Slovenski List.
Štev. 67.
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
V Ljubljani, v saboto 20. novembra 1897.
Letnik II.
„Blovenakl Llat“ izhaja v sredah in sabotah. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka stane B novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Gradišče štev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Cesarjeve besede.
Dne 17. novembra opoludne je cesar vsprejel ogersko in avstrijsko delegacijo, in sicer vsako posebej, do obeh je pa imel jednak govor, v katerem je načrtan naš položaj do tujih držav. Cesarjeve besede se glase:
„Zahvalim se za izraze zveste udanosti. Tekom zadnjega leta je položaj na vzhodu vzbujal mnogo skrbij, katere pa so velesile odstranile s skupnim postopanjem. Evropski koncert se je pokazal kot mogočen faktor v vzhodnih zmešnjavah, in, četudi ni mogel preprečiti obžalovanja vredne vojske med Turčijo in Grško, vender se je njegovemu trudu posrečilo, da je bila ta vojska omejena in posredovanjem držav končana. Naloga evropskega koncerta je sedaj, da uravn& razmere na Kreti, ki pod oblastjo turškega sultana dobi obširno avtonomijo in zagotovilo boljše bodočnosti.
Z zadovoljstvom naglašam, da so naše razmere do vseh držav najboljše. Vedno je še zveza z Nemčijo in Italijo trdna podlaga Naši politiki. Da to podlago ohrani in utrdi, je vedna skrb moje vlade. Gotovost miru pa še pomno-žuje in zagotavlja prijateljsko razmerje do ruske države. Mnogi Moji sestanki z ruskim carjem so Me prepričali o soglasju z Rusijo ter utrdili medsebojno zaupanje, ki more biti le koristno za bodočnost. Z veseljem se spominjam obiska Nj. Veličanstva nemškega cesarja, Mojega zvestega prijatelja in zaveznika, tukaj na Dunaju in v Pešti. Istotako se hvaležno spominjam Svojega lanskega bivanja v Rumuniji in obiska Nj. Veličanstev kralja in kraljice rumunske. Glavna naloga Moje vlade bode tudi v prihodnje, da varuje koristi evropskega miru, ter upam, da smemo mirno zreti v prihodnjost.
Vojna uprava se je tudi letos ozirala pri
svojih zahtevah na gospodarski in finančni položaj države, akoravno so spomladi razni dogodki zahtevali hitrejšo izpopolnitev vojnih priprav, katere so se že izvršile ali pričele. Te priprave pa so se vršile v gotovem okvirju, s katerim se ujema vojni proračun za 1. 1898. Vsied normalnega gospodarskega napredka bodeta Bosna in Hercegovina tudi prihodnje leto potrebščino pokrili s svojimi dohodki.
Izročam predloge Moje vlade Vaši znani previdnosti in rodoljubni požrtvovalnosti, želim Vam najboljši vspeh ter Vas srčno pozdravim".
Vse časništvo slavi našega cesarja kot pospeševatelja evropskega miru in se zadovoljno izraža o njegovem nagovoru do delegacij. Posebno se opaža poudarjanje soglasja in medsebojnega zaupanja med Avstrijo in Rusijo. Vse to nas avstrijske Slovane lahko navdaja z nado boljše bodočnosti.
Po nagovoru je cesar ogovarjal delegate. Dr. Šušteršiča je vprašal, če je zadnji potres v Ljubljani napravil zopet veliko škode in če kaj pridno zidajo nove hiše, čimur je dr. Šušteršič pritrdil. Mnogo je govoril cesar o delovanju v državnem zboru s češkimi in poljskimi poslanci, zastopnika Trsta in Gorice je tolažil s tem, da bode obema mestoma v procvit nova železnica, in lahko se je nasmehnil cesar poslancu D o-berniggu, ko ga je vprašal, če je on tudi deželni poslanec, in dobil odgovor: „Ne, imam še z državnim zborom preveč opraviti".
Italijanske delegate je cesar nagovarjal v italijanskem jeziku,
Izvirni dopisi.
8 Koroškega, 18. novembra, (Čuden popravek. — Deželna vlada in izraz' 8windisch“.) Dunajski „Vaterland“ je nedavno prinesel vest,
da je slovanska krščansko-narodna zveza zahtevala odstranitev našega deželnega predsednika, kar so nemško nacijonalni listi tudi ponatisnili, seveda s svojimi pripomnjami, kot nečuveno drznost Slovencev. Današnji katoliški „Karntner Zeitung" se pa poroča od nekod, da so ti glasovi povsem neresnični. Vsled poizvedovanja na merodajnem mestu je dopisnik lista „Kamtner Zeitung" izvedel, „da se v imenovanem klubu odstranitev Nj. ekscelence ni nikdar zahtevala". Okoliš pa, da je ta vest prišla v „Vaterland“, razlaga pisec tako, da je morebiti kak klubov član usiljivemu žurnalistu hotel natveziti medveda. Pač čuden dementi, in, če je resničen, za nas koroške Slovence zelo vznemirljiv! Potem se ne čudimo, zakaj Schmidt-Zabierow še ostane. A to vender ni mogoče, da bi „K. Z." prav imela! Prepričani smo marveč, da so slovanski poslanci, ravnajoč se po sklepih vseslovenskega shoda, zahtevali premembo Slovencem sovražnega vladnega zistema na Koroškem, in torej tudi posredno, če ne izrecno, odstranitev sedanjega predsednika. Faktum je, da je Schmidt-Zabierovv veliko dolgih let ta zistem vzdrževal in ga še vzdržuje, tedaj je tudi jasno, da bodi prvi pogoj korenite spremembe vladnega zistema ta, da izgine nositelj in duša sedanjega zistema. Saj pač ni verjetno, da bi se v svojih, Slovencem sovražnih principih postareli Schmidt-Zabierow kar tako mogel spreobrniti. Naše mnenje je: čim prej gre, tem bolje! In na njegovo mesto naj pride pravičen mož, ki bi med drugim tudi svoje podložne uradnike podučil, da je beseda „win-disch" žaljiva in kazniva. Sedaj tega še ne vedo. V vladnem odloku z dne 30. oktobra 1897, kjer se razpisujejo dijaške ustanove, se namreč med pogoji neke ustanove bere, da imajo pravico do nje „die der \vindischen Sprache kundigen Junglinge." Kdor ve, v kako zaničevalnem po-
Kolesarjeve povesti.
(Črtice. — Spisal Iv. Ev. Ribič.)
(Dalje.)
Ali zli duhovi ne mirujejo. Kolikokrat te vzbudč iz najlepšega sna, kolikokrat te oropajo za celo noč sreče, ki se smehlja vsakemu zdravemu človeku zastonj.
Tudi jaz se nisem dolgo zibal v Morfejevem paročju. Vzbudilo me je hripavo petje, hreščeči, razkavi glasovi, vpitje, šum in hrum  Iz salona na vrtu so prihajali skozi moje odprto okno vsi ti zli glasovi. — Prižgal sem svečo in pogledal na uro. Kazala je nekaj črez eno po polnoči. Za vraga, skoro polovico noči mi je bilo ukradeno!
Naslonil sem se na okno, hoteč si ogledati tatove, ki so tako zmagoslavno prepevali pod menoj. — Jasna svetloba je prodirala skozi steklene stene salona. V njem pa so sedeli, stali, na pol ležali, govorili, prepevali, vpili in pili moji tatje. Elegantni gospodje so bili to v črnih frakih in belih ovratnikih, v obraz razžarjeni, zabuhli in zaripljeni. Med njimi so sedele, podobne pisanim šopkom — tri dame, v svetlih oblekah, s širokimi naramniki in umetnim ne-drijem. Iz las so se jim nagibale uvenele potočnice. ..
Siv oblaček dima je plaval po salonu in zavijal vso družbo v skrivnosten čar, katerega je poviševalo še migljanje lučic in pozibavanje
grmov in dreves, ki so pomaljala ob stenah svoje košate veje tajnostno v noč.........
V tem se je začulo cingljanje jasnozvočnega zvončka, družba je posedla, potihnilo je ropotanje, šum se je polegel — zadonel je vzvišen glas. . . . Bled mladenič, dolgih, rujavih las, je stal ob mizi, iztezal živahno roke v zrak, napenjal prsa, se od časa do časa potrkal nanje, da so glasno zabobnela, ter govoril, slavil, navduševal, poveličeval . . . veličastno, vzneseno, ganljivo . . . lepo, lepo. . . .
Govoril je o nekem „Sangerbundu“.
Gospodje so za hip pozabili na živahno prejšnjo konverzacijo, zamaknjeno zrli v govornika in mu pritrjevali, tiho kimajoč z glavami.. . .
Govornik je končal z navdušenimi verzi. Vsa družba je skočila na noge, dvignila kozarce, da se je razlivalo vino po oblekah, prtih in tleh, ter se zapela glasno, šumno, bučno:
>Vom Kulpalluss zum Rinschestrand Soli unser Lied ertonen:
Iloch lebe das Gottscheer Land Mit seinen deutschen Sohnen!«
Nato so zažvenketali kozarci in vino je pljuskalo po oblekah, prtih, mizah, stoleh. . . .
Rahločutnim damam so stale solze v očeh. Ena izmed njih se ni mogla zdržati debelih solz, zapustila je salon. — Pod mojim oknom je rastla krivenčasta jablana; na njo se je naslonila, milo zaihtela in si brisala male, drobne oči,
Za nekoliko časa so se v drugo odprla vrata in prikazal se je mladi govornik. Počasi se je približal mladi ženski ter ji položil roko na upognjeno glavo.
Dekle se je zdrznilo.
„Pavla, čemu jokaš" ? jo je vprašal sočutno in ji privzdignil obraz. Ona pa je še bolj zajokala, in skrivala na njegovih prsih svoj objokani obraz.
„Povej mi, srček, kdo je kriv tvojemu joku"?
„Ti . . . Heldenmuth, ti ... ti sam .... tvoje besede. Saj se ne morem nikoli zdržati joku, ako slišim tvoje navdušene besede, ako čujem tvoj zveneči glas. . . . Tvoji domoljubni govori me pretresajo, me navdušujejo za našo veličastno, orjaško Germanijo, za to očarljivo lepotico . . , a me ob enem navdajajo s strahom in bojaznijo, da sem še vse premalo domoljubna, premalo strastna. . . . Vidim, da bi se mi moralo topiti srce od vskipenja in vznešenja, da bi bila . . . da . . . da bi bila vredna — tebe, moj Heldenmuth ..." in dekletce se mu je strastno privilo na prsi.
On pa je privzdignil objokani obrazek z obema rokama, poljubil ji drobne, mokre oči, upala, mrzličnorujna lica, tenke, višnjevkasto bledičaste ustnice in jo zopet pritisnil k sebi, govoreč ji tiho, skrivnostno šepetaje:
BPavla, Pavlica, dušica, molči, ne plakaj! Ne vznemirjaj se! Tvoja ljubezen do veličastne
raenu rabijo naši nasprotniki omenjeni izraz, si ne more tolmačiti, kako da si vlada upa, naj brže celo proti določbam ustanovnega pisma, v svojih uradnih odlokih posluževati se izrazov, ki žalijo Slovence.
Iz zlate Prage, dne 18. novembra. Češka podružnica »Slov. plan. društva11 je imela dne 17. t. m. drugi svoj redni večer. Po pozdravu predsednikovem je predaval g. dr. B. Franta ,,Sličice s slovenskih Alp in s Tur“, zanimivo pripovedujoč o svojem potovanju po teh krajih ter vpletajoč vmes dovtipne anekdote. Naglašal je, da mu je naš planinski svet nudil več duševnega	užitka, nego	Ture, ter končal	svoje odo-
bravano	predavanje	z nadejo, kako	veselo	bo
takrat, ko se snidejo Čehi na naših planinah v lastni češki koči. G. akademik Valpotič je sviral nekaj komadov na klavirju, slovenska naselbina je podala venček narodnih in umetnih pesmij — in takč je prešel večer na občno zado voljnost.
Mommsenu je	na njegovo hujskanje	in
izzivanje Nemcev proti Čehom kaj odločno odgovoril v pesni • mladi pesnik češki g. Ant. Sova. Pesen je izšla že v drugem izdanju in se menda preloži tudi na nemški jezik. Ž njo je ob jednem pokazal	pesnik, da	češka moderna	struja	ni
kozmopolitiška, kakor jo dolžč.
Osobje narodnega gledališča v Pragi ustanavlja društvo v podporo sirot in vdov umrlih članov. — Socijalno demokratska doslednost v nedoslednosti se nam kaže zopet v tem, da nekje na Češkem baje zahtevajo češki socijalisti nemško (!) šolo.
Iz državnega zbora.
Seja dne 17. t. m., ki se je pričela popo-ludne ob treh, je bila kratka. Važne so bile besede, katere je govoril poslanec dr. Danielak, pristaš stranke Stojalovskega. Naglašal je, da je jedna prvih točk programa njegove stranke, v narodnih rečeh skupaj hoditi s Slovani. Sicer smo, je rekel, nasprotniki vlade, a pozabiti ne smemo, da smo udje velike slovanske družine. Ako nam dovoljujete občudovati Vašo nemško jedinost, nam bodete pač tudi priznali jedinost slovansko, izvirajočo iz narodnih čuvstev in dokazov uma. Ako pa postanemo izdajice Slovanstva, bi se nas morali še Vi sramovati. Te besede so neskončno zdražile Nemce, in posebno poslanca Hofmanna in Wernischa, ki sta vedno vmes godla z vzkliki.
V prvega podpredsednika zbornice je bil izvoljen dr. Kramaf s 136 glasovi, levičarji so oddali 69 praznih listkov. Na vrsto so prišli potem nujni predlogi o podporah tistih, ki so bili poškodovani po povodnjih in ujmah. Po-
Germanije je velika, neusahljiva, nevenljiva. Tvoja dovzetna duša je vredna moje pesniške duše, tvoje srce najde spopolnilo v mojem, moje v tvojem. . . . Draga, sedaj sem prepričan, da je resnica, kar sem napisal v svoji zadnji, tebi posvečeni pesni: Tvoja ljubezen je žarka krogla, solnce, ki greje druge, a samo ostane vedno jednako gorko. ... Ali si jo čitala“ ?
»Čitala in — jokala do polnoči!11
»Ti si moja, Pavla!11
»Moj Heldenmuth!11
Dekle je odšlo v svojo sobico, da se oddahne, umiri in morebiti — izjoče. Heldenmuth se je vinil v salon, popravljajoč si dolge, mokre lase, ki so se mu bili vsuli črez čelo na suhi obraz.
Jaz pa sem se naveličal stati. Zlezel sem nazaj v postelj in poskušal zaspati. A ni se dalo. Zaman sem zapiral obrvi in vzvračal oči, vedno iznova so zabučala v salonu raskava grla, vedno iznova sem se vzbujal iz polsna. Nemirno sem se premetaval in nestrpno čakal konca tem nenavadnim orgijam, ... —
Proti jutru so utihali hrepeči glasovi, šum in hrum je mineval, petje se je polegalo, žven-ketanje kozarcev je nehalo. Počasni, nejednako-merni koraki so naznanjali, da se družba razhaja. Kmalu je vse potihnilo. Jaz pa sem iznova zaspal. . . .
vKonec prihodnjič.)
slanec Borčič je govoril za Dalmacijo, poslanec dr. Scheicher pa proti Židom, ki ljudstvo izsesavajo in si kopičijo milijone. Kmalu je pa seja postala nesklepčna, ker je bilo v zbornici premalo poslancev navzočih.
V včerajšnji seji, ki je čakala poldrugo uro na sklepčnost, je izjavil Rusin dr. Okuniewski, da je njegova stranka sicer proti jezikovnim na-redbam, da pa ne morejo odobravati ker so Nemci spremenili boj zoper naredbe v borbo zoper Slovane. Potem se je nadaljevala razprava o podporah zaradi povodenj. Glavna govornika sta bila kršč. socijalist Steiner in dr. Stojan. Govoril je dalje tudi poljedelski minister grof Le-debur. Bila je sinoči seja o istem predmetu.
Prihodnja seja bode v ponedeljek.
Italijanski zastopniki v delegaciji so močno ogorčeni nad Nemci, ker niso dobili nobenega mesta v proračunskem odseku. Šli so Lahi potožit svoje težave grofu Badeniju. Ta je baje posredoval, da jim je odstopila desnica jedno mesto; umaknil se je Poljak Jedrzejevič in na-mestu njega je bil izvoljen Baševi. Nemci se že boje, da pojdejo Italijani v desnico.
Drugi podpredsednik postane poslanec dr. Viktor Fuchs, član katol. ljudske stranke, ki je izjavil, da sprejme kandidaturo. Legitimacijski odsek je pa sklenil, da se razveljavi volitev znanega razgrajača Wolfa. Potem pride na mesto njega v zbornico njegov nasprotnik Halwich, ki je pri volitvi dobil jeden glas manj, nego Wolf.
Politiški pregled.
Od Turske je dobila Avstrija popolno zadoščenje v vseh točkah, kakor je zahteval po slanik baron Calice. Odstavljena sta dva turška uradnika v Mersini in slovesen pozdrav se napravi avstrijski zastavi.
Na Reki traja vznemirjenje. Bivšega župana Maylanderja je ministerstvo odstavilo od vodstva občinskih zadev. Odstopil je tudi podžupan Gelletich.
Praški župan in jezikovne naredbe. Novi rektor nemškega vseučilišča v Pragi, dr. Ulbrich, je po običaju povabil žtipana dr. Podlipnega, da bi prisostoval njegovi inštalaciji. Župan pa mu je odgovoril, in sicer v češkem jeziku, da tega nikakor storiti ne more, ker so se profesorji nemškega vseučilišča izjavili proti jezikovnim nared-bam in se sploh postavili na stališče, sovražno narodu češkemu.
Dunajski socijalni demokrati so v škripcih, Češki socijalni demokrati na Dunaju bi radi imeli svojo organizacijo, Nemci so pa sklenili, da jim je ne dovolijo. Zjezilo je Nemce posebno to, da je češki zastopnik Krapka povdarjal, da je Dunaj naj večje češko mesto, ker na Dunaju prebiva več Čehov, kakor v Pragi.
Narodni zbor na Kreti je poslal admi ralom evropskih ladij, ki obdajajo Kreto, dvoje pisem, v katerih se zahteva, da naj turški vojaki gredo z otoka in da naj velesile imenujejo glavnega guvernerja, ki ne bode vzet iz turškega uradništva in do katerega imajo prebivalci otoka zaupanje. Sklenil je zbor tudi, da imej Kreta svoj prapor.
V Belem Gradu je vladne kroge vznemirila vest, da skuša črnogorski knez Nikola zbližati italijanskega kralja Humberta z ruskim carjem. Odkar je prišel v Belgrad razkralj Milan, se vedno bolj kaže nasprotstvo proti Črni Gori, mej Srbi se je pa uvedla zopet spijonaža. Ruski car je baje prepričan, da Milan vpliva na kralja Aleksandra v Rusiji sovražnem smislu, in zato se trdi, da je bil nevtegoma odpozvan iz Belega Grada ruski poslanik Izvolski, ki se več ne vrne, dokler bode Milan v Srbiji.
Vsenemški shod, ki se je nameraval vršiti v Berolinu, a je bil prepovedan, vršil se bode sedaj v Wiesbadenu Govorili bodo tudi avstrijski poslanci.
Istrski veleposestniki so v sredo izvolili dr. Scampischija v deželni zbor. Izvoljenec je Italijan.
Bojkot so napovedali Čehom v Rumburgu. Mestni zastop je soglasno sklenil priporočati Nemcem, da naj ničesar ne kupujejo pri Čehih in ne jemljo čeških delavcev na delo.
Domače novice.
Po vipavski volitvi. Telefonuje se nam: „Take baliarije pa še ne, odkar stoji »Narodna tiskarna11. Vse naše in Nackovo! Naš petelin je prišel na kup, sosedov je pa spodaj! Kar je še narodnih mežnarjev, vsi zvone in ključarji streljajo. Ta vel’k’sanktus je! Vipava je razsvetljena, ker je premagal brata brat. Kdor ni za boj, ta je osamljen. Da uide tej sramoti, se je ogrel še celo trezni in hladni Gruden v Jeličnem Vrhu. Planet seje zagledal v ta „špektakelj“, trčil bode ob zemljo malo kasneje, kakor je zračunil Falb.“ — No, mi se še ne veselimo. O Božiču bodemo govorili, kadar pokaže dejanja. To pa povemo, da ga bodemo, ako bode capljal za Tavčarjem in stopil v nemško-liberalno zvezo, ravno tako cenili, kakor je dr. Tavčarja cenil »Slov. Narod* dne 6. junija 1883., ko je pisal naslednje značilne besede: »Zveza županov se je prenaglila in zavzela za kandidata dr. Tavčarja, kateremu manjka treh glavnih političnih čednostij: discipline, takta in doslednosti, katere čednosti se ne dado nadomestiti z nobenim „pronunciamento“.
V imenu idrijskih rudarjev se je oglasil v četrtek v »Narodu1* zopet neki »rudar11 iz Idrije. Dokazuje namreč, da sta dr. Ferjančič in Koblar podatke za svoje govore v državnem zboru dobila od idrijske narodne stranke in da jih baje nista pobrala na idrijskih grabljah. D;'i, verjetno je, da so bili tačas možje, ki so jima dajali podatke, še pri narodni stranki, ali okusila sta pozneje na shodih Ferjančič in Koblar, da so proti njuni volji zadnji čas prestopili mnogi narodni rudarji v tabor nenarodnih mokračev. Še celo gosp. mestnega župana, kije s Koblarjem dopisoval, bi spravil danes v največjo zadrego, kdor bi ga prišteval tisti narodni stranki, katera je nekdaj z veselim ploskom v ljubljanski reduti pozdravljala krščanski socijalizem. Sicer je pa to postranska stvar, odkod kdo dobi podatke, glavna stvar je to, da stori poslanec svojo dolžnost. Da jo je storil Koblar glede Idrije v polni meri, sedaj tudi dopisnik ne prikriva. Najbrže je bil tudi dopisnik med tistimi narodnjaki, ki so grozili „Narodu“, da list vrnejo, ako ne priobči Koblarjevega govora, in ta spomin se mu je oživel po naši zadnji notici. Kdo je za sedanje zboljšanje več storil, Koblar ali Ferjančič, ni treba dokazovati. Gotova krivica je pa, ako se Koblarjevo delo tihotapsko zakriva. Koblar tudi še niti za trenutek ni menjal svojega političnega prepričanja ne v verskem, ne v narodnem in ne v socijalnem oziru, pač pa so ga menjali žalibog tisti idrijski rudarji in nerudarji, ki so vkljub Koblarjevemu svarilu, da naj iztirajo iz Idrije katoliški veri in slovenski narodnosti nasprotne hujskače, sramotno se dali preslepiti od krivih naukov in so tako prišli na kolovoz sedanje „Narodove“ stranke, katere prva in zadnja naloga je istotako »farška gonja11, kakor pri mokraški stranki. Komur taka stranka ugaja, dober tek! Koblarja pa, in sploh nobenega duhovna ne bodete nikdar našli v njeni sredi. Psovka »Dihur1*, s katero se titulira »Slovenski List", pa dokazuje, da je oni dopis pomagal skovati, ne rudar, ampak oni »Narodov" drvar, ki je svoje šole dovršil na ljubljanskem Gradu. Rudarji so bolj olikani ljudje.
Vesela vest za Radovljico. Ravnokar je prišla za Radovljico prepomembna vest, da je visoka justična vlada po prizadevanju radovljiškega svetnika Ferka odločila se zidati v Radovljici na lastne stroške uradno poslopje za proračunjeno svoto 60.000 gld.
Častno občanstvo. Občinski odbor v Mariji na Zilli je imenoval v svoji seji dne 3. t. m. nadučitelja Fr, Ellerja častnim občano n z ozirom na mnoge zasluge, katere si je pridobil za občino tekom 32letnega delovanja. — Dne 12. t. m. je izbral občinski odbor v Šmihelu nad Pliberkom (obč. Bistrica) častnim občanom preč. g. stolnega školastika in drž. poslanca Lamberta Einspielerja in Janeza Peteka v Podpeči. — Občinsko starašinstvo Idrsko pri Kobaridu je imenovalo v seji dne 13. t. m. soglasno g. grofa M. Marenzi-ja, tolminskega okrajnega glavarja, častnim občanom.
Glas iz občinstva. Piše se nam: Nasledki in znaki potresa izgubljajo se v Ljubljani pri stavbah, nasprotno diči mnogo stavb naše mesto in stavi občinstvu mnogo lepih stanovanj na razpolaganje. Vsled tega izginjevajo za potrebo postavljene barake, ljubljanski dnevniki pa priporočajo mnogo lepih stanovanj, in lepaki na hišnih vratih kličejo mimogredoče, da si ogledajo stanovanja. Vse to kaže, da v Ljubljani že preostaje stanovanj, in hišni posestniki željno pričakujejo najemnikov, da bi jim najemščina vsaj nekoliko povrnila troške za poprave, ozi-rome nove stavbe, in pomagala plačevati davke in visoko naklado. Vzlic temu stojita še dve prostorni baraki na najlepših ljubljanskih trgih neomajani, in sicer baraka tvrdke Mayerjeve na Kongresnem trgu, in baraka c. kr. notarja, hišnega posestnika in najmlajšega mestnega odbornika Ivana Plantan-a. Glede Mayerjeve barake se da opravičiti, da še stoji, ker vsled potresa podrta hiša, v kateri bode tvrdka svojo trgovino nastavila, še ni dodelana; drugače se pa kaže položaj glede Plantanove barake, o kateri se širi po Ljubljani govorica, da bode stala toliko časa, dokler se ne preseli sodišče v novo zidano sodno palačo, o kateri se le toliko ve, da jo še niso piičeli zidati. Posestnik barake postal je vsled ugodnih pridobinskih razmer lastnik v mestu ležeče hiše, tedaj mu ne primankuje primernega stanovanja za pisarno, — pristojalu bi mu pa temveč kot občinskemu odborniku, da ne izziva občinstva s svojo barako, katero imenuje ljudski humor konkurenčno barako, — in da ne oškoduje s tem, da ne nastavi svoje pisarne v kaki hiši — drugih ljubljanskih hišnih posestnikov. Upamo da bode ljubljansko županstvo ukrenilo, kar mu veleva dostojanstvo in skrb za občni blagor.	Meščan.
Č. g. Janez Golob, župnik v Podbrezju je dne 17. t. m. umrl v Trstu. V Trstu so ga operirali na vratu. Pokopali so ga danes zjutraj v Podbrezju.
Slovensko gledališče v Ljubljani je odvisno od ravnatelja nemškega gledališča. V četrtek ni bilo slovenske predstave, ker je došel v Ljubljano neki nemški igralec dunajskega dvornega gledališča. Intendanca slovenskega gledališča je večer, ki je bil namenjen slovenski predstavi, odstopila ravnatelju nemškega gledališča. Torej slovensko gledališko občinstvo mora ostati pred vrati radi nemških priredb. Taka konkurenca nemškemu podjetju je res občudovanja vredna!
Uradna poročila ljubljanskega mestnega magistrata. Piše se nam: Jednakopravnost bi morali imeti vsi listi, vsaj dnevniki v Ljubljani, če se objavlja uradno poročilo magistrata. Da temu ni tako, in da g. župan I. Hribar smatra poročila mestnega fizikata namenjena samo za pristaše in bralce „Slov. Naroda«, dokazuje nam objava dotičnega poročila samo v „Slov. Narodu“. Tu ne sme veljati nobeno strankarstvo ; g. župan je lahko kot privatna oseba engažiran za „Slov. Narod", a kot župan mora v tem oziru stati nad strankami. To željo so izrazili že razni krogi o priliki, ko je g. župan I. Hribar svoje poročilo o avdijenci pri Nj. Veličanstvu v Išlu poslal samo ,,Slov. Narodu".
Storimo tudi mi tako! V Zagrebu je izdala obrtna oblast naredbo, da morajo biti vsi gostilniški jedilni listi pisani na hrvatakem jeziku. Kdor se tej naredbi ne pokori in ima samo nemške jedilnike, kaznuje se ga z globo. Tudi za nekatere ljubljanske gostilničarje, ki se od nemških „Speisekart“ ne morejo ločiti, bi bilo priporočati jednake naredbe. Veselilo bi nas, ko bi se mestni magistrat v Ljubljani v tem oziru vender jedenkrat odločno poprašal: Kako je z jedilnimi listi v mestni „Švicariji?"
V Novem Mestu so odvetniki in notar sklenili, da so njih pisarne v nedeljah zaprte.
Ptujski mestni svet je soglasno sklenil zaupnico Wolfu in drugim nemškim kričačem, ki se upirajo zoper „neslišana nasilstva" v državnem zboru, želeč, da bi v nemškem narodu vstalo še več takih mož, kakor je Wolf, ki bi ne hoteli ničesar slišati o spravi s Slovani, dokler se ne odpravijo jezikovne naredbe. — Jedino primerna slovenskanaredba bi bila: »Slo-
venska okolica ptujska napovej najodločnejši bojkot presitim Nemčurjem v Ptuju!"
Pri mariborskih občinskih volitvah so propadli „ultra Nemci" ter so izvoljeni Nemci, ki niso še pozabili, da so Avstrijci. „Mariborčanka" radi tega kar besni in sramoti mariborske Nemce kot največje bebce na svetu.
Volitve v slovenjegraški okrajni zastop so srečno končane. Slovenski možje so v veleposestvu dobili po 27 glasov, Nemci 10. Meščani so izvolili 9 Nemcev, kakeršni so Potočnik, Tomšek, Gol, občine pa 9 Slovencev. Poleg teh je v odboru še 6 velikih obrtnikov, ki stopijo brez volitve v zastop. Med temi sta dva Slovana. Večina je torej slovenska. Zastopu nače-Ijuje g. Ivan Rogina, posestnik v Podgorju pri Slov. Gradcu.
Neva bolezen. V Brdih na Goriškem se je pojavila neka bolezen, ki je podobna koleri. V neki vasi tega okraja je zbolelo 40 oseb na tej bolezni, tri osebe so umrle. Nekateri menijo, da je temu krivo novo vino, ker se je letos škropilo v nenavadni meri z bakreno snovjo, katera je strupena.
Tržaške novice. V Trstu je irredentovska mladina ustanovila svoj klub, v katerem bi se gojila ljubezen do matere Italije, a vlada je ta klub že razpustila. Na galeriji mestnega zbora je ta mladina demonstrovala proti županu Dom-pieriju s klici „Abasso Dompieri", ker je le ta dejal dvema magistratnima uradnikoma naj izstopita iz društva. — Štrajk tramvajskih koči-jažev je končan. Vodstvo tramvaja bode želje kočijažev „preiskavalo". — V Trstu sta dva pometača napadla na ulici dva Slovenca ter ju ranila, ker sta Slovenca med seboj slovenski govorila.
Skriven slučaj. V Rudoncu, občini Virštanj pri Podčetrtku odišel je nedavno posestnik Martin Hernavs z doma, pustivši doma 18letno hčer Frančiko ter oba sina, eden 16, drugi 6 let stara. Na steni je visela nabita puška. Ko pride dekla domov, najde hčer ustreljeno na tleh ležati, puška pa je bila nekaj korakov od nje k omari prislonjena. Sama se tedaj nikakor ni mogla usmrtiti, brata pa trdita, da jima ni znano, kako se je zgodila nesreča.
Žalostne narodne igrače Slovanov imenuje „Tagespost“ to, da so v letnem poročilu kranjske gimnazije slovenska Krajevna imena navedena v slovenskem, in ne v nemškem je ziku, ter pristavlja: „Damit werden die Windi-schen nicht die Welt erobern". Se ve, Nemci bi rajši imeli za „Schweineland" primerna nemška imena.
Lepe slike, kakor Vodnikovo, Slomškovo, „Ilirijo oživljeno" prodaja sedaj po Kranjskem g. Sever, zastopnik zagrebške tvrdke Peter Nikolič. Slike so jako cenene. Dobi se jih tudi na mesečne obroke.
Društva.
Zabavni večer priredi »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem" na korist božičnemu obdarovanju tiskarskih sirot, v nedeljo dne 21. novembra t. 1. v Sokolovi dvorani v „ Narodnem domu" s prijaznim sodelovanjem slav. slov. del. pevskega društva „Slavec“ in oddelka slav. vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27. Začetek ob 6. uri. Vstopnina 20 kr. za osebo.
Veselica v Laščah. Piše se nam: Veliko-laška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo dne 21. novembra zvečer ob 6. uri v prostorih gospe Ane Hočevarjeve veselico v zanimivim vsporedom v družbine namene Po govoru gospe notarjeve se bode citralo, de-klamovalo, čaralo, srečkalo, predstavljalo veselo igro „Popolna žena" in smejalo. Vstopnina za osebo je 20 kr., za tiste, ki utegnejo žrtvovati kaj več za našo družbo, je pa neomejena.
Slov. krščanskosocialna delavska zveza v Ljubljani. Zvezin' odbor je takole sestavljen; predsednik g. Karol Polak, podpredsednik g. dr. Jož Debevec, tajnik g. Ivan Štefe, tajnikov namestnik g. Ivan Jakopič, blagajnik g. K. Zalesjak, blagajnikov namestnik g. Mittermayer, knjižničar g. K. Pip in knjižničarjev namestnik g. Golob. Na dru-
štvenem sestanku v nedeljo dne 28. nov. bode na vsporedu med drugimi zanimivostmi tudi predavanje o upeljavi elektrike in telefona v Ljubljani. — Češki krščanskosocialni listi „Slo-vensko krščanskosocijalno zvezo" pozdravljajo z iskrenimi besedami.
»Slovensko planinsko društvo1* je sklenilo, da priredi vsaki teden in sicer v ponedeljek v gostilni „Narodnega doma" sestanek društve-nikov in njih obitelji, Ker bode odbor vselej zastopan, imeli bodo društveniki priliko, zvedeti najnovejše odborove ukrepe in načrte ter sprejemati razne informacije in pojasnila. Posamezniki bodo poročali o nedeljskih izletih in nameravanem prihodnem izletu, itd. Ker se bodo tudi pevci večkrat udeležili, se sme upati, da postanejo planinski večeri zabavni. Prvi večer bo v ponedeljek 22. t. m.
Odsek amateur - fotografov „Slov. plan. društva". Ker se zanimanje za ta odsek vedno bolj širi, priredi omenjeni odsek v torek, 23. nov. t. 1. v društveni sobi „Slov. plan. društva" (Narodni dom) ob 8. uri zvečer sestanek amateur-fotografov, na katerega se uljudno vabijo vsi p. n. gg. slov. amateur-fotografi, kakor tudi njih prijatelji, ki bi se radi seznanili s fotografijo.
Zbor »Glasbene Matice" priredi pod vodstvom svojega koncertnega vodje g. Josipa Čerina s sodelovanjem solistov in slav. godbe c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27 tri redne koncerte, in sicer dne 8. decembra 1897, 10. janu-varja in 4. aprila 1898. leta v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" z nastopnim programom: Bach J. Seb.: „Pasijon po sv. Matevžu", za soli, dvojni mešan zbor, orkester in orgije. Beethoven Ludwig van: „Simfonija št. 3, Es-dur“, (,Eroica‘), za orkester. Bendi Karel: „Sveti večer", balada za soli, osmeroglasen mešan zbor in orkester. Foerster Anton: „Domu", za soli in moški zbor. Haydn Jožef: „Zapojte strune" in „Nebesje oznanja", mešana zbora z orkestrom iz oratorija ^Stvarjenje". Jenko Davorin: „ Mila n ouvertura", za orkester. Ipavec Benjamin dr.: „Leži polje ravno", za mešan zbor. Mašek Kamilo: „Samospevi". Nedved Anton: „Oblakom", mešan zbor. Parma Viktor: Jntermezzo" iz opere ,Ksenija1, za orkester. Saint-Saens Kamilo: „Koncert" za vijolončelo z orkestrom. Sattner Hugolin P.: „Studenčku" za mešan zbor. Vilhar F. S.: „Samo-spevi". Vilhar Miroslav: Ouvertura k spevoigri „Jamska Ivanka", za orkester. Narodne pesmi. -- Pogoji za naročbo na vse tri koncerte: Sedež I. vrste: 4 gld. za posamnika, 8 gld. za rodbino; sedež II. vrste: 3' gld. za posamnika, 6 gld. za rodbino; sedež III. vrste: 2 gld. za posamnika,
4 gld. za rodbino. Za rodbino štejejo trije člani; vsak član več plača 1 gld. za vse tri koncerte. — Predplačuje se lahko v dveh obrokih: pred prvim in pred drugim koncertom. Predplačila se sprejemajo v prodajalnici gosp. J. Lozarja na Mestnem trgu.
Novi društvi. Na Zgornjem Brniku se snuje novo slovensko bralno društvo, v Mošnjah pa ognjegasno društvo.
Razne stvari.
Povodenj v Petrogradu. Hud vihar je dne 17. nov. nagnal morje v mesto Petrograd, daje nastala povodenj. Nekaj delov mesta je zalitega z vodo; 1800 ljudij je brez strehe. Mnogo ladij je poškodovanih.
Nesreča na železnici se je zopet primerila dne 18. t. m. pri Plznu na postaji Veliki Bor. Železniški stroj je trčil ob osebni vlak. Pet oseb je bilo težko in deset lahko ranjenih. Nekaj voz je bilo popolnoma razbitih.
Mascagni dovršuje novo opero „La comedia deli’ arte. Večino svojih oper je Mascagni v naglici zmašil, na novem delu pa skrbno dela že dve leti. Pravi, da bo delo velike umetniško vrednosti.
Orkan je razdejal mesto Loreto v Ameriki. Le malo poslopij je ostalo. Veliko ljudij je izgubilo življenje.
Potres se vedno ponavlja v mestu Hebu in Karlovih Varih. Sliši se podzemeljsko bobnenje.
- V Monakovem se je udrl pri neki kleti obok. Ponesrečilo se je 19 ljudij, mej katerimi jih je 8 ostalo mrtvih,
L. Mikusch,
Mestni trg It. 1& .X
se tudi naročila na obed ali
93 (3-3)
odličnim spoštovanjem
Marija Borštnik
Židovska steza, štev. 4.
J Glasnikovih naslednikov v Ljubljani
Brata Eberl
Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4,
Pleskarska mojstra	4(47-4£)
c. kr državne in c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak in pokost.
Zaloga originalnega karbolineja. Maščoba za konjska kopita in usnje.
Konec sveta. Leta 1899, dne 13. novembra, torej malo pred otvorjenjem pariške svetovne razstave, utegne biti konec sveta. Znani Rudolf Falb pripoveduje, da istega dne naša zemlja morda trči ob planet „Tempel“ in se razbije. Planet bode bežal v tistem času preko tira naše zemlje in je torej mogoče, da trčita planota drug ob drugega. Ako pa bode hotela sreča, da se to ne zgodi, pa je gotovo, da bodo padali gosti zvezdni utrinki „heonid“. Tako prorokuje Falb. V pomir-jenje človeštva pa treba konstatovati, da je ta vremenski prorok prorokoval že marsikaj, kar se — ni zgodilo.
Renegat. Nemec Ivan Haberhauer, dosedanji podžupan v Budapešti, je bil dne 8. t. m. soglasno izvoljen županom. V svojem nastopnem govoru je povedal, da je plačal kolek za 50 kr., zato da si bode ime pomadjaril. Imenoval se bode odslej Halmos. Nato je baron Lipthay v daljšem govoru poslavil to patrijotično delo novega župana. — Na Kranjskem se tudi rene-gati bolj čast6, kot pošteni Slovenci.
S Hrvatskega. Sodnija v Mitroviči je ob sodila nekega Simunoviča na 18 mesecev težke ječe, ker je trdil, da je politiška oblast vzrok razširjevanju socijalizma na Hrvatskem. — Radi ustanka in političnih zločinov je obsojeno na
Hrvatskem to leto’ 500 oseb, 300 jih pa še čaka obsodbe. Prijetne razmerice!
700 let odkar rabimo premog. Letos je minulo že 700 let, odkar so ljudje našli premog in ga jeli spoznavati kakor kurivo. V početku so se zelo ogibali tega kuriva, menda zato, ker je smrdelo-, in v 14. stoletju je bil uveden na Angleškem zakon, po katerem bi bil kaznovan s smrtjo vsakdo, ki bi kuril s premogom. No, kolika razlika mej sedaj in tedaj!
Posnemanja vredno je postopanje nad-biskupa v Zadru, ki je „Legini“ šoli v Arbanasih dovolil kateheta le s pogojem, da otrokom deli krščanski nauk na hrvatskem jeziku, ker so učenci gotovo Hrvatje. Tako postopanje bi bilo priporočati napram našim „Schulvereinskim“ šolam.
Ruski bogoslovci, katerih služba naj bi bila med preprostim ljudstvom, uče se tudi zdravilstva. Vlada je odredila ta poduk, ker je v Rusiji mnogo krajev, kjer daleč na okrog ni dobiti zdravnika.
Olomuški knezonadškof dr. Kohn je razdelil 529 690 gld. v dobrodelne namenn.
Jaroslav Vrchlicky je spisal vesftlo igro v treh dejanjih »Kralj in ptičar".
Luki v Voloski in Lovranu bodo razširili. Vlada je dovolila v to svrho znatnih prispevkov.
Alojzij Večaj
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 61. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejših rujave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi pedi v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvrSuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
 —: Cene nizke. Lil' 1 (47-44)
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih
dežnikov in solnčnikov
po najnižji ceni.
Lekarna pri Mariji pomagaj
M. Leustek,
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1,
zraven Mesarskega mosta.
Melusine- zobna in ustna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust, 1 steki. 50 kr. 15 (52-48)
Neprekosljivega učinka je
Tanno-Cliinin tinktura za lase,
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
X steklenica 50 kr z navodom.
Jedina zaloga: lekarna pri Mariji pomagaj
M. Leustek.
LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša. Telefon št. 68 v poljubno porabo.
Naznanilo in priporočilo.
m
m . m
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo ^
bogato zalogo §
najraznovrstnejših	Wk
klobukov, cilindrov čepic i. t. d. S
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. gKi Velespofitovanjem	jggj|
8 (68-4(1) J. Soklič,	j®
Stari trg št. 1 (pod Trančo). jj||
Si m	fižfl
5	\	w	i	i	<	i	O.
!K*KX»©©©«tt©©00*K
IVAN KORDIK v LJUBLJANI,
Prešernove (Slonove) ulice št. 10—14.
Trgovina z norimberškim g in galanterijskim blagom in igračami.
Priporoča poleg vsake vrste namizne oprave (nožev. vil:c) z lesenim, roženim ali koščenim ročajem, posebno pripoznano najboljše izdelke c. kr. priv. dunajske tvornice
„W. Bachmann & Comp.“
iz alpake in alpaka srebra, ter jamči za 4 trpežnost in trajno posrebrenje. — Žlice, noži, vilice, tase, svečniki, na-eerkvena oprava i. t. d. so po najnižjih cenah Župnim uradom, kavarnarjeiu 111 gostilničarjem se dovoli nakupu primeren j? rabat.
Cenilne pole se razpošiljajo zastonj in brez poštnine
Velespoštovanjem
d	Ivan Kordih. S
*§j Restavrant ..Narodni dom“.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da začnem v soboto zopet točiti izborno in jako priljubljeno
budjejoviško pivo
iz akcijske pivovarne v Budjejovicah.
Z velespoštovanjem
Gregor Majnik,
31	96(1-1)
restavrater.
Otvoritev gostilne.
Udano podpisana naznanja slavnemu ob’ činstvu, da je otvorila
v
gostilno na Zidovski stezi, št. 4
v novo zgrajeni Grodčevi hiši, ter si usoja — glede na lepe, zračne prostore — vabiti p. n. občinstvo k obilnemu obisku, zagotavljajo vedno dobro pijačo in izvrstna iedila.
Sprej na popolno
Pogovorni uradnik: Svitoslav Br« okvar. tedajatdj: Konzorcij .Slovenskega List*«.