Ilustrirani Slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovenca« (št. 211) z dne 16. IX. 1928 Pogled na Mojstrovko (2332 m) črta označuje novo turistovsko pot SPD, ki je bila otvorjena 2. t. m. 29S Pogled na zborovanje medparlamentarne konference ki se je vršilo pred kratkim v dvorani berlinskega državnega zbora. (Podrobnejše glej na naslednji strani.) Ahmed Zogu dosedanji diktator Albanije, ki se je dal pred kratkim proglasiti za kralja. Proti vojni! Državni tajnik za zunanje zadeve Zdru/enili držav .\merikc, Kellogg, je dal pred nekaj meseci pobudo za 3osebno pogodbo proti vojni, ki naj -i jo sklenile in podpisale vse vodilne države sveta. Po večmesečnih pogajanjih je rodila ta misel uspeh in 2". avgusta se je vršilo v Parizu na izredno slovesen način podpisovanje te pogodbe. Iz Amerike je prispel sam Kellogg, ki je bil sprejet povsod jako svečano. Kakor hitro je stopil v Havru na francoska tla, mu je podarilo mesto zlato pero, s katerim naj bi podpisal pogodbo, še poprej se je moral pa podpisati v mestno spominsko knjigo (ta prizor nam kaže slika). Protivojni pakt je podpisalo razen Kellogga še 14 drugih držav, v naslednjih dnevih so bile pa povabljene k podpisu še \se ostale, med njimi tudi naša država, ki se je že izjavila zanj. Kako slave drugod spornike Sport si osvaja danes ves svet. Stari ljubitelji sporta so le Angleži, dočim so se začeli drugi narodi intenzivneje zanimati zanj šele v zadnjih desetletjih, po vojni pa vživa sport že skoro povsod vsaj toliko pozornost kot kakršnakoli druga panoga udejstvovanja novodobnega človeka. Ne maramo raziskovati, če je to prav in pametno, moramo pa ugotoviti, da tako je, pa naj bo to prav ali ne. Slika nam kaže slavljenje letošnjih nemških olimpijskih zmagovalcev v Berlinu. Nepregledne množice so bile zbrane na tamošnjem stadionu, zmagovalce so peljali okrog arene v okrašenih avtomobilih, njim na čast so trobili trobentači nemške armade slavnostni »tuš<, ljudstvo jih je pa zasipalo s cvetjem. Pri nas smo v tem pogledu razmeroma še jako daleč za drugimi narodi. Mladina res že precej »nori« za sportom, a starejši rod je ne umeva. 299 Dr. Iv. Tomažič novi lavantinski škof-koacljiitor. ki je bil slovesno posvečen dne 1. avgusta. Pogled na mesto KrK na otoKu Krku Slika je posneta ob priliki nedavno tekme z jadrnicami, ki jo je priredila podružnica Jadranske Straže s Sušaka. (Foto Palian.) Naši parlamentarci v Berlinu Konec meseca avjjusta se je vr.šilo v Berlinu svetovna medparlamen-tarna konferenca, katere sc je tide-ležilo 55 držav (prva taka konferenca se je vršila leta 1888.). Udeležili so se je najodličnejši reprezentanti svetovnih parlamentov. Med drugimi je bila zastopana tudi naša država po močni delegaciji, ki jo kaže slika. Na njej vidimo od leve na desno: Krafta, nekega uradnika naše narodne skupščine, Sečerova. Kobasico, Sušnika, Kumanudija. Mo-serja, Stojadinovića, L. Markovića, Jevremiča, Salih Baljića in Grasla, spredaj pa sedita načelnik delegacije, Jov. Jovanovič (na levi), in naš berlinski poslanik Balugdžić. Kakor znano, se zastopniki KDK konference niso udeležili, pač pa so poslali nekak protest, ki je pa ostal Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu Jopson Norman Brooke (* 1890), lingvist. Jeglič Anton Bonaventura (* 1850), škof. Jurkovič Martin (1847—1926). nabožen pisatelj. V št. 35. se nam je pripetila neprijetna pomota: s podpisom Jurkovič Martin je bila namreč objavljena slika g. skladatelja Ferjančiča. Danes napako popravljamo. 300 30I Čebelarstvo na jubilejni kmetijski razstavi Slovenski čebelarji so na tej razstavi pokazali najvažnejše razvojne dobe in sedanje stanje svoje stroke. Udeležili pa so se razstavo ne samo ker so imeli v nekaterih krajih izredno ugodno letino, temveč tudi iz hvaležnosti do kmetijske družbe. Kmetijski družbi je bil napredek čebelarstva že od nekdaj zelo na srcu. Njeno društveno glasilo je bilo čebelarjem mnoga leta svetovalec, učitelj in voditelj. Rodila mu je tudi krepko dete, ki je ob naj-skrbnejši negi svoje matere kmalu do-rastlo in z veliko odločnostjo vzelo Usodo slovenskih čebelarjev v svojo roko. To dete je Sloven, čebelarsko društvo. Njegova zasluga je, da imamo danes med priprostimi kmetovalci, obrtniki* in ma- ¦ limi ljudmi sorazmerno veliko več izvrstnih čebelarjev kakor drugi narodi. Saj imamo Slovenci tudi veliko ljubezen in izredno nadarjenost za čebelo-rejo. V dokaz nam služi naš rojak slavni Anton Janša, ki je pred 158 leti prišel na Dunaj, da bi se učil slikarstva. Slučajno pa je postal prvi učitelj na novo ustanovljeni čebelarski šoli in čudovito hitro jreustrojil čebelarjenje v dunajski oko-ici. Plod njegovega samo triletnega službovanja sta bili dve čebelarski knjigi, v ^ katerih je podrl več starih nazorov in postavil nova načela, ki so z malimi izjemami še danes v veljavi. Ni čudno, da so Slovenci že zdavnaj pred Janšo zavrgli votla debla kot čebelna bivališča in jih nadomestili z nizkimi, podolgovatimi, lesenimi škatlami, s kranjskimi panji, V njih so sicer čebele pritrdile satovje nepremično na strop, vendar se je dalo v »kranjičih« prav dobro če-belariti. Pri izvozu čebel imajo še danes svoj pomen. Slika nam kaže, da so se po naših južnovzhodniii krajih porabljale in se še-tu pa tam dandanes uporabljajo iz slame vpleteni posnemki votlih debel. Ko je Dzierdzon objavil svoje poskuse z gibljivim satjem, so Slo--venci kmalu spoznali njihovo vrednost. Svoje kranjiče so začeli tako predelavati, da se je dal njihov pokrov z lahkoto odstraniti in zopet pritrditi. Pod pokrovom pa so prišle povprek ali podolgem debelini satov enake deščice in pozneje okviri, t. j. satniki, ki so jih čebele izpolnile s satjem in medom. Lastne izkušnje in nauki svetovnih čebelarjev so pokazali, da !>kra-njič« ni za pridobivanje medu posebno pripraven. Začele so se preizkušnje z dunajskim panjem, s francoskim deorvjeni, nemškim ger-stungom, z amerikanskim panjem, a noben ni vstrezal našim razmeram. Zato je bila doba njihove slave le kratka. Izpodrinil jih je.A Ž. panj. v katerem je naš za čebelarstvo pre-zaslužni domačin Anton Žnidaršič, kolikor je bilo le možno, združil vse vrline modernih čebelnih bivališč. Kolikor je deloma iz slike razvidno, poizkušajo na panju razne izboljšave, vendar bo ostal za pri-prostega človeka priporočljiv le v svoji prvotni obliki in uredbi, ker je najenostavnejši, najtrpežnejii in najcenejši. Odlična lastnost A. Ž, panja je, da je vedno pripravljen za prevažanje v pašo. Važnost izrabljanja tujih pasiSč so spoznali naši čebelarji še pred Janšo. V gore so prenašali panje s krošnjami na hrbtu, po ravninah pa so jih prevažali na vozeh z legnarji, ki so viseli na železnih verigah. A. 1. panji so bolj „gosposki". najrajši se in najboljše se vozijo na dirah z prožnimi vzmetmi. Tudi s slamnato streho niso zadovoljni. Postavljajo jim lične paviljone, ki često zavzemajo veliko razsežnost. Ljubljanska čebel, podružnica je razstavila sliko svojega podkrimskega čebelnjaka, v katerem je bilo že večkrat do 270 A. Ž. panjev. Na ogled je postavila tudi 30 fotografij čebelnjakov (lei svojih članov. Tudi ljutomerska podružnica se je v tem pogledu odlikovala. Njene slike kažejo, da se čebelarji v mariborski oblasti vztrajnejše drže zastarelih čebelnih bivališč. Dve podobi nam predstavljata najdražje čebelarske stroje, ki jih čebelar dandanes ne more pogrešati: točilo za med in stiskalnica za vosek. Na razstavi smo videli, da je naš med različnega izvora. Največ ga je temne barve, in za oko ni tako lep kakor svilii, a vsebuje zato več hranilnih in zdravilnili snovi. .Med se ne razpošilja več v loncih in škafili, kakor nekdaj. Porabljajo se največ pločevinaste posode, ki drže po 1 do 25 kg. Za razstavo pa so bolj primerni stekleni kozarci, da se lažje oceni kakovost vsebine. Posebnost razstave je bil med v kovinastih tubah, ki so zelo priporočene za turiste in potnike. Iz stenskih tabel je bilo razvidno, da so čebelarji organizirani v svojem društvu, ki šteje letos 88 podružnic z 1495 člani. Dokazale so nam tudi, da vzdržuje društvo po vsej Sloveniji 25 opazovalnih postaj, da ugotavlja rodovitnost posameznih krajev in uči, kakšni uspehi se dajo doseči s spretnostjo in sposobnostjo. Svoje skušnje in uspehe objavljajj v društvenem glasilu Slovenskem Čebelarju ki izhaja že 31. leto. Razstavljeni so bili tudi drugi viri, iz katerih so zajemali naši čebelarji svoje znanje. Čebelarstvo da ob dobrih letinah lep zaslužek, gorje pa čebelarjem in čebelam v slabih časih, ki se le preradi ponavljajo. Na stotine panjev zapade smrti lakote. Državna uprava bi ob izrednih prilikah lahko pomagala stradajočim čebelam, da bi dala čebelarjem na razpolago neobdavčen sladkor, kakor delajo to druge države. Naj bo naloga čebelarskega društva, da doseže to ugodnost tudi pri nas. Nujna potreba je tue i, da se urede pašne razmere, da se poskrbi za prodajo medu podeželskih čebela jcv, da se sklene in uveljavi zakon o kužnih boleznih in da se vpliva na odločilne činitelje, da se s pametnimi trgovskimi pogodbami olajša izvoz kranjske čebele, ki so jo pred svetovno vojno razpošiljali po vsem svetu. Čebelarska razstava je bila poučna in lepa. Ako se bodo uresničile naštete želje čebelarjev, bo pa prihodnja še mnogo lepša. Č. iz St. Čebelnjak ljubljanske podružnice čebelarskega društva na jjasišču pod Krimom. Na desni: Star kranjski čebelnjak. Spodaj: Košnice (slamnati panji v Loperčicah pri Ormožu). Na desni: Skupina Žnideršičevih panjev, ki so najboljši; slika kaže razne njegove varijante. Na le'-; Zemljevid zapadne polovice zemeljske oble z zastavicami, ki kažejo, kam if 7.0 izvozila tvrdka Strgar iz Bitenj pri Bob. Bistrici naše „kranjske" čebele. Nekdanje primitivno prevažanje čebel v pašo. Na levi: 4 kg težak letošnji roj g. Resmana iz Radovljice (normalna njegova teža je okroglo 2 kg). Spodaj: Jurančičeva in Pavlinova stiskalnica za vosek, zadaj na desni (v stolpu) med v tubah. Na levi: Stara bivališča čebel; na levi je votlo steblo, od tega na desno stari kranjski panji z nepremakljivim satjem in na skrajni desnici z gibljivimi satniki. , Na desni: Zemljevid vzhodne polovice zemeljske oble z zastavicami, ki kažejo kam je tvrdka Strgar že eksportirala naše čebele, ki so najboljše na svetu. 302 Moderna prometna sredstva v misijonih Lani se jo ustanovila v Kolinu ob Renu organizacija, ki ima nainon oskrbovati iiiisijone \ daljnih deželah in v diaspori z najniodernojšinii prometnimi sredstvi, z avtomobili, motoiiiimi ladjami, zrakoplovi itd. 1'ovod za ustanovitev organizacije je bil tragičen slučaj iz 1. i92'y., ko je na oddaljeni misijimski jioslnji v Afriki umrl mlad misijonar p. Kulirmaii O.M.I. .Njegovega prijatelja p. Scliultt^ja O.M.I., bivšega pilota v svetovni vojni, je smrt liudo zadela. ,,Ko bi Ijil jaz bliže s svojim /rakoplovoiii, p. 1'uhrman no bi umrl. ker bi mu prinesel zdravila in odlctcl ž njim v kakšno bolnico."' In je prišel na idejo gori imenovane organizacije, katero tudi kot glavni tajnik jako uspešno vodi. — Z modernimi prometnimi sredstvi oskrbljeni misijonarji bodo znatno pridobili na času, ker bodo odpadla dolgotrajna in brezkoristna potovanja, ki trajajo včasih po več tednov. Znatno se bodo tudi zmanjšali veliki napori dolgih potovanj z vprežuo ali jahalno živino ali z ladjami na vesla. Koliko misijonarjev je leglo v predčasni grob, ker so jih ubila taka potovanja. Tudi hitra zdravniška pomoč bo podaljšala dragoceno misijouar- jovo življenje. Ko bi imel škof Grandin (v severnih pokrajinah Severne Amerike) n. pr. motorne sani ali letalo, ne bi zmrznil v gozdu. Prav tako tudi p. Bernard ne, ki se je vozil v Alaski s pasjo vprego in sredi pota zmrznil. Tudi tri misijonske scsire („angleške gosoodične") ne bi umrle prej, preden so dospele v svoj misijon, ko jih n bi uničilo dolgo polovanje na nerodnih telegah. (Slučaj iz Indije), lo so samo nekateri zgledi iz najnovejše dobe. Nova organizacija (na Nemškem se imenuje MIVA-Missions-Verkehrs-.Vrbeitsgemeinschafti je kmalu po usta-stanovitvi dobila naročila za avtomobile, motorne ladje in zrakoplove iz vseh delov Afrike, iz Kitajske, ja. onske, .Avstralije in .Amerike. Organizacija i osrednje ugoden na-ku\i oziroma kupi iz svojih sredstev. — Te fini se je ustanovila v Ljubljani povsem samostojna filijalka te organizacije in bo s .svojim programom podpirala slovensko mi-sijonišče v Grobljah pri Domžalah. Aeroplani bodo v severnih pokrajinah prevažali misijonarja ter jim prinašali pošto in živež. Na levi: Preizkušanje avta za misijon v puščavi. Spodaj: Misijonski sestri na potu k bolniku v zelo oddaljenem kraju v Indiji. Misijonska ladja „Diata" v Kongu (Afrika) Misijonska pasja vprega na Alaski 303 „Naša Miška". Udomačeni srnaček, ki pije prav rad mleko iz »tute«. (Foto A. Cerne.) Z blagoslovitve šmarnogorskih zvonov Pretekli .mesec so bili jako slovesno blagoslovljeni novi šmarnogorski zvonovi ob udeležbi ogromnih ljudskih množic in velikega številu odličnjakov. Slika nam kaže od levo na desno spredaj: oblastnega predsednika dr. Natlačena, westfalskoga duhovnika Tensunderna, škofa dr. Jegliča, ki je zvonove blagoslovil, velikega župana dr. Vodopivca, kumice gospe Alešovo. Vodopivčevo in Natlačenovo ter dekana Na v pi f no: I Z glave potegnjena koža, 2 moško ime, 3 kem. znak za redko kovino, 4 sredstvo za snaženje, 5 egiptovsko božanstvo, 6 nasprotno je: nič, 7 pšiea, 8 časovni veznik, 9 oće, 10 predlog, 11 del mesta New York, 12 hrvatski dostojanstvenik, 13 oblika pomožnega glagola, 14 del pohištva, 15 vzpodbudilna besedica, 16 številka, 17 apostol, 20 pesnitev, 23 pritrdilna besedica, 26 turška molilniea, 27 drevo, 28 moško ime, 29 lekarna, 32 brat, znan iz sv. pisma, 34 del žitne bilke, 35 sanje, 37 prvi filovek, 39 olika, 41 je na glavi, 43 zbor na prostem, 45 vzročni veznik, 45 mesto v Bolgariji, 52 vodni ptič, 54 fa-sovni veznik, 53 vstavi: bi, 55 veznik, 56 2 a, 58 rabijo konjeniki, 60 ljubljenka, 62 stročnica. 63 slikar, 64 potepuh, 65 darilo, 67 prebivalec Padove, 69 športni klub v Mariboru, 70, roba, 72 začimba, 73 ko- Rešitev uganke v št. 55. dobi.5, ako vzamoš po dve in dve vodoravni vrsti skupaj in gledaš sliko bolj od daleč, na kar zagledaš napis: IL. SLOVENEC. Pravilnih rešitev je prispelo 335. — Zn I. nagrado je bil izžreban: Lorenci Ivan, Banova-Jaruga, Slavonija: za II. pa Ni.šelvicer Slavo, Murska Sobota. Besede h križaljki v tej Slei-ilki pravokotnik.) — Vodoravno: 1 Ruski general, ziiau iz druge koalicijske vojne, T vrsta papig, 12 orožje, 18 roba, 19 poslanec, 21 moško ime, 22 pesem, 24 mesto v rimskem Norikn, 25 vzdih, 26 zalogu, 28 poljsko orodje, 30 oznaka za: k točki, 31 moško ime, 33 tečaj, 35 tekočina, 36 nasad, 38 reka v Italiji, 40 obrežje, 42 naziv za redovnika-duhovna, 44 znani češki industrijalec, 46 vzklik, 47 grška črka, 48 žensko ime, 49 znanstveuik-prirodoslovec, 50 grška črka, 51 člen, 52 konstantno število, :J3 nebesni pojav, 55 ravna črta, 57 grška črka, .M posebnost slonov, 61 reka v Rusiji, 03 duliovnik, 65 pritrdilna členica, 66 egiptovsko božanstvo, 68 vstavi: naj, 69 otok v Kvarneru, 71 testament, 74 ribiška potreh,ščina, 76 stari Slovan, 77 hišica, 78 ptič. 80 igra na karte, 82 vrsta, 83 suženj, 84 del vrat, 85 delavec, 86 otok blizu Floride, 87 je v glavi, 88 ali (srbo-hrv.), 89 ptič (morski), 91 morski rojiar, 0:t golazen, 91 odeja, 96 del soda, 98 azijski polotok, 100 turški mogočnež, 102 predplačilo, 104 morska prikazen, 106 vzdih, 107 nemška reka, 108 časovni veznik, 110 bosa.nska reka, 111 vstavi: ji, 112 ravnina, 117 mcnjahio sredstvo, 120 pritrdila členica, 122 časomer. l:;3 pokoj, 124 oseba v ,>ilartinu Krp.inu., 127 pravljični početnik poljskega naroda, 128 večno mesto, 129 francoska členica, 130 zbornica v starem Rimu, 131 prekop, 132 moško ime, 13t ru'i-trdilna členica, 135 prerok iz sv. pisma, 136 ptič, 137 apetit, 13:i niohamc- • danski bog, 140 pritrdilna členica, 142 tekmec, 146 drevo, 149 morda, -, 150 Oger, 153 tek, 154 Prešernov prijatelj, 156 vbod žela, 157 gr.ška prav- ¦ Ijična osebnost, 159 institucija, 160 kontinent, ICl 25 črk. vina, 74 vrh v Kamniških planinah, 75 kos mesa (stegno), 79 turški velik.aš, 81 reka v Rusiji, 90 Italijan, 92 dvoživka, 95 zaiireka, 97 časnikar, 99 metulj, 101 čin v ariuadi, 103 redek elennnit. lo5 kratica pri podpisih, 106 osebni zaimek, 109 predlog, 110 mesto v Mea«potaini,ii (staro), 111 moško ime, 113 beseda, ki zaključi vsako molitev, 114 ptica, 115 ptica roparica, 116 vrsta plesa, 118 začetek Kristusovega vzdiha ua križu, 119 grški pravljični junak, 121 žensko ime, 125 čelna dimenzija, 126 del žitne bilke, 130 obrtnik, 1.33 vrv, i:i6 eden od 4 znakov na igralnih kartah, 138 žgalnica za oglje, 141 predplačilo, 143 žensko iiue, 144 osebni zaimek, 145 drevo, 147 konstantno število, ItS reka v Rusiji, 149 oblika vode, 151 2 p, 152 trdilna členica, 154 pogojna členica, ; 155 grška črka, 157 osebni zaimek, 158 vstavi: ze. Sergej Minclov: Car Berendej (Povest iz sibirskega pragozda.) VIL POGLAVJE. Strehe so vse iz tesanih desk, pa jih je vredno pogledati : po dva verska imajo v premeru (t. j. po 9 cm. Aršin šteje 16 ver,škov). Niso velike te stavbe, zato pa so visoke: če hoče od zunaj človek doseči okno, mora po.šteno iztegniti roko. Vsako dvorišče je ograjeno s plotom iz celih hlodov kakor kak starodaven kozaški ostrog. Vsako hišo obkoljujejo — nekak.šen drugi plot — skednji, kleti in konjušnice. Pred vsako hišo je prizidan vhod s streho na mogočnih le.senih stebrih: je videti kakor šotor... Sito pa tudi varno življenje imajo tukaj ljudje! Pa kaj ne bi dobro živeli? Minusinske stepe so žitnica za vso Sibirijo. Odtod prihaja žito pa tudi živina, kože in vsakovrstno sirovo blago. Odtod vo- zijo neprikrito cele gore tovorov. Nazaj se pa vozijo z lončenimi šparovčki, globoko skritimi v žepih, ter rožljajo s srebrom in zlatom. Spravi si gospodar na varno v jamico, v klet tak šparovček, pa se mu dobro zdi, muza se in si gladi brado. Ni mu mar tatov in Minusinskih požarov! Vedenej Savič se je ustavil v prenočišču, sc odpočil od poti, se naspal. Zjutraj pa je šel v krčmo, da .se čaja napije, posluša govorico, opravi posle. Minusinsk je bil zadnja postaja, nobena po,šta ni šla naprej. Zdaj so si morali potniki kupiti lastne konje ali pa se domeniti za nadaljnjo pot z zasebnimi vozniki. Čim je odprl Vedenej Savič vrata v krčmo, se je znašel sredi kuhinjskih dišav in bučnega govoričenja. Zgodaj je še bilo sicer, a vendar je že bila krčma kakor uljnjak natlačeno polna. Eni so pili, vsi potni, čaj, drugi pa so že kaj žvckali pa si pri-vo.ščili tudi žganja. 304 Naš modni Kotičelc večinoma s krznom obšiti. s pristnim ali ponarejenim, sive ali rjave barve, kakr.šno pač pristoja suknu. Pri izdelovanju plašča moramo najbolj paziti na obliko ovratnika in rokavov v zapestju. Moderni plašči se kaj malo zapenjajo z gumbi, marveč bolj s pasom (zlasti športni). Š})»i