Zdravko Drenjanèeviæ
Umetniška akademija v Osijeku
SLAVONSKI FOLKLORNI NAPEVI Z VIDIKA
TONSKIH NIZOV
Izvleèek
Prièujoèi sestavek prinaša prikaze tonskih struktur slavonskih folklornih
napevov. Predstavljene ugotovitve temeljijo na rezultatih, ki jih je avtor dobil z
analizo slavonskih tradicionalnih napevov, pa tudi z veèletnim sistematiènim
preuèevanjem muzikološke specifiènosti slavonske ljudske glasbe.
Avtorjeva interpretacija tonskih nizov je izvedena po naèelih klasiène
glasbene teorije in zaobsega popis in analizo vseh intervalnih odnosov med toni, s
posebnim poudarkom na tistih, ki predstavljajo specifiène znaèilnosti doloèene
lestvice. Glede na število tonov, ki gradijo posamezen niz ter sestavljajo lestvièen
vzorec, avtor razvrsti posamezne napeve po kompleksnosti njihove tonske
gradnje.
Kljuène besede: hrvaška ljudska glasba, slavonska ljudska glasba, Šokac,
etnomuzikologija, glasbena teorija
Abstract
Slavonian folk tunes from the aspect of tone lines
This work presents the tone structure of Slavonian folk tunes. The brought up
annotations are first of all based on the result gained by the author through the
analysis of Slavonian traditional tunes, but also through a systematical study of
the problems in Slavonian folk music throughout many years.
Interpreting the tone lines he was lead by the principles of classical music
theory, which included the recording and the analysis of all interval relations
between tones with a special emphasis on those which represent specific
characteristics of a given scale. Beside the number of tones, of which a particular
line and the given scale forms are built, the author also gives his point of view on
complex tone structure examples of particular tunes.
Key words: Croatian folk music, Slavonian folk music, Šokci /shoktzi/,
Ethnomusicology, music theory
109
Zdravko Drenjanèeviæ, SLAVONSKI FOLKLORNI NAPEVI Z VIDIKA TONSKIH NIZOV
Slavonski folklorni napevi z vidika tonskih nizov
Predmet tega prispevka je raziskovanje tonske gradnje v ljudskih napevih iz
Slavonije. V slavonsko folklorno glasbo uvršèamo glasbene znaèilnosti Šokcev1
– staroselskih prebivalcev, ki naseljujejo vzhodni del Hrvaške. Gre za geografski
predel Slavonije in Baranje, ki se razprostira od reke Drave na severu (meja z
Madarsko), Save na jugu (meja z Bosno in Hercegovino) ter do Donave na
vzhodu (meja s Srbijo). Cilj raziskovanja v prièujoèem delu je skozi analizo
tonskih odnosov priti do tonskih nizov, ki so karakteristièni za glasbeno folklorno
dedišèino Slavonije.
Za analizo slavonskih folklornih napevov smo uporabili sledeèe zbirke
napevov: Il’ pjevajte ili zasvirajte avtorja Mihaela Feriæa, Maramica s granama
avtorja Duška Topiæa ter Gori lampa nasrid Vinkovaca avtorja Julija Njikoša.
Poleg omenjenih zbirk smo, z namenom prikazati zanimive ter predvsem
edinstvene primere tonskih naèinov, uporabili tudi napeve, ki so bili v ta namen
posneti na terenu in melografirani. V celoti smo analizirali 510 zapisov iz 85-ih
razliènih lokacij v Slavoniji, od tega 27 instrumentalnih ter 483 vokalnih oziroma
vokalno-instrumentalnih zapisov.
Pri doloèanju tonskih nizov smo izpostavili tri bistvene in pomembne
elemente, ki so: število tonov v napevu, njihova medsebojna razmerja ter poloaj
vsakega posameznega tona znotraj napeva.
Pred doloèitvijo konènega števila tonov posameznega napeva, smo izloèili vse
tone z razliènimi absolutnimi višinami ter jih razvrstil v prvo oktavo. Za centralni
ton vsakega napeva smo izbrali enoten ton c1, kar olajša primerjave napevov med
seboj in analize. Torej, tonske nize smo tvorili v prvi oktavi, vselej zaèenši od
centralega tona, kar je pomenilo, da smo upoštevali tudi tone, ki so se pojavili
izven prve oktave (nastop tona „a“ v mali oktavi ipd.). Tako smo na primer v
tonski niz s sedmimi toni uvrstili tudi niz, ki je imel osem, devet ali veè tonov
(zaradi ponovitev posameznih tonov v neki drugi oktavi). Nize smo glede na
število tonov razdelil na bitoniko, tritoniko, tetratoniko, pentatoniko itn..
Razmerja med toni oziroma razporede poltonov in celih tonov, pa tudi
karakteristiène intervale, kot so zveèana sekunda, lidijska kvarta, dorska seksta,
miksolidijska septima in druge, smo obravnavali kot znaèilnosti, ki nakazujejo
posamezne lestviène vzorce. Pri tem smo se podrobno posveèali preuèevanju
vodilne linije, medtem ko smo se pri spremljevalni melodiji v glavnem ukvarjal z
intervalnimi razmerji, ki so nastali napram vodilne melodije.
Poloaj tona v napevu smo prav tako obravnavali kot pomemben element pri
doloèanju vrste tonskega niza. Ugotovili smo, da so vsi toni napeva hkrati tudi
110
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
1 Šokac: folk. pokrajinsko ime Hrvatov iz vzhodne Slavonije, Baranje, Srijema in zahodne Baèke. V: Šonje,
J. (2000). Rjeènik hrvatskoga jezika. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krlea: Školska knjiga. str.
1226.
toni niza, medtem ko vsi toni niza hkrati niso temeljni toni. Za temeljne tone smo
potrdili tiste, ki so tvorili doloèene lestviène vzorce.
Pri doloèanju poloaja tonov smo spremljali vsak ton tako, da smo ugotovili
njegovo nahajanje na nepoudarjeni ali poudarjeni dobi, se pravi njegov poloaj
znotraj posameznega takta. Ugotovili smo, da poloaj temeljnega tona izhaja tudi
iz vloge, ki jo ima ton v melodiji.2
Potrdili smo, da se nekateri toni, ki tvorijo nize, pojavijo v vlogi prehajalnih,
menjajlnih ali okrasnih tonov in nimajo znaèaja temeljnih tonov ter tudi ne
vplivajo na vrste tonskega niza. Njihova funkcija je prehodna, menjajoèa se ali
okrasna. Pogosto se pojavijo enkrat do dvakrat tekom napeva (kar ni pravilo), na
zgolj nepoudarjenih dobah.
Tudi èasovno trajanje tonov v melodiji smo obravnavali kot pomemben
element doloèanja poloaja tonov. Èasovno prisotnost posameznega tona v
melodiji smo upoštevali kot pokazatelja, kot njegov znaèaj. To je pomenilo, da
ponavljajoèi se toni daljših dolin oz. trajanja niso dobili istega poloaja kot
redko prisotni toni krajših notnih vrednosti (npr. okrasni toni). Iz elementov, kot
so: poloaj tona v taktu, vloga tona v melodiji in njegovo trajanje, smo jasno
doloèili znaèaj vsakega posameznega tona v napevu. Nize smo razloèili tudi
glede števila tonalnih centrov – enega ali dveh. Za tonalni center smo upoštevali
ton, ki je predstavljal center melodiène linije oz. napeva – toniko. Tonalni center
se je lahko kazal z daljšo notno vrednostjo, lahko pa je bil prisoten z manj ali veè
krajšimi toni. S harmoniènega aspekta nam je tonalni center predstavljal temeljni
ton toniène harmonije.
Zaradi obsenosti gradiva smo se pri raziskovanju omejili le na vokalne
napeve; tako smo pri vokalno-instrumentalnih napevih analizirali samo vokalne
linije. Razlog, da smo se opredelili zgolj za vokalne linije je v tem, da je v gibanju
njihovih spremljevalnih linij, napram vodilni, prisotna doloèena samostojnost in
raznovrsnost. Nasprotno pa so instrumentalne spremljevalne linije v celoti
podrejene vodilni. V duhu izroèila tradicionalnih inštrumentov („dvojnice“,
„gajde“, „samica“) vlogo inštrumentalne spremljave prevzemajo tamburaški
sestavi3. Ti danes predstavljajo eno od glavnih komponent vsakega folklornega
ansambla. Tamburaški sestavi delujejo po principu malih komornih ansamblov.
Druga linija pri tamburaški spremljavi v glavnem spremlja vodilno linijo –
melodijo – v intervalu terce, zato ni èudno, da se petje tako imenovanega drugega
glasu pogosto poistoveti z igranjem. Ker se spremljava sestoji tudi iz ritmiène
sekcije z basovsko in akordièno linijo, se na ta naèin pridobi obèutek modernih
tonalitet (dura in mola).
111
Zdravko Drenjanèeviæ, SLAVONSKI FOLKLORNI NAPEVI Z VIDIKA TONSKIH NIZOV
2 Melodijo avtor razume kot vodilno linijo napeva.
3 V današnji dobi je tamburaški sestav najpogosteje grajen iz vodilne linije, ki jo izvaja prva bisernica
(vèasih violina), pa tudi prvi braè. Drugo linijo, terco, in vèasih tudi seksto napram vodilni liniji, izvaja
drugi braè. Tamburaški sestav lahko obsega tudi tretjo linijo na tretjem braèu. Ritem sekcijo sestava
tvorijo berda (bas linija) in bugarija (akordièni instrument). Vèasih se sestavu doda tudi èelo, ki igra na
osnovi razloenih akordov, s èimer se pridobi veèjo harmonsko in ritmièno polnost.
Pri izbiri napevov za analizo je pomembno vlogo igrala tudi starost
posameznega zapisa. Èasovni element napevov nam je bistveno pomagal pri
opazovanju znaèilnosti, pa tudi sprememb, ki jih je slavonska tradicionalna
pesem doivljala v teku posameznih èasovnih obdobij. Zanimivo je, da imamo
nekatere napeve z novejšimi datumi zapisa lahko le pogojno za „nove“. Èe
posamezna pesem še ni doivela zapisa, še ne pomeni, da se ni izvajala, vèasih
tudi dvajset, trideset let ali veè, preden je bila zapisana. Po drugi strani pa je
starost tistih napevov, ki so svoj zapis doiveli pred šestdesetimi ali
sedemdesetimi leti, nevprašljiva.
Tako zbirka Julija Njikoša Gori lampa nasrid Vinkovaca obsega zapise
èasovnega obdobja od leta 1936 do leta 1988. Tej zbirki pripadajo najstarejši
zapisi slavonskih ljudskih pesmi, vendar v zbirki nekateri napevi al niso toèno
èasovno oznaèeni. Med „novejše“ spadajo zapisi iz zbirke Duška Topiæa
Maramica s granama. Topiæ je napeve zapisal v èasovnem obdobju med leti 1970
in 1997. Najmlajše zapise pa prinaša zbirka Mihaela Feriæa Il’ pjevajte ili
zasvirajte, veèidel iz èasovnega obdobja med leti 1995 in 2000 ter z nekaterimi
napevi s konca sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Z naèrtnim izborom slavonskih napevov smo si prizadevali geografsko zajeti
èim širše podroèje Slavonije ter hkrati preuèiti tudi njihove razliène èasovne
izvore. Pomemben razlog, ki je vplival na izbiro omenjenih zbirk, je dejstvo, da
so njihovi napevi zbrani na podroèjih, ki so zelo dolgo ostala zvesta izvorni
tradiciji. Gre za naselja, ki so do danes, èeprav v manjši meri, obdrala ljudske
obièaje, in v splošnem tudi sam naèin ivljenja, preet z duhom te tradicije.
Rezultati z interpretacijo
Od 483 vokalnih in vokalno-instrumentalnih napevov smo izbrali 63
primerov, ki se po svoji tonski gradnji medsebojno razlikujejo. Predstavljeni
rezultati temeljijo na prav teh izbranih primerih.
Tabela 1: Prikaz tonskih nizov glede na število nizov
Vrsta niza Bitonika Tritonika Tetratonika Pentatonika Heksatonika
Število nizov 1 1 3 5 10
Vrsta niza Heptatonika Oktatonika Nonatonika Dekatonika
Število nizov 20 11 10 2
Od skupnega števila nizov (63 razliènih nizov) je v slavonskih napevih v
najveèjem odstotku zastopana heptatonika (31,7%). Oktatonika zavzema, glede
zastopanosti, drugo mesto (17,4%). Visok odstotek zastopanosti prav tako
pripada heksatoniki (15,8%) in nonatoniki (15,8%). V manjši meri so prisotne
112
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
pentatonika (7,9%) kot tudi tetratonika (4,7%). Izjemno redko se pojavijo
dekatonika (3,1%) kot tudi bitonika (1,5%) in tritonika (1,5%).
Kar se tièe tonske gradnje poudarjamo, da v bitoniki (zaradi majhnega števila
tonov) in tritoniki (zaradi razporeda tonov v nizu) lestviènih vzorcev nismo
doloèali oziroma imenovali.
V tabeli 2 so prikazani karakteristièni lestvièni vzorci s štirimi pa vse do devetimi
toni4.
Tabela 2: Prikaz števila nizov glede na lestviène vzorce
Lestvièni vzorci Število nizov
Durova tetratonika 2
Molova tetratonika 1
Durova pentatonika 2
Molova pentatonika 2
Istrska pentatonika 1
Durova heksatonika 3
Durova heksatonika z alteriranim tonom fis1 2
Molova heksatonika 1
Frigijska heksatonika z alteriranim tonom e1 1
Lidijska heksatonika z alteriranim tonom dis1 1
Durova heptatonika 6
Durova heptatonika z alteriranim tonom dis1 1
Durova heptatonika z alteriranim tonom es1 1
Durova heptatonika z alteriranim tonom fis1 3
Durova heptatonika z alteriranima tonoma dis1 in fis1 1
Molova heptatonika 1
Miksolidijska heptatonika 1
Orientalska heptatonika 1
Durova oktatonika z alteriranim tonom cis1 1
Durova oktatonika z alteriranima tonoma dis1 in fis1 2
Durova nonatonika z alteriranim tonom fis1 2
Durova nonatonika z alteriranima tonoma dis1 in fis1 1
Durova nonatonika z alteriranima tonoma fis1 in gis1 1
Durova nonatonika z alteriranima tonoma gis1 in h1 1
Durova nonatonika z alteriranimi toni es1, fis1 in b1 1
113
Zdravko Drenjanèeviæ, SLAVONSKI FOLKLORNI NAPEVI Z VIDIKA TONSKIH NIZOV
4 Lestviène vzorce z desetimi toni navajamo v tabeli 3.
Iz tabele 2 je razvidno, da najveè tonskih nizov vsebuje durove karakteristike
– t.j. znaèilnosti dura (30 nizov). Molove karakteristike vsebuje pet nizov,
medtem ko se istrske, frigijske, lidijske, miksolidijske in orientalske
karakteristike pojavijo le po enkrat.
Napevi (v razponu od tetratonike do dekatonike) vsebujejo enega, dva ali tri
lestviène vzorce. Ti vzorci lahko vsebujejo tudi tone, ki posameznemu
lestviènemu vzorcu ne pripadajo, zato jih uvršèamo med alterirane tone. V
doloèenem lestviènem vzorcu se pojavijo maksimalno trije alterirani toni.
Glasbeni primeri so lahko grajeni na temelju enega samega lestviènega
vzorca, ki je lahko:
– durov (z /ali brez/ alteriranim tonom)
– molov
– istrski
– miksolidijski
– orientalski
– frigijski (z alteriranim tonom)
– lidijski (z alteriranim tonom).
Tonske nize, ki so nastali iz napevov in ki so zgrajeni iz razliènih lestviènih
vzorcev (najpogosteje dveh, ponekod tudi treh), smo upoštevali kot kombinirane
lestviène vzorce (21 nizov) in tako prišli do naslednjih kombinacij:
– durovo-molova
– molovo-orientalska
– orientalsko-molova
– molovo-durova (z /ali brez/ alteriranimi toni)
– durovo-lidijska (z alteriranim tonom)
– durovo-miksolidijska (z /ali brez/ alteriranimi toni)
– miksolidijsko-durova (z alteriranim tonom)
– lidijsko-durova
– durovo-orientalska (z alteriranim tonom)
– molovo-lidijsko-orientalska
– orientalsko-molovo-durova
– orientalsko-durovo-lidijska
– durovo-miksolidijsko-orientalska
– durovo-orientalsko-molova
114
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
Tabela 3: Prikaz tonskih nizov s kombiniranimi lestviènimi vzorci
Kombinirani durovo-molovi nizi 2 (heksatonika 1, heptatonika 1)
Kombinirani molovo-orientalski nizi 2 (heksatonika 1, heptatonika 1)
Kombinirani molovo-durovi nizi 2 (heptatonika 1, oktatonika 1)
Kombinirani molovo-lidijsko-orientalski nizi 1 (heptatonika)
Kombinirani orientalsko-molovi nizi 2 (heptatonika 1, oktatonika 1)
Kombinirani orientalsko-molovo-durovi nizi 1 (oktatonika)
Kombinirani orientalsko-durovo-lidijski nizi 1 (oktatonika)
Kombinirani lidijsko-durovi nizi 1 (oktatonika)
Kombinirani durovo-miksolidijsko-orientalski
nizi
1 (nonatonika)
Kombinirani durovo-orientalsko-molovi nizi 1 (nonatonika)
Kombinirani molovo-durovi nizi z
alteriranima tonoma es1 in fis1
1 (oktatonika)
Kombinirani durovo-lidijski nizi z alteriranim
tonom gis1
1 (oktatonika)
Kombinirani durovo-miksolidijski nizi z
alteriranim tonom fis1
2 (oktatonika 1, nonatonika 1)
Kombinirani durovo-miksolidijski nizi z
alteriranima tonoma dis1 in fis1
1 (dekatonika)
Kombinirani durovo-orientalski nizi z
alteriranim tonom gis1
1 (nonatonika)
Kombinirani miksolidijsko-durovi nizi z
alteriranim tonom fis1
1 (dekatonika)
Iz tega pregleda je razvidno, da tudi v tonskih nizih, ki so zgrajeni iz razliènih
lestviènih vzorcev, prevladujejo durove lastnosti (v enajstih vzorcih). Orientalske
lastnosti so zastopane v osmih vzorcih, lastnosti mola v sedmih, lidijske v štirih in
miksolidijske v treh vzorcih. Najpogostejše kombinacije lestviènih vzorcev so
durovo-orientalske, molovo-orientalske ter durovo-molove kombinacije.
O problematiki tonskih nizov v slavonski folklorni glasbi e obstajajo
nekatere raziskave; zato v nadaljevanju izpostavljamo raziskovalno delo oziroma
ugotovitve Jerka Beziæa ter jih primerjamo z našimi rezultati.
Jerko Beziæ5 ugotavlja, da se Slavonija in Baranja odlikujeta z diatoniènimi
pentakordalnimi in heksakordalnimi tonskimi razmerji: 1-1-1/2-1-1 oziroma f1 g1
a1 b1 c2 d2. Ob takšnih nizih Beziæ izpostavlja še nize s štirimi toni oziroma
razmerji 1-1/2-1 (f1 g1 as1 b1), ki se pojavljajo posebno v vodilnem glasu
115
Zdravko Drenjanèeviæ, SLAVONSKI FOLKLORNI NAPEVI Z VIDIKA TONSKIH NIZOV
5 Beziæ, J. (1974). Hrvatska muzika-Narodna. V: Muzièka enciklopedija. Knj. 2, druga izd. Zagreb:
Hrvatski leksikografski zavod, str. 168-175.
svatovskih pesmi, z dodano èisto kvinto izpod zakljuènega tona (g1). Nadalje
izpostavlja tudi nize s šestimi toni f1 g1 a1 b1 c2 des2, z znianim šestim tonom.Prav
tako navaja tudi niz s sedmimi toni g1 a1 b1 c2 d2 es2 f 2. Še posebej pa izpostavlja
nize s petimi in šestimi toni, g1 a1 h1 c2 d2 e2, ki se pojavljajo v pustnih pesmih, kjer
je zaèetni ton niza obenem zakljuèni in temeljni ton.
Rezultati naše raziskave se v veliki meri skladajo z Beziæevimi ugotovitvami.
Tonske nize s petimi in šestimi toni ter intervalnim razporedom 1-1-1/2-1-1 smo
prepoznali v naslednjih dveh pesmih: Pomozi Boe i Gospo iz Bocanjevca (DT6)
in Igrala bi Dere iz Nuštra (JNJ7). Svatovac iz kraja Bebrine (MF8) s svojo
gradnjo identièno ustreza Beziæevemu svatovskemu napevu z razmerji 1-1/2-1 v
vodilni liniji napeva.
Omenjeni niz z zniano šesto stopnjo se, resda nekoliko razširjen, prav tako
pojavlja v naši raziskavi (Pjevanje u kolu iz Harkanovca (DT), heptatonika).
Beæarac iz Vinkovca (JNJ) s svojo gradnjo ustreza Beziæevemu nizu s sedmimi
toni (g1 a1 b1 c2 d2 es2 f 2). Ljubljeno kolo, napev zapisan v Vinogradcu (DT), ne
spada med pustne pesmi, toda s svojo tonsko gradnjo vseeno predstavlja napev,
katerega zaèetni ton je obenem tudi zakljuèni in temeljni ton napeva.
Beziæ omenja tudi enoglasne in dvoglasne pesmi, ki se odlikujejo z unisonim
zakljuèkom v tonskem nizu s karakteristièno malo terco. Pojav male terce na tretji
stopnji tudi glede na naše rezultate ni redkost, toda v kombinaciji z unisonim
zakljuèkom predstavlja izjemno redek pojav (Svatovac iz Tovarnika, MF).
Beziæ navaja tudi napeve, ki jih uvršèa v starejše sloje folklorne glasbe
(sorodne napevom iz Bosne in Hrvaškega Primorja). Veèinoma se odlikujejo s
pomiki v paralelnih tercah, unisonim zakljuèkom ter karakteristiènimi razmerji
med toni 1/2-1-1/2. Edini primer takega napeva smo zapisali v Prekopakri
(Drumarac (MF) v istrski pentatoniki).
V kontekstu tonskih nizov obstajajo, v odnosu do Beziæevega raziskovanja,
tudi doloèena odstopanja. Naše raziskovanje je prineslo doloèitev velikega
števila karakteristiènih nizov, tako po številu tonov kot tudi po tonski gradnji,
medtem ko v Beziæevem delu tega ne najdemo. Menimo, da so omenjene razlike
posledica prvenstveno drugaènega pristopa pri obravnavanju problematike
tonske gradnje folklornih napevov. Doloèeni odmiki pa so nastali tudi zaradi
razlik v sami materiji oziroma predmetu raziskovanja.
116
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
6 DT – okrajšava za zbirko pesmi Duška Topiæa.
7 JNJ – okrajšava za zbirko pesmi Julija Njikoša.
8 MF – okrajšava za zbirko pesmi Mihaela Feriæa
Zakljuèek
Znaèaj slavonske folklorne glasbe oblikuje veè razliènih dejavnikov, med
katerimi je tudi tonska gradnja. Kompleksnost tonske gradnje se kae v veliki
izbiri tonskih nizov. Ti nizi s svojo posebnostjo in raznovrstnostjo specifiènih
lestviènih vzorcev, pa tudi širino obsega tonov, ki jih sestavljajo, oblikujejo
slavonsko tradicionalno glasbo in na ta naèin ustvarjajo kvalitetno in
prepoznavno glasbeno identiteto. Ta identiteta je prisotna oziroma ivi tudi v
umetni glasbi, kar pa je snov in predmet naših nadaljnjih raziskovanj.
Literatura:
Beziæ, J. (1983). Elementi za klasifikaciju folklorne glazbe u Hrvatskoj. V:
Zbornik za narodni ivot i obièaje junih Slavena. br. 49. Zagreb: JAZU, str.
105-117.
Beziæ, J. (1974). Hrvatska muzika-Narodna. V: Muzièka enciklopedija. Knj. 2.
Druga izd. Zagreb: Hrvatski leksikografski zavod, str. 168-175.
Bose, F. (1975). Etnomuzikologija. Beograd: Univerzitet umetnosti u
Beogradu.
Ceribašiæ, N. (1991). Svadbene obredne i obièajne pjesme u Rakitovici
(Slavonska Podravina). V: Narodna umjetnost. br. 28. Zagreb: Institut za
etnologiju i folkloristiku, str. 87-141.
Despiæ, D. (1987). Harmonska analiza. Beograd: Univerzitet umetnosti u
Beogradu.
Despiæ, D. (1971). Teorija tonaliteta. Beograd: Umetnièka akademija u
Beogradu.
Drenjanèeviæ, Z. (2000). Puèko pjevanje u nekim slavonskim tradicijskim
obièajima. Diplomsko delo. Osijek: Pedagoška fakulteta.
Drenjanèeviæ, Z. (2011). Tonski nizi v vokalni tradicionalni glasbi Slavonije.
Magistrsko delo. Ljubljana: Akademija za glasbo.
Feriæ, M. (2005). Il’ pjevajte ili zasvirajte. Slavonski Brod: Folklorni ansambl
Broda, Osijek: Grafika.
Njikoš, J. (1988). Gori lampa nasrid Vinkovaca. Privlaka: Privlaèica.
Perkoviæ, H. (1987). Tonski odnosi u vokalnoj folklornoj glazbi iz Slavonije:
Klasifikacija. Diplomsko delo. Zagreb: Glasbena akademija Zagreb, rokopis
na Institutu za etnologijo in folkloristiko, IEF rkp. 1226.
Stepanov, S. (1958). Muzièki folklor Baranje. V: Osjeèki zbornik. br. 6. Osijek:
Muzej Slavonije u Osijeku, str. 219-239.
Stepanov, S. (1970). Muzièki folklor Slavonije. V: Zbornik radova I.
znanstvenog sabora Slavonije i Baranje. Osijek : JAZU, str. 839-847.
Stepanov, S. (1971). Narodne pjesme iz Gorjana i Potnjana. V: Zbornik za
narodni ivot i obièaje junih Slavena. br. 44. Zagreb: JAZU, str. 283-420.
117
Zdravko Drenjanèeviæ, SLAVONSKI FOLKLORNI NAPEVI Z VIDIKA TONSKIH NIZOV
Topiæ, D. (1998). Maramica s granama. Osijek: Matica hrvatska, Valpovo:
Matica hrvatska.
ganec, V. (1962). Melodije beæarca. V: Zbornik za narodni ivot i obièaje
junih Slavena. br. 40. Zagreb: JAZU, str. 513-523.
ganec, V. (1962). Muzièki folklor (I.), Uvodne teme i tonske osnove (skale).
Predavanja – privatni zapiski. Zagreb: Glasbena akademija Zagreb.
ganec, V. (1951a). Osnovni stilovi hrvatskih narodnih pjesama. V: Hrvatske
narodne pjesme i plesovi. sv.1. Zagreb: Seljaèka sloga, str. 5-9.
118
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek