. uri. SENCO Senčila d.o.o. Cesta žalskega tabora 1 3310 Žalec d.o.o. Iz našega programa Vam nudimo: * plise senčila * lamelne zavese * alu žaluzije * screen senčila * roloje * markize * projekcijska platna Informacije na telefon: 03/710 13 40. 041/ 686 150 e-mail: senčila, grize @siol. net Podelitev priznanj športnikom v Braslovčah Drakšiču bron na svetovnem prvenstvu Rok Drakšič s kolajno V dvorani zadružnega doma v Braslovčah sta v torek, 17. oktobra, Občina Braslovče in Športna zveza Braslovče pripravili krajšo slovesnost, na kateri so najuspešnejšim športnikom podelili priznanja Občine Braslovče za dosežke v letu 2006. Zbrane športnice in športnike, njihove starše in trenerje ter mentorje je najprej pozdravila Renata Marolt, ki je tudi pripravila obrazložitve za dobitnike priznanj. V nadaljevanju sta zbrane nagovorila in športnikom čestitala za dosežene rezultate župan Občine Braslovče Marko Balant in predsednik Športne zveze Braslovče Franjo Pustoslem-šek. Poudarila sta, da sta zelo vesela doseženih rezultatov, ki pričajo, da se po zaslugi društev, trenerjev in mentorjev ni bati za dobro delo na tem področju tudi v prihodnje. K temu pa bo nedvomno svoje doprinesla tudi nova telovadnica v izgradnji. Ob pomoči Irene Kumer sta župan Marko Balant in predsednik Športne zveze Braslovče Franjo Pustoslemšek podelila priznanja. Najprej so priznanje prejele mlade članice Odbojkarskega kluba Braslovče, ki so se pod vodstvom trenerke Saše Vitanc uspele uvrstiti na finalni državni turnir v mini odbojki in zasedle 5. mesto, Veronika Anzelc, Anja Goršek, Špela Holc, Anja Hribernik, Vita Hudournik, Veronika Kata-lenič, Jasmina Lešnik, Lucija V 1. kolu šolske karate lige v Žalcu je nastopilo več kot 100 tekmovalk in tekmovalcev iz Rogaške Slatine, Kozjega, Ljutomera, Oplotnice, Štor, s Polzela, iz Velenja, Ljubljane in domačega kluba.. Mladi žalski karateistom so si prislužili kar 28 medalj. Dvakrat je zmagal Dario Lazarikič, po enkrat pa Urška Krajnc in Igor Dedič. V Žalcu je potekala 2. tekma za pokal Slovenije v karateju za deklice in dečke, na kateri je nastopilo 200 tekmovalk in tekmovalcev iz 32 slovenskih klubov. Nastopilo je tudi 15 mladih žalskih karateistk in karateistov, ki so osvojili kar 12 odličij, od tega 2 zlati. Najuspešnejši je bil Timi TOPOLOVEC, Matko, Anita Sobočan, Nina Turnšek, Nika Zajc in Zala Zbičajnik. Priznanje so prejeli tudi mladi člani PD Dobrovlje Braslovče v sestavi Grega Gostinčar, Lucija Turnšek, Matej Hribernik, Domen Dobnik in Aleksander Dobnik, ki so na letošnjem državnem planinskem tekmovanju SPOT 2006 v kategoriji B zasedli 2. mesto. Še boljši rezultat, in sicer 1. mesto in naslov državnih prvakov, pa je na tem tekmovanju v kategoriji A dosegla ekipa, ki so jo sestavljali Jaka Pižorn, David Bukovec, Tadej Strnad, Monika Dobnik in Darja Dobnik. Največ priznanj pa so tokrat prejeli člani Taekwon do kluba Sun Braslovče, ki deluje od leta 1999 pod vodstvom tekmovalca in trenerja Simona Jana. Njegovi varovanci so osvojili vrsto naslovov državnih prvakov in tudi dva naslova evropskih prvakov ter več drugih visokih uvrstitev. Gašper Drnovšek je v letošnjem letu med pionirji osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji borbe do 35 kg. Rok Kerr je prav tako postal državni prvak med pionirji v kategoriji borbe do 40 kg. V kategoriji borbe do 45 kg je postal državni prvak tudi Luka Kos. Prav tako je med pionirji v kategoriji borbe do 55 kg zmago slavil Luka Zupanc. Nad 55 kg pa je naslov državnega prvaka osvojil tudi Grega Kos. Pri mladincih se je v kategoriji borbe do 63 kg zelo dobro odrezal Aljoša Drnovšek. Slednji je postal vice ki je zmagal v športnih borbah nad 40 kg in dogovorjenih borbah (Juyi kihon kumiteju). Drugo mesto sta osvojila v športnih borbah Urška KRAJNC in Dario LAZARIKIČ, tretje pa Matej SEIDL, Patricia ČAČULOVIČ, prvak in se na podlagi rezultatov uvrstil v mladinsko reprezentanco Slovenije. Najuspešnejša tekmovalca letošnjega leta v tem športu sta Miha Kos in David Katalenič. Miha je med mladinci osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji borbe do 75 kg, bil je tudi član slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Bolgariji, kjer je dosegel 4.-8. mesto. Njegov letošnji najvidnejši uspeh pa je osvojitev naslova evropskega prvaka. To lovoriko si je pridobil tudi njegov klubski kolega David Katalenič, ki se ponaša tudi z osvojitvijo naslova državnega prvaka v kategoriji borbe nad 75 kg. Udeležil pa se je tudi svetovnega prvenstva v Bolgariji, kjer je osvojil bronasto medaljo. Med najuspešnejšimi tekmovalci tega borilnega športa je Sabina Bec, ki se ponaša z naslovom vice prvakinje sveta in vrsto drugimi naj višjimi uvrstitvami s številnih evropskih in svetovnih prvenstev Zaradi šolskih obveznosti seje letos odpovedala nastopom v reprezentanci in se tako udeleževala mednarodnih tekmovanj le na nižjem nivoju. Kljub temu pa se ponaša z naslovom državne prvakinje v kategoriji borbe do 52 kg. Lestvico najuspešnejših v tem borilnem športu dopolnjujejo še Luka Hribernik, Dejan Florjan in Mitja Potočnik. Luka je med člani dosegel 3. mesto na državnem prvenstvu. Dejan je med člani v kategoriji borbe nad 85 kg osvojil naslov dr- Alja SLOGAR, Denis LAZARIKIČ in ekipe v katah malčkov v postavi Žan BOBNARIČ Denis in Dario LAZARIKIČ, mlajših deklic v postavi Urška KRAJNC, Patricija ČAČLOVIČ in Andreja FRIŠKOVEC in dečkov v postavi Timi TOPOLOVEC, Matej SEIDL in Ermin MUJIDŽIČ. Žalčani so bil na tem tekmovanju med najuspešnejši klubi. žavnega prvaka, dobre rezultate pa je dosegal tudi na mednarodnih tekmah. Enako velja tudi za Mitjo Potočnika, ki je prav tako osvojil naslov državnega prvaka med člani v kategoriji borbe do 85 kg. Do letos je bil udeleženec številnih evropskih in svetovnih prvenstev, na katerih je osvojil odlične uvrstitve. Leta 2000 je osvojil tudi naslov mladinskega evropskega prvaka. Vsi dosežki v mladinski in članski konkurenci ga uvrščajo med najboljše taekwondojiste tudi v svetovnem merilu. Med dobitniki priznanj je bil tudi šahist Nejc Flander, sicer član ŠK Velenje. Slednji se ponaša s tretjim mestom na državnem prvenstvu v kategoriji fantov do 12 let. S tem rezultatom je postal tudi član mladinske reprezentance Slovenije za nastop na EP v Črni gori. Priznanje je bilo podeljeno tudi Luku Jeromlu, članu kluba SKB Viharnik Velenje, za dosežek na mladinskem svetovnem prvenstvu v deskanju v Južni Koreji, kjer je med 95 tekmovalci osvojil 28. mesto. Luka je pred dnevi izpolnil tudi normo za nastop na dveh tekmah svetovnega pokala, kjer bo tekmoval z najboljšimi deskarji. Med dobitniki priznanj so bili tudi trije člani Karate kluba Shitu-Rju iz Celja, in sicer Matic Šketa, Aleš Grdjan in Aleksander Kranjc. Matic je, poleg tega, da uspešno nastopa na številnih mednarodnih tekmovanjih, že dve leti zapored član slovenske reprezentance. Na svojem prvem nastopu na Škotskem je dosegel 5. mesto, na letošnjem nastopu na Danskem pa je bil šestnajsti. Na Danskem se je uspešno boril tudi Aleš Grdjan, osvojil je 9. mesto. Še boljši od obeh pa je bil Aleksander Kranjc s 5. mestom. Kot zadnjemu je bilo podeljeno priznanje Emanuelu Vrbovšku, ki se ukvarja z borilnim sambom. V letošnjem letu je nastopil na EP in v kategoriji do 82 kg med člani zasedel 3. mesto. D. Naraglav Trenutno kot klub v skupni uvrstitvi zasedajo 3. mesto. Žalski karate klub je organiziral vikend seminar karateja za svoje člane in nanj povabil tudi predstavnike nekaterih klubov iz Lovrenca na Pohorju, Gornje Radgone, Ljubljane in od drugod. Vsi so bili navdušeni nad predavanji in vodenjem vadbe prof. Dušana Dačiča iz Novega Sada, ki sodi med najuspešneje karateiste. Osvojil je 8 medalj na svetovnih in 16 na evropskih prvenstvih, pod njegovim vodstvom pa so reprezentance z območja bivše Jugoslavije osvojili več kot 20 medalj. Zdaj je profesor na Visoki šoli za trenerje v Novem Sadu. Ob zaključku seminarja je trenerju Karate kluba Žalec Silvestru Mariču podelil mojstrski pas 5. dan. S. M. Rok Drakšič, doma iz Griž, judoist celjskega kluba San-kaku, je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Santo Domingu v Dominikanski republiki v kategoriji do 60 kilogramov osvojil bronasto kolajno. Tako je po dveh kolajnah z mladinskega evropskega prvenstva svoji zbirki dodal še odličje s svetovnega. Drakšič se je po treh zmagah uvrstil v polfinale, kjer ga je ugnal Azerbajdžanec Šiha-lizado, v dvoboju za bron pa je ugnal Kubanca Yoeramnija Pikeja. Ko se je vrnil domov, mu je pred vadbenim centrom Judo Sankaku kluba na Lopati pri Celju vodstvo kluba pripravilo sprejem. Prvi je mlademu judoistu v imenu Judo zveze Slovenije čestital Jože Zalaznik, čestitkam ob imenitnemu dosežku pa so se poleg Roko- V Celju je 26. septembra 2006 potekalo področno ekipno prvenstvo v atletiki. Tekmovanja se je udeležila tudi I. OŠ Žalec. Na tekmo smo se odpravili polni volje in poguma. Na tem ekipnem prvenstvu smo zelo dobro sodelovali in se borili. Fantje so osvojili 1. mesto in postali področni prvaki. S tem so si priborili nastop na državnem prvenstvu, kjer so prav tako odlično nastopili in zasedli 8. mesto med vsemi osnovnimi šolami v Sloveniji. Dekleta smo na področnem ekipnem prvenstvu osvojila 2. vega trenerja Marjana Fabjana pridružili še številni judoisti celjskega kluba. Eden izmed najobetavnejših slovenskih judoistov je po zahvalnih besedah v nekaj stavkih obudil spomin na pot do bronaste kolajne, zatem pa je slavje ob velikem uspehu slovenskega juda trajalo pozno v noč. Za Utrip pa je povedal: »Letos se nisem udeležil evropskega prvenstva, ker sem se hotel dobro pripraviti na svetovno. To se je izkazalo odlično in tu je moja prva medalja s svetovnega prvenstva. Sem presrečen, žreb pa je bil težek, za vsako borbo sem se moral kar se da potruditi, najlažja pa je bila ta za bronasto kolajno, ki sem jo končal z zmago po minuti in pol. Drugo leto se pričnejo kvalifikacije za olimpijske igre in rad bi se jih udeležil.« T. Tavčar mesto. Malo nam je zmanjkalo do prvega mesta, vendar smo bile zelo zadovoljne tudi z drugim mestom. K našim uspehom so pripomogli tudi naši športni pedagogi. Tanja Stjepanovič, 8. a Andrej Fideršek (tek na 300 m) Na tekmovanju za deklice in dečke Karate novice na kratko Atleti I. OŠ Žalec med desetimi v državi Jean Raševič (skok v višino) Mercator kirišču pred občinsko stavbo je predsednik odbora Rudi Divjak med drugim povedal, da se je prvega lunohoda pred osmimi leti udeležilo 21 pohodnikov. Idejni vodja in pobudnik pohodov je Stanko Štorman, ki je ob tej priložnosti, žal zaradi bolezni na invalidskem vozičku, prejel posebno priznanje. Priznanje je ob zaključku pohoda na Gori Oljki prejelo še sedemnajst lunohodcev, ki imajo za te pohode največ zaslug. Stotega, jubilejna pohoda ob polni luni se je udeležilo kar 142 pohodnikov, nekaj tudi s Ptuja in iz Sevnice. T. Tavčar Najboljša ponudba., najboljše cene. V akciji od 19.10. do 1.11.2006 Majoneza Hellmann's \ Droga Kolinska, Ljubljana; 460 g + 460 g brezplačno 423 ,00 SIT 1,77 EUR Špageti Bella Bionda Mlinotest Ajdovščina; 500 g + 500 g brezplačno Posebna salama, puranja Pivka perutninarstvo, Pivka; kos 500 g Kompot Valfrutta mešano sadje; Conserve Italia, Italia; 225 g Izdelki so na voljo v vseh živilskih prodajalnah Mercator. 162, 00 SIT 0,68 EUR 334 "Q ,00 SIT 39 EUR 134, 00 SIT 0,56 EUR Mercator Pika Čreta simbol savinjskega uporništva S slovesnosti na Greti Čreta na Dobrovljah je bila drugo oktobrsko soboto v znamenju obujanja spomina na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov proti okupatorju pred 65 leti. Na slovesnosti, ki so jo organizirali Območno združenje borcev in udeležencev narodnoosvobodilne fronte Spodnje in Zgornje Savinjske doline, Društvo izgnancev Slovenije - občinski odbor Žalec in Območno združenje veteranov za Slovenijo in veteranov Sever - odbor Žalec, se je v lepem in sončnem vremenu zbralo več kot šeststo udeležencev, ki so z zanimanjem prisluh- nili proslavi. S svojo prisotnostjo je slovesnosti dala poseben pečat partizanska skupina Triglav, ki je na poseben način simbolizirala neenak, a zmagovit boj prvega štajerskega bataljona. Uvodoma sta zbrane pozdravila župana Občine Vransko Franc Sušnik in Občine Nazarje Ivan Purnat, osrednji govornik pa je bil regijski koordinator zveze združenj borcev Stane Mele, ki je med drugim poudaril pomen prve frontalne bitke Štajerskega bataljona, ki je tedaj odjeknila po vsej Evropi, in izpostavil družine, ki so podpirale narodnoosvobodilni boj, veliko trpele, nekaj pa jih je izgubilo tudi življenje. Sledila je podelitev dveh srebrnih plaket Glavnega štaba Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije, ki sta ju prejeli Ana Čeplak in Ivana Lamut iz Mozirja. V kulturnem programu, ki ga je pripravila in vodila Jožica Ocvirk, so nastopili godbeniki Godbe Liboje, Moški pevski zbor s Ponikve, solist Dušan Banko in harmonikar Alfonz Lesjak. Vsem, tako tistim, ki so pripravili program, in udeležencem slovesnosti, se je zahvalil predsednik regijskega odbora Zveze združenj borcev Viljem Petek. T. Tavčar Starejši veseli srečanja Spomini na mladost Prvaki v družbi navijačev po poletu Društvo upokojencev Levec je 13. septembra pripravilo športne igre, na katerih je sodelovalo približno 150 tekmovalcev iz vseh društev upokojencev žalske občine. Pomerili so se v metanju pikada, metanju krogov, ruskem kegljanju in v streljanju z zračno puško. Po- samezniki pri ženskah in moških so za prva tri mesta prejeli medalje, ki sta jih podelila župan žalske občine in predsednik krajevne skupnosti. Prvaki posameznih disciplin so odšli 15. oktobra tudi na panoramski ogled Savinjske doline. DU Levec je to posebno nagrado lahko omogočilo zaradi dobrega sodelovanja z Aero klubom Celje. Za nekatere je bil to prvi polet. Zato smo bili zelo veseli in hvaležni pilotu Dragu Kosaberju, ki nas je pripravil na polet. DU Levec je eno mlajših društev v naši občini, a na športnem področju zelo aktivno, tudi po zaslugi njihovega športnega referenta Izidorja Toliča. M. K. Stoti lunohod Rudi Divjak podeljuje priznanje Stanku Štormanu Odbor za pohodništvo lunohod s Polzele na Goro pri Društvu upokojencev Oljko. Polzela je pripravil stoti Na krajši slovesnosti na par- V okviru krajevnega praznika Braslovč sta krajevna odbora Braslovče in Parižlje-Topovlje v dvorani zadružnega doma pripravila tradicionalno srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Od 313 povabljenih se je srečanja udeležila več kot polovica. V imenu braslovškega krajevnega odbora je navzoče najprej pozdravil predsednik Rudi Sedovšek in jih na kratko seznanil z delom in nalogami v kraju, ob koncu pa jim je zaželel prijetno druženje. Besedam predsed- nika se je pridružil župan Občine Braslovče Marko Balant, ki je poudaril, da niso in nikoli ne bodo pozabili starejših. Del svojega govora je namenil tudi delu v svojem štiriletnem mandatu. Predsednik Krajevnega odbora Parižlje-Topovlje Rudi Žohar pa je naj starejšima udeležencema Danijeli Sovine in Ivanu Pušniku podelil spominsko darilo. V kulturnem programu so nastopili učenci braslovške osnovne šole pod vodstvom mentorice Julijane Veber, starejši pevci iz Braslovč in Letuša pod vodstvom Tjaše Ribizel, harmonikar Polde Dobnik z Dobrovelj in ansambel Krajcarji. T. T. Prvaki poleteli v nebo Lovro Ogris: »V devetdesetem letu sem in med naj-starejšimi v polzel-ski občini. Seveda z veseljem pridem na ta srečanja, kamor me sedaj že mora pripeljati sin Lovro. Vidim, da se tudi moji vrstniki veselijo in uživajo tako kot jaz.« Marija Cizej: »Meni je priti na ta srečanja najudobneje, saj so v naši gostilni. Samo iz kuhinje v salon stopim. Je pa drugače kot sicer, saj so tu zbrani moji vrstniki, prijatelji iz mladih let in veliko skupnih spominov nas veže.« Simon Kores: »Ko smo bili mlajši, smo se v gostilni Cizej pogosto ustavljali, zdaj pa so take priložnosti redke, zato pa toliko bolj dragocene. Prav zato smo dolžni zahvalo vsem, ki ta srečanja pripravljajo in pri njih sodelujejo.« T. Tavčar V okviru slovesnosti in prireditev ob prazniku Občine Polzela so drugo oktobrsko nedeljo izkazali pozornost starejšim krajanom. Dopoldne so pripravili srečanje bolnih in ostarelih v župnijski cerkvi, združeno s sveto mašo, ki jo je daroval domski kurat Janez Bračun ob somaševanju dekana Jožeta Kovačeca. Sledilo je srečanje krajank in krajanov, starih osemdeset in več let, v gostišču Cizej. Srečanja seje udeležila dobra polovica. Zbrane je najprej pozdravil podžupan Stanko Novak, v nadaljevanju pa je udeležencem srečanja spregovoril župan Ljubo Žnidar, ki je izrazil željo, da bi dandanes, ko nas vse pesti pomanjkanje časa, vendarle našli čas drug za drugega in da bi se ob letu ponovno srečali V imenu organizatorja srečanja Društva upokojencev Polzela je predsednica Gertruda Terčak zaželela vsem prijetno počutje in se zahvalila občini, ki je srečanje denarno podprla. Za veselo razpoloženje sta poskrbela kvintet Lastovka in harmonikar Rok Novak. In kaj o srečanju menijo nekateri udeleženci? Slavka Cimperman: »Sem med najstarejšimi Polzelani, letos sem dopolnila 94 let. Še vedno se me drži dobra volja, na ta srečanja rada pridem, saj tukaj vidim svoje vrstnike, s katerimi se lahko pogovorim.« Fanika Četina: »Na tem srečanju sem tokrat drugič, v največje veselje pa mi je, ko srečam svoje nekdanje sodelavce in sodelavke iz tovarne nogavic. Kar nekaj jih je še, žal pa vsako leto manj.« Silva Pur: »Dokler mi bo zdravje dopuščalo in bodo ta srečanja pripravljali, se jih bom udeleževala. j Starejši smo za to pozornost 1 hvaležni, saj je to ena redkih priložnosti, da se v tako velikem številu srečamo.« Ohranjanje spomina življenja na vasi mladine Tabor, svoje pa je prispevala tudi občina z županom Vilkom Jazbinškom, ki je tokrat prevzel vodenje prireditve. Pri tem mu je pomagal Lipe Tekavc v vlogi gospodarja, saj je bila koruza, ki so jo ličkali, z njegove njive. Del dvorane pred odrom se je tokrat spremenil v prostor pod kozolcem, kjer seje kožuhalo, pelo, igralo, pripovedovalo šale, iskalo skriti predmet v kupu koruze ... Prvi so jo začeli ličkati gostje - skupina za samopomoč Zimzelen iz Žalca, ki je pozneje tudi predstavila izdelke, narejene iz ličkanja. Z ličkanjem pa so se ukvarjali tudi številni drugi udeleženci prireditve. Organizatorji so poskrbeli za pravi tekmovalni duh. V ličkanju in vezanju koruze se je pomerilo osem ekip, in sicer Društvo podeželske mladine Tabor, Planinsko društvo Tabor, Športno društvo Tabor, Vaška skupnost Loke-Ojstrica, Zmagovalna ekipa z županom in navijači Še pred dvajsetimi in več leti so bili jesenski večeri na podeželju nadvse živahni. Razlog za to so bila najrazličnejša kmečka opravila, zlasti ličkanje - kožuhanje koruze. Pod kozolci se je zbralo staro in mlado, iz njihovih grl pa je prihajala prijetna pesem. Večer, ki se je pogosto raztegnil daleč v noč, sta bogatila glasba in humor. Ob vsem ni manjkalo pečenih bučnic in kostanja, potic, jabolčnika in drugih dobrot. V precejšnji meri je to zdaj le še spomin. Siliranje in obiranje koruze s stroji je to idilo izrinilo s kmečkih dvorišč. Da ti prijetni vaški večeri ne bi odšli povsem v pozabo, jih ponekod še ohranjajo, bodisi na kakšni kmetiji ali na kakšni turistično-etnološki in zabavni prireditvi. Z eno takšnih so pred tremi leti pričeli tudi v Društvu žena in deklet Občine Tabor. Letos sta se jim pri organizaciji pridružili še Turistično društvo Tabor in Društvo podeželske Pevsko društvo Tabor, Turistično društvo Tabor, Vaška skupnost Miklavž in ekipa vaške skupnosti Črni Vrh-Presedle. Vsako ekipo so sestavljali štirje člani. Ekipa je morala v čim krajšem času oličkati koruzo, jo zvezati v snope s šestimi koruznimi storži in jo obesiti na drog s tremi storži na vsako stran. Sočasno sta se pomerili dve ekipi. Vsak nepopoln vez ali ostanek razvezanih koruznih storžev je pomenil kazensko točko. Dve leti zapored je bila najboljša ekipa Pevskega društva Tabor, letos pa jim stvar ni šla tako dobro od rok in so si z ekipo Loke-Ojstrica delili četrto mesto. Tokratna zmagovalna ekipa je postala vaška skupnost Črni Vrh-Presedle, na drugo mesto se je uvrstila ekipa vaške skupnosti Miklavž in na tretje Turistično društvo Tabor. Med ličkanjem so za glasbo in razvedrilo skrbeli ljudski godci Fantje izpod Krvavice, vaške opravljivke dramske skupine Teloh KUD Ivan Can- Neutrudni ličkarji kar Tabor in skupina za samopomoč Zimzelen iz Žalca, ki deluje pod vodstvom Irene Potočnik. Glasbena skupina Zaka’ pa ne, ki je po uradnem delu prireditve skrbela za veselično vzdušje, je ob tej priložnosti predstavila svoj videospot V Tabor nazaj. D. Naraglav Dobra volja in druženje sta spremljala prireditev. EKO listina in kostanjev piknik Šempetrski ribiči v državni B-ligi Ob podpisu EKO listine Osnovna šola Prebold je 14. oktobra lani postala EKO šola. Ob letu osorej so naredili še zadnji - sedmi korak za osvojitev EKO zastave, in sicer podpis EKO listine, s katero se obvezujejo ravnati po načelu EKO šol Slovenije. Podpis listine je pote- kal v prijetnem okolju, v parku šole, kjer so uredili EKO učilnico, za katero je še posebno zaslužen hišnik šole Franci Herman, ki je za te namene izdelal klopi in mize in jih podaril šoli. Listino so podpisali koordinatorici EKO šole Prebold Mateja Kočevar in Antonija Ocvirk, župan Občine Prebold Vinko Debelak, ravnatelj šole Milan Jezernik in predstavnik EKO šole Slovenije za stike z javnostjo Aleš Matko. Še pred tem so učenci prisluhnili kulturnemu programu in nagovorom župana, ravnatelja in predstavnika EKO šol Slovenije. Vsi so izrazili veliko zadovoljstvo, da je tudi preboldska šola EKO šola in da zelo uspešno uresničuje svoje poslanstvo. Po končani slovesnosti so se učenci razredne stopnje podali v gozd nabirat kostanj za starejše občane, ostali pa so se razdelili v skupine in ustvarjali v raznih delavnicah. EKO športni dan je zaokrožil kostanjev piknik. D. N. Gmajna in Iztok praznovala Tradicionalno srečanje vaščanov Gmajne v Arji vasi, ki ga že nekaj let organizirajo Uranjekovi iz Arje vasi, je bilo letos združeno z okroglim jubilejem Iztoka Uranjeka, aktivnega predsednika KS Petrovče. Med več kot sto udeleženci je bila večina sokrajanov iz Arje vasi. Za dobro voljo in kulinarične užitke je tokrat poskrbel gostitelj, z glasbeno podlago pa jim je pomagala simpatična druščina deklet iz ansambla Na- vihanke s pevko in flavtistko Mašo, ki je tudi jubilantova hči. Sosedje so poskrbeli tudi za posladek, Abrahamovo torto, gasilci iz GD Arja vas pa s sodom vina za to, da slavljenec to jesen ne bo trpel žeje. L. K. Utrinek s tekmovanja na Preserskem jezeru Ribiška družina Šempeter je na jezeru v Preserjah v soboto in nedeljo pripravila kvalifikacijsko tekmovanje v ulovu rib s plovcem za državno B-ligo. Nastopilo je osem petčlanskih ekip (RD Straža Sava Ljubljana, RD Šempeter v Savinjski dolini, RD Slovenska Bistrica, RD Sevnica, RD Paloma, RD Ptuj, RD Ormož, RD Ajdovščina). Največ uspeha sta imeli ekipi RD Straža Sava iz Ljubljane in RD Šempeter v Savinjski dolini, ki sta se uvrstili v slovensko B-ligo. Tretja je bila ekipa RD Slovenska Bistrica, četrta ekipa iz Sevnice, peta ekipa s Ptuja itd. V ekipi RD Šempeter so nastopili Sandi Perger, Branko Vrečar, Milan Zvonar, Tilen Kojc in Aljoša Kupec. T. T. Pika nogavička je obiskala Braslovče Društvo prijateljev mladine Braslovče je prejšnji četrtek v prostorih zadružnega doma v Braslovčah organiziralo animacijsko predstavo “Pika in Kapitan”. Približno sto otrok s starši je z velikim veseljem spremljalo nadvse hudomušno in z vsemi ‘ zavbami” namazano Piko Nogavičko in njenega očeta Kapitana. Predstava se je končala s skupnim rajanjem Pike in otrok ter pogostitvijo s “čudežnimi” kolački in osvežilnim napitkom. L. K. Tekmovanje v balinanju (od leve proti desni): Marija Leskošek, Štefka Štampar, Vera Žohar (kapetanka ekipe), Sonja Malinger in Barbara Lovrenčič V Mariboru je 12. oktobra potekalo državno tekmovanje v balinanju. Udeležilo se ga je 13 moških in 10 ženskih ekip - regijski zmagovalci. Med njimi je bila tudi ekipa športne sekcije Društva upokojencev Žalec. Tekmovalke so osvojile 1. mesto v državi. V. Ž. Telefon: 03/712 12 80 Policija ne more sama rešiti problema kriminalitete, ampak potrebuje pomoč skupnosti Dr. Branko Lobnikar V septembrski številki Utripa smo že poročali, da je v Garnem šport hotelu v Preboldu potekalo predavanje dr. Branka Lobnikarja o upravljanju varnosti v lokalni skupnosti in odgovornostih različnih institucij. Dr. Branko Lobnikar je docent na fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Z njim smo se pogovarjali o varnosti, postopkih in odgovornostih. »Policijsko dejavnost razumemo kot ohranjanje miru in varnosti, torej vzdrževanje stanja, v katerem so ljudje in premoženje zaščiteni pred nezaželenim motenjem, kar jim omogoča, da lahko v miru opravljajo svojo dejavnost. Varnost pomeni zaščito obstoječega reda pred vsemi notranjimi in zunanjimi dejavniki. Kaj je tisto, kar lahko ogrozi, moti ali spravi v nevarnost, pa je odvisno od narave obstoječega reda oziroma od kulture nekega okolja,« pravi dr. Brane Lobnikar. Kdo izvaja policijsko dejavnost in kakšna je funkcija policije? »Policijska dejavnost se izvaja tako profesionalno kot nepoklicno. Policijsko dejavnost izvajajo policisti z nalogo upravljanja kriminalitete in vzdrževanja reda, specializirane državne agencije, ki izvajajo varnostno in obveščevalno dejavnost, redarska služba, ki jih zaposluje lokalna skupnost in katera zanjo opravlja določene varnostne ukrepe, varnostne in detektivske organizacije in prebivalci, ki izvajajo neformalno družbeno nadzorstvo. Policija ima dvojno nalogo, ki se odraža skozi avtoritarno intervencijo in simbolno pravičnost. Pri prvi je osnovni namen vzpostavitev reda in miru. Izvajajo jo policisti v prometu in patrulji. Je reaktivna, saj skoraj ničesar ne ukrene za odpravo vzrokov, ki so privedli do potrebe po intervenciji. Namen simbolne pravičnosti pa je zagotavljati pravičnost, kar pomeni, da vse, kar je prepovedano, ne bo ostalo nekaznovano. Izvajajo jo policisti v prometu in kriminalisti. Tudi ta je reaktivna, saj prav tako ne odpravlja vzrokov kriminala. Včasih se policija z nekaterimi vidiki kriminalitete sploh ne ukvarja. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali bi policija lahko naredila več, če bi se svojega dela lotila drugače. Pri razmišljanju o drugačnem načinu opravljanja policijskega dela izhajamo iz treh spoznanj. Prvo je to, da policija ne more sama rešiti problema kriminalitete, ampak potrebuje pomoč skupnosti, tako pri preprečevanju kriminalitete kot tudi pri odkrivanju storilcev. To pomeni, da mora javnost postati soustvarjalka varnosti. Drugo spoznanje je, da mora policija storiti več kot se le odzvati na že storjena kazniva dejanja. Proaktiven pristop je mogoč zato, ker nered in kriminal nista naključno razporejena. Študije so pokazale, da je kriminal in nered mogoče predvideti, še zlasti prostorsko. Klici za policijsko posredovanje, povezani s kriminalom ali pa tudi ne, so prostorsko osredinjeni, tako da praviloma z manj kot 10 % naslovov v mestih pride več kot 60 klicev. To omogoča policiji načrtovanje njenih aktivnosti. Tretje spoznanje je, da je policijsko patruljno delo preveč pasivno. Gola prisotnost in vidnost policije nista dovolj. Policisti morajo aktivno sodelovati pri ustvarjanju vzdušja varnosti, reda in zaupanja na območjih z visoko stopnjo kriminala in nereda. To pa lahko storijo zlasti takrat, ko se ne odzovejo na nujne klice, pač pa na tista vedenja, ki po svoji naravi niso kriminalna, vendar ljudi motijo, vznemirjajo ali strašijo (opijanjanje na javnih krajih, poslušanje preglasne glasbe, beračenje, nadlegovanje mimoidočih ...). Omenjena tri spoznanja predstavljajo osnovo za nov pristop k opravljanju policijskega dela, ki je znan pod imenom comumu-nity policing ali policijsko delo v skupnosti,« pravi dr. Branko Lobnikar in v nadaljevanju razgrinja elemente policijskega dela v skupnosti. Te je zajel v štiri sklope, in sicer: posvetovanje s skupnostjo, mobilizacija skupnosti, prilagoditev policijske organizacije in reševanje problemov. Pri prvem sklopu mora policija vzpostaviti nove mehanizme za posvetovanje s skupnostjo. »Oblike so lahko različne, običajno pa gre za sestanke s skupnostjo, na katerih seznanijo policijo z lokalnimi problemi in potrebami. Sestanki policiji omogočijo, da obvešča in osvešča skupnost o pojavih, povezanih z varnostjo, kriminaliteto in neredom, pri čemer poskuša pridobiti sodelovanje članov skupnosti. Sestanki tudi omogočijo članom skupnosti, da neposredno izrazijo svoje nezadovoljstvo in pritožbe zoper policijo. Policiji pa dajo možnost, da na pritožbe odgovori in pojasni svoje ravnanje. Prav tako policiji nudijo povratne informacije. Poseben pomen in izvajanj te naloge imajo varnostni sosveti, ki jih lahko ustanovi vsaka občina in združuje vse za varno življenje zainteresirane institucije v lokalni skupnosti. Gre torej za mobilizacijo skupnosti. Namesto da se policija zanaša zgolj na lastna prizadevanja pri preprečevanju kriminala in zagotavljanju varnosti, mobilizira različne dejavnike v skupnosti, da ji pri tem pomagajo oziroma opravijo svoj delež nalog. V ta okvir sodijo iniciative v skupnosti, kot je na primer opazovanje v soseskah. Obstajajo tudi bolj aktivne oblike, pri katerih občani aktivno iščejo in prekinjajo kriminalno vedenje in druge kršitve. Obstajajo skupine ali člani skupnosti, ki so zaradi narave svojega dela že sicer prisotni na kraju potencialnih rešitev oziroma imajo opravka z dejanskimi in potencialnimi kršitelji. V okviru sodobnega pristopa jih skuša policija mobilizirati in narediti za zaveznike v boju proti kriminalu in neredu. Tipični predstavniki v tej kategoriji so taksisti, prostovoljci nevladnih organizacij, vzdrževalci, vozniki v dostavi, duhovniki in drugi. Vendar pa policija ne skuša mobilizirati zgolj občanov. Tudi ostale vladne in javne službe in organi lokalnih skupnosti igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju kriminala in nereda. In to zlasti tedaj, če so njihova prizadevanja pravilno usmerjena in usklajena z ostalimi prizadevanji v skupnosti. Tudi programi za pomoč žrtvam kaznivih dejanj sodijo v ta okvir, saj policija mobilizira službe, ki lahko žrtvam kaznivih dejanj nudijo čustveno oporo, svetovanje, pravno pomoč ipd.,« pravi dr. Branko Lobnikar. Na vprašanji, katera so osnovna načela policijske dejavnosti v skupnosti in kakšno je policijsko delo v skupnosti, dr. Lobnikar odgovarja: »Dejstvo je, da mora skupnost sama skrbeti za svojo varnost, policija ji pri tem lahko in MORA pomagati. Policijsko delo v skupnosti predstavlja filozofijo - miselnost policijske dejavnosti in ne specifičnih taktik. Pri njihovem tovrstnem delu gre za proaktiven in decentraliziran pristop, ki ima za cilj zmanjšanje kriminalitete, nereda in strahu pred kriminalom, s pomočjo vzpostavljanja partnerskega odnosa med policijo in skupnostjo. Ko govorimo o skupnosti, nimamo v mislih nekega imaginarnega pojma, ampak konkretne institucije, kot so družine, šole, društva, skupnost stanovalcev, podjetja, verske skupnosti, interesne skupine in podobno. Pri policijski dejavnosti v skupnosti gre za kvalitativno drugačen pristop v skupnosti kot pri tradicionalni policijski dejavnosti. Tovrstna prisotnost policije v skupnosti in sodelovanje s skupnostjo uspešno zmanjšujeta strah pred kriminalom. Izkušnje so pokazale, da so pri tem zlasti učinkovite zlasti oblike, kot so: patruljiranje peš, bilten, ki ga policija in lokalna skupnost izdajata za skupnost, timi za izgrajevanje skupnosti, program policije za stike z občani, kot so na primer policijske pisarne, program ponovnih stikov z žrtvami in oškodovanci v prvih dneh po kaznivem dejanju in vzpostavitev kontaktnega centra za policijsko delo v skupnosti.« Kakšna so priporočila Sveta Evrope ter iz njih izhajajoča vloga lokalne skupnosti pri preprečevanju kriminalitete? »Svet Evrope, ki je najstarejša evropska medvladna organizacija, danes šteje 45 članic, je leta 2002 izdal priročnik za izvajanje nalog pri preprečevanju kriminalitete, ki vsebuje različne teme. Te zajemajo med drugim pravico do varnega življenja in dela v mestih, lokalno samoupravo in njeno vlogo pri preprečevanju kriminalitete, partnerstvo v procesu izvajanja preventivne dejavnosti, strah pred kriminaliteto, nasilje nad ženskami in starejšimi ljudmi, sodelovanje med policijo in lokalno skupnostjo, nove poklice s področja varnosti in še kaj,« pravi dr. Branko Lobnikar in k temu dodaja, »res je, da danes živimo v bolj nevarnih časih, kot smo živeli pred 100 leti, pa tudi takrat bi ljudje rekli, da živijo v nevarnejših časih, kot so živeli pred 200 leti. Načeloma lahko rečemo, da se ljudje v Sloveniji počutijo varno. Na vrednostni lestvici od 1 do 5 je povprečje med 3 in 4, kar pomeni, da smo danes v tem okolju, kjer živimo, bolj ali manj varni. Pomembno pri tem pa je, da se začenjamo ukvarjati z varnostjo takrat, ko je vse v redu, in ne takrat, ko nas že kje boli in ko te varnosti ni. Vloga lokalne skupnosti in njenih prebivalcev je pri zagotavljanju varnosti dominantna. Vsi prebivalci v lokalni skupnosti smo soodgovorni za varnost v lokalni skupnosti, enako tudi državni organi in organizacije, ki delujejo v lokalnem okolju. Namen današnjega predavanja je bil predvsem v tem, da začnemo razmišljati, kako lahko sami dodamo vsaj en majhen kamenček v mozaik varnosti.« D. Naraglav S predavanja dr. Branka Lobnikarja v preboldskem hotelu Braslovče s ptičje perspektive Braslovčani so imeli te dni marsikateremu vaščanu ostal priložnost prisostvovati en- v lepem spominu, kratnemu dogodku, ki bo Društvo prijateljev mladine KOVANE OGRAJE 03/700 2 7 06 041/796 727 Braslovče je namreč v sodelovanju s Slovensko vojsko in PGD Braslovče organiziralo predstavitev vojaškega helikopterja Bell 412. Ta je po vzletu z letališča Brnik pristal na travniku ob Gasilskem domu Braslovče. Množica navdušenih otrok in občanov je imela na voljo kar nekaj časa za ogled helikopterja. Posadka helikopterja, pilot, kopilot in aviomehanik, pa je odgovori- la na marsikatero zastavljeno vprašanje. Delovni člani DPM, pripadniki gasilcev in nekateri občani Braslovč so se popeljali nad domačim krajem in si ogledali domači kraj tudi s ptičje perspektive. L. K. Telefon: 03/712 12 80 » fotografski & digitalni studio''4 N/ \/J fŠlandrov +rg 41, Žalec Pri nakupu nad 3 okvirjev imate 20 % POPUSTA 2BÜ -ip na okvirje ! Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec * 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže tl 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno ir 428 20 60; trgovina Vrbje o 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70). Spoštovani kupci! Pred dobrim mesecem smo koledarsko zakorakali v jesen, v čas, ko nas narava obdari s svojimi darovi, ko listje dobiva najrazličnejše barve in krasi naše okolje. Letošnja jesen je pravo indijansko poletje, kakršnega si lahko le želimo. Kljub temu pa prihajajo tudi hladni dnevi in čas, ko bo prijetno posedeti v toplih prostorih naših lokalov ali nakupovati v naših trgovinah. Ob tem pa naj vas spremlja naš slogan ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Letošnja jesen je bogata z darovi in veseli smo lahko, da je tako. Tudi v naših trgovinah smo bogato založeni s temi jesenskimi dobrotami, ki nam bogatijo in lepšajo zimske dni in so nepogrešljiv del naše ozimnice. Ob vseh teh jesenskih dobrotah pa na naših policah ne manjka tudi drugega blaga, ki vam vse leto, dan za dnem dela družbo in je vam in nam v veliko zadovoljstvo. Še dober mesec in začel se bo veseli december, ko bodo v naše domove prihajali dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Da bo veselje vaših otrok čim večje, vas vabimo, da si darila zanje preskrbite v naših trgovinah. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ m EQEDQS OBČINA ŽALEC Ponedeljek, 30. oktober, od 9. do 12. ure Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke Dom II. slovenskega tabora Žalec Prijave in informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Četrtek, 2. november, od 9. do 12. ure Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke Dom II. slovenskega tabora Žalec Prijava in Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Četrtek, 2. november, od 16. ure (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice (nadomestne delavnice za odpadle v oktobru) Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Petek, 3. november, od 9. do 12. ure Počitniške ustvarjalne delavnice za otroke Dom II. slovenskega tabora Žalec Prijava in Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Petek, 3. november, od 16. ure (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice (nadomestne delavnice za odpadle v oktobru) Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Sobota, 4. november, ob 6. uri Panoramski izlet po Primorju (Trbiž-Log-izvir Soče-Most na Soči-Bovec-Kobarid-Goriška Brda) Odhod iz Liboj Informacije: Planinsko društvo Liboje, 714 04 54 Sobota, 4. november, ob 7. uri Pohod - Haloške gorice, obrobje Zavrča Odhod izpred restavracije Nekropolis v Šempetru Informacije: Planinsko društvo Šempeter, 031 501 245 Sobota, 4. november, od 8. do 12. ure Bolšji sejem Tržnica v Žalcu Informacije: Marin, 571 75 50 Sobota, 4. november, od 8. do 12. ure Kmečka tržnica s predavanjem o kolinah Središče Gotovelj Informacije: Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342 Sobota, 4. november, ob 19.30 Večer na vasi Zadružni dom na Ponikvi Informacije: KD Ponikva, tel: 041 911 531 (Peter Kos) Ponedeljek, 6. november, ob 20. uri Gledališki abonma ponedeljek in izven: KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA, nostalgična komedija (SNG Nova Gorica) Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije in prodaja vstopnic: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Torek, 7. november, ob 20. uri Gledališki abonma torek in izven: KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA, nostalgična komedija (SNG Nova Gorica) Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije in prodaja vstopnic: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Sreda, 8. november, od 16. ure (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Četrtek, 9. november, ob 17. uri Cicibanov abonma in izven: MOJCA POKRAJCULJA, plesna pravljica (PD Netopir Kranj) Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije in prodaja vstopnic: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Četrtek, 9. november, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Saše Vrabiča; Savinov likovni salon; razstava bo na ogled do 29. novembra 2006; (informacije: TIC Žalec 710 04 34). Sobota, 11. november, ob 7. uri Popotovanje od Litije do Čateža Odhod izpred pisarne v Žalcu Informacije: Planinsko društvo Žalec, 041 736 157 Sobota, 11. november, ob 9. uri Plezanje in preživetje v naravi Kotečnik Informacije: Športno društvo Avantura, 041 687 868 Sobota, 11. november, ob 10. uri Mednarodna tekma v lokostrelstvu: Indoor 18 m Telovadnica OŠ Žalec Informacije: Lokostrelski klub Žalec, 041 663 401 Sobota, 11. november, od 10. do 13. ure Martinovanje pri vinskem »keudru« Pri obrambnem stolpu v Žalcu Informacije: TIC Žalec, 710 04 34 Sobota, 11. november, ob 20. uri Martinovanje Dvorana KZ Petrovče Informacije: Turistično društvo Petrovče, 041 709 156 Sobota, 11. november, ob 20. uri Tekma v odbojki (2. DOL): Šempeter : Žužemberk Telovadnica v Šempetru Informacije: TVD Partizan Šempeter, 041 411 322 Nedelja, 12. november, ob 15. uri Dobrodelni koncert Župnijske Karitas Ponikva Slomškov dom na Ponikvi Informacije: Župnijska Karitas Ponikva (Danica Brence) Ponedeljek, 13. november, ob 19. uri Literarni večer, posvečen Antonu Aškercu Krajevna knjižnica Petrovče Informacije: KD Petrovče, tel.: 041 974 776 (Metoda Uranjek) Torek, 14. november, ob 17. uri Mladinski abonma in izven: KALISTO 7 (Mestno gledališče Ptuj) Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije in prodaja vstopnic: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Sreda, 15. november, od 16. ure (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Četrtek, 16. november, ob 20. uri Narodno-zabavni abonma in izven: Koncert ansamblov VANDROVCI in KRJAVELJ s posebnim gostom večera čarodejem JANIJEM JOŠOVCEM Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije in prodaja vstopnic: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Sobota, 18. november, ob 7. uri Planinski izlet v neznano Odhod z avtobusne postaje v Žalcu Informacije: Planinsko društvo Zabukovica, 041 698 740 Nedelja, 19. november, ob 8.30 Šahovski turnir: 2x15 minut Prostori šahovskega kluba v Žalcu Informacije: Šahovski klub Žalec, 041 763 337 Nedelja, 19. november, ob 16. uri Turnir v namiznem tenisu Gasilski dom Zabukovica Informacije: ŠD Risi Zabukovica, 041 783 765 Sobota, 18. november, ob 18. uri Koncert moškega pevskega zbora Petrovče Hmeljarski dom KZ Petrovče Informacije: KD Petrovče, tel.: 040 597 936 (Konrad Podbregar) Sreda, 22. november, od 16. ure (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Petek, 24. november, od 15. do 19 ure Sejem rabljene smučarske opreme Telovadnica UPI Žalec Informacije: Smučarski klub Gozdnik Žalec, 041 638 188 Petek, 24. november, ob 20. uri Glasbeni abonma in izven: UROŠ PERIČ in THE MOONLIGHTING ORCHESTRA, koncert Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije in prodaja vstopnic: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Sobota, 25. november, ob 7. uri Pohod SPT 1: Pohorje - Kremžarjev vrh Odhod izpred pisarne v Žalcu Informacije: Planinsko društvo Žalec, 041 736 157 Sobota, 25. november, ob 8. uri Pohod SPP: Lubnik Odhod izpred POŠ Trje Informacije: Planinsko društvo Galicija, 041 666 465 Sobota, 25. november, ob 8. uri Orientacijski pohod do Lovrenških jezer Odhod z avtobusne postaje v Žalcu Informacije: Športno društvo Avantura, 041 687 868 Sobota, 25. november, od 9. do 19. ure Sejem rabljene smučarske opreme Telovadnica UPI Žalec Informacije: Smučarski klub Gozdnik Žalec, 041 638 188 Sobota, 25. november, ob 20. uri Tekma v odbojki (3. DOL): Šempeter : Brezovica Telovadnica v Šempetru Informacije: TVD Partizan Šempeter, 041 411 322 Nedelja, 26. november, ob 7. uri 5. Bokotov pohod Start pred Mercatorjem (bivšo Ero) v Žalcu Informacije: Planinsko društvo Zabukovica, 041 688 055 Nedelja, 26. november, od 9. do 16. ure Sejem rabljene smučarske opreme Telovadnica UPI Žalec Informacije: Smučarski klub Gozdnik Žalec, 041 638 188 Nedelja, 26. november, ob 14. in 17. uri 34. revija domačih ansamblov Dom Svobode v Libojah Informacije: KD Svoboda Liboje, tel.: 040 308 953 (Marjan Vrenko) Ponedeljek, 27. november, ob 18. uri Šahovski turnir: 2x5 minut Prostori šahovskega kluba v Žalcu Informacije: Šahovski klub Žalec, 041 763 337 Ponedeljek, 27. november, ob 19. uri Žalec skozi čas, razstava Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije: Turistično društvo Žalec, 031 220 650 Ponedeljek, 27. november, ob 19. uri Zaključna prireditev »Najlepši kraj, hiša in kmetija 2006« Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstop prost. Informacije: TIC Žalec, 710 04 34 Sreda, 29. november, od 16. ure (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 Sreda, 29. november, ob 10. uri Odprtje razstave ročnih del Medobčinskega društva invalidov Žalec Dom II. slovenskega tabora Žalec Razstava bo odprta do 1. decembra. Informacije: Medobčinsko društvo invalidov Žalec, tel.: 031 230 861 (Janez Meglič) OBČINA PREBOLD Petek, 3. november, ob 19. uri zaključna prireditev “Naš kraj lep in urejen”; dvorana Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 4. november, ob 19. uri koncert Pihalnega orkestra Prebold ob njihovi 80-letnici; Pihalni Orkester Prebold; dvoran Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Sobota, 4. november, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 12. november, pohod Franca Serca; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 18. november, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Petek, 17. november, ob 19.30 gledališki abonma - KD Ivan Kavčič Ljutomer “Šoferji v politiki”; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). Petek, 24. november, ob 17. uri otroški abonma “Leteča žaba” - KD Pirniče; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356-059). OBČINA POLZELA Sreda, 1. november, ob 9. uri komemoracija ob dnevu mrtvih pri spomeniku NOB v Andražu (Ferdo Krk, 572 03 61). Ponedeljek, 6. november, ob 15. uri 101. lunahod; vlak: Polzela-Pesje-Gora Oljka; Društvo upokojencev odbor za pohodništvo (Rudi Divjak, 572 02 10).Sobota, 11. november, ob 6. uri pohod od Litije do Čateža; Športno društvo (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 11. november, ob 7. uri pohod od Litije do Čateža; odhod izpred občinske stavbe na Polzeli; Planinsko društvo in Društvo upokojencev (Zoran Štok, 031 611 879, Erna Drofenik, 572 01 20). Sobota, 11. november, ob 7. uri veselo Martinovo popoldne Lovski dom Založe Krajevni odbor Založe in TV Polzela (70 33 200) Nedelja, 19. november, ob 6. uri pohod po Vetrovčevih poteh - Ajdovščina; odhod izpred občinske stavbe na Polzeli; Planinsko društvo in Društvo upokojencev (Berni Palir, 041 813 909, Erna Drofenik, 572 01 20). Ponedeljek, 20. november, ob 8. uri pohod na Krim; Športno društvo Polzela (Izidor Ograjenšek, 031 853 990). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 28. oktober, ob 20. uri 1. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja »Darilo za rojstni dan« v izvedbi KUD Utrip; Rečica ob Savinji (Zadružni dom Braslovče); Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Nedelja, 5. november, pot v neznano; Planinsko društvo Dobrovlje (Natalija Marovt, 041 627 631). Ponedeljek, 13. november, ob 17. uri Šola za starše v prostorih OŠ Braslovče, predavateljica ga. Irma Veljič; DPM Braslovče (Blanka Nerad). Sobota, 18. november, ob 20. uri 2. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja »Zadrega nad zadrego« v izvedbi DPD Svoboda Prebold; Kulturni dom Letuš; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Nedelja, 19. november, pohod po E6 (Evropska pešpot) preko Dobrovelj; Prosvetno društvo Braslovče (Izidor Slemenšek, 041 965 836). Torek, 21. november, ob 17. uri predstava »Čarovnik« ob svetovnem dnevu otrokovih pravic (vstop prost); DPM Braslovče (Blanka Nerad). Četrtek, 23. novembra, ob 17. uri adventna delavnica - izdelovanje venčkov in motivov v Zadružnem domu Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad). Sobota, 2. december, zimski pohod na Mrzlico (1122 m) - Miklavžev pohod; Planinsko društvo Dobrovlje (Petra Kumer, 031 834 878). OBČINA TABOR Petek, 27.10.2006, ob 17. uri odprtje razstave likovnih del Vida Hanžiča v sejni sobi Občine Tabor, ki bo na ogled do vključno petka, 3. 11. 2006 (v delovnem času občine); KD Ivan Cankar Tabor, Likovna sekcija MAVRICA (051 357 214). Sobota, 28. oktober, ob 19.30 110 LET ZBOROVSKEGA PETJA; Dom krajanov Tabor (Pevsko društvo Tabor, 705 70 90). Sobota, 11.11. 2006, ob 15. uri martinovanje v Domu krajanov; Društvo upokojencev Tabor (572 64 64). Nedelja, 19.11. 2006, ob 16. uri Cvetje hvaležno odklanjamo - komedija; dramska sekcija KD Liboje; Dom krajanov Tabor (KD Svoboda Liboje, 040 308 953). Telefon: 03/712 12 80 1 ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si i Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net NEISHA za glasbeni abonma in IZVEN Petek, 27. oktober, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice po 2.000 SIT v predprodaji v TIC-u Žalec, tel.: 03 710 04 34, in 2.500 SIT uro pred predstavo pri blagajni Doma II. slov. tabora ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net GljSk^om ' \s Nedelja, 29. 10., ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: 3.000,00 SIT, TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 03 710 04 34 VrisMnitqm..., wjetno zadnjič... Potem mo m trni rmi(P Živeti svoje sanje Žiga Bedrač in likovni kritik Boris Gorupič 16. kolonija prijateljstva na Polzeli Udeleženci letošnje kolonije Pod tem naslovom bo do 11. novembra v avli Doma II. slovenskega tabora odprta razstava likovnih del Žige Bedrača iz Kasaz pri Petrovčah. Ob odprtju se je zbralo veliko ljubiteljev te zvrsti kulture, uvodoma pa je zbranim spregovorila programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Lidija Koceli, ki je med drugim dejala, da je vesela, kadar se na razstavah predstavljajo mladi avtorji. O razstavi in razstavljavcu je govoril umetnostni kritik Boris Gorupič. Za Žigo Bedrača je to prva samostojna razstava, njegov veliki vzornik, tako je dejal sam, sta Dali in slovenski slikar Rudi Španzl. Kot je zapisal avtor razstave, ni njegov namen vzbujati določene občutke ali morda predstaviti svoje, kaj šele morda vabiti k nakupu. Niti ne pokuša vplivati na kogar koli na kakršen koli način ali dokazovati, kako zna z nekaj mojstrskimi potezami naslikati osupljivo lepo vazo. Tukaj je zgolj zato, da sa-mozadovolji razstava svoj ego in poteši svojo ekshibistično naravnanost. Odprtje je popestril kitarist Tibor Tanko, razstavo pa odprl vodja občinske uprave Občine Žalec Stojan Praprotnik. T. Tavčar V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila do 22. oktobra odprta razstava likovnih del 16. kolonije prijateljstva, ki jo vsako leto pripravljajo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, Občina Polzela in Kulturno-umetniško društvo Polzela. Kot je ob odprtju razstave uvodoma povedal predsednik Kulturno-umetniškega društva Polzela Marko Slokar, je bila tudi letos vodja kolonije Jožica Ocvirk, slikarji amaterji, med njimi je bilo tudi veliko mladih, pa so slikali v okolici Polzele. Na letošnji koloniji je sodelovalo devetnajst slikarjev amaterjev, dela v različnih tehnikah pa je za razstavo izbral akademski slikar Djemal Djokovič. Irena Pevnik, vodja likovne sekcije pri Kulturno-umetniškem društvu Polzela, se je zahvalila vsem, ki so kakor koli pomagali, da je tudi letošnja kolonija prijateljstva uspela, in jim podelila spominska darila. Odprtje je z igranjem na klavir in flavto popestrila Zorica Mastnak, razstavo pa je odprl župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. T. Tavčar Razstava plastik za tretje tisočletje 60 let knjižnice v Šempetru Male plastike za tretje tisočletje, med katerimi je tudi serija človeških jezikov v različnih položajih V prijetnem družinskem okolju Zlatka Krčmarja v Petrovčah se vedno dogaja kaj zanimivega. Zlatko Krčmar je s svojim čutom za starine, njihovo ohranitev in restavriranje preuredil svoje domovanje v nekakšen muzej. Svoje prostore je ponudil v galerijske namene. Prvi je na njegovi domačiji razstavljal Brane Rojc iz Galicije, ki je pripravil razstavo plastik za tretje tisočletje in likovna dela. Svoja likovna dela sta postavili na ogled ob njegovi razstavi tudi njuni likovni prijateljici Marinka Krajec in Cvetka Plut. Vsi trije so namreč to postali kot učenci ikonopisja mag. Silve Bo-zinove iz Bolgarije oziroma iz Avstrije, kjer živi od leta 1989. Ob odprtju razstave so pri- pravili prijeten kulturni program, ki ga je vodila Jožica Ocvirk, ki je tudi predstavila avtorje in njihovo delo. Zbrane je pozdravil župan Občine Žalec Lojze Posedel in izrazil zadovoljstvo nad tovrstno galerijo Zlatka Krčmarja in razstavljenimi likovnimi deli. Odprtja se je udeležilo veliko število obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali razstavo in prisluhnili likovniku Branetu Rojcu: »Rojen sem bil 15. 8. 1961 v Celju, v najlepšem mesecu v letu, v znamenju leva in sonca, ki nas greje, osrečuje in je vir življenja in ljubezni. Skozi najrazličnejše poklicne izkušnje sem vedno delal za ljudi in jim na vse načine pomagal. Vendar me je pred leti nekakšen notranji glas predramil, da lahko v življenju naredim še nekaj več. Tako sem začel z ustvarjanjem malih plastik, ki sem jih izdeloval kar nekaj let. Da jih ne bi prepustil prahu in temi, sem zbral pogum in vam jih tukaj predstavljam v ogled in presojo. Vse so odraz mojega dela in trenutnega razpoloženja, vendar narejene z ljubeznijo do ljudi in za ljudi. Pred mojimi deli se vam čas ustavi, saj lahko v paleti vseh barv in igri svetlobe začutite svoj notranji mir, toplino in ljubezen.« In kako njegovo delo ocenjuje slikar - kritik Stane Petrovič - Čonč? »Realistično izhodišče, kakor v slikarstvu tako tudi v oblikovanju materiala, daje velike možnosti notranje govorice avtorja, samoniklega ustvarjalca, ujetega v proces upodabljanja, raziskovanja in izpovedovanja tistega, kar nehote vsak dan uporabljamo, izkoriščamo in se tudi z njim zabavamo. Vsekakor avtorju Branetu Rojcu gre za izpoved likovnega izdelka, za drugačen pristop k predmetu, ki nam lahko pove marsikaj, če se z njim nehote ali namerno soočimo... Likovni ustvarjalec Brane Rojc s svojimi razstavami stopa v svet ustvarjalnosti na višjeni-vojskem oživljanju že videnega in doživetega...« D. Naraglav VROČE : HLADNO (potopisna predavanja ob diapozitivih) torek, 7.11.2006, ob 18. uri z Matejem Koširjem po NEPALU (Krajevna knjižnica Griže - mala dvorana kulturnega doma) četrtek, 9.11.2006, ob 18. uri z Damjanom Končnikom po GRENLANDIJI -Potovanje na konec sveta v SCORESBY SUND Z LADJO EXPLORER (Medobčinska matična knjižnica Žalec) torek, 14.11.2006, ob 18. uri z Zoranom Furmanom po ZDA (Krajevna knjižnica Šempeter - Telovadnica Vrtca Šempeter) četrtek, 16.11.2006, ob 18. uri s Francijem Horvatom po MEHIKI (Medobčinska matična knjižnica Žalec) četrtek, 23.11.2006, ob 18. uri z Andrejo Rustja po ETIOPIJI (Medobčinska matična knjižnica Žalec) torek, 28.11.2006, ob 18. uri z Radovanom Riedlom po LIBIJSKI SAHARI (Medobčinska matična knjižnica Žalec) VSTOP NA VSA POTOPISNA PREDAVANJA BO PROST (bodite pozorni na kraj predavanja). Prijazno vabljeni. V Šempetru so prejšnji teden obeležili 60-letnico delovanja krajevne knjižnice. Slovesnost je potekala v večnamenskih prostorih vrtca, kjer ima od leta 2004 svoje prostore tudi krajevna knjižnica, ki jo že trinajst let vodi Jožica Bratuša. Jubilej so obeležili s prijetno kulturno prireditvijo, ki so ji dajali vsebino tamburaški orkester folklorne skupine KUD Grifon in dramska skupina. V začetku je imela tedanja Ljudska knjižnica svoje prostore v učilnici osnovne šole, krajši čas pa tudi v Tekstilni tovarni Šempeter. Leta 1950 je knjižni fond štel 180 knjig. Deset let pozneje je bilo v knjižnici že 1011 knjig, tega leta je bilo nabavljenih tudi 291 novih knjig. V letu 1968 je bil sklican iniciativni odbor za ustanovitev kulturnega društva Svoboda. Od takrat je knjižnica delovala v okviru KPD in se preselila v Hmeljarski dom. Od leta 1987 knjižnica deluje pod strokov- nim vodstvom Medobčinske matične knjižnice Žalec. Konec leta 2005 je stanje knjižničnega gradiva 7543 enot, sposojenih pa je bilo 4520 knjig. Med njimi sta bili najbolj brani knjigi Da Vincijeva šifra in Harry Potter. V 60 letih delovanja knjižnice se je zamenjalo kar nekaj knjižničarjev. Daljši čas pa so knjižnico vodili Metod Požar (od 1946 do 1958), Amalija Javoršek (od 1972 do 1992) in knjižničarka Jožica Bratuš, ki vodi knjižnico od leta 1993. Ob zaključku slovesnosti je bilo povedano: »Z novimi prostori je knjižnica, lahko rečemo, zadihala. Več prostora, drugačna razporeditev, svetli, prijazni prostori. Upamo lahko, da bodo tudi zaradi tega bralci še vedno radi zahajali v knjižnico, brskali po policah, iskali napete kriminalke, ljubezenske romane, življenjepise znanih ljudi, iskali snov za seminarje, si sposodili knjige za domače branje, prepoznavali prve črke in našli morda svojega edinega prijatelja, kajti knjiga je prijatelj, ki nikdar ne razočara.« D. Naraglav Gledališka skupina v novo sezono Gledališka skupina pred Snežno jamo na Raduhi MEDOBČINSKI DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC vabi člane, da pripravijo izdelke za razstavo ročnih del, ki jo bomo odprli v sredo, 29. novembra 2006, ob 10. uri v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Razstava bo odprta do 1. decembra 2006, ko bo ob 19. uri v dvorani Doma dobrodelni koncert. Vljudno vabljeni! Predsednik Janez Meglič Preboldska gledališka skupina DPD Svoboda Prebold začenja novo sezono z gostovanji z igro Zadrega nad zadrego. Za veseli december pa že pripravljajo otroško igrico Hop v pravljico, s katero bodo polepšali te praznične dni otrokom po šolah in vrtcih in na osrednji prireditvi v Preboldu. Zadnji dve leti sta za gledališko skupino precej plodni. Poleg Kekca so naštudirali igro Zadrega nad zadrego in imeli vrsto drugih nastopov bodisi ob slovenskem kulturnem prazniku, ob kulturnem poletju v Preboldu in številnih drugih priložnostih. Kljub zaposlenosti so si utrgali še nekaj časa za izlet na Raduho in se podali tudi na ogled Snežne jame. D. N. Prihaja nov Vpogled Nova številka književne revije Vpogled je v pripravi. Vsi prispevki so poslani in obetajo veliko dobrega branja. Oba urednika, prof. Marija Končina za pesniški del in glavni urednik Mare Cestnik, sta sredi lepega in hkrati močno odgovornega dela. Vsebina revije je zdaj odvisna od njunega izbora. Vemo, da bo pravi. Da pa naši sodelavci ne bi zadremali na lovorikah svojega dosedanjega dela, smo poskrbeli, da se tudi v vmesnem času nekaj dogaja. Tudi če boste zamudili prvo delavnico, vas bo to obvestilo doseglo še pravi čas, da se udeležite druge o haikuju, ki bo 2. in 9. novembra. Vabljeni. Pesniški delavnici (sonet, haiku) 1. Izvajalca: Tomaž Mahko- vic, Dani Bedrač 2. Trajanje delavnice: 2x2 šolski uri za posamezno delavnico 3. Kraj: posebna soba v piz-zeriji Mamma Mia v Žalcu 4. Ciljna skupina: vsi ki jih zanima poezija; pesniki, ki bi želeli kultivirati svoje pisanje, pesniki - začetniki 5. Datum: 26. oktober ter 2. in 9. november 2006 med 18. in 20. uro 6. Prispevek udeleženca za vsako srečanje je 1.000,00 SIT. Plačate neposredno pred začetkom delavnice 7. Število udeležencev: do 10 Formalna in vsebinska zasnova: Obe delavnici sta zasnovani tako, da se v prvem delu (dve šolski uri z vmesnim odmorom za kavico ...) poda kratek zgodovinski oris po- samezne pesniške zvrsti, nato nekaj malega o osnovah meroslovja (metrika - ritem, verz ...), o rimah itd. Sledi konkretna analiza posamezne oblike (sonet, haiku ...) s primeri in »domača naloga« do naslednjega srečanja. V drugem delu (dve šolski uri) bosta izvajalca skupaj z udeleženci prebirala in komentirala »domače naloge« udeležencev in skupaj z njimi delala na praktičnih primerih (kreativno pisanje: inspiracija, transfer slednje v ustrezno formo, metafore, rime ...). Prijavite se pri Lidiji Koceli, tel. 712 12 82 ali 041 315 802. Sirarji na fotografski način Kot uvod v abonmajski cikel narodnozabavne glasbe žalskega Zavoda za kulturo Žalec, šport in turizem so se prejšnji četrtek predstavili člani ansambla Alpski kvintet, S predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega Gledališka ura so prejšnjo sredo v Domu II. slovenskega tabora odprli letošnjo serijo predstav v sklopu mladinskega abonmaja. Ta bo med osnovnošolce, srednješolce, pa tudi med študente in odrasle, poslal zanimive, razigrane in predvsem aktualne vsebine petih predstav. Poleg omenjene oktobrske si bodo lahko že novembra ogledali predstavo Mestnega gledališča Ptuj Ka-listo 7, decembra privlačno glasbeno predstavo Šentjakobskega gledališča Ljublja- Ker je prva predstava v okviru letošnjega cici abonmaja v Domu II. slovenskega tabora Žalec na sporedu šele 11. novembra, so se organizatorji odločili, da podaljšajo vpis v letošnji ljubek, zabaven in poučen program šestih predstav. Še je čas, da jih obiščete v Domu II. slovenskega tabora Žalec ali v žalskem TIC-u v Savinovi hiši, kjer v teh dneh še lahko kupite cici abonma. Organizatorji poudarjajo, da je narava predstav takšna, da bodo uživali tudi četrta- ki so abonmajski koncert v Žalcu združili s praznovanjem štiridesetletnice svojega muziciranja. Kljub kadrovski spremembi so še vedno prepričali s kakovostnim alpskim melo- na Briljantnina, se sprehodili po Ulici svobode Gledališča Koper in prelistali Slikanico življenja, ki je glasbeno-plesna in igrana predstava učencev I. OŠ Žalec. Kot je v predstavitveni knjižici zapisala programska direktorica za kulturo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, z letošnjimi predstavami v mladinskem abonmaju ZKŠT ponuja najboljše, kar so slovenska gledališča v preteklih sezonah pripravila za mlade. »Želimo, da bi vam gledališka umetnost »zlezla pod kožo«, da bi gledališče postalo nepogrešljivi del in petošolci ali celo starejši, ki se bodo napotili na predstave s svojimi mlajšimi bratci ali sestricami ali sami. In paleta predstav je res široka. Prva, plesna pravljica Mojca pokrajculja, bo na sporedu 11. novembra. V prednovoletnem vzdušju decembrskega utripa se bo predstavilo Prešernovo gledališče iz Kranja z igrano predstavo Pastirica in dimnikar Hansa C. Andersena. Januarja nas bo Jurij Souček z lutkovno predstavo popeljal v svet Miškolinovih dogodivščin. »Kakor napravi stari, je zme- som, ki mu rado prisluhne nemško, švicarsko, avstrijsko, tirolsko ali pa slovensko uho. Koncert je vodil Andrej Hofer in je prvi izmed petih narodno-zabavnih abonmajskih večerov v Domu II. slovenskega tabora, ki ga pripravljajo že tretje leto. Sicer pa se bodo predstavili še ansambla Vandrovci in Krjavelj novembra, hišni ansambel Avsenik in ansambel Zreška pomlad decembra, Kvintet Dori in Dvojčici januarja ter ansambla Kraški kvintet in Nagelj marca. Kot gostje pa se jim bodo pridružili še čarovnik Jani Jošovc na novembrskem narodno-zabavnem abonmaju, Marjan Šarec na decembrskem, Meta Malus na januarskem srečanju in plesna skupina Mojce Horvat na zaključnem koncertu marca. L. K. vašega življenja,« še dodaja Lidija Koceli v svojem nagovoru mladim. In že s prvo predstavo Gledališka ura v režiji Mihe Goloba so se želje začele uresničevati. Predstava o tem, kako nastane gledališka predstavitev, je namreč po svoji vsebini kar pravšnja za začetek gledaliških srečevanj mladih. Podučila jih je namreč o temeljnih gledaliških zvrsteh in jim s tremi različicami istega dramatičnega prizora v ljubezenskem trikotniku nadvse nazorno predstavila razliko med dramo, tragedijo in komedijo. In to v eni sami ljubezenski zgodbi, ki so jo gledalci lahko vsakič drugače doživeli in se ob tem tudi zelo zabavali. L. K. raj prav,« si bodo v februarski igrani in pevski predstavi rekli Alenka Tetičkovič, Jana Martina Merljak in Jan Bučar, marca pa nas bo z glasbeno pravljico Pravljica o zlati roži pobožalo Glasbeno gledališče Melite Osojnik. Za zaključek abonmajskih predstav aprila bosta Jernej Kuntner in Alenka Tetitkovič še enkrat pozdravila pravljico v predstavi Dobro jutro, pravljica in tudi »pospravila gledališče«. S to predstavo pa bodo pospravili tudi Cici abonma 2006/07, ki bo odšel na počitnice. L. K. Do 8. novembra bo v Savi-novem salonu na ogled razstava Jožeta Suhadolnika, ki jo bodo odprli jutri. Jože Suhadolnik je eden naših najbolj znanih fotografov, predvsem na področju dokumentarne fotografije. Kot fotoreporter je sodeloval z Mladino, Dnevnikom, revijo Razgledi, v začetku devetdesetih let je začel sodelovati z agencijama Associated Press in European Photo Agency. Leta 1994 je prejel Zlato ptico za fotografijo, kasneje pa še nagrado Zlato pero New York za fotografije na koledarju Pediatrične klinike. Do zdaj je imel 86 skupinskih in več kot 42 samostoj- nih razstav. Že od osemdesetih let je Jože Suhadolnik eden naših najzanimivejših avtorjev na področju dokumentarne fotografije. Pomembno težo za njegov slog imajo številna po- tovanja, kjer so nastale fotografije, ki jih dojema in predstavlja na svoj, likovno izgrajen način, kot nam je pojasnil kustos Boris Gorupič iz Savinovega salona. V Savinovem likovnem salonu razstavlja nova in prvič predstavljena dela iz serije “Sirarji”, ki predstavlja etnografsko posebnost. Kot nam je povedal Boris Gorupič, je nastala na območju pod Alpami, kjer se domačini ukvarjajo z dejavnostjo z zgodovino, ki pa je danes v tehnološkem smislu že redkost. Zatolminski sirarji so zato nekaj posebnega, kajti ohranjajo specifičen način dela. Avtor v svojih fotografijah združuje naravne lepote, vsakdanjik tam-kajšnih prebivalcev in etnološke značilnosti. L. K. ¥ ŽM/SLU - MUÜi §(D!LA Vabimo vas k vpisu v baletno šolo, ki bo potekala v Žalcu (v objektu RR). Program je namenjen vsem otrokom od 6. leta starosti dalje. S poukom bomo pričeli po jesenskih počitnicah in bo potekal dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah popoldne. Več informacij lahko dobite na telefonski številki 041 244 727 (Živa) ali na elektronskem naslovu baletnasola@gmail.com, kamor lahko pošljete tudi prijave, ki naj vsebujejo ime in priimek ter starost otroka. Gledališka ura za mlade Cici abonma vabi tudi necicibane liiTc IIIIIL ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si I Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net UROŠ PERIC in MOONLIHTING ORCHESTRA za glasbeni abonma in IZVEN Petek, 24. november, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice po 2.500 SIT v predprodaji v TIC-u Žalec, tel.: 03 710 04 34, in 3.000 SIT uro pred koncertom pri blagajni Doma II. slov. tabora ^ ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC —-------------Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, wvrw.zkst-zalec.si Tel.: 03 71212 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net Četrtek, 16. novembra, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabya riši' 1*» SLV VANDROVCI, KRJAVELJ in poseben gost čarodej Jani Jošovc Za narodno-zabavni abonma IN IZVEN Vstopnice po 2.000 SIT v predprodaji v TIC-u Žalec in po 2.500 SIT uro pred koncertom pri blagajni dvorane. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 71212 50, E-pošta: zksLzalec@siol.net 6. in 7. november ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA Jh Za gledališka abonmaja PONEDELJEK in TOREK in izven , SNG Nova Gorica Komedi Vstopnice po 2.500 SIT v predprodaji v TIC-u Žalec in po 3.000 SIT uro pred predstavo pri blagajni dvorane. Braslovčam z dvema evropskima prvakoma Članska ekipa s Simonom Janom (prvi z leve) Strelci za praznik Od leve proti desni Aleš Kotnik, Jože Pavlič in Zvone Povše V Solunu v Grčiji je od 28. septembra do 1. oktobra potekalo 21. člansko in 12. mladinsko evropsko prvenstvo v ITF taekwon do ju. Evropskega prvenstva verzije, ki jo vodi predsednik prof. Chang Ung, se je udeležilo 400 tekmovalcev iz 28 držav. Slovenska reprezentanca je pod vodstvom trenerjev Simona Jana in Petra Landekarja na- stopila v članski in mladinski kategoriji. Po izjemno uspešnem nastopu na svetovnem prvenstvu konec meseca julija v Bolgariji so z dodatnimi treningi in pripravami še izboljšali svojo pripravljenost ter dosegli izjemne rezultate. Slovenska reprezentanca je osvojila tri prva, eno drugo in tri tretja mesta. Od tega sta dve tretji mesti osvojili mladinska in članska ekipa v borbah. Braslovški del mladinske reprezentance v sestavi Aljoša Drnovšek, Miha Kos in David Katalenič je izvrstno nastopil. Vsi trije tekmovalci so sestavljali pomemben del mladinske ekipe. Za skoraj neverjeten podvig pa sta poskrbela Miha Kos in David Katalenič, ki sta v svojih kategorijah - 75 kg in + 75 kg osvojila naslov evropskega prvaka. Trdo delo na njihovi športni poti in naporne priprave med poletnimi počitnicami so obrodili sadove in tako na najboljši način poplačali vse odrekanje, znoj in bolečine. Braslovški trener in predsednik Taekwon do kluba Sun Braslovče Simon Jan, ki je po nekajletnem premoru nastopil v dvojni vlogi, v vlogi trenerja in tekmovalca, je z rezultati zelo zadovoljen, saj je reprezentanca odlično nastopila, poleg tega pa je skupaj s člansko ekipo osvojil tretje mesto v borbah. Veselja tako v reprezentanci kot v klubu ne manjka. Vendar jih ti uspehi ne bodo uspavali, saj se zavedajo, da brez treningov in resnega dela ni mogoče kaj podobnega ponoviti. Po krajšem premoru se že začnejo nove priprave za novo veliko tekmovanje - svetovno člansko prvenstvo, ki bo naslednje leto konec aprila na Bledu. D. N. Strelsko društvo Polzela je v okviru praznika Občine Polzela pripravilo meddruštveno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v trostavu na 50 metrov posamezno in ekipno. Nastopilo je 21 tekmovalcev iz štirih strelskih društev. Vrstni red posamezno: 1. Jože Pavlič (Policija Žalec) 225 krogov, 2. Aleš Kotnik 197, 3. Zvone Povše (oba SD Polzela) 193 krogov itd.; ekipno: 1. SD Polzela I. 498 krogov, 2. SD Polzela II. 472, 3. Policija Žalec 462 krogov itd. T. Tavčar Andreja Izgoršek med najboljšimi lokostrelci v državi Andreja med treningom v žalskem športnem centru Lokostrelstvo je šport, s katerim se lahko ukvarjamo od rane mladosti do visoke starosti. Prav tako ni pomembno, kdaj se kdo začne ukvarjati s tem športom. Če je vztrajen in nadarjen, lahko postane izjemen lokostrelec. Andreja Izgoršek se je z lokostrelstvom začela ukvarjati šele pred tremi leti, danes pa je že v svetovnem vrhu. Na zadnjem svetovnem prvenstvu na Švedskem je v disciplini field osvojila deveto mesto. Pohvali se lahko s prvim mestom na državnem prvenstvu v tej disciplini, s prvim mestom na državnem prvenstvu v 3D-disciplini, s prvim mestom na državnem prvenstvu v FITA 900 krogov, z ekipno srebrno medaljo z medmrežnega indoor sveto- vnega prvenstva, prvim mestom v slovenskem pokalu in prvim mestom v CAMO pokalu. Vse omenjene rezultate je dosegla v letošnjem letu. »Moj prvi stik z lokom in puščicami je bil v Matkovem kotu, na domačiji Karlija Gradišnika, kjer ima sedež Lokostrelski klub Indiana. Tja smo se nekega nedeljskega popoldneva odpeljali zgolj za zabavo in se poskusili v streljanju z lokom. Stvar se mi je zdela zanimiva in nekako me je potegnilo v ta šport. Po treh mesecih sem začela intenzivno trenirati in novembra bo že tri leta, kar sem prvič držala v rokah lok,« pravi Andreja. Kar nekaj let je bila aktivna tekačica in je trenirala mali maraton. Zaradi težav s kolenom se je temu morala odpovedati. Šport je tako za nekaj časa opustila in se posvetila drugim dejavnostim. Med drugim se je naučila klekljati in ustvarjati z glino. Sodelovala je v lončarskih delavnicah in učila tudi mlade ustvarjati z glino. Danes ji za to dejavnost zmanjkuje časa, saj ga poleg službe porabi predvsem za lokostrelstvo, za treninge in tekmovanja. V tem športu se je, kot pravi, našla in res uživa. »Če je bil v začetku to le hobi, danes ni več le to. Če želiš dosegati vrhunske rezultate, brez treninga ne gre. Ker pri tem športu uživam, mi ni nič težko. Dokler bo tako, bom zagotovo aktivno prisotna v tem športu.« Andreja je sicer zaposlena kot frizerka. V službi je skoraj ves dan. Dveurni odmor izrabi za kosilo in tudi kakšen kratek trening v žalskem športnem centru, kjer ima klub tudi strelišče. Trenira po službi in ob vikendih, kadar ni tekmovanj. Vsekakor je naporno in se mora marsičemu tudi odpovedati, saj se zaveda, da brez treningov ni pravih rezultatov. »Moram priznati, da se sprva sploh nisem zavedala, da sem med udeleženci svetovnega prvenstva. Zdelo se mi je kar preveč enostavno priti tja. Dosežeš normo za svetovno prvenstvo, nato sledijo priprave in že je tu tekmovanje med svetovno elito. Bilo je res lepo, z lepimi sprejemi in dobro organiziranim tekmovanjem. Z doseženim rezultatom sem zadovoljna, z doseženim mestom pa nekoliko manj, saj sem imela možnost osvojiti tudi kolajno. Konkurenca je na takšnih tekmovanjih izjemno velika in če imaš le točko manj, lahko izgubiš dve mesti. Med nami so bile majhne razlike in bi bilo drugo ali tretje mesto dosegljivo, če bi bilo morda malo športne sreče. V tem pogledu si nekoliko razočaran, a hkrati tudi zadovoljen, saj biti deveti na svetu tudi ni kar tako,« skromno doda Andreja, ki je ena izmed najaktivnejših v žalskem lokostrelskem klubu in je tudi vaditeljica mladih lokostrelcev. Sicer pa Andreji izzivov v tem športu ne manjka, naslednji je svetovno prvenstvo v Angliji čez dve leti. Do takrat pa bo pridno trenirala in se udeleževala tekmovanj doma in v tujini ter skupaj s svojimi kolegicami in kolegi iz LK Žalec prispevala k popularizaciji tega športa v Žalcu in v Savinjski dolini. D. Naraglav Aljesanovci zelo uspešni tudi v Nemčiji Mednarodni turnir za pokal Slovenije Udeleženci tekmovanja v Nemčiji z osvojenimi medaljami Aljesanovci z osvojenimi medaljami v Dobovi Na tekmovanju Nemčija open in Hannau open 2006 so člani Ju jitsu kluba Alje-san Šempeter osvojili tri zlate, eno srebrno in eno bronasto medaljo. S temi rezultati so potrdili, da sodijo v tem športu ne samo med najboljše v Sloveniji, ampak tudi med zelo uspešne v Evropi. Prvi dan tekmovanja, ki je štelo za odprto prvenstvo Nemčije, je nastopilo 21 držav. Bronasto medaljo je v kategoriji mladink do 70 kg ta dan osvojila Sabina Predovnik, drugi tekmovalci pa so se morali zadovoljiti s slabšimi uvrstitvami, ki pa so v hudi konkurenci še vedno zelo dobri. Marko Cokan je na primer v kategoriji člani do 62 kg med 25 nasprotniki osvojil 11. mesto, Nejc Kuder pa v kategoriji člani do 85 kg med 27 nasprotniki 9. mesto. Drugi dan tekmovanja, ki je štel za odprto prvenstvo mesta Hannau, je nastopilo 17 držav. Tokrat se je najprej izkazal Tadej Kostajnšek, ki je v kategoriji kadetov do 66 kg osvojil 1. mesto. Znova je bila zelo uspešna Sabina Predovnik, ki je v kategoriji mladink do 70 kg osvojila 1. mesto. Prav tako je blestel Nejc Kuder, ki je bil v kategoriji člani do 85 kg najboljši med 26 nasprotniki. V kategoriji člani do 62 kg pa je biro medalj z 2. mestom dopolnil Marko Cokan. D. N. Prvo soboto v oktobru je v Dobovi pri Brežicah potekala tekma za evropski pokal v ju jitsu borbah in duo sistemu. Tekmovanja, ki ga je v sodelovanju z Ju jitsu zvezo Slovenije organiziralo Društvo borilnih veščin Katana Globoko, se je udeležilo 190 tekmovalk in tekmovalcev iz devetih držav. Poleg ju jitsu klubov iz Slovenije še iz Nemčije, Avstrije, Romunije, Republike Srbske, Estonije, Belgije, Italije in Hrvaške. Iz Jujitsu kluba Aljesan Šempeter se je tekmovanja udeležilo 13 članov. Ti so se znova izvrstno izkazali, saj so domov prinesli deset bronastih in pet srebrnih medalj. Poleg tega je ekipa Aljesan Šempeter osvojila pokal za 3. mesto in tako premagala vse slovenske ju jitsu klube. Boljši od njih so bili v skupnem seštevku le Avstrijci, ki so osvojili prvo, in Italijani, ki so osvojili drugo mesto. K temu rezultatu so svoj delež prispevali z drugimi mesti Žan Artelj, kadeti do 46 kg, Julijan Matoh, kadeti do 55 kg, Matic Golavšek, kadeti do 60 kg in mladinci do 62 kg. S srebrno medaljo se je pri kadetinjah do 63 kg okronala še Barbara Stiplovšek. Z bronastimi medaljami so se s tekmovanja vrnili Primož Muhovič, člani + 94 kg, Sabina Predovnik, kadetinje do 70 kg in mladinke do 70 kg, Nejc Kuder, mladinci do 85 kg in člani do 85 kg, Grega Habjan, kadeti do 50 kg, Marko Cokan, mladinci do 62 kg in člani do 62 kg, Tadej Kostajnšek, kadeti do 66 kg in mladinci do 69 kg. Odlične uvrstitve svojih kolegic in kolegov so s petimi mesti dopolnili še Luka Melanšek, kadeti do 55 kg, David Štraus kadeti do 60 kg, in Nejc Haladeja, mladinci do 85 kg. D. N. Nogometaši NK Žalec praznujejo oktobra visok jubilej kluba. Žal letos nismo uspeli s strani Športne zveze Občine Žalec in tudi drugače zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prestaviti proslavo ob 90-letnici na naslednje leto. Nogomet, ki velja na svetu za najpopularnejšo igro z žogo, ima v naši lepi Savinjski dolini - dolini zelenega zlata - posebno mesto in dolgoletno tradicijo. Pred 90 leti so v Žalcu ustanovili nogometni klub, v katerem so bili že od vsega začetka združeni tako mladi kot starejši igralci, ki so uspešno branili barve NK Žalec. Tako kot pri vseh športih je NK Žalec skozi vsa ta leta doživljal lepe trenutke zmagoslavja, pa tudi obdobja, ko je delo v klubu skorajda popolnoma zamrlo. Pojavljala se je tako igralska kot tudi organizacijska kriza. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da se je v Žalcu vedno igral dober nogomet. Že od leta 1961 so domače legende mešale štrene nasprotnikom na nogometnem terenu. Mladinska ekipa je nastopila celo v finalu za pokal Slovenije, še zelo sveži in lepi pa so spomini na leto 1962, ko se je članska ekipa brez poraza sprehodila skozi tekme za prvo slovensko ligo v pokalu Slovenije in se uvrstila vanjo, za kaj več pa na žalost ni bilo finančnih sredstev. Predsednik kluba je bilo Božo Andoljšek, njegov pomočnik pa Jože Grobelnik. Novo vodstvo na čelu s Cirilom Naprudnikom si je v naslednjih letih zadalo nalogo, da z mladimi igralci doseže po- Jadra so se za letos spustila Zmagovalne ekipe 1. državnega prvenstva v boju med dvema ognjema V Športnem centru ob Savinji pri Šeščah je 7. oktobra potekala zaključna prireditev športnega projekta Razpnimo jadra, ki se je začel 6. maja z uvodno prireditvijo v Športnem centru Žalec. Na zaključni prireditvi, na kateri je potekalo tudi 1. državno prvenstvo v boju med dvema ognjema, so razdelili nagrade vsem udeležencem in izžrebali lepo število nagrad, vključno z dvema kolesoma, ki jih je prispevalo podjetje Her-vis. Prvo kolo je prejel Tilen Prislan, drugo pa Dom Nine Pokorn. Podjetje Hervis je prispevalo več drugih nagrad tudi na posameznih akcijah v času trajanja projekta. Kar sto udeležencev pa je ta dan prejelo žoge za najmanj petkratno udeležbo na akcijah. Športna akcija Razpnimo jadra je bila letos že šesta po vrsti. V preteklosti so bile športne aktivnosti izvedene v enem mesecu, letos pa so akcijo razširili in so aktivnosti potekale od maja do oktobra. Sam projekt je bil vključen tudi v akcijo Veter v laseh - šport je življenje - s športom proti drogi. Strokovno organizacijsko delo je slonelo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec in še posebno na programskem direktorju za šport Urošu Vidmajerju. Pomemben delež so k uspešnosti akcije prispevali tudi številni drugi. Tesno sodelovanje je potekalo tudi z delavci Žalskih lekarn, Zdravstvenim domom Žalec in medijskim pokroviteljem NT&RC. Letošnji projekt je imel dvanajst dni prireditev in več kot 30 različnih aktivnosti, ki so bile od maja do oktobra povezane z »rdečo nitjo«. Na vseh prireditvah je namreč potekalo zbiranje nalepk in število zbranih nalepk je na zaključni prireditvi odločalo o veliko- Žalčanke izpadle 90 let Nogometnega kluba Proglasili športnico in športnika leta Ivan Glušič med podelitvijo pokalov Jožici Kegu in Poldiju Valantu Društvo upokojencev Pet- centru v Rušah pripravilo rovče je v rekreacijskem zaključek letošnjih aktivno- sti vseh sekcij. Največ upokojencev sodeluje v športnore-kreativni sekciji. Kot je povedal predsednik društva Ivan Glušič, so na letošnjih tekmovanjih dosegli zelo dobre rezultate. Osvojili so pet pokalov in šestnajst medalj. Najboljše rezultate so dosegli v streljanju z zračno puško, balinanju in metanju pikada. Razglasili so tudi športnico in športnika leta. Pri članicah je ta naslov osvojila Jožica Kegu, pri članih pa Poldi Valant. T. Tavčar Voditelja Peter Kavčič in Franci Podbrežnik z Urošem Vidmajerjem med razdeljevanjem nagrad sti zaslužene nagrade. Otroci, ki so na katero koli prireditev te akcije pripeljali katerega od staršev, ki se je aktivno vključil v športne aktivnosti, so prejeli tudi kino vstopnico za Kolosej ali Planet Tuš. Vsi udeleženci pa so imeli na vseh prireditvah na razpolago brezplačne brezalkoholne pijače, na večini prireditev pa so prejeli športne spominke. Tako je bilo tudi na zaključni prireditvi, ki je potekala v čudovitem jesenskem vremenu. Prireditev sta vodila Peter Kavčič in Franci Podbrežnik, ki sta skrbela tudi za komentiranje 1. državnega prvenstva v boju med dvema ognjema. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, in sicer osnovnošolci in ostali. V prvi kategoriji je zmagala ekipa Nestor, drugo mesto je zasedla ekipa Teniške akademije Žalec in tretje Karate klub Žalec. V drugi kategoriji pa je zmago slavila ekipa Teniške akademije Žalec, drugo mesto si je priboril Karate klub Nestor, tretje pa Športno društvo Petrovče. Udeleženci zaključne prireditve so se lahko preizkusili v testu hoje na 2 km, lokostrelstvu, streljanju z zračno puško, badmintonom, odbojki na mivki, tenisu proti topu, košarki - za- deni petkrat v koš in še čem. Za mlajše otroke pa je bil zagotovo najzanimivejši napihnjen, 18 m dolg otroški poligon, kjer so si dali duška s premagovanjem ovir in plezanjem. K prijetnemu vzdušju je prispevala tudi glasba, dobri čevapčiči, primerna pijača, predvsem pa razigrani in veseli udeleženci, ki so uživali v lepi in topli oktobrski soboti. Po oceni organizatorjev se je letošnjih akcij v okviru projekta Razpnimo jadra udeležilo okrog 4000 udeležencev. To pa je številka, ki organizatorjem daje voljo in obvezo, da s tem projektom nadaljujejo tudi v prihodnje. D. Naraglav dosegla največ golov -14 Rokometašice RK Celeia Žalec so v drugem krogu za ligo prvakinj s hrvaško ekipo RK Podravka Vegeta obe tekmi odigrale v Koprivnici in visoko izgubile. V prvi tekmi 40:14, v drugi pa 39 : 22. Ekipa Žalca seje v tekmovanje uvrstila, potem ko je preteklo sezono v državnem prvenstvu osvojila drugo mesto. Ker je bila na tem srečanju ekipa Podravke velik favorit, so se pri žalskem klubu odločili in obe srečanji odigrali v njihovi dvorani v Koprivnici. Kot je povedal trener Filipčič, bodo sedaj v Evropi igrali v pokalu EHF in seveda na državnem prvenstvu. T. Tavčar novno oživitev članske ekipe, a so bili predvsem zaradi pomanjkanja sredstev in neresnih odnosov domačih igralcev prisiljeni prekiniti delovanje članske ekipe. Njihovi upi so bili uprti v delo in vzgojo mladih. V zadnjem času v klubu delajo s sekcijami malčkov cicibanov, mlajših in starejših dečkov ter kadetov v razponu od 8 do 16 let. Najbolj razveseljujejo zanimanje, veselje in vključevanje najmlajših otrok, posebno oživitev ekipe, ki naj bi bila prva stopnička na poti k članski ekipi. Trenutno so včlanjeni mladi igralci iz Žalca, Gotovelj in Petrovč. V letnem času organiziramo treninge na stadionu v Žalcu, pozimi pa v telovadnici OŠ Žalec. V klubu si želimo boljšega sodelovanja z našimi bivšimi igralci in veterani, saj tega v zadnjem obdobju skorajda ni bilo. Vsekakor pa so v našem klubu dobrodošli vsi, ki želijo dati kakršen koli prispevek k rasti kluba, tako z dobrimi nasveti kot tudi finančno in materialno. Vsem, ki so nam v zadnjem času finančno, materialno ali kako drugače pomagali, se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo in se priporočamo tudi za prihodnje. Vabimo mlade, da se nam pridružijo. Jože Grobelnik Ekipa varovancev Doma Nine Pokorn Grmovje za eno od dveh koles. Šahisti DU Žalec uspešni V Šentjurju je 5. oktobra potekalo državno prvenstvo DU v šahu. Celjsko regijo sta zastopala prvak regije DU Žalec in predstavnik organizatorja DU Šentjur, ki je turnir odlično organiziral. Šahisti DU Žalec so ponovili lanski uspeh in ponovno zasedli odlično 2. mesto. Na turnirju je nastopilo trinajst prvouvrščenih ekip. Končni vrstni red: 1. DU Dom- žale, 2. DU Žalec, 3. DU Mozirje, 4. DU Ljubljana, 5. DU Trbovlje V ekipi šahistov Društva upokojencev Žalec so nastopili: (na posnetku od leve prosti desni) Branko Pipai, Tomo Studnička, Mitja Urisek, Stanko Nikolič in Franc Brinovec, kapetan ekipe. Za kape in majice nastopajočih je poskrbela Občina Žalec. M. C. šol iz Žalca, Griž, Braslovč in Petrovč. Atletinje in atleti so se pomerili v sedmih disciplinah, v memorialni disciplini -teku na 100 metrov sta slavila Klara Hribar iz AK Domžale in David Trofenik iz AD Kla-divar. Zmagovalca sta prejela pokal iz rok Rada Gašpariča - očeta pokojnega Aleša. Pokrovitelj mitinga je bila Mestna skupnost Žalec, ki je prispevala sredstva za izvedbo tekmovanja, I. OŠ pa je priskrbela pijačo in jedačo za atletske sodnike iz Žalca, ki so bili tokrat pred težko preizkušnjo. Atletski klub Žalec se želi oddolžiti pokojnemu Alešu za minulo delo, ki ga je vložil v Atletski klub Žalec na samem začetku delovanja, zato bo miting z njegovim imenom dobil tradicionalno podobo. Upamo, da se bo miting razvijal in prerasel v še številčnejšo prireditev, ki bo privabljala tudi večje število gledalcev. L. T. Prvi Alešev memorial V enem izmed sončnih septembrskih četrtkov je na stezah atletskega stadiona v Žalcu potekal atletski miting v spomin na lani preminulega dolgoletnega atleta in enega najaktivnejših članov Atletskega kluba Žalec Aleša Gašpariča. Prvi Alešev memorial je potekal v zelo dobrih pogo- jih tako glede pripravljenega tekmovališča kot tudi vremenskih razmer. V starostni skupini osnovnošolcev se je mitinga udeležilo 123 atletov iz različnih slovenskih klubov (AS Medvode, AS Vrhnika, AK Sevnica, AK Domžale, AD Kladivar in AK Žalec), tekmovali pa so tudi atletike željni učenke in učenci osnovnih Ali znamo svoja zdravila pravilno uporabljati? Skrb zbujajoč je podatek, da so v razvitem svetu težave, povezane z ambulantno predpisanimi zdravili, vzrok za več kot 7 % vseh nujnih sprejemov v bolnišnicah. Nekaj upanja pa vlivajo ocene strokovnjakov, da je mogoče več kot 4 % vseh obiskov bolnišnic preprečiti. Zato smo lekarniški farmacevti ob letošnjem dnevu slovenskih lekarn, 26. septembra, spregovorili o pravilni in varni uporabi zdravil. V vseh slovenskih lekarnah je bila, oz. je ponekod še vedno, na voljo knjižica »O pravilni in varni uporabi zdravil v različnih farmacevtskih oblikah«, ki je bolniku v pomoč na poti do njegovega boljšega zdravstvenega stanja. V Žalskih lekarnah smo v petek, 29. septembra, “čakajočim” v čakalnicah zdravniških ambulant v Zdravstvenem domu Žalec tudi “v živo” svetovali, kako s pravilno uporabo kakovostno izdelana farmacevtska oblika (tableta, kapsula, inhalator ...) postane učinkovito in varno zdravilo. Bolniki so lahko tudi nekatere “placebo” farmacevtske oblike sami preizkusili. S placebo zdravilnim pripravkom, ki je po obliki, videzu enak s "pravo” farmacevtsko obliko: tableto, kapsulo, inhalatorjem ... le da ne vsebuje učinkovine in torej ni zdravilo, so se lahko nazorno podučili o pravilni uporabi določenega pripravka. Tovrstno seznanjanje z uporabo zdravil zagotovo zmanjša težave, ko gre zares in se moramo sami spopadati z navodili, kako naj določeno zdravilo sploh uporabljamo. Da bi torej znali, se tudi v prihodnje posvetujte s farmacevtom v lekarni! Lidija Pavlovič, mag. farm. Gibanje za ohranitev javnega zdravstva opozorilo na škodljive posledice divje privatizacije in komercializacije zdravstva Občina Žalec je 5. oktobra 2006 skupaj z Gibanjem za ohranitev javnega zdravstva organizirala javno tribuno. Predstavniki gibanja smo predstavili cilje in načela gibanja, ki deluje tudi na spletni strani www.ohranimo.si. Gibanje šteje že 25.000 članov. V skoraj dveurni živahni diskusiji s prebivalci Žalca smo predstavniki gibanja opozorili na škodljive posledice divje privatizacije in komercializacije zdravstva, ki pospešeno poteka v Sloveniji. Zdravstvena oblast v korist peščice zdravnikov, ki si obetajo večje zaslužke na račun zdravja ljudi, razdira zdravstvene domove in bolnice. Ministrstvo za zdravje prikriva posledice divje privatizacije in komercializacije zdravstva. Zavaja s trditvami, da se bo s podeljevanjem koncesij povečala dostopnost do zdravstvenih storitev, da se bodo skrajšale čakalne dobe ipd. Minister za zdravje ne govori resnice, da naj bi bilo podeljevanje koncesij brez javnih razpisov zakonito početje. Hkrati minister za zdravje sprevrača odgovornost za katastrofalno zmanjšanje dostopnosti in kakovosti zdravstva v okoljih, kjer mu je zdravstvene domove že uspelo razdreti, na župane in na direktorje zdravstvenih domov. Če zdravstveni sistem ne funkcionira, če v njem ni ustreznega nadzora, je namreč za to odgovoren predvsem minister za zdravje. Nekateri občinski veljaki in minister za zdravje svojim privržencem in prijateljem zdravnikom delijo finančna sredstva, programe in kadre, ki jih odvzemajo zdravstvenim domovom in bolnišnicam. Gre za sprevrženo početje in tudi za kršitev evropskega pravnega reda, torej tudi za nezakonito početje oblastnikov. S pristopom v EU 1.5.2004 smo se zavezali k spoštovanju evropskega pravnega reda. Nezakonitost ministrovega početja potrjujejo tudi sodbe evropskega sodišča v primerih, ko so bile koncesije po- deljene brez javnih razpisov. Po naših in tujih izkušnjah se s spreminjanjem javnega zdravstva v dobičkonosen posel na račun zdravja bolnikov, kar počne zdravstvena oblast, zdravstvo slabša, postaja dražje, zdravstvene storitve pa ljudem manj dostopne. To slabo vpliva na zdravje večine državljank in državljanov. Prihaja tudi do oškodovanja premoženja, saj je bilo veliko zdravstvenih domov zgrajenih s samoprispevki. V razvitih državah EU koncesionarji ne bogatijo na račun javnih sredstev, podvrženi so strogim pravilom, pristop do zasebnikov pa je strogo selektiven. Predstavniki gibanja smo opozorili na slovenskobistriški primer, kjer je oblastnikom uspelo v letu dni demontirati zdravstveni dom, v katerem sta sedaj le še dva zaposlena splošna zdravnika. Ko koncesionarji ob vikendih, praznikih in v času dopustov zaprejo ambulante, pa napotijo bolnike v zdravstveni dom. Ta ne zmore več opraviti vseh prejšnjih nalog. Prebivalci zato nimajo več celovite zdravstvene obravnave. Ni več ustreznih preventivnih ukrepov, čeprav so ti med najpomembnejšimi za zdravje ljudi v občini. Državljani vse bolj čutimo posledice ukrepov oblastnikov. Zdravstvene storitve so vse manj dostopne, zdravstvo vse dražje, kakovost manjša, zmanjšujejo se pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vedno več moramo doplačevati, kadar zbolimo ali se poškodujemo. Minister za zdravje pa skrbi predvsem za dobičke zasebnikov, ne poskrbi pa za ukrepe, ki bi zdravstvo izboljševali. Zaključna ugotovitev z javne tribune je bila, da lahko le pazljivo prebivalstvo s pomočjo aktivne civilne družbe ustavi sedanje škodljive akcije oblastnikov. Prisotni na javni tribuni so s podpisi podprli načela in cilje Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Mag. Julijana Bizjak - Mlakar, članica Odbora gibanja Oktober - svetovni mesec boja proti raku dojk Podobno kot v večini razvitih držav je tudi v Sloveniji rak dojk najpogostejši rak pri ženskah. Vsako leto za rakom dojk zboli vse več žensk. Številka je že presegla letno mejo 1000, starost zbolevanja se niža. Še vedno pa umre za rakom dojk letno okrog 400 žensk. Oktober - znan kot Rožnati oktober, svetovni mesec boja proti raku dojk - je mesec, ko naj bi predstavniki civilne družbe še bolj opozarjali na problematiko raka dojk, najpogostejšega raka žensk. Prve aktivnosti v boju proti raku dojk so se začele v letu 1985. Namen je bil vzpodbuditi pozornost za to bolezen. Iz skromnih začetkov se je razvila celomesečna aktivnost Rožnati oktober. Ideja o Rožnatem oktobru se je rodila leta 1998 v Ameriki z namenom povečati osveščenost žensk o pomembnosti samopregledo- vanja dojk in rednega opravljanja mamografije in je hitro zaživela tudi v drugih državah po svetu in v Evropi. Podpira jo Mednarodna zveza za boj proti raku (UICC). Vsako leto tako vedno več držav z vse obsežnejšimi akcijami opozarja na perečo problematiko raka dojk. Aktivnosti želijo doseči posameznike vseh starosti in narodnosti ter vseh družbenih položajev. Bremenu raka dojk se moramo zoperstaviti celostno: s primarno preventivo, z zgodnjo diagnostiko in s sodobnim zdravljenjem. Rožnati oktober je po vsem svetu usmerjen v opozarjanje javnosti o tej bolezni, ki je lahko ozdravljiva, če je pravočasno odkrita. Zgodnje odkrivanje bolezni omogoča preživetje. Prav zato je treba ženske poučiti, kako pomembna sta samopregledovanje in mamografija. Čim več posameznikov naj bi imelo čim več znanja o zgodnjem odkrivanju bolezni, o zdravljenju bolezni in o problematiki na tem področju. Predstavniki civilne družbe, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Europa Donna - slovensko združenje za boj proti raku dojk in Zveza slovenskih društev za boj proti raku so letos že drugo leto zapored skupaj organizirali številne aktivnosti v okviru Rožnatega oktobra. Njihov glavni cilj je osveščanje o raku dojk, pomembnosti samopregledovanja in rednega opravljanja mamografije. Petletno preživetje v Sloveniji je namreč za 10 odstotkov nižje od povprečnega v Evropi, razlog za to pa je predvsem slaba osveščenost žensk, zaradi česar več kot polovica žensk pride prvič k zdravniku z lokalno napredovalo boleznijo ali metastazo. Čeprav je mamografija (rentgensko slikanje dojk z mamografom) najzanesljivejša metoda za ugotavljanje majhnih sprememb v dojkah, bi si vsaka ženska morala dojki redno, vsak mesec, pregledati tudi sama. Z rednim pregledovanjem bi morala začeti po dvajsetem letu. Prav s samopregledovanjem dojk lahko vsaka ženska pomembno prispeva k zgodnjemu diagnosticiranju bolezni. Zgodaj odkriti rak dojk pogosto pomeni znosnejše zdravljenje in manj trajnih posledic po končanem zdravljenju. Kadar ženska otipa zatrdlino, ki je na istem mestu več kot mesec dni, če opazi izcedek pri eni ali obeh bradavicah ali če opazi na novo ugreznjeno bradavico, mora nemudoma obiskati zdravnika. Zmotno je mišljenje, da je rak dojke običajno boleč. Rak dojke namreč običajno ne boli. Včasih se pojavijo neobičajni občutki, kot je žarenje ali večja občutljivost. ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO Joj, lasje mi izpadajo Vsakomur lasje veliko pomenijo. Radi bi imeli zdrave, čvrste in lepe. Pogosto pa si želimo, da bi jih vsaj imeli, pa naj bodo, kakršni že pač morajo biti. Las povprečno »živi« tri do šest let, potem pa izpade, da naredi prostor novemu. Nič ni narobe, če na dan izgubimo od sedemdeset do sto las, saj nam istočasno rastejo novi. Z ustrezno nego pa lahko preprečimo preveliko izgubo las. »Srce« lasu se skriva v lasni koreninici ali mešičku, ki se nenehno ciklično razvija v treh stopnjah. Zdravo lasišče ima v vsakem trenutku večino las, to je približno petinosemdeset odstotkov, v fazi rasti, anageni fazi. Temu tri do šestletnemu obdobju sledi le nekajdnevna prehodna, katagena faza s pomikom mešička proti površini lasišča, ko se las pripravlja, da bo odstopil svoj prostor nasledniku. Zadnje obdobje življenja lasu je faza mirovanja, telogena faza, ki traja tri do štiri mesece. Takšen las lahko izpulimo brez vsake bolečine in vsi lasje, ki jih vsak dan neboleče izčešemo, so v tej fazi in bodo brez ozira na naš trud slej ko prej izpadli. Ob mešičku so znojna žleza in lojnice, ki izločajo maščobo in dajejo lasu lesk in voljnost ter ga varujejo pred škodljivimi vplivi okolja. Da nam lahko “gredo lasje pokonci” pa skrbi mišica »naježevka«. Prisotnih je tudi veliko žil, ki las prehranjujejo ter mu omogočajo rast in življenje. Las v povprečju zraste na dan od 0,3 do 0,5 mm, ko zaključi svoj življenjski ciklus, pa odmre in izpade. Običajno nam v enem dnevu izpade približno petdeset las. Nekaj več las izpade v puberteti in starosti. Psihofizični stres, nezadostna in neuravnotežena prehrana, predvsem pomanjkanje vitaminov in mineralov, kemijske in mehanske obremenitve las, slaba prekrvavljenost lasišča, obsevanje z rentgenskimi žarki in zdravljenje z določenimi zdravili pa povečajo izpadanje las. V enem dnevu izgubimo sto ali več las. Število las v anageni fazi se takrat zmanjšuje, v telogeni pa povečuje. Izpadanje las je povezano tudi z dednimi dejavniki, hormoni, predvsem moškim spolnim hormonom testosteronom, in s samim procesom staranja. Tudi bolezni ščitnice in skrita vnetna žarišča v telesu (najpogosteje zobovje, pri ženskah tudi rodila) so lahko vzrok za izpadanje las, predvsem alo-pecijo areato ali ostro omejeno področje izpadanja las. Moški so torej pogosteje nagnjeni k plešavosti. Lasje jim ponavadi začno izpadati ob straneh, nad čelom in temenu, in sicer v kateri koli starosti, celo v najstniških letih. Vzrok za moško plešavost je večja občutljivost žilic v lasnem mešičku za moške spolne hormone. Žilice v mešičku se krčijo, lasni mešiček ne dobi dovolj hrane in rezultat je plešavost. Ženska plešavost je redkejša. Ponavadi povzroči redčenje las nad čelom, ob straneh in na vrhu glave ter le redko napreduje do popolne plešavosti. Pri ljudeh, ki niso nagnjeni k plešavosti, je vsak naslednji las enake kakovosti kot prejšnji. V nasprotnem primeru pa je vsak naslednji las bolj tenak, mešički se gubajo, dokler ne ostane samo puh. Zavedati se moramo, da lasišče potrebuje nego, torej hrano tudi od znotraj. Za rast las in zdravo lasišče je pomembnih namreč kar precej različnih vitaminov in mineralov, ki do lasnih mešičkov pripotujejo po krvi. To so na primer vitamini skupine B, minerali, železo, baker, cink in silicij ter aminokislina cistein, ki predstavlja kar petino osnovnega gradnika las - proteina keratina. Dodajanje teh hranil se še posebno priporoča pri krhkih, tankih laseh brez sijaja, preprečevanju prezgodnjega sivenja ter pri poškodovanih laseh zaradi škodljivih vplivov sončenja, toplotne, mehanske in kemične obdelave, predvsem pa pri izpadanju las zaradi stresa, nosečnosti, jemanja nekaterih zdravil ali, kar je pogosto, iz neznanih vzrokov. Če nas izpadanje las le preveč muči, pa obiščimo zdravnika. Bolje je preprečiti kot pa prehitro seči po lasulji. Torej »učvrstimo« svoje lase, da bomo lahko ponosni nanje! Lidija Pavlovič, mag. farm. Ni vsaka zatrdlina v dojki rak, vendar se rak z zatrdlino lahko začne. Še vedno velja, da večino zatrdlin, za katere se pozneje izkaže, da so rakave, odkrijejo ženske same. Strokovnjaki ugotavljajo, da lahko z uspešnim osveščanjem žensk o pomembnosti zgodnjega odkrivanja raka dojk zmanjšamo smrtnost zaradi te bolezni za več kot 25 odstotkov. Vsa tri omenjena društva so zato oktobra še posebej intenzivno obveščala o nujnosti organizirane presejalne (screening) mamografije za vse ženske po 50. letu starosti na vsaki dve leti in o nujnosti vzpostavitve centrov za bolezni dojk po evropskih in slovenskih strokovnih smernicah. Nekaj naslovov za dodatne informacije: www.onkologija. com (Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Poljanska cesta 14, Ljubljana), www.onko-i.si (Onkološki inštitut Ljubljana), www.europadonna-zdruzenje. si (Mednarodno združenje Europa Donna), Prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka splošne medicine, članica upravnega odbora Europpe Donne, Zdravstveni dom Vojnik, tel: 03 / 780 05 00, e-pošta: jana.govc-erzen@zd-celje. si, Tatjana Škornik Tovornik, dipl. san. inž., Društvo za boj proti raku regije Celje (tel. 425 11 41, e-pošta: tatjana. skornik@zzv-ce.si). L. K. Teden otroka v Vrtcu Trje Vzgojiteljica in otroci Vrtca Trje Četrtošolci I. OŠ Žalec na Ptuju V Vrtcu Trje smo na široko odprli vrata tetki jeseni in njenim darovom. V tednu otroka smo pripravili pisan izbor ustvarjalnih delavnic. Geslo tedna otroka »ENAKE MOŽNOSTI ZA VSE OTROKE« je Vsako leto ljudje po svetu na mednarodni dan miru, ki ga je razglasila OZN, na različne načine izrazijo svojo željo po miru. Temu se v okviru programa »Korenine in brstiči« in na pobudo dr. Jane Goodall, ambasadorke OZN za mir, odziva tudi na tisoče otrok po vseh celinah. Otroci skupaj s svojimi učiteljicami in vzgojiteljicami izdelajo bele ptice. Na isti dan ročno narejene ptice polete v roke otrok in odraslih v mestih, vaseh, blizu in daleč. Te ptice so simbol in izraz hrepenenja po miru. In kako sodelujemo v tem projektu na naši šoli? Skupaj prebiramo zgodbe, ki govorijo o miru in mirnem ter prijaznem reševanju nesoglasij. Spremljamo dnevno dogajanje po svetu, se pogovarjamo o tem in iščemo rešitve. Ustvarjamo likovne izdelke, zapisujemo naše misli. Naj nekaj teh misli, ki so jih zapisali otroci, delimo tudi z vami: • mir je, da se ne pretepamo, da se ne deremo (Tilen) • mir je, da smo pri miru in da se ne ščipamo in boksamo (Ines) • mir je, da ne gori hiša (Nika) v našem vrtcu ponujeno skozi preplet različnih možnosti. Ob dnevu starejših smo obiskali oskrbovance Doma Nine Pokorn na Grmovju in jih razveselili s svojimi izdelki. Naše umetnine bodo skupaj s svo- • mir je, da ne skačemo v učilnici, da si ne nagajamo (Tjaša) • mir je, da smo pridni, da se ljudje ne ubijajo in ne tepejo; pa ne smemo kar iz rok vzeti barvico sošolcu (Nejc) • mir je, da ne tekaš po šoli, da nimamo nobene vojne, da se ne streljamo, sabljamo (Marina) • mir je, da se ne pobijamo, da drugi ljudje druge ljudi ne morijo, da niso pogoste vojne (Lea) • mir je, da se vsi ne prepiramo, da ne bodo stvari uničevali, da ne bodo ljudje umrli (Valentina) Otroci iz OPB 1. a-razreda so sestavili celo svojo pesmico. PESMICA O MIRU PTICA MIRU leta okrog in opazuje majhne ljudi, ki hodijo v šolo. Potrka na okno TOK, TOK! Dober dan, otroci, kako se imate? Mi ne kričimo, mi se ne tepemo, zato pri nas je lepo. V MIRU se igramo, tekamo in klepetamo, pa še radi se imamo. Ptička, ali veš, kdo smo mi? Otroci iz OŠ Polzela. jimi izdelki razstavili in nas povabili na ogled razstave. Starejše smo razveselili s krajšim nastopom, ob njem so zelo uživali in s petjem tudi sami sodelovali. Ves teden smo ustvarjali iz naravnih materialov. Izdelali smo si nakit, ustvarili smo lepljenke z različnimi motivi, izdelali smo si ropotulje, peli in plesali. Izdolbli smo velike buče in jim izrezali smešne obraze. Zabavali smo se ob ogledu dramatizacije Debela repa. Teden smo zaključili s tržnico, kostanjevim piknikom in z obiskom čisto prave tetke jeseni, ki nas je obdarila s sladkimi, zdravimi jesenskimi darovi. Zabave in zanimive dejavnosti pa bodo potekale še ves mesec, saj bomo posebno pozornost namenili dnevu izvirne slovenske slikanice, ki je bila 22. oktobra, veselimo pa se tudi obiska gasilcev ob mesecu požarne varnosti. Vzgojiteljica in otroci Vrtca Trje Te in še več misli so lahko obiskovalci naše šole prebirali v avli šole. Organizirali smo tudi svoje praznovanje dneva miru. V petek, 29. 9. 2006, smo se ob 14. uri zbrali pod kostanji pri sončnem vhodu pri OŠ Polzela. Bili smo zelo veseli, ker se nam je pridružilo veliko staršev. Učenci in učiteljice OPB smo se predstavili s petjem, plesom, rajalnimi igrami, prebrali pravljico Tomi in Maša ter nekaj naših misli o miru. O miru je razmišljala tudi naša ravnateljica Valerija Pukl. Na prireditev smo povabili tudi gospoda Šusterja, ki je s sabo prinesel golobe pismonoše. Izvedeli smo veliko novega o pticah, ki simbolizirajo mir. Ob zaključku našega druženja smo jih skupaj z našimi željami po miru spustil, da so odleteli v nebo. So morda željo po miru prinesli tudi k vam? Že danes vas vabimo, da se nam naslednje leto pridružite, saj verjamemo, da več iskrenih želja pomeni tudi več miru. Učenci oddelkov podaljšanega bivanja s svojimi učiteljicami Na braslovški osnovni šoli so za vse učence od petega do devetega razreda pripravili kulturni dan z naslovom Življenje je mozaik. Po pogovoru z razredniki so se učenci zbrali v telovadnici, kjer so po skupinah izdelovali mozaike iz barvnih koščkov smalti stekla, za podlago pa so uporabili keramične ploščice in krožnike. Nastali so čudoviti izdelki: okrasna posoda, slike, dekorativni dodatki. Učenci so bili pod vodstvom gospe Petek Tomazin in učiteljev zelo ustvarjalni, ob delu so uživali in se seznanili s tehniko izdelovanja mozaikov. T. Tavčar Druženje, samostojnost, funkcioniranje brez staršev, plavalna pismenost, tkanje tesnejših prijateljskih vezi, spoznavanje drugih krajev, kulturnih in naravnih znamenitosti so temeljni cilji šole v naravi, ki predstavlja pomemben korak na poti odraščanja vsakega otroka. Četrtošolci I. OŠ Žalec so zadnji teden septembra preživeli v šoli v naravi na Ptuju. Mladinsko prenočišče Kurent v centru mesta je postalo njihov Življenje niso dnevi, ki smo jih preživeli, ampak dnevi, ki smo si jih zapomnili, nas uči stara misel. Najraje pa si zapomnimo dni, ki nas osrečijo, obogatijo in nam vdahnejo smisel bivanja. Taki trenutki v dneh »živijo« tudi na OŠ Šempeter. Osnovna šola Šempeter je prostor, kjer se učenci ne učijo samo za šolo, učijo se tudi za življenje. Življenjskih modrosti, mehkobe srca in bogastva duše smo se učili v torek, 26. septembra letos, ko je našo šolo v okviru odprtja domoznanskega oddelka v Medobčinski matični knjižnici Žalec obiskal literat in režiser Miloš Mikeln. Urici pogovora z gospodom Mikelnom, ki jo je vodila Valentina Toman, so prisostvovali učenci, ki v letošnjem šolskem letu obiskujejo izbirni predmet retorika, ravnateljica in knjižničarka. Valentina Toman je najprej nanizala drobce iz življenja gospoda drugi dom. Prijazno osebje, odlična hrana, moderno opremljene sobe in ure plavanja v Termah Ptuj so mladim obiskovalcem pustile nepozabne spomine. O tem med drugim pričajo tudi vtisi učencev, ki smo jih zapisali. Šola v naravi mi je všeč, ker: ... smo imeli lep hotel... ... je hrana zelo dobra... ... veliko plavamo... ... smo spoznali zgodovino Mikelna, nato se je o teh drobcih z njim pogovorila, na koncu pa je predala besedo tudi devetošol-cem. Miloš Mikeln, rojen v Celju, je nedvomno veliki literat in Človek. V njegovem bogatem literarnem opusu lahko najdemo med drugim tudi roman Veliki voz, za katerega je dobil prestižno literarno nagrado Kresnik. Izvedeli smo, da je gospod Mikeln kljub bivanju v Ljubljani ostal tesno povezan s Celjem. O tem priča tudi tematika njegovih del, ki si je kot prizorišče pogosto izbirala Celje z okolico, in mnogi gledališki teksti, ki so prav na celjskem odru doživeli svoje krstne uprizoritve. Prav pridih humorja pa lahko najdemo v proznem delu Kako se je naša dolina privadila svobodi, ki kar kliče po tem, da ga vzamemo v roke in v njem najdemo delček nas - naše Savinjske doline, našega utripa, naše prednike, nas same ... ... lahko bedimo do devetih... ... se veliko sprehajamo... ... smo skakali s skakalnice... ... znam plavati v globokem bazenu... ... smo si ogledali ptujski grad in kupili spominke v Markovi knjigarni... ... sem dvignil pravi viteški meč... ... imamo svojo himno... ... smo se vsak večer posladkali s sladoledom... ... smo "skos skupi”... Irena Žgank Golič saj, kot je dejal gospod Mikeln: »Ljudi in zgodb si ne moremo izmišljevati, moramo jih črpati iz vsakdanjega življenja.« Vsi skupaj smo kar »srkali« besede in misli Miloša Mikelna, saj je bilo kljub starostni razliki čutiti v pogovoru in prostoru pozitivno energijo, ki človeka res ne pusti ravnodušnega, ampak terja, da vzame v roke knjigo, jo prebere in o prebranem tudi razmišlja, s svojo glavo. V en glas smo se strinjali, da smo s pogovora odšli bogatejši, bogatejši tudi za spoznanje, da še živijo ljudje, ki te znajo narediti boljšega, ki ti znajo polepšati dan, tudi tako, da si ga zapomniš in se nevede zraven tudi učiš, ali kot je v zahvali gospodu Mikelnu dejala ravnateljica mag. Petra Stepišnik: »Na življenje je treba gledati s sončne plati in se učiti modrosti Velikih.« Mi smo ta dan žareli! Valentina Toman Življenje je mozaik Izdelava mozaikov Praznovanje dneva miru na OŠ Polzela Ptuja... »Ljudi in zgodb si ne moremo izmišljevati, moramo jih črpati iz vsakdanjega življenja.« Srečanje in zlata poroka Le kaj bo, ko bom star Zalarjevi v dvorani zadružnega doma v Andražu Ivan Kopušar z gostoma in domačimi V družini Zalar v Andražu je bilo šest otrok, ki so zdaj že poročeni in imajo že 40 vnukov in 6 pravnukov. Staršev seveda že dolgo ni več, ostaja pa trdna vez med bratom in sestrami. Plansko društvo Dobrovlje Braslovče je bilo organizator prvega kola v Savinjski orientacijski ligi. Nastopilo je 41 ekip, več kot 200 planincev iz sedmih planinskih Brat Mirko, ki živi na Švedskem, je to jesen po dolgem času ponovno obiskal svoje domače, ti pa so njemu in njegovi ženi Neli pripravili prijetno presenečenje. Na družinskem srečanju so jima pripravili tudi slavje ob zlati društev šestih občin Spodnje Savinjske doline. Proga je bila speljana po občini Braslovče, vreme pa je bilo tekmovalcem naklonjeno. Vrstni red ekip skupina A poroki, ki jo letos obhajata. Bilo je zelo veselo in prisrčno, spet so postali otroci, obujali so spomine, vesele in manj srečne trenutke, se spominjali svojih staršev, si obljubili, kako se bodo kmalu spet srečali ... T. Tavčar do 6.razreda: 1. PD Dobrovlje -Braslovče III., 2. PD Za-bukovica I., PD Dobrovlje -Braslovče IV.; skupina B 7.,8., 9. razred: 1. PD - Dobrovlje -Braslovče I., 2. PD Polzela I , 2. PD Vransko; skupina C mladinci do 27 let: l.PD Za-bukovica L, 2. PD Dobrovlje - Braslovče I., 3.PD Šempeter I., skupina D do 40 let: l.PD Zabukovica, 2.PD Šempeter, 3. PD Prebold; skupina E veterani nad 40 let: 1. Polzela IL, Zabukovica II., Polzela I.; skupina E družine: 1. družina Hirbernik (PD Dobrovlje - Braslovče) 2. Pader (PD Za- bukovica) 3. Sadnik (PD Polzela). Najstarejša štiričlanska ekipa iz Liboj, ki je nastopila v skupini veteranov je skupaj štela kar 272 let, zasedla pa je šesto mesto. T. Tavčar Ivan Kopušar je eden izmed tistih, ki jim pravimo legende. Je legenda mladega mesta Žalec, ki je od njega dosti mlajše, saj se je rodil že daljnega leta 1909, ko je bil Žalec še trg. Rodil se je 11. septembra, pred dnevi je torej praznoval 97. rojstni dan in je najstarejši meščan. Ob rojstnem dnevu sta ga obiskala žalski župan Lojze Posedel in podpredsednik mestnega sveta Janez Meglič in mu v imenu vseh Žalčanov in občanov izročila darilo in izrekla kar najlepše čestitke in želje. Ivan Kopušar je še vedno čil in živahen možakar, ki bi rad še marsikaj postoril. Seveda mu vsega ne dovolijo njegovi trije sinovi Dani, Rihard in Ivan, ki skrbijo zanj, ko je pred kratkim v 94. letu starosti umrla njegova žena Zinka. Ivan je po poklicu mizar in je to delo opravljal kot samostojni V soboto, 7. oktobra, je visok življenjski jubilej praznovala Antonija Jurhar iz KS Griže. Devetdeset let življenja je zaznamovalo delo na zemlji. Njej se ne odpoveduje tudi v tej visoki starosti. Če le more, še kaj postori v vrtu in na njivi. Sicer pa rada prebira časopise, posluša radio, občasno pogleda kaj zanimivega tudi na TV in nasploh zadovoljna preživlja jesen svojega življenja, ki jo bogati tudi osem vnukinj in vnukov ter štirje pravnuki. Antonija Jurhar se je rodila v kmečki družini v Šentjanžu na Dolenjskem v vasi Hrušica. Bila je šesta od enajstih otrok, ki so se rodili mami Mariji in očetu Antonu. Pri petnajstih letih ji je umrla mama in Antonija je morala prevzeti marsikatero delo, do- obrtnik štirideset let. Tudi kasneje se je še vedno ukvarjal z mizarstvom, sicer bolj za dušo, kot je sedaj moderno reči, njegova druga ljubezen pa je kolo. Mnogo je prekolesaril, kolo je bilo zanj najpomembnejše prevozno sredstvo. A tudi kolesarjenje je sedaj med prepovedanimi stvarmi, saj se sinovom zdi, da je v današnjem prometu zanj prenevarno. Še vedno pa se rad udeležuje številnih in raznovrstnih srečanj, ki jih kler niso odrasle mlajše sestre. Leta 1939 je prišla v Savinjsko dolino k sestri, ki je bila poročena v Migojnicah. Tam je spoznala tudi svojega moža Štefana Jurharja, s katerim se je še isto leto poročila. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, in sicer Vera, Štefka, Urška in sin Jože. Mož Štefan je bil rudar, Antonija pa je go- pripravljajo obrtniki, upokojenci in drugi. Z vsem je rad na tekočem, zato prebira časopise in gleda informativne in razvedrilne oddaje, rad pa se pohvali, da je, kljub temu da je živel v Žalcu, živel v štirih državah. Tudi sicer mu smisla za humor ne manjka. Pogosto reče, da je še vedno na čakanju, v šali izrazi tudi skrb, kaj bo z njim, ko bo enkrat star. Vsekakor mu tudi mi želimo vse najboljše. T. Tavčar spodinjila, skrbela za otroke in ob pomoči moža in otrok delala na kmetiji z desetimi hektarji zemlje. Pred osemnajstimi leti je ostala brez moža, tolažbo je našla v delu in pri otrocih, ki so si med tem že ustvarili svoje družine. Tisti, ki ne bi vedeli, koliko je stara, bi ji prisodili vsaj kakšnih petnajst let manj. O tem smo se prepričali tudi vsi, ki smo jo obiskali ob njenem jubileju. D. Naraglav Planinci tekmovali v orientaciji V skupini družin so zmagali Hribernikovi PD (Dobrovlje-Braslovče) Aleš, Domen, Gašper in Nataša. 90 let Antonije Jurhar Petnajsta obletnica Zimzelena Ni umetnost postarati se, umetnost je to prenašati. J. JV Goethe Zimzelen 1 Zimzelen 2 Pohodniško-zeliščarska skupina Skupina za medgeneracijsko sožitje Petnajst let se vsak teden, razen julija in avgusta, dve uri srečuje skupina za kakovostno starost Zimzelen. Petnajst let se vsak mesec članice skupine podajo na kakšen planinski pohod, izlet, kulturno prireditev. Iz ene sta nastali dve osnovni in dve posebni skupini. V skupini vztrajajo ves čas tudi tiste, ki so se vključile kot prve, in sicer 28. 1. 1991. Temelje je skupina orala pod pokroviteljstvom Cen- tra za socialno delo Žalec. Danes deluje pod okriljem Društva za kakovostno starost Zimzelen Žalec. Dejavnost podpirajo Občina Žalec, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Združenje za socialno gerontologijo in gerontago-giko Ljubljana. Prvi začetki so bili težki, vendar je bilo ob podpori in spodbudi Branke Knific in Toneta Kladnika, ki sta ustanovila tovrstne skupine na Primorskem in po katerih smo se zgledovali, oranje ledine v savinjski dolini uspešno. Iskrena hvala dr. J. Ruglju, dr. J. Ramovšu, ki sta največ prispevala k temu, da so naše skupine vsebinsko tako bogate. Hvala županu Lojzetu Posedelu, ki je imel izreden posluh za naše delovanje od same ustanovitve dalje, in vsem, ki so podpirali naše delovanje. V tem času smo večkrat zamenjali prostor srečevanja, kot seje spreminjalo vodenje skupin. 10 let sva vodili skupine Irena Potočnik in Štefka Štarkel, v zadnjem času pa so se nam pridružile še Andreja Šteiner, Kristina Kveder, Marinka Muck in Marjana Kanič Mešelj. Andelika Gorišek je vodila skupino Pogovorna nemščina, Antonija Sitar pa vsa leta enkrat mesečno meri krvni tlak, zadnjih nekaj let pa tudi krvni sladkor. V teh petnajstih letih se je nabralo veliko lepih utrinkov. Petnajst let druženja, človeške rasti, skup- ne hoje v planine, bogatih pogovorov, skupnega smeha, sočutne bližine v stiski, skupnega prepevanja, praznovanj rojstnih dni, srečevanj z otroki v vrtcu, šoli, na fakulteti, srečevanj s podobnimi skupinami ... Petnajst let polnega življenja, skupnega prizadevanja za čim plodnejšo jesen življenja v njegovi enkratnosti. Življenje vseh članic in članov skupin se je iz leta v leto polnilo z lepimi življenjskimi izkušnjami, s prijetnim spoznavanjem sorodnih duš ter s prijaznim sodelovanjem dobrih ljudi. Krepimo prijateljstvo, medsebojno pomoč in sožitje drug z drugim, z mlajšimi generacijami. Skrbimo za prenos znanj in modrosti, da bo prehod vsakega od nas v tretje življenjsko obdobje nov izziv, ki je lah- ko lep, prijeten in srečen. Zimzelen je res lepa simbolika: smisel človeškega življenja je tudi skupno prizadevanje za čim plodnejšo jesen življenja, da bo prehod vsakega od nas v zimsko spanje pokazal vrednost našega življenja v njegovi zimzeleno neuničljivi enkratnosti. Žalski Zimzelen in stotine podobnih skupin v Žalcu, v Savinjski dolini in po Sloveniji so pripomoček ljudem v tretji tretjini življenja, ljudem srednjih let in mladim ljudem, da se življenje iz leta v leto nateka in polni z lepimi življenjskimi izkušnjami, s prijetnim spoznavanjem sorodnih duš ter s prijaznim sodelovanjem dobrih ljudi, da postajajo še boljši. Dr. J. Ramovš je za našo skupino napisal, da je simbolični znak ob ce- sti sodobnega življenja, ko moramo v pomladi, poletju in jeseni življenja poskrbeti za svojo zimzelenost. Praznovanje petnajstletnice Zimzelena je jamstvo, da bo tako tudi v naslednjem desetletju. Žalec je s temi skupinami prijaznejše mesto. Skupina za kakovostno starost ZIMZELEN, bo praznovala svojo petnajsto obletnico v četrtek, 16. 11. 2006, v prostorih glasbene šole. Vabimo vas - otroke, mladino, srednjo generacijo in starejše, ne glede na kraj bivanja, da nas s svojo prisotnostjo razveselite in se z nami veselite prehojene pot, ki jo v glasilu, ki ga bomo izdali, naslavljamo Glejte, sonce še ni zašlo, mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Na trgatvi pri Slavincu Ljutomersko-Ormoške gorice so dežela stoterih vinskih gričev, domovina dobre kapljice, dežela klopotcev ter šegavih in razposajenih ljudi. So središče slovenske vinske tradicije. Lapornata tla s primesjo peska in gline, primerna vlažna in zračna, povrhu pa še lahka, topla in globoka, so kot nalašč za vinsko trto. Ti griči rojevajo svetovno znano trto, kot je jeruzalemčan, in številne druge. Tod so vinsko trto gojili že Rimljani, kasneje pa so uživali sad vinogradov grofje Celjski, Habsburžani, salzburški nadškofje, gospodje Vitburški, pa tudi samostani. Danes je na tem področju veliko znanih vinogradnikov in kletarjev, ki nadaljujejo tradicijo svojih prednikov. Med njimi je tudi Jože Slavinec iz Mihalovcev v občini Ivanjkovci. Znan je tudi Savinjčanom in Laščanom, kar je zasluga župnika Izidorja Pečovnika - Dorija, še iz časov, ko je služboval v Šentrupertu nad Laškim. Niti poznanstev so se od takrat dalje nenehno širile in prepletale, Slavinčevo vino pa je danes prisotno tako rekoč na vseh pomembnih prireditvah in dogodkih v občinah Žalec, Laško, Vransko ... Stkane vezi so prinesle veliko prijateljstvo tudi s pekom in podjetnikom Romanom Brglezom, ki je poskrbel, da je Slavinčevo vino našlo pot na tradicionalne Vranske poletne večere. Tudi župnik Dori ima vedno na zalogi dovolj vina iz Slavinčeve kleti in ga uporablja kot mašno vino pri cerkvenih obredih. Roman Brglez je tudi letos skupaj z županom Lojzetom Posedelom in avtobusnim podjetjem Veng tour oziroma njegovim direktorjem Edvardom Vengustom, ki je organiziral brezplačen prevoz, poskrbel za prijetno druženje na trgatvi pri Slavinčevih. Zgodba tokratne trgatve se je začela odvijati že pred žalskim hotelom. Polni dobre volje smo se odpeljali proti Slavinčevim. Na trgatev se nas je podala pisana druščina znancev in prijateljev Romana Brgleza, župana Lojzeta Posedela in Jožeta Slavinca. Med njimi tudi tokrat ni manjkalo članov ansamblov Vitezi polk in valčkov in Mira Klinca. Pred Slavinčevo domačijo v Mihalovcih so nas čakali gostitelji z Jožetom Slavincem na čelu in županom ormoške občine Vilijem Trofenikom. Iz avtobusa smo se v spremstvu naših glasbenikov in z zavezanimi predpasniki z grbom žalske občine in napisom Tr- gatev pri Slavincu 2006 podali do naših gostiteljev. Sledili so govori, izmenjava daril in okusna tradicionalna malica, svinjska kisla juha v skodelicah iz kruha in druge dobrote iz Slavinčeve kuhinje in pekarne Brglez. Dobre volje smo se podali v vinograda, kjer so čakale na obiranje še polne trte grozdov laškega rizlinga. Po dva trgača sta se lotila obiranja nepregledne vrste. Polne plastične posode - gajbice so druga za druga s pomočjo pobiralcev Skupinska slika udeležencev letošnje trgatve Vesel prihod na Slavinčevo domačijo polnile veliko posodo, nameščeno na majhnem traktorju, ki je nenehno krožil med vrstami. Ko je bila posoda polna, smo jo izpraznili na veliko traktorsko prikolico, obdano z neprepustno podlogo. Med trganjem ali bolje rečeno rezanjem grozdov s trt ni manjkalo prijetnih pomenkov, pesmi in kakšnih šal, poskrbljeno pa je bilo tudi za redno dostavo pijače in še kakšen priboljšek ter tudi za nadzor obiranja. Ob 16. uri smo utrgali zadnji grozd letošnje trgatve (o. p. kakšen je morda še kje ostal za ptiče) in se veselo podali proti domačiji, kjer nas je že čakalo okusno kosilo. Gospodar Jože Slavinec je vsakemu udeležencu trgatve podaril steklenico buteljčnega vina z napisom Trgatev 15. 10. 2006. Njegovih vinskih daril so bili še posebej veseli tisti, ki jih je izbrala posebna komisija z županom Lojzetom Posedelom na čelu. Z darili je udeležence razveselil tudi Roman Brglez, ki se je za prijetno druženje in gostoljubje zahvalil gospodarju Jožetu Slavincu, ki je dejal: »Zelo sem ganjen, ker vidim, da spoštujete moje delo, da imam toliko prijateljev in da ste mi danes pomagali zaključiti letošnjo trgatev. Nimam besed, s katerimi bi se vam zahvalil za današnji dan, bili ste izvrstni, saj ste natrgali blizu 20 tisoč ton grozdja. Upam in želim si, da bi se v takšnem številu srečevali na naši domačiji tudi na prihodnjih trgatvah, pa tudi kje drugje.« Preden smo se odpeljali proti domu, smo obiskali njegovo klet, kjer smo nazdravili, prepevali, povedali kakšno šalo D. Naraglav -T \ i Med trganjem so poskrbeli tudi za kakšen priboljšek Plesni uspehi Mojce Novak Družine tokrat znova v Marija Reki V Taboru so pred štirinajstimi dnevi pripravili prijetno presenečenje za krajanko Mojco Novak in učenko 6. razreda OŠ Vransko. Na športnem dnevu, ki ga je OŠ Vransko organizirala na športnih površinah pri Podružnični osnovni šoli Tabor, so svoji učenki podelili posebno priznanje za dosežke na plesnem področju. To prijetno dolžnost sta ob prisotnosti učencev in učiteljev telesne vzgoje opravila .župan Vilko Jazbinšek in ravnateljica vranske šole Majda Piki. Mojca Novak se je začela s plesom ukvarjati pred tremi leti. Vključila se je v Plesni val Celje in začela aktivno trenirati show dance. Za ples jo je navdušila njena starejša sestra, ko so še živeli v Ljubljani. Mojca je dosegla že vrsto uspešnih uvrstitev. Bila je tretja na državnem prvenstvu v duetu in četrta v solo plesu. Lani je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji v Riesu osvojila 11. mesto v duetu, na letošnjem evropskem prvenstvu na Madžarskem, ki je potekalo od 6. do 8. oktobra, pa je zasedla 20. mesto. Mojci ples zelo veliko pomeni in zato z veseljem trenira in dosega dobre rezultate. Tako bo, kot pravi, tudi v prihodnje. Nadejamo se torej lahko novih uspehov, saj tam, kjer sta volja in želja, rezultati ne smejo izostati. D. N. Prejšnji petek je v planinskem domu v Marija Reki znova oživel spomin na čas slovenskega osamosvajanja. Spomin na čas, ko se je iz skladišč teritorialne obrambe, manevrskih struktur in policije odpeljalo orožje na tajne lokacije, na domove nekaterih družin v Savinjski dolini, ki so skrivale in varovale to orožje in strelivo vse do maja 1991. Tako rekoč skoraj do začetka napada JLA na Slovenijo. Družine so opravile zahtevno nalogo. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je v zahvalo za njihovo herojsko dejanje tem družinam ob desetletnici slovenske osamosvojitve podelila naziv Slovenska družina, ob 15-letnici pa tudi spominske znake manevrske strukture narodne zaščite in spominska obeležja, ki so jih na posameznih slovesnostih namestili na pročelja njihovih hiš. Družine so se skupaj z Območno organizacijo Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline že pred šestimi leti odločile vsako leto organizirati medse- bojno srečanje. Prvo srečanje je bilo v Marija Reki, kjer sta orožje hranili domačiji Artelj in Lobnikar, naslednje srečanje so pripravili pri Satlerje-vih v Založah, tretje srečanje je bilo na Dobrovljah in tako naprej. Tokratno srečanje v Marija Reki je začelo že tretji krog. Srečanje je s pozdravom pričel predsednik Območne organizacije ZVVS Spodnje Savinjske doline Zdenko Terpin, ki je na kratko spomnil na razloge za njihovo druženje, nato pa družinam podelil knjigo Albina Mikuliča Uporniki z razlogom. V imenu gostiteljev je prisotnim zaželel dobrodošlico Drago Lobnikar, v nadaljevanju pa so udeležence nagovorili prisotni župani Vinko Debelak, Lojze Posedel in Ljubo Žnidar. Vsi so poudarili pomen in vlogo, ki so jo te družine odigrale v letih 1990 in 1991, in jim izrekli vse priznanje. Poudarili so, da ti dogodki ne smejo iti v pozabo, saj so neprecenljiv del naše zgodovine. Druženje se je nadaljevalo ob dobrotah, ki so jih pripravili gostitelji, družine Lobnikar, Artelj in Frelih, ter oskrbnika doma Ivanka in Stanko Pišek. Za veselo razpoloženje pa so poskrbeli Fantje izpod Reške planine. D. Naraglav Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8. -18. ure sobota: 8. -12. ure PREGLEDI VIDA - četrtek, 26. oktobra 2006 - četrtek, 9. novembra 2006 - četrtek, 23. novembra 2006 14 LET Z VAMI DR. ARSEN JANJIČ in OPTIKA »Simona« obiščite nas in videli boste bolje Poznati in imeti rad Spodnja Savinjska dolina se ponaša s pestro preteklostjo, pomembnimi dogodki tudi v slovenskem merilu in z mnogimi uglednimi rojaki, katerih dela že leta skrbno zbira Medobčinska matična knjižnica Žalec. Vendar pa knjižnica ni imela primernega prostora, v katerem bi lahko dostojno predstavljala domoznansko gradivo in ga tako približala bralcem in raziskovalcem krajevne zgodovine. Pred dnevi pa je knjižnica vendarle dobila domoznanski oddelek. Kako pomemben dogodek za Medobčinsko matično knjižnico Žalec in celotno Savinjsko dolino je odprtje domoznanskega oddelka, so s svojo prisotnostjo na slovesnosti ob odprtju pokazali številni ugledni Savinjčanke in Savinjčani, ki sicer večinoma ne živijo in delujejo več v teh krajih, so pa z njimi zelo povezani, tudi preko knjižnice. Med njimi so bili akademska slikarka in častna občanka Jelica Žuža, pesnica Neža Maurer, akademski slikar in častni občan Rudi Španzel, pesnik Ervin Fritz, pisatelj Miloš Mikeln, geograf in poznavalec Savinjske doline Milan Natek, umetnostna zgodovinarka Milena Moškon, Vito Hasler, dr. Niko Jež, in Ljerka Bizilj, pa avtorja več domoznanskih knjig Ivan Dolinar in Marica Kotnik Šipek. Našteta so bila skoraj vsa imena, ki se pojavljajo v domoznanskem oddelku, mnogih ni več med živimi, npr. dr. Angelos Baš, Dane De-bič, Rajko Vrečer, pa zelo priljubljena otroška pesnica Meta Rainer in seveda skladatelj Risto Savin. Direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec Anka Krčmar v svojem nagovoru ni skrivala veselja, da je knjižnica po letih prizadevanj dobila res lep domoznanski oddelek. Zahvalila se je vsem, ki so pomagali pri tem proj ektu, predvsem županu in svetnikom Občine Žalec in Ministrstvu za kulturo, pri ureditvi domoznanskega gradiva pa so bili v veliko pomoč tudi nasveti Tatjane Kač iz Osrednje knjižnice Celje. Da gre za zelo pomembno pridobitev, je poudaril tudi župan Lojze Posedel in današnji čas primerjal s časom slovenskih taborov. Eden od pobudnikov taborskega gibanja je bil pisatelj Fran Levstik in prav v septembru je bila 175-letnica njegovega rojstva. Pred leti je njegov doprsni kip izdelal že pokojni kipar Eduard Salesin, vendar kip ni bil postavljen na primerno mesto. V počastitev novega domoznanskega oddelka in v opomin, kako pomembno je poznati preteklost in sedanjost domačega kraja, je župan skupaj s hčerkama in sinom Eduarda Salesina Alenko Domjan, Evelino Arsenjug in Alešem Salesinom odkril doprsni kip Frana Levstika v nekoliko preurejenem parku pred knjižnico. Zatem so s Ptičjim festivalom, avtorice Meter Rainer, nastopili učenci I. OŠ Žalec pod vodstvom akademske glasbenice Nataše Kranjc in ob spremljavi Jožeta Škorjanca. Domoznanski oddelek je urejen na 52 kvadratnih metrih površin v drugem nadstropju Doma II. slovenskega tabora, kjer je bil prej sedež območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Prostori so na novo povezani z ostalim delom knjižnice. Vrednost celotne naložbe je 9 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo za kulturo prek razpisa prispevalo 2,5 milijona tolarjev. Čeprav ostale občine, soustanoviteljice Medobčinske matične knjižnice Žalec pri tem projektu finančno niso sodelovale, pa bo domoznanski oddelek še naprej zbiral gradivo za celotno Spodnjo Savinjsko dolino. To svoje poslan- stvo je dokazal tudi tako, da je dopoldne pred svečanostjo ob odprtju organiziral obiske uglednih rojakov po vseh savinjskih osnovnih šolah. S prerezom traku so domoznanski oddelek odprli častna-občanka Jelica Žuža, župan Lojze Posedel in direktorica Anka Krčmar. Za obujanje spomina na pretekle čase je igral tudi lajnar, mojster Janez pa je na svoji srednjeveški stiskalnici obiskovalcem odti-skoval najstarejšo razglednico Žalca. Direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec je povedala: »Občutki ob odprtju domoznanskega oddelka so najlepši, zato ker se je zgodilo tisto, kar sem si dolga leta želela. Na enem mestu zbrati toliko za Savinjsko dolino pomembnih in uglednih ljudi je velik uspeh ne le za knjižnico, ampak tudi za občino in Savinjsko dolino. Povabili smo jih, da se jim zahvalimo in jim povemo, da smo nanje ponosni.« Med obiskovalci je bil tudi Milan Natek, ki je povedal: »Dandanes vsi iščemo korenine svojih rodov in domoznanski oddelek v Žalcu pomeni dragocen prispevek k poznavanju naše preteklosti. Zdi se mi pa škoda, da je pred osmimi leti nehal izhajati Savinjski zbornik, ki je izhajal vse od leta 1959, čeprav imamo veliko gradiva. Prav tako je ugasnil Celjski zbornik. To sta bila dva pokrajinska zbornika, ki sta prinašala ogromno dragocenega gradiva, ki sta nam ponujala vpogled v preteklost in sedanjost, pa tudi v številne vsakdanje probleme, ki jih je doživljal savinjski človek.« K. R. Zdaj še etnološka zbirka Ludvik Piki ob zbirki kmečkega orodja in opreme Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko je na domačiji Ludvika Pikla, po domače pri Knežarju, v Brodeh pri Vranskem pri- pravil slovesnost ob odprtju muzeja oziroma etnološke zbirke kmečkega orodja in opreme. Uvodoma je zbrane po- zdravila vodja Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko Suzana Bratuš Felicijan, nato pa je zbranim spregovoril vranski župan Franc Sušnik, ki je med drugim poudaril, da občina s tem dejanjem dobiva svoj četrti muzej oziroma zbirko, ki bo popestrila turistični utrip vranske občine. Stare predmete, ki jih imajo ljudje po kmetijah in jih želijo oddati, bo z veseljem sprejel Ludvik Piki in jih vključil v svojo zbirko. Del razstavnih predmetov je zasebna zbirka Ludvika Pikla, del pa je last Občine Vransko. S prerezom traku sta etnološki muzej odprla župan Franc Sušnik in Ludvik Piki. Po krajšem kulturnem programu so se v veselem jesenskem popoldnevu posladkali s kostanjem. T. Tavčar _ ^ Obnova gradu Zovnek Gradu Zovnek bi radi z obnovo povrnili vsaj del nekdanjega sijaja Letošnji prispevek Občine Braslovče pri obnovi stolpa in južnega obzidja palacija bo 5,3 milijona tolarjev. Dela naj bi potekala še do konca oktobra oziroma dokler bo dopuščalo vreme. Obnovitvena dela na gradu Žovnek potekajo dobro in po letnem načrtu, kar je zdaj že mogoče videti tudi od daleč. Ostanki stolpa, do zdaj samo še dve štrleči špici, ki sta bili tik pred zrušitvijo, se intenzivno obnavljajo. Tako pripomorejo k vidnejši podobi srednjeveškega gradu, ki je bil dolga leta ena glavnih utrdb v tem delu Evrope. Dela nadzoruje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Projekt v 70 odstotkih financira Občina Braslovče, 30-odstotni delež pa ministrstvo za kulturo. Na občini žal niso uspeli na mednarodnem razpisu za obnovo in oživitev gradu Žovnek. T. T. ■v Sport na kratko Rokometašice Celeia Žalec so v nadaljevanju tekmovanja v slovenski ženski rokometni ligi zabeležile novo zmago.Tokrat so v soboto v telovadnici prve žalske osnovne šole premagale ekipo iz Kočevja z rezultatom 32 : 24. Da so Žalčanke na tem srečanju favoritinje, se je izkazalo že v prvih minutah srečanja, ko so v 14. minuti prišle v vodstvo z 11 : 4 in vodile vse do konca srečanja s petimi do osmimi goli razlike. Pri domači ekipi je bila tudi tokrat najuspešnejša Petra Kobal, ki je dosegla 7 golov, pri ekipi iz Kočevja pa Duša Perčič z 10 goli. V 2. krogu slovenske prve košarkarske B-lige so Hopsi s Polzele doma premagali ekipo Kolpe iz Črnomlja z rezultatom 110 : 79, ekipa Prebolda, ki nastopa v 2. slovenski košarkarski lig vzhod, pa je doma izgubila srečanje proti ekipi Ilirije z rezultatom 58:105. Športno košarkarsko društvo Koš Polzela bo tudi letos pripravilo ligo tekmovanj Br-glez.com. Ligaška tekmovanja, ki bodo potekala od 19. novembra do predvidoma marca prihodnje leto, se bodo odvijala ob nedeljah v dvorani košarkarskega društva Hopsi Polzela na Polzeli. Prijave je treba poslati do 3. novembra na naslov Marko Slokar, Polzela 221, tel.: 041 381 472 (Marko) ali 041 381 463 (Dani). V Grčiji je bilo evropsko prvenstvo Evropske unije v sam-bu za kadetinje, kadete, članice in člane. Tekmovanja so se udeležili tudi člani ŠD Špartanec iz Žalca. Žiga Pepel, v kategoriji do 56 kilogramov, Kristina Stojanova, v kategoriji do 56 kilogramov, in Klemen Kolarič, v kategoriji nad 100 kilogramov, so osvojili bronaste medalje. V Moskvi pa je od 13. do 15. oktobra potekalo svetovno prvenstvo v sambu, na katerem je nastopila tudi Kristina Stojanova iz ŠD Špartanec iz Žalca in osvojila 9. mesto. Zbral: T. Tavčar Uspešen začetek za odbojkarski ekipi 'III %"!uSp VHL'p . 'Mr Msk Bi H 9m Hi CV HflH fi Lg* IjdjH %. iMhI V drugi slovenski odbojkarski ligi iz našega območja nastopata v letošnjem državnem prvenstvu dve ekipi in sicer moška ekipa SIP Šempeter in ženska ekipa Aliansa Šempeter. Minulo soboto so se odigrala srečanja drugega kroga. Ženska ekipa Alianse Šempeter je v telovadnici šempe-trske osnovne šole gladko s 3:0 v setih premagala ekipo Tabor iz Maribora, moška ekipa pa je bila uspešna na gostovanju pri ekipi Mežice in zmagala 3:1 v setih. T.Tavčar Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v septembrski številki Utripa: JESENSKA-KOLEKCIJA-CHAMPION-ZA-VSE-GENERACIJE-NAJMLAJŠI-ŠPORTNIK-V-AKCIJI-MALI-KORAKI-VELIKE-BALERINE-POPOLDANSKA-ŠPORTNA-SPROSTITEV. Izžrebani nagrajenci: 1. Urban Jerman, Ložnica 35/c, Žalec, 2. Rozalija Natek, Gomilsko 14, 3. Hilda Premik, Migojnice 4/a, Griže. Nagrajenci prejmete nagrade v trgovini CHAMPION (Mercator center, Celjska 7, Žalec, I. nadstropje). Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, so ŽALSKE LEKARNE. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa do 13. novembra 2006. Pozneje prispelih dopisnic ne bomo upoštevali. Novosti vlagateljem neposrednih plačil V letu 2007 se bo prešlo s proizvodno vezanih na proizvodno nevezane ukrepe, to so plačila na površino, večinoma neodvisno od vrste proizvodnje na kmetiji. Novost so tudi zgodovinske pravice na podlagi izplačil v letu 2006. Predvideni model reforme neposrednih plačil v letu 2007 vključuje: 1. Proizvodno vezani ukrepi - 65 % posebna premija za moško govedo (136,5 EUR/bika; 97,5 EUR/vola) - 50 % plačila na glavo za drobnico (ca. 14 EUR/ovco in 12 EUR/ kozo v OMD, sicer 3,5 EUR/žival manj). - 25 % plačila za hmelj (doplačilo 120 EUR/ha k podpori za njive) - plačilo za rejo ženske govedi v višini 100-150 EUR/glavo, pogoj je telitev v tekočem letu (vlaganje zahtevkov bo podobno kot pri govejih pitancih) 2. Proizvodno nevezani ukrepi (zgodovinska plačila) - 80 % mlečne premije in dodatnega plačila za mleko (6,8 SIT/1 oz. 0,028 EUR/1) - 30 % premij za sektor goveje meso v letu 2006 (100 EUR/pitanca) - naraščajoč dodatek za površine s pogodbeno pridelavo sladkorne pese 3. Plačilo na površino - Njivske površine: 332 EUR/ha - Travinje: predvidoma okoli 120 EUR/ha (odvisno od prijavljenih površin v 2007 in razdeljenih zgodovinskih pravic) 4. Druge sheme pomoči in podpor Uredba predvideva tudi nekatere druge pomoči in podpore za: - stročnice, ki znaša 37,89 EUR/ha - energetske rastline, ki znaša 31,5 EUR/ha in - pomoč za pridelovanje lupinarjev, ki znaša za leto 2007 84,52 EUR/ha V letu 2007 bodo uvedene zgodovinske pravice za mlečne premije in dodatnega plačila za mleko in premije za sektor goveje meso. Temeljile bodo na podlagi izplačil za leto 2006 (posebne premije za bike in premije ter dodatnega plačila za mleko). NOVOSTI Nekateri imate še namen povečati kmetijske površine v letu 2007. Svetujemo vam, da te površine oz. GERK-e priključite svoji kmetije še letos do 15. 11. 2006 po predhodni prijavi na upravni enoti. Višina regionalnega plačila za njive, vrtove, trajne rastline na njivskih Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 površinah, rastlinjake, hmeljišča, oljčnike in intenzivne sadovnjake ter površine v prhi, za katere bodo dodeljene plačilne pravice, znaša 332 EUR/ha. Okvirna višina plačil za trajne travnike, barjanske travnike in ekstenzivne sadovnjake, za katere bodo dodeljene plačilne pravice, pa znaša 133 EUR/ha (dokončna višina je odvisna od števila dodeljenih plačilnih pravic). Upravičenci, ki bodo vložili zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za njive in hmeljišča v premeni, ki bo enaka ali večja od 24,23 ha, morajo vložiti tudi zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za praho. Stopnja obvezne prahe je glede na prejšnja leta znižana za 7,2 %. Vsi rejci govedi bodo morali s 1. 1. 2007 upoštevati Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali (Ur. 1. št. 41/2003). Za novozgrajene ali prenovljene objekte za rejo telet velja pravilnik že s 1. 1. 2004. Bistvena novost v tem pravilniku je obvezna reja telet v skupinskih boksih od starosti 8 tednov naprej. Teleta, starejša od 8 tednov, ne smejo biti nameščena individualno, ampak samo v skupinah, kar pomeni, da ne smejo biti privezana. Privezovanje telet je dopustno le v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom, vendar ne več kot eno uro. Teleta lahko namestimo v individualne bokse samo v primerih, ko veterinar presodi, da je izolacija potrebna. Individualni boksi morajo imeti take pregradne stene, da se lahko teleta med sabo vidijo. Pravilnik določa tudi minimalne talne površine na žival, minimalno osvetlitev, minimalno dvakratno dnevno oskrbo telet itd. Pravilnik vsebuje tudi splošne pogoje za zaščito v reji vseh kategorij prašičev ter kokoši nesnic. Določene so predvsem minimalne talne površine oz. velikosti rejnih prostorov ter tudi osvetlitev in drugo. Zakonodaja, ki pokriva področje od pridelave krme do živila in higienski nadzor nad tem (sledljivost), je zajeta v higienskem paketu (v veljavi od 1. januarja 2006). V higienski paket je vključen VURS (Veterinarska uprava RS) v pridelavi krme in predelavi živil živalskega izvora, IRSKGH (Kmetijska inšpekcija RS) v pridelavi kmetijskih pridelkov in krme ter ZIRS (Zdravstvena inšpekcija RS) v spremljanju in nadzoru higiene predelave živil rastlinskega in živalskega izvora. Po tem higienskem paketu so majhne količine primarne proiz- vodnje (največ 30 1/dan surovega mleka, največ 200 kom/dan jajc, neposredna prodaja medu in 3000 kg/leto rib) izvzete iz obveznosti registracije. Nova telefonska številka na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) je 01/580 77 92. POMEMBNO Pogodbena obveznost SKOP-a za kmetije, ki so vključene v kateri koli ukrep SKOP, je 5 let. Svetujemo vam, da si SKOP pogodbo še enkrat preberete, nahaja se na hrbtni strani obrazca D za leto 2004 in: - da vodite vse potrebne SKOP evidence - da imate izdelano analizo tal in gnojilni načrt za celo kmetijo - da izpolnjujete standarde EU (nitratna direktiva, varstvo rastlin, varstvo pri delu) - da se udeležujete SKOP izobraževanj - da kolobarite na njivskih površinah (kolobar morajo izvajati tudi kmetije, ki niso v SKOP-u) Vse govedo mora biti oštevilčeno, vodeni morajo biti prihodi in odhodi iz hleva, prav tako mora biti nna-vedeno zdravljene v hlevski knjigi. Vse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev opozarjamo, da prazno embalažo pravilno očistite in odpeljete na zbirna mesta. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je začela z aktivnostim sledenja ukrepov SKOP in OMD. Sledenje obveznosti za SKOP in OMD bo prvič preverjala v letu 2006, in sicer za prejemnike sredstev iz tega naslova v letih 2004 in 2005. Ker se leto 2006 že izteka, lahko pričakujemo, da bodo pozivi o morebitnih kršitvah že v kratkem poslani po kmetijah. Pomembno je, da na pozive pravočasno odgovorite, saj se v nasprotnem primeru pojasnila ne bodo upoštevala. V primeru, da boste potrebovali našo pomoč, vas prosimo, da se naročite pri svojem svetovalcu. Predvideva se sledenje tudi pri ukrepu zgodnje upokojevanje, zato je pomembno, da upoštevate zahteve iz pogodbe. Reforma skupne kmetijske politike se bo v letu 2007 začela izvajati v vseh državah članicah EU. S skupnimi močmi se bo potrebno čim bolj potruditi, da bodo predvidena sredstva optimalno izkoriščena. PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI V obdobju zimskega izobraževanja 2006/2007 za kmete organizi- ramo izobraževanja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Registracija določenih dopolnilnih dejavnosti ima za pogoj tudi ustrezno izobrazbo. To ustrezno izobrazbo si lahko pridobite z opravljenim ustreznim 30-urnim tečajem. Tako v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje izvajamo tečaje za peko kruha, potic, peciva in izdelave testenin na tradicionalen način, predelavo mesa, predelavo sadja in tečaj za nosilce turističnih kmetiji. Tečaji bodo organizirani glede na prijave. Spravilo pridelkov zelenjave je v jesenskem obdobju eno od pomembnejših pridelovalčevih opravil. Z napotki in drobnimi nasveti bi želel pridelovalcem zelenjave olajšati pot do dobrega, uspešnega in dolgotrajnega skladiščenja jesenskih pridelkov zelenjave. Najboljši način spravila pridelkov zelenjave je skladiščenje pridelkov v hladilnicah. Pri tem naj velja osnovno pravilo, da hladilnica ni bolnišnica! V hladilnico zato shranjujemo zdravo in čisto zelenjavo, ker se le takšna dobro in dolgo skladišči. Če ne premoremo hladilnic, v katerih bi lahko zelenjavo skladiščili na daljši rok, so za to lahko primerni tudi drugi ustrezni prostori, kot so kleti, zasipnice idr. V takšnih prostorih na žalost ne moremo skladiščenim pridelkom zagotoviti tako dolgotrajnega in kakovostnega skladiščenja, kot to lahko storimo v nadzorovanih klimatskih razmerah v profesionalnih skladiščnih prostorih. Zelenjava, ki jo želimo skladiščiti, mora biti obrana oz. pospravljena v optimalnem času zrelosti, skrbno spravljena in zložena v ustrezno embalažo. Za podaljšanje časa za skladiščenje pridelane zelenjave poskrbimo že s samo tehnologijo pridelave na poljih, še posebej pa s prehrano rastlin (npr. kalcijem). V primeru visokih dnevnih temperatur je priporočljivo zelenjavo pred spravilom v skladišče, klet ali v hladilnico čim bolje in čim hitreje ohladiti, saj za vsakih 10° C znižane temperature zelenjavi za 10-krat upočasnimo procese razgradnje in staranja oz. slabšanja kakovosti zelenjave. V jesenskih mesecih je s tem opravilom več skrbi, ker so dnevne temperature nižje od poletnih. Če bi hoteli izvajati »predhlajenje«, ga lahko izvedemo s pomočjo vode: s potapljanjem palet v hladno vodo, pri čemer moramo računati na morebitne težave z glivičnimi boleznimi, za kar v tujini uporabljajo tretiranje z ustreznimi in dovoljenimi fungicidi v zraku in v vakuumu (s katerim zelo hitro odvzamemo toploto vrtninam). Najtežje, ampak hitro razumljivo je dejstvo, ki pravi, da je hlajenje pridelkov v hladilnicah ali v drugih skladiščih v bistvu odvzemanje toplote, ne pa dodajanje hladu. Ker je jesensko spravilo zelenjave mnogokrat opravljeno v vlažnih pogojih, ko je zelenjava zaradi tega lahko precej bolj umazana, se mnogi pridelovalci zato odločajo za pranje le-te, preden jo spravijo v hladilnice ali druga primerna skladišča. S stališča praktičnosti pranja zelenjave pred skladiščenjem ne priporočamo. Shranjujmo raje bolj umazano in s krovnimi deli prekrito zelenjavo (npr. solatnice, kapusnice (zelje, cvetačo, ohrovt ...)). Umazanija na zelenjavi preprečuje transpiracijo - dihanje in s tem izgubo vode iz pri- Pozivam vse zainteresirane, da se predhodno prijavite osebno ali na telefon (03 710 17 84 ali 051 440 118). Vedno več kmetij išče svoje možnosti tudi v opravljanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Te dejavnosti ponujajo ob predelavi svojih pridelkov ali boljši izkoriščenost objektov in strojev na kmetiji ter večjo izkoriščenost delovne sile možnosti za pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji. Torej vabim vse, ki se že resneje ukvarjate in izdelek že tudi tržite ali vidite svojo perspektivo v regi- delka oziroma izsuševanje le-te. Za skladiščenje je v evropskih in razvitih vrtnarskih deželah v praksi skladiščenje listnate zelenjave (solatnice, glavnatega radiča, kapusnice) s čim daljšim kocenom. Na takšen način poskušajo ohranjati svežost shranjene zelenjave na čim daljši rok. Pri spravilu čebulnic je potrebno biti pozoren na skladiščenje pri nizki zračni vlagi, kar za večino ostalih zelenjadnic ni pravilo. Za uspešno in kakovostno skladiščenje pridelkov zelenjave na daljši rok (nekaj mesecev) velja upoštevati nekaj osnovnih pravil, da bomo pridelane vrtnine DOBRO in USPEŠNO skladiščili. Za dolgotrajno in kakovostno skladiščenje je odločilnega pomena pravočasno pobiranje oziroma spravilo pridelkov s polj. Pravočasno pospravljeni pridelki bodo v skladišča spravljeni z največjo možno mero pazljivosti in bodo zelo kakovostni. Zato velja, da pridelano zelenjavo z njiv spravljamo takrat, ko je tehnološko dozorela (ne prezrela). Ne držimo se nepisanega pravila, da spravljamo vrtnine v skladišča takrat, ko imamo čas in ko je oziroma bo lepo vreme. V jesenskem času lahko zelenjavo spravljamo tudi sredi dneva, saj ni več tako vroče, a kljub temu pobranih ali porezanih pridelkov ne sončimo in zračimo na njivi in na dvorišču. Naj velja, da pobrane pridelke, ki jih imamo namen dolgoročno skladiščiti, po najkrajši možni poti spravimo v ohlajene prostore, to je tja, kjer bomo pridelek hranili nekaj mesecev. Z ustrezno tehnologijo in nego posevkov lahko že v času rasti odločilno vplivamo na sposobnost skladiščenja pridelkov zelenjave. To lahko storimo s primerno oskrbo posevkov v okviru dognojevanj, npr. s kalcijem. Vsebnost kalcija v plodovih vpliva na povečano sposobnost skladiščenja. Takšni plodovi imajo čvrstejše celične stene in so zaradi tega bolj čvrsti in odpornejši na mehanske poškodbe v času transporta ter samega skladiščenja. V primeru, da imamo že izkušnje s pomanjkanjem kalcija, je že v času rasti straciji dopolnilni dejavnostih na kmetiji. IZOBRAŽEVANJE ZA UPORABNIKE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Obveščamo vas, da zbiramo prijave za osnovni tečaj za izvajalce ukrepov varstva rastlin. Prijavljeni boste o terminu tečaja naknadno obveščeni. O drugih izobraževanjih, ki bodo v zimskih mesecih, vas bomo naknadno obvestili. Izpostava KGZS Žalec priporočljivo dodajati kalcij, npr. preko lista, in rastline preskrbeti s tem pomembnim hranilom. Za dobro in pravilno skladiščenje moramo poznati, kakšne so zaželene toplotne zahteve za posamezne vrste zelenjave, kakšna naj bo relativna zračna vlaga v prostoru (hladilnici). Ustrezne toplotne in vlaž-nostne razmere v skladiščnih prostorih pripomorejo k podaljševanju hrambe pridelkov (spravljeni pridelki se naj ne bi izsuševali). Za sprožanje procesov dozorevanja je pomemben plin, ki ga najdemo v skladiščnih prostorih - ETILEN. To je hormon, ki je pomemben za dozorevanje pridelkov in ki ga ne sme biti preveč in ne premalo. Veliko ga je v prostoru oziroma v okolici, če je pridelek zrel. Z njim pospešujemo staranje in dozorevanje skladiščenega pridelka, kar pa naj ne bi bil cilj skladiščenja. Kakšni so pogoji za skladiščenje zelenjave, ki jo pospravljamo v pozno poletnem in v jesenskem času ter hranimo v hladilnicah in drugih prostorih, je razvidno iz spodnjega seznama. Spravilo pridelka zelenjave s polj je zelo pomembno opravilo, ki bi naj predstavljalo krono celoletnega dela in bi pridelovalcu moralo trud in skrb, ki so ga imeli s posevki čez rastno dobo, povrniti in celo obogatiti. Kakovostno shranjeno zelenjavo bomo lahko prodajali na trgu takrat, ko je na prostem v Sloveniji skoraj nikjer ne moremo pridelovati. Višja kot bo kakovost višje bodo lahko prodajne cene pridelkov zelenjave. To pa je tisto, kar si želi vsak pridelovalec. Če k temu dodamo še dejstvo, da v Sloveniji delež na naravi prijazen način pridelane zelenjave (integrirana in ekološka pridelava) raste, smo za vse slovenske potrošnike naredili zelo veliko. Zdrava, sveža, z vitamini ter minerali bogata in po vrhu še v slovenski zemlji pridelana zelenjava je skupen cilj pridelovalcev in želja vseh potrošnikov. Igor ŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr., specialist za zelenjadarstvo in poljedelstvo pri KGZ Celje MIZARSTVO cSs ki Letuš 6 a, Šmartno ob Paki Tel.: 03/89 15 146 Faks: 03/89 15 147 GSM: 041/051 628 528 ’ LESENO STAVBNO POHIŠTVO PO NAROČILU ^TOPNIK IN MON'f'ÉBMpic|)N’lJl P, {j&o. ♦ PV<5”tN A^U-STAVBNO POHIŠTVO Vabljeni v naš razstavni salon Gozdne prikolice, sekani, cepilci,... Z GORILNIK ZA OGREVANJE s sekanci, koruzo, žitom, peleti, itd.. 0MPLETNB STREHU vse za stene in strehe - trapez pločevina, žlebovi, pribor, okna. Braslovče 03-700 05 00 www.lindap.sl + 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC ' Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 , NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI CAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 Skladiščenje jesenskih pridelkov zelenjave VRTNINA temperatura (°C) relat. zrač. vlaga (%) čas skladiščenja čebula, česen 0 70-75 6-8 mes. rdeča pesa - 0,5 do 0 90-95 1-2 mes. brokoli 0 90-95 4-6 mes. brstični ohrovt - 1 do 0 90-95 30-45 dni zelie - 1 doO 85-90 4-6 mes. cvetača 0 85-90 30-40 dni ohrovt -1 do 0 85-90 4-6 mes. paprika iz rastlinjaka 7-10 85-90 8-10 dni endivija 0 90-98 15-30 dni glavnati radie 0 90-98 30-40 dni solata 0 95-98 15-30 dni pozen krompir 4-5 85-90 5-8 dni fižol 7-10 85-90 8-10 dni peteršilj -1-0 80-90 60-75 dni korenček 0 90-95 4-6 mes. sam "Dtopdom SAM, D. O. O., DOMŽALE VABI NOVE SODELAVCE SAM, d. o. o., Domžale s sedežem v Zgornjih Jaršah je srednje veliko podjetje z jasno predstavo za prihodnost. Glavna dejavnost podjetja je trgovina z gradbenim materialom, metalurgijo, vrtnim programom, materialom za vodovod in ogrevanje, keramiko in kopalniško opremo, elektromaterialom in belo tehniko ter z ostalo opremo za dom. K sodelovanju vabimo nove sodelavce: 1. Prodajalec v PC Latkova vas (m/ž) Pogoji za opravljanje dela: - srednja trgovska šola oziroma podobne ustrezne smeri ali poslovodska šola, - 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, - poznavanje prodajnega asortimenta, - obvladovanje dela z računalnikom v MS Windows okolju, - obvladovanje programskih orodij MS Office, - organizacijska sposobnost, - komunikativnost. 2. Skladiščnik v PC Latkova vas (m/ž) Pogoji za opravljanje dela:- srednja poklicna šola, - 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, - poznavanje prodajnega asortimenta, - izpit za viličarja, - tečaj za skladiščnika, - vozniški izpit C-kategorije. Delo se opravlja v PC Latkova vas. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (6 mesecev) z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 10.11. 2006 na naslov: SAM, d. o. o., Domžale Preserska cesta 1, Zgornje Jarše 1235 Radomlje s pripisom »za razpis« ali na e-naslov: milena.sedeljsak@sam.si Dodatne informacije o navedenih delovnih mestih dobite na tel. št.: 01 729 88 21 (Milena Sedeljšak). V'Vf-y - a www.sam.si SQITI ■Dtepjom SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 (AKCIJA I velja od 16.10. do 30.10.2006 1.790s* 750s* Nagrobni pesek 25 kg, 4-7 mm ali 7-10 mm Ì.T50 SIT 7.30 EUR Ceski premog rjavi oreh v vreči približno 30 kg Dtul*""" sam ’■Rewoa ćbški m * 7,47 EUR Češki premog rjavi kocka v vreči približno 30 kg 3,13 EUR ČS Avto SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji MIZARSTVO KORUN Ervin KORUN s.p. Šentrupert 36, 3303 Gomilsko, tel.: 03/70 56 023, 70 56 024, faks: 572 63 90, GSM: 041 626 814 www.mizarstvo-korun.si, e-naslov: mizarstvo-korun@siol.net STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJ, z. o. o. Lava 7, p, p. 1045 3001 Celje tel.: 03 426 31 22,031 342 118 in 03 426 31 20,031 360 072 e-naslov: sz-atrij@siol.net PRODAMO BRASLOVČE - stanovanjska hiša P +1, primerna tudi kot dvodru-žinska, 1.1988, tlorisne velikosti ca. 150 m2, parcela 814 m2, v naselju ob lokalni cesti s sadnim vrtom in veliko garažo. Lokacija hiše je ravnina, komunalno urejena, v bližini trgovina, vrtec, šola in uvoz do avtoceste ca. 2 km, cena 38 mio SIT, 158.600 EUR; POLZELA - Breg, stanovanjska hiša K + P + M, z vsemi priključki, 1.1978, tlorisne velikosti 100 m2, parcela 1362 m2, v strnjenem naselju, bližina avtoceste, cena 35 mio SIT, 146.000 EUR; LJUBEČNA - vrstna stanovanjska hiša, tlorisne velikosti ca. 80 m2, K + P + M, na parceli, velikosti 370 m2,1. 1994, z okrasnim vrtom, v lepem in mirnem okolju, komunalno urejena, cena 38 mio SIT, 158.300 EUR; NAZARJE - 3 S stanovanje, skupne velikosti 84 m2 v 4. nadstropju, obnovljeno 2004, nova PVC-okna, prostori: 2 sobi, kuhinja, dnevna, kopalnica, WC, balkon in pokrit balkon ca. 6 m2 kot delovna soba. Cena 17 mio SIT, 70.940 EUR. Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si. MALI OGLAS PRODAMO JABOLKA ZA OZIMNICO: jonagold, idared, breaburen, mutsu, gloster. Informacije na tel.: 570 90 39, GSM 041 762 775. TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 S SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12, 3312 PREBOLD Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net IVA, PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611 schefenacker SAPS d.o.o. , PREBOLD Smo vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj avtomobilskih ogledal in luči za mednarodno avtomobilsko industrijo. Pripravljenost na inovacije in usmerjenost h brezpogojni kakovosti je glavno vodilo vseh 7000 sodelavcev podjetja Schefenacker po celem svetu. Naš mladi tim v podjetju SAPS d.o.o. v Preboldu, potrebuje okrepitev iz vrst IZKUŠENIH STROKOVNJAKOV S PODROČJA BRIZGANJA PLASTIČNIH MAS ter drugih področij. Vaš naslednji korak je: Čim prej nas obiščite, pokličite na tel. (03) 7034 510, v našo kadrovsko službo ali pošljite mail na naslov: leonida. boncina@schefenacker-slovenia.com Spomin na dan mrtvih X T ajslajše v domači zemlji bi počival, 1 \ saj na njej sem vedno rad prebival. Ljubil jo bom v vsej lepoti, tudi ko stopal bom po njeni zadnji poti. Takrat bodo še naprej gore šumele, po ravninah trate zelenele, pod nebom ptice žvrgolele, ko s pesmijo mi bodo čez grob vzletele. Tudi toplo sonce bo naprej sijalo, nova življenja svetu bo dajalo. Saj življenja vse se veseli, dokler usoda kruta sreče ne skali. T T sem, ki že v grobovih spijo, V spomeniki njihov zadnji dom krasijo. A počasi tudi ti zbledijo, čeprav pod njimi rožice cvetijo. T T sa imena govorijo, ko blede lučke še gorijo, V da nekdaj z nami so bili, a sedaj že dolgo več jih ni. T7~ o obujamo na njih spomine, XV začutimo ponovne bolečine. Takrat odhajali so v kraj neznani, saj trpeli tiho in boleče so med nami. Z njimi so še zadnji dnevi upanja odšli, tja v neskončno morje večnosti. Rado Kot, Griže Marjanu Kozmusu v slovo Kako brez pomena se izgubljajo naše besede, naše misli in naša občutja. Nemoč, koje vse dokončano, ko se sklene krog! Ostaja samo daljna, medla lučka, ki jo prižiga slutnja, da se človek samo z ljubeznijo in smrtjo dotakne neskončnega. Dragi Marjan, v šolski kroniki je zapisano, da si bil med ustanovitelji glasbenega šolstva v Žalcu ter eden izmed prvih učiteljev v glasbeni šoli. Že v mladosti si čutil izredno nagnjenost do glasbe na sploh, predvsem pa do igranja na harmoniko. Od leta 1961, ko si se redno zaposlil v naši šoli, pa do leta 1990, ko si se upokojil, seje tvoja predanost glasbi vsakič dokazovala, saj si vedno prihajal z novimi idejami, kako otrokom čim bolj približati glasbo in jim dati vse tisto bogato znanje, ki si ga nosil v sebi. Tako si navdušil vrsto generacij za nadaljevanje študija harmonike. Nastali so številni in tudi prvi učbeniki za harmoniko in električne klaviature od 1. do 6. razreda, ki jih še danes uporabljajo učitelji po Sloveniji. Bil si ustanovitelj našega odličnega harmonikarskega orkestra, ki si ga tako predano vodil 30 let. Kot učitelj si se z učenci udeleževal številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih so prejemali visoka priznanja. Bil si med ustanovitelji mladinskega festivala »Pesem in mladost« v Žalcu, za katerega si uglasbil številne pesmi naše pesnice Mete Rainer in drugih. Nekateri med njimi so postali pravi evergrini. O tvoji širši dejavnosti na kulturnem področju bi lahko govorili ure in ure. V vsakem vlaknu tvojega bitja je živela glasba. Dragi Marjan, pogrešali te bomo. Tako kot si se ti veselil vsakega novoletnega srečanja z nami, ko smo obujali spomine, tako bi ti mi želeli pokazati našo novo šolo, ki smo jo še skupaj sanjali v tvojih časih službovanja. Trenutek, ki pomeni konec nekega življenja, pride vedno prezgodaj in je neizprosen in boleč. Morda ti v tej hitrosti življenja nismo dovolj pokazali, kako smo te imeli radi in smo te cenili, toda vsi čutimo praznino, ki ostaja za tabo, ostajajo pa tudi vzvišeni cilji življenja, s katerim si se zapisal v naša srca in srca številnih generacij, ki sijih učil, v trajen spomin. Smrt nam je v opomin. Nihče od nas ne ve, kdo bo na vrsti že jutri kot prvi in kdo naslednji. Vse mrtvo je vredno spominov in vse živo še večje ljubezni. Marjan, hvala ti za vse! Tvoja pot je dokončana, tvoja setev ni bila požeta, sam s seboj si, tih in brez besede! (Gradnik) Tanja Cehner POGREBNE STORITVE U/an Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: Otti 613 269 GSM; 061 768 906 Staro daška ut. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 26. ure Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 17. novembra 2006 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. Komemoracije v krajevnih skupnostih Spodnje Savinjske doline GRIŽE - sreda, 1. november, ob 14. uri pri spomeniku NOB GOMILSKO - sreda, 1. november, ob 8.45 pri spomeniku NOB PREBOLD - ponedeljek, 30. oktober, ob 16. uri pri osrednjem spomeniku NOB VRANSKO - ponedeljek, 30. oktober, ob 11. uri pri spomeniku NOB na Gorici BRASLOVČE - petek, 27. oktober, ob 11. uri pri spomeniku NOB TABOR - sobota, 28. oktober, ob 16. uri pri Domu krajanov Tabor POLZELA - četrtek, 26. oktober, ob 11.30 pri centralnem spomeniku NOB PETROVČE - petek, 27. oktober, ob 11. uri pri spomeniku NOB pri OŠ LETUŠ - petek, 27. oktober, ob 9.30 pri spomeniku NOB ANDRAŽ - sreda, 1. november, ob 9. uri pri spomeniku NOB VRBJE - petek, 27. oktober, ob 17. uri pri gasilskem domu ŽALEC - petek, 27. oktober, ob 11. uri pri spomeniku NOB GOTOVLJE - petek, 27. oktober, ob 10. uri pri spomeniku NOB Za ostale krajevne skupnosti podatki niso bili posredovani. Počastitev dneva spomina na mrtve v Občini Tabor Predstavniki Občine Tabor bomo dan spomina na mrtve počastili 30. oktobra 2006 z obiskom naslednjih obeležij: 1. groba častnega občana Maksimiljana Lesjaka na pokopališču v Žalcu ob 9.30, 2. spominske plošče na Domu krajanov Tabor ob 10.30, 3. spomenika NOB na pokopališču v Taboru ob 10.50, 4. groba častnega občana Alojza Raka na pokopališču v Taboru ob 11.00, 5. poklon vsem pokojnim občanom pri križu na pokopališču ob 11.10, 6. spomenika padlim sinovom pri domačiji Matko ob 11.30, 7. spomenika padlim partizanom na Presedlah ob 12.20, 8. spomenika padlim partizanom na Lepih Tratah ob 12.50. Na obeležjih in grobovih se bo spominu pokojnih poklonil župan in prižgal svečo. V spomin Stanetu Skoku Na pokopališču v Preboldu so k zadnjemu počitku položili Staneta Skoka iz Prebolda - prizadevnega šahista in ustanovitelja ŠK Savinjčan iz Šempetra. Zadnje slovo je bilo v ožjem družinskem krogu. Stane Skok seje rodil 12. novembra 1927. Za čas svojega plodnega in uspešnega življenja sije pridobil velik ugled in mnogo prijateljev, tako doma kot tudi na tujem. Družino in dom sije ustvaril v Preboldu. Stane Skok je bil predan lepi kraljevski šahovski igri, bilje odličen šahist. Šahovski klub Savinjčan je ustanovil leta 1958 in mu tudi predsednikoval. Po njegovi zaslugi je klub zaživel z vse večjim številom mladih šahistov. Organiziral je veliko prijateljskih srečanj in šahovskih nagradnih srečanj v Šempetru in Preboldu. Družina je izgubila dobrega moža in očeta, ljubitelji šaha in prijatelji pa prizadevnega sodelavca šahista in športnega delavca. Vsi, ki smo ga dobro poznali, se ga bomo spominjali s spoštovanjem. Jože Grobelnik Je čas, ki da. Inje čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. Inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in sestre MARIJE UPLAZNIK iz Kasaz (10. 12. 1939-26.9. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala dežurni zdravstveni službi, dr. Zalokarjevi - Rode, župniku gospodu Ivanu Arzenšku, gospe Ivanki Ropotar za izrečene besede slovesa, pevcem Savinjskega okteta, rogistu gospodu Feliksu Srebotu, pogrebni službi Ropotar, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: mož Tone, hčere Janja, Brigita in Natalija z družinami, sestri Tilka in Draga ter ostalo sorodstvo Tiho ti je tekla reka življenja, tiho in neopazno je tekla solza njegovega trpljenja. Otrpnilo je srce, ostala nam je bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ateka, dedija, tasta, brata in strica AVGUSTA PFEIFERJA iz Arje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za številno spremstvo na zadnji poti. Hvala Združenju šoferjev, gospodu župniku Arzenšku za opravljen obred, govornikom za poslovilne besede in pevcem. Hvala vsem, ki se ustavijo ob njegovem grobu. Žalujoči: žena ter sinova in hči z družinami V SPOMIN 10. oktobra 2006 je minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi ati in dedi MILORAD MILADIĆ iz Žalca Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi OPRAVIČILO Pri objavi osmrtnice - v spomin FLORJANU IN MARIJI LESJAK - v septembrski številki Utripa sta bili pod slikama po pomoti zamenjani letnici rojstva in smrti. Svojcem se opravičujemo. Uredništvo Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Lucija Kolar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o„ Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev - EUR 1,46. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, sina in brata MIRKA RAZBORŠKA iz Zaplanine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala županu Francu Sušniku in Občini Vransko za tolažilne besede, Lovski družini Vransko za lovski pogreb, župniku Dragu Markušu za cerkveni obred, Savinjskim rogistom in cerkvenim pevcem za čutno odpete pesmi ob zadnjem slovesu ter pogrebnemu zavodu Morana za kakovostno opravljeno storitev. Žalujoči: hčeri, oče, mati, sestra in vsi sorodniki Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, brat, oče, dedi in pradedi STANKO SKOK iz Prebolda, Dolenja vas 77 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem za pozornost in izraze sožalja v najtežjih trenutkih. Vsi njegovi V tišini so skrivnosti, zato je najlepši zvok zvok tišine, to je pesem duše. V SPOMIN 2. novembra bo minilo tri leta, odkar si tiho odšla, a v naših srcih kakor prej živiš, TANJA PLASKAN iz Malih Braslovč Hvala vsem, ki prižgete svečko in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta in svaka MILANA MURA iz Pongraca 88, Griže se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem za izraze sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Bolnišnici Topolšica, njegovim prijateljem za odigrano melodijo, govornici, gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi kolektivu Zapori Celje in za častno stražo. Žalujoči: žena Marija, sin Boštjan z ženo Zvonko, sestri Marica in Nada z družinama, brat Frido in ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL. 03 700 06 40 Ko v ranem jutru smo se prebudili, oznanjal se je lep jesenski dan, |k nihče še takrat slutil ni, da to bo dan, ■ ko zamrl bo tvoj smehljaj, I-fšm zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. Tiho se je poslovila od nas naša draga mama, stara mama, babica in teta JUSTI KORUN iz Kaplje vasi 27, Prebold (9. 10. 1919-16. 9. 2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalja in darovali sveče, cvetje, za svete maše ter denarne prispevke za Anin dom. Hvala tudi duhovniku za opravljen obred, govorniku Banku za besede slovesa, pevskemu zboru DPD Prebold, praporščakom, gasilcem Kaplje vasi in pogrebni službi Ropotar za opravljen pogreb. Vsi njeni Solza in bolečina nas v prsih tišči, sedaj se zavedamo, da tebe med nami več ni. V SPOMIN V nevidni plašč bi se odeli, da bi tvoj sijoči obraz vsaj enkrat še objeli. Te božja roka prehitro nam je vzela, praznina in globoka bolečina je zaječala, ker ti naša srca niso dovolj hvale pela, ko si pridno naš dom grela. Že leto mineva spomina, kar se od nas se poslovila je ljuba MARTINA JEGRIŠNIK, roj. METLIČAR, iz Zabukovice (19.4. 1965-22. 10. 2005) Hvala vsem, ki ji nosite cvetje, sveče in v spominu ohranjate duh njen. Žalujoči: vsi njeni Omahnile zdaj pridne so roke, oko ne išče novih več poti, ata naš zdaj mirno spi. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka KARLA ZAGORIČNIKA iz Podloga (27. 8.1928-5.10. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Urški, gospodu župniku Mirku Škofleku, pogrebni službi Ropotar, cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu pevskemu zboru Savinjski zvon Šempeter ter Viliju za odigrano melodijo. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Mici in otroci Branko, Stanko in Marjana z družinami OPRAVIČILO V ZAHVALI za pokojnega JOŽETA ARISTOVNIKA iz Petrovč je bila nenamerno izpuščena zahvala vsem, ki so darovali številne sveče. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Bila si kakor sonce, srček tvoj bilje zlat, vendar kljub temu ne moremo jokati za teboj, ker nočemo sprejeti resnice, da te ni več med nami... ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 85. letu starosti zapustila ljubljena žena, mamica in babica MARIJA GRIL iz Orle vas 1 Od nje smo se poslovili 25. 8. 2006 na pokopališču v Braslovčah v krogu njenih najdražjih in prijateljev iz »doline solzic«. Hvala za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja, prav tako hvala vsem, ki ste ji v času bolezni in nam v najtežjih trenutkih kakor koli pomagali in nam stali ob strani. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: mož Franci, hčeri Marjana in Boža z družinama ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 24. oktobra je minilo eno leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, sin in brat BOŠKO VESELINOVIČ iz Založ 29 (16.10.1950-24. 10. 2005) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prižigate sveče in ohranjate lep spomin nanj. Žena, mama in brat z družino Modro grozdje zori, a tebe med nami več ni. Ostaja le spomin, ki nikoli ne zbledi. Čika, kot smo ga klicali vsi, hvala ti. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi oče, brat, dedi, Čika, stric in partner STANISLAV ANTLOGA iz Prelog pri Šmarju (16.10. 1946-15. 9. 2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, za svete maše in za denarno pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, kolektivu slaščičarne Vanilija, govornikom, gospe Ivici Ropotar in Robiju Šoleharju, ter pogrebni službi Ropotar. Zahvala gre tudi vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, sestre, babice in prababice VIKTORIJE VIDMAR iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju ZD Žalec, reševalni ekipi, gospodu župniku iz Prebolda, PS Ropotar, pevskemu zboru in gospe Ropotarjevi za sočuten govor. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Ustvarjalnost jeseni in človeških rok Ob tednu otroka srečanje s policisti P’XSf'J é A Ul 7 i V tednu otroka se je zvrstilo več najrazličnejših prireditev in aktivnosti tudi v naši dolini. Na I. OŠ Žalec in njenih podružnicah so na razredni stopnji teden zaključili z ogledom gledališke igrice na temo telefonske številke 113, ki pomeni klic v sili. Igrico so si učenci matične in podružničnih šol ogledali v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in ob njej spoznali in ugotovili, zakaj obstaja ta številka, kako je pomembna in kdaj vse jo velja uporabiti. Na dvorišču šole so se srečali s Radovednim otrokom je zbudil zanimanje policijski motor policisti Prometne policije Celje zanimanjem ogledali avtomobil in spoznavali njihovo tehniko, in motor. pripomočke, predvsem pa so si z D. N. V LEKARNI ŽALEC VAM V NASLEDNJIH DNEH NUDIMO: SVETOVANJE IN NEGA Z NARAVNO KOZMETIKO DR. HAUSCHKA 26. OKTOBRA 2007 OD 13.30 DO 18.00 URE OB SVETOVNEM DNEVU SLADKORNIH BOLNIKOV SI LAHKO IZMERITE KRVNI TLAK, KRVNI SLADKOR IN HOLESTEROL! 14.NOVEMBRA 2006 OD 9.30 DO 16.00 URE NAMENITE SI NEKAJ MINUT ZASE IN SI REZERVIRAJTE SVOJ TERMIN! NAROČILA ZA OBOJE SPREJEMAMO NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 712 02 50! Pločnik v Letušu V tem času ne manjka raznih jesenskih dekoracij in ugotavljamo, da so avtorji z različnih koncev naše doline čedalje bolj domiselni. Nekaj utrinkov jesenskih ustvarjalcev smo ujeli v objektiv. bila na ogled od 7. do 22. oktobra in je dajala prijetno in zanimivo podobo temu delu Tabora. Zanimiva fotografija je nastala ob reki Bolski v Dolenji vasi pri Preboldu (slika 2). V poplavi raznih jesenskih aranžmajev so Da otroška domišljija nima meja in da največ otroškega ohranijo tisti, ki so z njimi največ v stiku, so dokazale vzgojiteljice iz šempetrskega vrtca (slika 3). Poslale so nam motiv z razstave pred vrtcem. Ustvarile so Izgradnja tretje faze pločnika v Letušu V teh dneh se zaključujejo dela v naselju Letuš pri gradnji tretje faze pločnika v dolžini 200 metrov. Gradnja tega odseka je bila na podlagi uspešnega razpisa za dodelitev sredstev države dodatno uvrščena v proračun Občine Braslovče in na zadnji seji občinskega sveta potrjena z rebalansom proračuna. Vrednost del je 25 milijonov tolarjev, od tega je Republika Slovenija, Služba vlade za lokalno samoupravo, prispevala 12,6 milijona tolarjev, ostalo pa braslovška občina. S to pridobitvijo bo zdaj ta del poti skozi Letuš varnejši za uporabnike, predvsem za pešce. Dela je izvajalo gradbeno podjetje David Ograjenšek iz Velike Pirešice, asfaltno prevleko pa je položilo podjetje VOC Celje. V prihodnjem letu naj bi z deli nadaljevali mimo težko prehodnega in zelo nevarnega ovinka ob regionalni cesti skozi Letuš. T. Tavčar V Taboru, pred domom krajanov, vrtcem in šolo (slika 1), so letos pripravili pravo razstavo buč in jesenskih aranžmajev. Glavni avtor postavitve razstave je bil Alen Kovačič. Razstava je osnovnošolci ustvarili prizor z nostalgijo na poletni čas, ki ga radi preživljamo ob vodi, se kopamo, poležavamo na soncu, lovimo ribe ... Vsekakor zanimivo in domiselno. ga s pomočjo otrok, ki so skupaj s starši prinašali od doma poljske pridelke. Tudi sicer je bilo za otroke v tem mesecu pobiranja jesenskih darov prav posebej čarobno. Z vzgojiteljicami so opazovali repo na njivi, jo vonjali in poizkušali. Ogledali so si predstavo s senčnimi lutkami in jo naslikali s tušem. Prepričani smo, da so na takšen ali drugačen način bogastvo jeseni okusili tudi v ostalih vrtcih po Spodnji Savinjski dolini. D. N. in L. K. Smetišče na sv. Jedert Rušenje šole na Ponikvi V začetku prejšnjega tedna so tudi uradno začeli z deli za izgradnjo nove podružnične osnovne šole na Ponikvi. Sicer še ne z dejansko gradnjo, ampak z rušenjem 103 leta stare šole, saj bo nova stala na isti lokaciji. Dogodka so se udeležili predstavniki žalske občine z županom Lojzetom Posedelom, predstavniki matične in podružnične šole z ravnateljico Tatjano Žgank -Meža in predstavniki KS Ponikva s predsednikom Ivanom Jelenom. Začetek rušenja stare stavbe, ki je Miro Korošec nam je v imenu krajanov sv. Jedert v uredništvo posredoval zgornjo fotografijo in pripis, ki kaže ogorčenost nad divjim odlaganjem smeti v njihovem kraju: »Krajani Gotovelj iz zaselka Sv. Jedert razpisujemo nagrado za informacijo o svinji (naj nam pujski oprostijo, ker jih žalimo), ki je pozabila, zakaj so javna smetišča.« Ogorčenosti se pridružujemo v uredništvu in brezvestnim odla-galcem smeti pošiljamo vprašanje, kako bi bili zadovoljni, če bi takšno pošiljko položili neznanci na njihov prag. L. K. bi bo vrednost del dobrih 143,7 milijona tolarjev. Od tega bo ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo 30 odstotkov sredstev, kar znaša 48,6 milijona tolarjev. Gradnja naj bi bila končana avgusta prihodnje leto. Do takrat oziroma do zaključka tega šolskega leta pa bo 30 otrok nabiralo nova znanja v matični šoli v Žalcu. D. Naraglav dosegla častitljivo starost in dajala prva znanja številnim generacijam, so proslavili s kozarcem penine, saj se je začelo uresničevati tisto, za kar so si vsi in vsak na svoj način prizadevali. Novo podružnično šolo gradi Vegrad, d. d., Velenje. Po pogod- UNIVERZUM, d. o. o. Ul. Ivanke Uranjek 5 3310 ŽALEC (pri trgovini TUŠ) tel.: 03/571 87 40,041 854 607 , «UocJKpIl / "'sasr' KOLESA, MOTORJI, REZERVNI DELI, ČELADE IN PLAŠČI PO ZELO UGODNIH CEHAH. MOŽEN NAKUP NA POSOJILO DO DVEH LET. NA ZALOGI TUDI PIROTEHNIKA! KOLESA V OKTOBRU IN NOVEMBRU - 20 % POPUST.