Lete III Na ogled — ne vračati, dati naprej Štev. I Glasilo „PRODUKCIJE", osrednje zadruge za nakup, proizvajanje in prodajo r. z. z o. z. v Ljubljani. Izhaja poljubno 4-krat na leto. V Ljurihfijani, 28. marca 1926 Naročnina celoletno 6 Din Produkcija osrednja zadruga za proizvajanje, nakup in prodajo, r. z. z o. z. v Ljubljani vabi na radni občni zbor ki se vrši 12. aprila ob 6. uri zvečer v Zadružnem domu v Ljubljani Vil. Dnevni red: 1. Poročilo računov za 1. 1925. 2. Predložitev bilance. 3. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze načelstvu. 4. Revizijsko poročilo. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Bodoče delovanje. 8. Raznoterosti. Načelstvo: Nadzorstvo: A. Kristan m, p. K. Tekavc m. p. V prvi številki „Produkcije" je izšel dne 8. februarja 1924 proglas na delavstvo.-po Sloveniji, ki je poročal, da se je ustanovila „Produkcija" osrednja zadruga za nakup, proizvajanje in prodajo r. z. z o. z. v Ljubljani. Ta proglas je našel velik odmev med vsemi sloji - konzumenti. Večina je s simpatijami pozdravljala to ustanovitev. Manjšina — nekaj večnih nezadovoljnežev — je pa godrnjala: čemu nam tega treba. Vsak razsoden in razumen človek je pa kmalu uvidel, kako velikega gospodarskega pomena je taka osamosvojitev ne samo za delavstvo, temveč v splošnem za vse konzumente. Takšna inštitucija ni samo za to tukaj, da neposredno oddaja po nizkih cenah svoje proizvode ali nakupljeno blago, temveč ona tudi posredno vpliva na vse tržne cene. Vsled delovanja „Produkcije" bodo tudi! vsi ostali proizvajalci in trgovci prisiljeni cene regulirati na najnižjo stopnjo, in s tem bo „Produkcija" delala ne samo v korist svojih odjemalcev, temveč tudi v splošno korist. Tedaj kdor dela z nami, ta dela za splošno blaginjo. Bodo pa tudi delovali proti nam. Ali kaj to proti združeni moči kon-zumentske volje?! Skupni gospodarski življenski interesi nas morajo družiti v našem boju za obstanek, kajti le v skupnosti je moč, po-edinec ne doseže veliko, skupnost pa lahko vse. Gospodarske neprilike nas tlačijo k tlom, skrbi' za obstanek nam izmozgavajo vso življensko silo, tako da ne moremo izvrševati tiste naloge, ki nam jo je življenje prisodilo. Pod pritiskom slabih gmotnih razmer trpi poedinec in ž njim vsa družina. Prav ničesar nimamo od življenja, ker je boj za kruh večji, kakor pa zmorejo naše moči. Vsak dan nam pa obetajo še slabše čase. Da si konzumenti -iz teh neznosnih razmer pomagajo, so segli povsod po samopomoči, ki je omogočena v skupnem združevanju — v zadrugah. Pri vseh zadrugah, kjer dobro gospodarijo, so vidni lepi uspehi. In taka zadruga, ki nam mora biti vsem v pomoč, je pač „Produkcija". V teku teh prvih dveh let je „Produkcija" izvršila potrebno organizacijo članstva in pripravljala teren za svoj širši razvoj. V zadnjem času je pričela proizvajati čistilo za čevlje, mast, plavilo in drugo. Vsled sedanjih težkih časov, velikih finančnih težkoč in trgovskih polomov je bilo neobhodno potrebno, da se naš namen dodobra preudari in razmotriva vse težkoče, kajti vsaka prenagljena odredba bi znala več škodovati, kakor koristiti. Vse se je pretehtalo, dobre in slabe strani. Pred odločitvijo se je zaslišalo vse naše strokovnjake, da li naj se prične, ali naj se čaka na ugodnejše čase. Po predhodnem študiju vseh sedanjih trgovskih in gospodarskih prilik in po razmotri-vanju s člani načelstva, je bilo soglasno mnenje, da naj se z akcijo prične. Pričetek je do potankosti proučen in se dela z vso previdnostjo, ki je za tako podjetje potrebno. Za bodoče delo tega veli-kcga podjetja je dobiti' trden temelj. Produkciji se mora posrečiti, da se organizirani konzumentje v izdelovanju in nakupu življenskih potrebščin popolnoma osamosvojimo. Produkciji mora biti dana možnost, da vzame stopnjevaje v svoj delokrog vse industrijske panoge. Treba je le, da vsi zastavimo svoje sile in zmožnosti. S složnim skupnim delom bomo premagali vse ovire. Začeli smo in začetek je tu. Na Tržaški cesti v zadružnih hišah „Stan in Doma" smo uredili vzorne trgovske prostore. V teh prostorih bomo imeli vedno tovarniške zaloge manufakture, konfekcije, galanterije, perila, klobukov, čevljev in sploh vse oblačilne potrebščine, dalje veliko zalogo najmodernejšega pohištva, spalnice, jedilnice, kuhinjske oprave, žimnice, zagrinjala, preproge, upognjeno pohištvo, pletene garniture, dalje kuhinjske potrebščine, porcelan, pločevinasto posodo, špecerijo, mlekarno, itd. itd. Priključili smo veliko razpoš-iljaluico premoga in drv. V gradnji je najmodernejša kavožgalnica z velikimi skladišči prvovrstne kave, žitne in sladne kave. Imeli bomo lastne mline za mletje vseh dišav. Vse blago bomo imeli neposredno od producentov in tovaren. Blaga je prvovrstne kvalitete in je v zalogi od navadne do najfinejše vrste. Izbira je tako velika, da bomo zadovoljili tudi največjega razvajenca. Blago bomo seveda oddajali po konkurenčnih cenah. Prvi pogoj našega podjetja pa mora biti solidnost. Držati se moramo principa: dobro blago za nizko ceno. Da se preprečil vsaka zloraba po konkurentih, je treba vse naše blago in proizvode zaznamovati in znamenje varstveno zaščititi. Vsak proizvod mora nositi naš znak, tako da bo s tem znakom dokumentirana dobra kvaliteta. Čistilo in mast za čevlje ih plavilo nosijo ime „Produkcija". Ker je kot znamka to ime malce predolgo, se je sklenilo, da se skrajša in da nosijo vsi naši izdelki kratico „Proja". Na primer: Proja = žitna kava, Proja — siadna kava, Proja = krema, Proja — plavilo, Proja milo, Proja sveče, Proja rum, Cimet znamke Proja, Poper znamke Proja, dalje, Proja srajce, Proja čevlji, klobuk znamke Proja itd. Tudi vsa pohištvena uprava bo imela užgan znak „Proja“. Vse kar pride iz naših rok bo nosilo naš znak „Proja". S tem gre po svetu dober sloves o naši robi in se tako dela brezplačna reklama. Vsak mora biti prepričan, da je „Proja" izdelek pr.vovrsten. Kdor bo kaj potreboval se mora spomniti, da so „Proja" izdelki najboljši in da je v njegovem interesu, če kupi „Proja" ovratnik ali kaj druzega. ime „Proja" mora zveneti vsakemu konzumentu že v ušesih. Varstvena znamka „Proja" mora biti tako razširjena in toliko poznana, da bodo „Proja" sploh isto kot „naše". Vsak otrok mora vedeti, da je „Proja" čokolada in „Proja" bonboni najboljši. Seveda bo treba predvsem organizirati oddajo blaga. Treba bo delati na to, da pridemo z našim blagom -med najširše stoje. V ia namen mora biti vsak član Produkcije njeni zastopnik in agitator. V vseh večjih obratih, v vseh uradih in večjih pisarnah moramo imeti svojega zaupnika, ki bo nabiral naročila. Posebno organizacijo je treba izvesti pri javnih nameščencih in monopolskih delavcih. Priti moramo v stik z občekoristna stavbna in kreditna registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Vabilo na II. REDNI OBČNI ZBOR ki se vrši S. aprila 1926 ob 8. uri zvečer v salonu pri Levu na Gosposvetski cesti. Dnevni red: 1. Poročilo o dosedanjem delovanju. 2. Pregled računov in bilance za L 1924/25. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev pregledane bilance za 1. 1924/1925. 5. Odobritev dosedanjega dela. 6. Revizijsko poročilo. 7. Potrditev proračuna upravnih stroškov za 1. 1926. 8. Volitev članov načelstva in nadzorstva. 9. Razgovor in določitev bodočega dela. 10. Nakup novih stavbišč. 11. Predlogi in nasveti. 12. Slučajnosti. Načelstvo: E. Podkrajšek 1. r. A. Kristan 1. r. tajnik. predsednik. Poročilo načelstva. V zmislu § 8 zadružnih pravil preneha prvo opravilno leto 31. decembra 1925, in je tedaj bilanca napravljena za zadnje tri mesec« 1924 ter za leto 1925. vsemi. Naši zastopniki in zaupniki morajo z vzorci in ceniki obiskati vse znance in tovariše ter prevzemati naročila. Kar ne bo mogel napraviti z vzorci, mora pa povabiti interesenta v trgovino, da si tamkaj ogleda blago. Posebno člani naj se lotijo tega posla. Namesto, da bi plačevali drage potnike, opravimo vse te posle sami. Za trud bo seveda plačati primerno provizijo, kajti brez nič ni nič. Take zastopnike in zaupnike moramo imeti po vsej Sloveniji. Naša Produkcija mora biti razpošujahiica blaga za vse sloje po celi Sloveniji. Naše zveze morajo iti v zadnji kotiček Slovenije. Zanesljivim odjemalcem bi se napravili ugodni plačilni pogoji na obroke. Organizaciji zastopnikov bo posvetiti posebno skrb, da bo dobro in brezhibno funkcijonirala. Na ta način bomo dosegli veliko oddajo blaga in se bo naš obrat hitro razširil. Vsled velikega in hitrega konzumiranja bomo imeli vedno sveže in novo blago ter bodo vsled hitrega obrata cene vedno nizke in konkurenčne. Vedno in povsod je pa treba po-vdariti, da je uspeh odvisen od sloge in skupnega dela. Vsi moramo pomagati tako, da bo imela Produkcija lepe uspehe, naši deleži pa visoke obresti. Do konca 1. 1925 je pristopilo 328 članov, ki so podpisali 494 deležev. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da smo v tem času porabili na upravnih stroških 9720 Din 77 para. V tej svoti so zapopadeni celotni ustanovni stroški, nabava 500 deležnih knjižic, tiskanje zadružnih obvestil, tisk zadružnih propagandnih knjižic, dalje nabava vseh potrebnih tiskovin, štampillj, klišejev, nakup vseh knjig za knjigovodstvo, stroški za registracijo, stroški za anonce, kolekovine upravnih vlog, poštnine (znamke, dopisnice), pisarniški posli, ustanovni stroški za Zvezo stavbnih zadrug ih drugi manjši stroški. Te upravne stroške smo kriii z dohodki na vpisninah, na prodanih brošurah, z dohodki provizije za zavarovalne posle in drugimi lažnimi dohodki. Iz povedanega sledi, da smo skrajno varčevali. Načelstvo je vršilo vse posle ih vse delo brezplačno med temi celotno obsežno knjigovodstvo. Komisijske stroške in stroške za razna pota, za razne intervencije, za zamudo časa ni nikdar noben član načelstva zaračunal. Plačevalo se je edinole za strojepisje, konceptih, pisarniški, strojni in kopirni papir, dalje za kemične in druge manjše potrebščine pavšalno mesečno svoto 500 Din. Vse delo so člani načelstva vršili le iz ljubezni do stvari. Vsa druga sredstva so se porabila za stavbe In posojila. # Stan in Dom Poleg L rednega občnega zbora, ki se je vršil 8. marca 1925, sta se vršila dne 22. junija in 24. septembra 1925 dva izredna občna- zbora. Vsi trije zbori so bili dobro obiskani, kar znači, da se člani1 vrlo dobro zanimajo za zadružno stavbno gibanje. Načelstvo je imelo v poslovni dobi do danes 21 sej. Eksekutivni odbor je imel med tem časom 5 sej. Med letom se je vršilo več posvetovanj, predavanj in sestankov, ki so bili vsi dobro obiskani. Uradne ure so se vršile vsak torek in petek od 17. ure dalje v'prostorih Zadružne banke. Tamkaj so se dajala članom in interesentom vsa potrebna pojasnila in nasvete. Tamkaj so člani dobivali vse tehnične, pravne ter druge praktične nasvete. Članom so se sestavljale in pisale vsakovrstne prošnje, vloge na ob-lastva, sestavljale so se kupne pogodbe, zadolžnice, predlogii na sodišča, na stanovanjske urade itd. itd. S tem se je prihranilo članom precej denarja. Odvetniku in notarju se je izročilo le tiste posle, ki spadajo v njiju izključen delokrog. Na tak način so člani!, ki zidajo plačali namesto 2000 do 3000 Din samo od 100 do 250 Din notarskih oz. odvetniških stroškov. Vse ostalo delo se je napravilo brezplačno. Zadruga je napravila mnogo vlog, spomenic in peticij na razna obla-stva za kredite, taksne ugodnosti, za eksproprilranje veleposestniškega sveta, za brezplačen les iz državnih gozdov itd. Poteg tega se je osebno interveniralo pri vseh uradih, kjer je bilo to v interesu Stan in Doma potrebno. Med letom so se izdala kratka poročila v listu „Produkcija" št. 1, 2 in 3 z dne 1. marca, 18. junija in 14. septembra 1925. V Zadružni knjižnici! so izšli trije zvezki in sicer št. 6, 10 ih 12, ki se tičejo Stan in Doma. Vsem novim in tudi starim članom se priporoča, da vse to pazljivo preberejo', ker bodo našli tamkaj precej potrebnih pojasnil in praktičnih nasvetov. Te publikacije dobe člani brezplačno, v kolikor so iste še na razpolago. Priporočamo članom, da poročila in publikacije, ki se tičejo Stan in Domarjev pazno prečitajo in tiskovine shranijo, kajti iz vprašanj, ki jih stavijo nekateri člani, se razvidi, da o stvari niso informirani in da tedaj ne bero tisto, kar se za nje tiska in izdaja. 1. Naš program. Stan in Dom hodi' doslej točno po začrtanem programu v štiri dele. I. del programa se je glasil: pričeti z gradnjo moderne vrtne kolonije, tamkaj sezidati 32 stanovanj; II. del programa se glasi: dokončati to kolonijo in dozidati) še 28 stanovali j; III. del programa stremi za tem, da se sezidajo še štiri kolonije: ena v Šiški, druga na Dunajski cesti in tretja v Vodmatu; IV. del programa pa ima namen sezidati v sredini Ljubljane večji hišni blok s ca. 100 stanovanji po Dunajskem vzorcu. V. del: pomagati zidati hišice širom Slovenije, kjer se najde teren za to. Nadaljno delovanje Stan in Doma bo odvisno od takratnih razmer. Prvi del programa je dovršen. Treba je samo še dograditi ceste in kanalizacijo, kar bo pa v najkrajšem času gotovo. Drugi del programa je v delu. Začetkom prihodnjega meseca se bo pričela graditi ob Glinški ulici še ena zadružna hiša z 12 malimi stanovanji ih v koloniji 8 dvo-družinskih hiš. Stroški celotne kolonije bodo tedaj znašali okroglo 5 milijonov 500.000 Dih. Tabelaričen pregled I. in II. dela programa je sledeč: Poleg tega se je v zmislu točke V. programa na Viču dogradilo 5 hiš z 7 stanovanji. Letos se bo v območju Viča gradilo še 8—10 hišic. V to svrho se bo razparceliral tudi ekspropriirani svet na viškem polju. Na Dobrovi se bo zgradila kolonija 10—12 hišic, ako se bodo upoštevali naši nasveti in naša navodila. Raztegnili bomo svoje delovanje na Tržič, Novomesto, Jesenice, Šoštanj, Celje, ali konkretnega programa za delo v teh krajih še ne moremo sporočiti. nine za zadružna stanovanja, češ, da so sedanja zadružna stanovanja samo za premožnejše člane, da zidamo vile z vsem komfortom, ki so za reveže predrage, da imajo hišice previsoke strehe in drugo. Ker se ta vprašanja množe podajamo kratka pojasnila. 1. Najemnine zadružnih stanovanj so pojasnjene v zadružni) knjižici št. XII., stran 6 in 7, kar naj vsak prečita. Povdarjamo pa še enkrat, da so stanovanja v zadružnih Kraj gradnje Pričetek gradnje Zadružne ali lastne hiše Koliko stanovanj Povprečna vrednost hiš z zemljiščem Din • r—l & ~(f2 1925 2 zadružni 9 stanovanj 6 lokalov 1,400.000 O 1925 9 lastnih 9 stanovanj 1,080.000 1 3. 1925 7 lastnih 14 stanovanj 1,120.000 '‘S 03 1926 8 lastnih 16 stanovanj 1,280.000 1926 1 zadružna 12 stanovanj 620.000 ^ C 27 hiš je 50 stanovanj 6 trg. lokalov 5,500 000 Na lil. delu programa se tudi že dela in šlo bi se takoj k nakupu primernega sveta na Dunajski cesti in v Šiški. V to svrho smo povabili interesente na sestanek k Levu. Rezultat do danes neugoden, dasi je bil ta shod zelo obiskan. Tiste člane, ki nimajo zadosti denarnih sredstev na razpolago in ki bi z lastnim delom pripomogli do lastnega doma, ponovno opozarjamo na „Produkcijo" št. 2 z dne 18. junija 1925 (Zasilni domovi). Stan in Dom hoče vsakomur pomagati do lastnega doma. Nihče ne sme reči, da se mu ni nudila prilika, da si postavi lasten dom. Tisti, ki je pridnih rok In varčen, bo kmalu pod lastno streho. Tisti, ki pa samo godrnja na račun drugih, bo pa tudi še naprej zabavljal. Izvršitev IV. dela programa je odvisna seve le od članov. Hišni blok v Ljubljani je namenjen za člane, ki se ne morejo odločiti za bivanje po kolonijah in ki morajo stanovati v sredini mesta. Z zidavo take velike stanovanjske hiše se lahko takoj prične, kakor hitro izpolnijo vsi člani svojo dolžnost. Način te zidave je popisan na strani 7 v zadružni knjižici št. XII. Kakor sledi iz tega programa, bo prišel vsak član na svoj račun, če se bodo člani zavedli svojih dolžnosti napram svoji zadrugi. Izvedljivo je vse, samo hoteti je treba. S trdo voljo, z vstrajnostjo in neumornim delom se premagajo vse ovite. Nikdar ne odnehati sredi pota. Slej ali prej moramo doseči začrtani cilj. hišah sorazmerno poceni. Opozarjamo vse člane na notico v „Slovencu" z dne 23. febr. t. 1., ki po „Zagre-ber Tagblattu" poroča, da stane v Zagrebu'stanovanje z dvema sobama in ostalimi pritiklinami od 2000 do 3000 Din mesečno, stanovanje s 4 do 5 sobami pa 5000 do 7000 Din mesečno. V približno enaki višini kakor v Zagrebu se sučejo' najemnine v Ljubljani (v novih zgradbah), a v Beogradu so še dražje. Tako poroča „Slovenec". Stanovanja v Zadružnih hišah pa stanejo 2 veliki sobi s kopalnico in pritiklinam! 500 do 550 Din in s 3 sobami, kopalnico iln pritikline pa 700—750 Din na mesec. Sedaj pa primerjajte cene z zgoraj navedenimi. Kar se tiče očitka, da so' stanovanja za nekatere člane prevelika, je temu pač težko ustreči. Sicer je pa itak v projektu, da bodo v zadružni! hiši, ki se bo zidala na Glinški ulici, stanovanja z dvema ali eno sobo in bo najemnina sorazmerno nižja. 2. Lastne hišice. Namen naš je bil, da zidajo naši člani majhne hišice, toliko kolikor pač vsak za prvo silo potrebuje. Zato naj bo načrt tako napravljen, da se bo kasneje, ko bo prvi dolg odplačan, lahko z malimi stroški prizidalo toliko, kolikor bo to potreba. Vsak naj zida sicer solidno, toda brez tistega, česar nujno ne rabi. Svarili smo pred preveliko zadolžit- vijo, ker dolg je hitro napravljen, toda plačati! ga je težje. Vedno smo povdarjali, da naj vsak zida v okvirju svojih finačnih zmožnostij. Razni zadružniki se navzlic našemu prigovarjanju niso omejili na najmanjše prostore. Imel je vsak svoje vzroke. Eden ima obrt, ki jo hoče v hiši izvrševati in rabi za to povečano klet, drugi ima sorodnike, katerim hoče oskrbeti stanovanje v lastni hiši, tretji namerava eno stanovanje ali sobo oddati v najem, da bo s tem čimpreje plačal dolg itd. Vsak član je delal tedaj in odločeval po svojem lastnem preudarku, kakor je najboljše vedel in kakor so mu to njegove razmere dopuščale. Edina zahteva, ki jo je stavilo načelstvo Stan ih Dom je bila ta, da se zida v enotnem stilu in ne eden z visoko, drugi pa z nizko streho. Zunanjost hiše je treba prilagoditi ostali' okolici. Kakšne bodo hišice na eventuelni koloniji v Šiški ali na Dunajski cesti, bodo o tem svobodno odločli z večino glasov tisti zadružniki, ki bodo na teh kolonijah zidali. Iz povedanega sledi, da člani samostojno odločujejo z večino glasov, kako naj se zida, kdo naj zida, kako velike naj bodo hiše in kakšno obliko naj imajo'. 3. Zaključek. Iz prej povedanega sledi, da smo na pravi poti. Uspeh je viden. Članom, ki imajo zmifsel za skupnost priporočamo, da se za stvar z vnemo zanimajo in da zasledujejo delovanje Stan in Doma ter morebitne želje sporoče načelstvu. Vsak pa naj deluje za tem, da se članstvo podesetori, potem bomo imeli tako moč in take uspehe, da bomo lahko zadovoljili! vse člane. Kdor zbira člane naj zbiralno polo upošlje načelstvu. Opozarjamo, da ima vsak član, ki pridobiva nove člane mi dodeljevanju stanovanj velike predpravice. Komur je na tem ležeče, da bo dobili stanovanje, ta naj pridno pridobiva med znanci nove člane, kajti tisti, ki podpirajo zadrugo, smejo upravičeno zahtevati izdatne zadružne pomoči. Kdor rabi pojasnila, nasvete, ali ima kake želje, ta naj se oglasi v torek ali petek od 17. ure dalje z Zadružni banki oziroma v pisarni gradbenega vodje arh. Zupana, Gradi šče št. 13 v Ljubljani. Blagajniški račun za 1. 1925: V Ljubljani smo dosegli lepe uspehe. Gerentski svet je sklenil, da prevzame mestna občina jamstvo za 4,210.000 Din posojila. Te sklepe je potrdil veliki župan gosp. dr. Baltič sporazumno z delegacijo ministrstva financ. Gerentski svet je določil, da se na koloniji ob Tržaški cesti zgrade ceste in kanalizacija. Tudi v vseh drugih ozirih nam gre gerentski svet v svoji širokogrudnosti zelo na roko in je predsednik gerentskega sveta gosp. dr. Puc v polni meri! izpolnil svojo obljubo, ki jo je dal na I. občnem zboru 8. marca 1925, za kar bode tako njemu kot celemu gerent-skemu svetu „Stan in Dom" vedno hvaležen. Kar je storil gerentski svet za ljubljanske člane, to je storil Viško-Glinški občinski odbor za viške člane. Viška občina 'je prevzela garancijo za 500.000 Din posojila. Tudi Dobrovška občina je obljubila vso pomoč zadrugi. Za dobrov-ške člane je obljubil gospod knezo-škof ljubljanski, da bo odstopil za nizko ceno potrebna stavbišča. Prav ničesar pa nismo dosegli v Beogradu in to navzlic številnim prošnjam. 2. Nekaj pojasnil. Več članov je odkritosrčno povedalo, da jim ni všeč višina najem- Dohodki: Din P Vpisnine ... 4.450 Vplačani deleži 94.015 — Dvigi 2,681.357 69 Hranilne vloge 9.450 — Vloge zadružnikov za stavbe 657.565 — Investicije (stavbe, posojila) 20.000 — Posojilo Mestne hranilnice . 1,779.680 — Za prodane brošure .... 984 — Razni dohodki 2.616 — Najemnini za dvoje stanovanj 17.000 — Obresti 2.502 14 5,269.619 :j 83 Izdatki: Din P Izplačani deleži Vložili vloge Izplačane hranilne vloge . . Dvigi zadružnikov Investicije (stavbe, posojila) Posojila Vičanom Upravni stroški Razni izdatki Obresti 2.010 2.554.812 2-000 25.840 2.500.145 122.000 9.720 500 52.591 44 ~~ 77 62 5,269 619 83 BHanca za leto 1925: Aktiva Din P Pasiva Din P Dolžniki 1,029.714 34 Deleži 92.005 — Nepremičnine hiša B 487.986 47 Hranilne vloge 78.358 62 » 55 A 468.079 80 Zadružna banka 126.545 25 „ zemljišča 98.859 — Mestna hranilnica 1,779.680 — Neplačani računi 7.960 — Prebitek 90 74 2,084.689 61 2,084.639 61 Načelstvo: / Nadzorstvi >: A. Kristan, ni. p. Iv. Hladnik, m. p. Tisk J. Blasnika naši. v Ljubljani. Izdajat#!] in odgovorni urednik Valentin Vrhunc.